Uredništvo in uprooništvo : Maribor, Koroška ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v pondeljck, sredo in petek popoldne Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom ae more govoriti rutk dan od 11.—12. ure dopoid Telefon št. 113. Haročnina Usto: Celo leto..................i2 k Po* »eta....................6 K Četrt leta..................3 k Mesečno 1 k Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K_ Inserati ali oznanila ae računijo s 15 vin. od 6redne pentvrste ; pri večkratnih ozna - rsiJih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 31. Maribor, dne 17. marca 1913. Letnik V. „Slogi“ v premišljevanje« Ptuj, 15. marca Naša „ljubeznjiva“ „Sloga“ je došla po „velikodušnosti“ nekega liberalnega prvaka .(mogoče se na ta način spet vrača dr. Ploj v politično življenje ?) v sleherno župnišče vi našem okraju in tudi v drugih okrajih in misli, da 'bo njena hinavska pisava našla prijateljev med — duhovščino. Hinavska, pravim, pa ne samo hinavska, temveč tudi neodkrito-srčna in lažnjiva je njena pisava, stalni refren njen je, da želi slogo med Slovenci, v resnici pa želi le slogo v tem smislu, da napada vse dela krščanske stranke, dočim odobrava ali tolerira delovanje starih in mladih liberalcev. Celo tako daleč gre „Sloga“, da tudi odobrava zvezo ■ med narodnimi nasprotniki in liberalci samo, da je ost iste naperjena proti Slovenski kmečki zvezi. Navedel bi lahko ne-številno vzgledov iz „Sloge“ same, zadostuje pa naj za danes samo par slučajev! „Sloga“ se najhujše zaganja v vse gospodarske organizacije, katere vodijo pristaši Slov. kmečke zveze, imenuje iste nepotrebne, , dočim organizacije, katere vodijo celjski liberalci ali pa liberalni učitelji pod pokroviteljstvom Nemcev jv, Gradcu, povzdiguje v nebesa. Zlasti je „Slogi“, oziroma gospodu Seguii zelo pri srcu gospodarska odvisnost pd Nemcev v Gradcu. Da dokažem, kako laže ,,'Sloga“ glede gospodarskih organizacij vi .našem okraju, sem si spravil računske zaključke od vseh pet posojilnic, katere pripadajo graški nemški zvezi in od vseh šest posojilnic, katere pripadajo Zladružni zvezi v Ljubljani. Potreba posojilnice in pa zaupanje pri ljudstvu se dokaže s tem, da razpolaga posojilnica z hranilnimi vlogami in ima le malo denarja izposojenega od zveze. Poglejmo si sedaj razmere pri 11 posojilnicah v našem okraju! Graški zvezi pripadajo posojilnice pri Sv. Barbari v Halozah, Sv. Marjeti, Sv. Marku, na Polen-šaku in pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Mnogo vika in krika po listih je že večkrat povzročila posojilnica pri Sv. Barbari v Halozah. Da ista nima nobene zaslombe pri ljudstvu, dokazuje že dejstvo, da Ima le 14.004 K lastnih hranilnih vlog, PODLISTEK. „O Zillertal“. Potopisni spomini. Spisal A. Cilenšek. (Dalje.) Tako je doletela dne 22. .avgusta 1912 Olper-, erja izredna čast, da se je utaborila na njegovem temenu sedmorica drznih veleturistov. ter zabilježila v njegovo še skoraj docela prazno knjigo svetopisemsko število <— slavnih imen. Posedli smo deloma na cinjave skale, deloma na zeleni sneg — jaz kot najmanjši na skrajni temen, previdno položivši pod sebe v kolobar zvito — vrv, sicer ne vem, če bi bil vstrajal na malo preveč hladnem sedežu. Dočim so privlekli najini sosedi iz svojih nahrbtnikov ogromne zaloge raznovrstnega provijanta, segala sva z Jankolom prav sramežljivo v žepe ter iskala po njih koščeke čokolade in kruha, M so se pri raznovrstnem plezanju skoraj zdrobili v prah. Na tihoma sem obžaloval — in najbrže tudi še moj Janko — da sem radi zložnosti pustil v koči izvrstno svojo svinjetino, ki bi se bila baš sedaj po tolikih naporih izvrstno prilegala pajčevinafstemu želodcu. Zato se prav nič nisva branila ‘izbornih mesnin, koje so nama uljudno ponudili novi znanci. Par kupic sladkega špecijalea bil je istotako dobro došel navržek. Taki so pač turisti: vsi za enega in eden za vse! Nič ne škodi, da jih je znesel veter od vseh strani in da se v življenju pač nikdar več ne bodo videli — vrh gore so v pravem pomenu besede: komunisti. Poleg tega te nobeden ne vpraša: kdo si in kje bivaš v vsakdanjem svojem življenju — zadosti je, da imaš na nogah okovane čevlje in v rokah cepin, pa si dobro došel tovariš. Ko smo temeljito nasitili in napojili lačne in žejne pajke v želodcih, lotimo se veličastnega, na- od zveze v Gradcu pa izposojenih 83.284 K, da je od milosti Nemcev v Gradcu popolnoma odvisna. V Sv. Marjeti pašuje slavnoznäni nadučitelj Žunkovič, kateri se rad pohvali s svojim gospodarskim delom. Številke pa pravijo, da ima njegova posojilnica K 70.424 hranilnih vlog, od nemške zveze nafehtanega denarja (po besedilu „Sloge“!) pa K 98.239. Nekoliko boljše je razmerje pri posojilnici v Sv. Marku, a tudi tam imajo preveč denarja od zveze izposojenega. Lastnih vlog ima ta posojilnica 56.762 K, a Od nemške zveze pa izposojenega 62.556 K. Le posojilnici na Polerišaku in v Svi. Lovrencu v Slov. gor. imata pravilno razmerje med hranilnimi vlogami in kreditom zveze, ker splošna skušnja uči, da ima le posojilnica, katera ima k večjemu kredit do polovice hranilnih vlog, vse predpogoje za obstoj in bo premagala vse krize. Posojilnica na Polenšaku pa ima 20.795 K lastnih vlog in 11.954 K od zveze izposojenega denarja. Se bolj ugodno je razmerje posojilnice pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., katera, ima 78.594 K lastnih vlog in le 35.881 K' zvezinega denarja. Pomislite odborniki in člani imenovanih, v nemški zvezi stoječih posojilnic, kaj se bo zgodilo, če zahteva nemška zveza okrog 300.000 K, katere je posodila tem petim majhnim posojilnicam, nazaj! Pred kratkim sem bil pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, kjer nemška zveza menda zahteva svoj denar nazaj, ker tamošnja posojilnica v veliki meri izterjuje posojila. In to se godi sedaj, ko vladajo najslabše razmere na denarnem trgu! To so toliko hvfaljene dobrote — nemške zveze! Gospod Šegula! Poglejmo si pa sedaj razmere pri šestih „klerikalnih“ posojilnicah v okraju, katere „Sloga“ tako rada ponižuje in imenuje „nepotrebne.“ Najmlajša je kmečka posojilnica v Ptuju, ki izkazuje leta 1911 (vsi podatki pri vseh posojilnicah izhajajo iz leta 1911) 137.637 K; vlog in le 2430 kron izposojila (zdaj ima že precej denarja naloženega!). Posojilnica na Crnigori, katera ima konkurenco v kraju, ki živi od milosti ptujske liberalne posojilnice, ima 71.802 K vlog in 1880 K izposojila. Hranilnica in posojilnica v St. Janžu na Dravskem polju ima 92.335 K hranijnih vlog in 29 K naloženega denarja. Hranilnica in posojilnica v Hajdini ima 70.139 K ravnost nepopisnega razgleda, ki pač spada iined — najlepše vshodnih alpah. Poleg najkrasnejših pogledov v globoke doline, poleg grandijoznih zarez v ledenike okovanega Zg. Zemm- in Schlegeisgrunda, kakor tudi dolgih globeli Zamške in Zemške doline nudi se očaranim 0-čem ljubeznjivi vpogled v grozno globoko zeleno Tukserško, Wildlahnško in Alpeinerško dolino, nad vsem tem pa zreš v veličastne vrhunce Zillerdolske glavne panoge s svojimi velikanskimi ledenimi grebeni. A tvoje oko uhaja še naprej — v daljavi zagledaš smele piramide Rieserfernerskih alp s svojim kraljem, Hochgallom v sredini, in slednjič obtičiš na veličastnem vršacu Velikega Kleka. Toda kaj bi se trudil z nadalnjim opisovanjem prekrasnega razgleda! /Tlebi, ki se zanimaš za strme gore in ljubke doline, svetujem samo: „Prid’ vrh planin, Nižave sin!“ Glej in občuduj svojega stvarnika raz smelih gorskih višin in zagotovim te, da bo ves tvoj trud stoterno poplačan. Tvoje vsakdanje skrbi bodo izginile kakor kafra in okrepčan na duhu in telesu se povrneš na svoj dom, da se jih z novega lotiš — z veseljem. Z)a vzgled ti bodi dragi moj tovariš, kojega sem lansko leto pregovoril za turo na Triglav. Tjiho na uho ti povem, da zdihujejo nja noge pod ogromno težo — okoli sto kil. Pač umevno je bilo, da je izjavila jezična krčmarica tam nekje ob Bohinjskem jezeru, kjer smo prenočevali,, rahlo potr-kavši na njegov napeti trebušček: „Gospod, ta sodček ne bo nikdar na Triglavu“, ter ga prosila, naj rajše počaka v dolini, dokler se ne vrnem jaz in še dva druga prijatelja. Tjoda ni se dal preplašiti — ln res je srečno postavil svoj sodček v Aljažev jekleni stolpič na vrhu Triglava. Ko je malo na to zrl na veličastni gorski svet, ki se je razprostiral pod njim, zaklical je poln svetega navdušenja: vlog in 8768 K naloženega denarja. Ljudska hranilnica in posojilnica v St. Lovrencu ( na Drav. polju ima 75.741 K vlog in 9980 K naloženega denarja (in sedaj že nad 20.000 K). Hranilnica in posojilnica v Cirkovcah, ki ima tudi konkurenco v župniji, ima 174.595 K hranilnih vlog in 31.148 K naloženega denarja. „Klerikalne“ posojilnice, ki so vse mlajše kakor one pod graško zvezo, imajo približno trikrat toliko vlog, kakor starejše graške posojilnice, uživajo kredita le 4310 K, pač pa imajo okrog 50.000 K naloženega denarja, med tem ko nima niti jedna posojilnica, ki pripada graški zvezi, odvišnega denarja. „Sloga“! Številke glasno govore in razkrinkujejo laži vseh mladih in starih liberalcev. Upam, da bo kedo s številkami tudi opisal delovanje gospodarskih organizacij v drugih okrajih in opozoril ljudstvo na nevarnosti, katere prete nam Slovencem radi popolne odvisnosti posojilnic, ki pripadajo graški zvezi, od — Nemcev v Gradcu. Kdor hoče razumeti, razume nevaren položaj popoldne' odvisnosti od Nemcev! Se vedno nevarna situacija. Skader gori. — Odrin pred predajo ? Demobilizacija na rusko-avstrijski meji je že v polnem teku, vendar položaj še ni razjasnjen. Skader, skadersko vprašanje je postalo na mah središče cele situacije, je ključ do svetovnega miru ali pa svetovne vojske. Kakor kažejo dogodki' zadnjih dni, je bil sporazum med Avstrijo in Rusijo veliko rahlejši in površnejši, kot se ije domnevalo. Vsaj če sodimo po nemških listih, ki stoje baje v bližini zunanjega urada, moramo priti do tega prepričanja. Ce prav je sicer precej neverjetno, da bi bile Rusija in Avstrija sklenile demobilizacijo,, predno sta se sporazumele tuđu glede Skadra, vendar se zdi,, če sodimo po hujskajočih nemških listih, kakor da se to ni zgodilo. Nemški listi očitajo sedaj Rusiji, da nalašč zavlačuje, da se na mednarodni poslaniški konferenci ne ugotovi, čigav. naj bo Skader, ker upa v teh dneh, sporazumno z naskakujočimi Srbi in Črnogorci postaviti 'Evropo, v prvi vrsti Avstrijo, pred „Oh, kako krasno — kako veličastno! Veruj mi, Lojze, da tako srečnega se še nikdar nisem čutil v življenju!“ Zato, predragi bralec, tudi tebi odkritosrčno svetujem: Pojdi in stori tudi ti tako, ako imaš namreč le količkaj korajže in — least non least — zdrave noge in prisegam ti, da se po storjenem delu ne boš kesal. In ti, ljubeznjiva in — potrpežljiva bralka, ki ti je slučajno priletelo na nežno uho, da hočeva letos z Jankotom posetiti nad 4500 metrov Visoke vršace Zermattskih alp in morda celo poteptati kralja evropskih gora, širokobučnatega Montblianka, nikar si ne misli: „Aha, Lojze išče in vabi tretjega — omne tri-num perfedtumj — da bi nekje tam gori zmrznili — skupno!“ Oh ne, ne! dragica moja, tja gori, če Bog da in sreča junaška, bova splezala z Jankotom že sama — ako se n,amreč morda v zadnjem trenutku — ne pridruži še tretji. Zato me nikar ne sodi po dragem in milem mi tovarišu — prisegam ti pri svojem cepinu, da tako hudomušen, kot je moj Janko, pač nisem bil, nisem sedaj in ne bodem nikdar!---------- Ker je bilo vreme mirno in nebo čisto in jasno, nismo trpeli posebnega mraza — žavno solnce ima v tej višini še vedno toliko moči, da se prav dobro počutiš — v topli obleki. Ko smo napasli svoje oči, se zopet vsedemo na zračne svoje prostorčke, da nas je mogel nek dr. So'brödter iz Bitterfelda na severnem Pruskem ovekovečiti na plošči malega fotografičnega aparata. Ko je zopet došel na kaljni svoj dom, spomnil se je tudi še naju ter nama poslal par izborno pogođenih sličic. Po poldrugo uro trajajočem, pač nepozabljivem bivanju na smelem vršacu treba je bilo oh jednaj-stih misliti na odhod. (Dalje prih.) fait accompli. Radi te vmišljene ruske zahrbtnosti pa vlada v nemškem tisku silno ogorčenje. Nemški turško- in albanofiski listi že zopet bljujejo ogenj in žveplo na Srbe in Crnogorce. Glasovi, ki prihajajo iz Dunaja, pravijo, da je Skader za balkanske države nolli me tangere. Ce ga hoče Crnogora vkljub temu zavzeti in če ji Srbi vkljub temu pomagajo, to ne bo nič spremenilo na dejstvu, da Skader ne bo nikoli ne srbski in ne črnogorski, ampak mora pripasti avtonomni Albaniji. Na tem nič ne spremeni, če žrtvujejo Crnogorci nove tisoče svojih sinov v zavzetje tega mesta in tudi ne, če Skader pade v njihove roke. Skader mora postati albanski, v tem v-prašanju ni za Avstrijo nobenega koraka nazaj. iTa-ko in slično pišejo dunajski nemški listi in garnirajo te svoje hujskarije z groznim opisovanjem srbskih krvoločnosti. Albanci so postali na mah najmiroljubnejši narod, ki ima visoko kulturo in mora dobiti samostojno domovino. Ti ljudje, ki so bili prej vedno strah Balkana in so se med sabo klali, da je bilo strašno, morajo — tako zahteva politika — dobiti kolikor mogoče veliko domovino. Cé se mnogo Albancev že boji te „samostojne države“ in ^prihajajo iz mnogih krajev glasni protesti, kakor priobčujemo enega tudi danes, to naših, diplomatov nič ne moti. Oni hočejo avtonomno Albanijo in gredo za njo magari v krvavo vojsko. iT'o in nič manj mora človek razbrati iz bojevitih nemških!, člankov, ki vehementno zatrjujejo, da mora {Albanija imeti Skader. Srečni Albanci, za katere se poteguje močna velesila, nam, ki v tej državi sami prebivamo, se ne godi tako dobro. Visoko stoječa oseba /v naši Zunanji politiki se je baje izjavila, da „mora biti konec mu-čeništvu nesrečnega albanskega naroda.“ Da bi moralo biti že davno konec našega mučeništva, tega se nihče ne spomni. Radovedni smo tudi, če se zdi Avstriji Skader za Albanijo tolike važnosti, da bi ne riskirala radi njega samo vojske z južnimi sosedi, ampak svetovno. Kajti če očitana zavlačevalna taktika Rusije ni mogoče samo navidezna in 'če vlada med nami in Rusijo glede Skadra res kak razpor, kot ga slika zopet pobesnelo nemško časopisje, poten* je brezdvomno, da bi kljub demobilizaciji ne o-stal naši konflikt omejen na nas ter Crnogoro in pa Srbijo. Odrinsko vprašanje je med tem izgubilo na aktuelnosti. Radi Odrina se je na zunaj pričela druga balkanska vojska, sedaj je ta zadeva takorekoč že rešena. Odrin bo postal bolgarski, ali par dni poprej, ali par dni poznej, to ne vznemirja že nikogar več, še Turkov ne. Zato se pričakuje padec 0-drina iz vojaškega stališča sicer z veliko nestrpnostjo, a politični interes se je ves osredotočil okrog Skadra. Veleposlaniška konferenca v Londonu je imela v zadnjih dneh zopet dve seji. Seja v četrtek je bila odgodena na soboto, ker balkahske države še niso bile vročile odgovora na 'demarche .velesil.'V sobotni seji bi bil moral naš avstrijski poslanik grof Mensdorff precizirati avstrijsko stališče glede Albanije in zahtevati odločne korake v Belgradi! in Cetinju radi Skadra. Kolikor je pa dozdaj znanega o poteku te seje, do tega ni prišlo in ni stopilo albansko vprašanje v nikak nov Stadij. Svetovno-političen položaj. O mednarodnem položaju piše .„Reichsposta“ z dne 16. t. m. : Vsled silnega bombardiranja Skadra je kapitulacija mesta prav blizu. Reunija veleposlanikov pa se med tem časom ogiblje albanskega vprašanja. Da še je predvčerajšnja konferenca preložila na danes (dne 15. t. m.) je koncesija Rusiji, ker ima ta velike interese na tem, da se to nujno vprašanje še dalje zavleče. Preložila se je predvčerajšnja konferenca, ker balkanske države na posredovalni predlog velesil še niso odgovorile. V današnji konferenci veleposlanikov bi naj avstro-ogrski veleposlanik grof Mensdorff z ozimi* na brezkoristno prelivanje krvi pred Skadrom zahteval energično akcijo velesil v Belgradu in na Cetinju. Do večera pa še o poteku te konference ni bilo nič znanega. Za verjetno se smatra, da je konferenca najpoprej vzela na znanje odgovor balkanskih držav in da še tudi danes ni zaznamovati nobenega napredka v albanskem vprašanju. Na vsak način je značilno, da tvori nekak uvod današnje konference novo bombardiranje Skadra, ki se je pričelo včeraj v petek. Naš zunanji minister je bil pri cesarju v av-dijenci eno celo uro, da poroča o aktuelnih vprašanjih zunanje politike. Danes (v soboto) popoldne je grofa Berchtolda obiskal ruski veleposlanik plem. Giers, ki je imel z njim daljši .razgovor. V Carigradu se pripravljajo velika presenečenja. Vesti iz informiranih krogov so zadnje dni zelo vznemirjajoče. V Carigradu vlada diktatura mladotjurkov, ki poza-pirajo svoje politične nasprotnike, da bi preprečili grozeč preobrat. Položaj je skrajno nevzdržljiv. K drznemu pohodu turške križarice „Hamidie“ smo izvedeli od dobro poučene strani, da je poveljnik te križarice neki angleški mornariški častnik Flooth, ki je bil angleški inštrukcijski častnik v službi turške armade, ko je izbruhnila vojna. Skader — gori!1 Cetinje, dne 15. marca: Včeraj se je pričelo grozno obstreljevanje Skadra iz vseh oblegovalnih topov na utrdbe in mesto samo. Del mesta gori! Bombardiranje iz srbskih topov težkega kalibra 12 centimetrov je strašno učinkovalo. Bombardiranje pa pripravlja splošni naskok. Tukaj upajo, da bo Skader v prav kratkem času padel. Odrin. Sofija, dne 15. marca: Kakor se izve iz merodajnega mesta, so postavili predvčerajšnjim pred Odrinom 14 novih težkih oblegovalnih topov. Bombardiranje iz teh težkih topov se je že pričelo in z mnogo boljšim vspehom, kakor 'do sedaj. Iz tega pač sledi optimistično naziranje v političnih krogih, da pade Odrin že v nekaterih dneh. Omer Javer pašo zaprli. Poveljnika četrtega armadnega zbora pred Ka-taldžo, Omer Javer pašo, so odpoklicali izpred fronte v Carigrad in so ga po kratkem zaslišanju zaprli, ker je v zvezi z gibanjem armade pred Kataldžo zoper komite. Nikola Pasic k položaju. Srbski ministrski predsednik Pašič je nasproti dopisniku „Neue Freie Presse“ v Belgradu sledeče izjavil: Balkanske države so posredovanje velesil za mir sprejele pod gotovimi pogoji, ki naj jamčijo za to, da Turčija pogajanj zopet ne prekine. Odgovor balkanskih zaveznikov, ki se bo izročil velesilam v štirih balkanskih prestolicah, je identičen in dokazuje popolno edinost balkanske zveze.. Nezadovoljnosti. ki se je zadnji čas pojavila med delom srbskega in bolgarskega časopisja, ker se vprašanje meje še ni uredilo, ni pripisovati prevelikega pomena. Javnost o dejanskem stanju stvari v tem in onem o-ziru ni informirana in ne more biti, ker je rešiitev vseh tozadevnih vprašanj poverjena S kompetentnim faktorjem. Stvar o ureditvi meja pride v diskusijo šele po sklenjenem miru s Turčijo. V temeljnih v-prašanjih sta Srbija in Bolgarija popolnoma edini. Kar se tiče Skadra, se tu ne gre za nobeno samostojno akcijo Srbije. Srbija podpira na podlagi tozadevne pogodbe vojaškoCrnogoro na njeno prošnjo, kakor je svoj čas poslala Bolgariji na njeno prošnjo pomoč. Srbija pomoči preje ni poslala, ker Crnagora preje zanjo ni prosila, zdaj pa ji zahtevane pomoči ne more odreči. Dokler traja vojska dalje, se srbskim vojaškim premaknitvam ne more pripisovati še drug namen, kakor samo strategičen. Vse te operacije spadajo izključno v kompetenco vrhovnega poveljstva. Ako se izkrcujejo čete v Draču, ima to le zgolj strategičen značaj. Politično se bo skadrsko v-prašanje od velesil rešilo. Zlato se ne more reči, da so operacije pred Skadrom količkaj proti Avstriji naperjene. Srbija želi odkrito prijateljskih odnoša-jev z monarhijo in ravno sedaj se vrše važni dogovori, tičoči se gospodarskih, trgovinskih in prometnih vprašanj, pri čemer se je izkazalo, da ne obstoja med Avstrijo in Srbijo nobena velika diferenca naziranj. Odrin in Skader pred padcem. Iz Carigrada se poroča z dne 14. t. m.: Danes popoldne se je v Carigradu izvedelo, da stoji Odrin neposredno pred padcem. Trdnjava se je pet mesecev držala, ne da ibi ji bil kdo na pomoč prišel. Sukri paša je v svojem zadnjem radiotele-grafskem poročilu na carigrajsko vlado izjavil, da ima le še za par dni živil in municije. Sukri paša poživlja vlado, naj mu pride s kataldško armado na pomoč, če ne bo moral iz trdnjave izpasti, kar bi pa seveda bil obupen čin. !0b enem, to je v nedelja, je odrinski vali brzojavil ministru za notranje zadeve, da je ves provijant porabljen, da med garnizijo divja vsled lakote Skorbut in/ difterija in) da je vsled to-pivšega se snega vse že preplavljeno, tako da so razmere postale popolnoma neznosne. Merodajni carigrajski krogi o kapitulaciji nič več ne dvomijo.; Isto se poroča vladi iz Skadra. Položaj v mestu in trdnjavi Skader je silno kritičen. Razmere v mestu so nevzdržljive. Pred mestom je že zbrana tako močna srbska armada, da naskoka ne bo možno vzdržati. Kralj Nikolaj je .odpotoval v glavni stan, da naskoku prisostvuje. Srbi in Crnogorci bodo od treh strani ob enem naskočili.. Ne samo v Carigrad, temveč tudi na Dunaj so došla zaupna poročila, da je padec Skadra vprašanje par dni. „Reichspost“ ima iz povsem avtentičnega vira to-le poročilo iz Skadra: Položaj oblegane trdnjave je popolnoma brezupen. Prejšnji poveljnik. Hasan Riža beg je že dolgo mrtev. Krivda, da je bil ubit, se pripisuje Essad paši, ki je Albanec in ,ki jes po prevzetju poveljstva dal sneti turške zastave ter jih nadomestiti z albanskimi. Essad paša je sicer dober vojaky a slab organizatoričen talent. Zato je tudi odporna sila posadke, odkar je poveljnik Essad paša, znatno popustila. Albanija. Zopet je izšel iz .albanskih vrst protest proti avtonomiji Albanije. Ta tretji protest prihaja iz ka-vajskega okraja in je bil poslan: konferenci vele- poslanikov v Londonu, ministru Sasonovu v Petrogradu, ministru Greyju v Londonu in Reuterjevemu biroju v svrho publikacije v angleških listih. Protest se glasi: Mi predstojniki, muktarji in notabli 48 ,vasi ka-vajskega okraja v dračskem ozemlju preglasujemo, da ne priznavamo takozvane albanske vlade Ismail Kemal beja v Valoni, ker nima niti od enega albanskega plemena polnomočja, da bi to, kar {imenuje ta „provizorična vlada“, ustanovil in vodil. Tuji agent Ismail Kerna! je takozvane svoje „ministre“ in „na- rodne delegate“ zbral po valonskih ulicah in nima pravice govoriti v imenu albanskega naroda. Prosimo vas, da preprečite ustanovitev takozvane .„avtonomne Albanije“, kajti mi Albanci, katoliški, mohamedanski in pravoslavni, bi se nikdar ne čutili svobodne v taki državi. Avtonomna Albanija ibi bila po-zorišče vednih krvavih bojev. Dajemo prednost srbski deželni upravi, ki nam je prinesla svobodo in ki je pravična in kulturna. Soglašamo v vsem s protesti, ki vam jih je že. poslalo tisoče državljanov iz Tyrane, Kroje, Drača, Albasana itd. Bolgarska zahvala Cehom. Bolgarski poslanci so poslali češkemu narodnemu svetuj brzojavko, v kateri se najiskrenejše zahvaljujejo Cehom za denarno pomoč in žele bratskemu, silnemu narodu najlepšo prihodnost. Srbska naročila na Češkem. Ravnateljs vo državnih srbskih železnic je naročilo pri češko-moravski tovarni za stroje 4 težke lokomotive za svoje železnice. Občni zbor Slovenske kmečke zveze se vrši na belo nedeljo, dne 30. marea ob 10. uri dopoldne v Mariboru. Med drugimi govori državni in dežeIni poslanec Fran Povše iz Ljubljane. Politični pregled. Ogrski državni zbor V soboto je imela ogrska poslanska zbornica zadnjo sejo v tokratni seziji. Predsednik grof Tlisza je otvoril sejo ob 10.15 dopoldne. Navzoči so bili samo pristaši vladne stranke. Najprej se je prečitalo naznanilo, da je magnatska zbornica sprejela vse zakone, katere je sklenila poslanska zbornica, med drugimi tudi volilno reformo. Nato je ministrski predsednik Lukacs prečital kraljevski peskript o za-kl j učit vi druge sezije. Tretja sezija se prične dne 5. maja. Pri pitanju reskripta so poslanci vstali raz sedeže in klicali „Živel kralj!“ Zbornica je predsednika pooblastila, da razpiše v posameznih okrajih še potrebne volitve, nakar je bil protokol, overovljen in seja zaključena. Poslanci so priredili grofu iTiszi viharne ovacije. Ogrska. Honvedski minister je izdal poseben ukaz, s katerim naznanja, da se imajo odpustiti vsi rezervisti iz leta 1909. Prestolonaslednik. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je dne 14. t. m. obiskal zunanjega ministra grofa Berchtolda in dolgo časa ž njim konferiral o mednarodnem političnem položaju. Vstaja v Mehiki. Bivši guverner mehikanske države,, Coahil, ki je prestopil k vstašen*, je bil ustreljen. Vstaši so dne 12. t. m. pri Nogalesu premagali večji oddelek vladnih čet, ki se je umaknil na amerikjanska tla, kjer je bil razorožen. Na bojišču je obležalo 100 oseb mrtvih in 200 ranjenih. Raznoterosti. Piriihe — „Slovenski Straži“! Najbolj potrebno društvo, ki, vsak teden dobiva od obmejnih Slovencev nove naloge in jih izvršuje z velikimi žrtvami, je „Slovenska Straža.“ Ob mejah čuješ o njenem smotrenem, mirnem in vspešnem delu samo hvalo. Zato naj se vsak izmed nas sedaj, ko bo delil piru-he svojim dragim, spomni tudi „Slovenske Straže“, ter naj ji pošlje za piruhe darove. Tudi1 v družbah pozivajte prijatelje, naj zlože za piruhe „Slovenske Straže.“ Veliki cilji se dosežejo samo z velikimi žrtvami, zato bodi naša požrtvovalnost za „Slovensko Stražo“ velika. Naj bi vsak izmed nas' poslal lepe piruhe „Slovenski Straži“! Sv. oče. Po poročilu italijanskega lista „Giornale d’Italia“ sta dne 15. t. m. obiskala papeža tudi zdravnika dr. Marchiafava in dr. Amici in sta dognala, da znaša temperatura nekaj čez 37 stopinj. Sestri papeža in njegova nečakinja so se mudile eno ure pri njem. Zdravstveno stanje! papeža je vedno ugodnejše. Deset vrst krasnih velikonočnih razglednic je založila Slovenska Straža. Vsak naš, somišljenik naj tedaj opozori trgovce, naj takoj naroče te umetniško izvršene razglednice. ICe bo vsak, ki želi Slovenski Straži vspeha, storil svojo dolžnost, bodo res lepe razglednice lahko v par dneh razprodane. Povsod zahtevajte razglednice Slovenske Straže! Važna razsodba upravnega sodišča. Upravno sodišče je izreklo važno narodno-politično razsodbo. Nemška mestna občina v Prahaticih na Češkem je nastavila nekega Zdravnika, ki pa nij bil vešč češkega jezika, Deželni odbor češki je to nastavitev razveljavil, češ, da mora biti zdravnik vešč obeh deželnih jezikov. Mestna občina v Prahaticih se je proti tej odločbi deželnega odbora pritožila na upravno sodišče. Upravno sodišče je to pritožbo zavrnilo in potrdilo odločbo češkega deželnega odbora. 30 let umetniškega dela. Te dni obhaja znani slovenski gledališki igralec Ignacij Borštnik 301etni-co svojega umetniškega delovanja. Borštnik je sedaj na gledališču v Zagrebu. 301etnico) njegovega umetniškega delovanja proslave slovesno na zagrebškem gledališču prihodnjo sredo. Igrajo Hebbelovo dramo „Marijo Magdaleno.“ Umetniku kličemo: Se mnogo lot! „Marhurgerca“ prinaša v svoji sobotni številki nekaj dat,iz „spodnještajerske nacionalne statistike.“ List navaja podatke ljudskega štetja iz 1. ,1910 in pravi, da se Nemcem ni treba vdajati pesimizmu. Sramotno bi bilo, če bi se tolikomiilijonski narod, kot je nemški, vdajal pesimjizmu, posebno še, ker ima na svoji strani vse državne in mnogo drugih oblasti, ki ga podpirajo v vseh, tudi krivičnih njegovih težnjah. 'Še mi maloštevilni Slovenci se ne vdajamo pesimizmu, kajti kljub vsem silnim navalom nasprotnikov se naše število, če tudi počasi, množi. Iz sveta nas tedaj naši nasprotniki ne bodo spravili, če prav se z vsemi močmi trudijo in to nam zadostuje. Glede številk, ki jih navaja „Marburgerca“, pa povemo, da teh številk ne priznavamo. Ljudsko štetje iz leta 1910 je pravi falzilikat resničnega statnja, nasilja in nepoštenosti, ki so jih pri tem vganjali Nemci, so še v dobrem spominu in če Nemci zajemajo svojo tolažbo iz teh neresničnih potvorb, je ta tolažba zelo jalova in piškava. „Tridentinski koncil.“ Poznati vseučiliiščni profesor dr. H. Swoboda je izdal is sodelovanjem teologhine sekcije dunajske Leonove družbe veliko monografijo „Das Koncil von Tlrient, seinen Schauplatz und Ertrag.“ Po zatrdilu strokovnjakov je delo izborno. V mesecu februarju je doživela ,že drugo izdajo. Naroča se pri Leonovi družbi na Dunaju. Koroški Slovenci se gibljejo. „Mir“' poroča: Gospod dr. Brejc je sklical v Celovec nekatere zaupnike na dvadnevni narodni posvet dne 11. in 12. t. m., ki se ga je udeležilo 57 gospodov. Pregledalo se je položaj Slovencev v deželi na podlagi sedem skrbno sestavljenihl temeljitih referatov, ki so pokazali, da Slovenci vrlo napredujemo, kjer smo navezani na svojo lastno moč; referati so pa dokazali, kake težave imamo in da ne napredujemo, kjerkoli smo navezani na sopomoč vlade in dežefe, in to v gospodarskem, političnem in narodnem oziru. Številke, ki smo jih slišali v uradniških referatih, so strašna obtožnica neverjetnih krivic, ki nam jih za-dajeta vlada in dežela. Na podlagi referatov s$ je k sklepu soglasno sklenilo, v doglednem času ustanoviti za Koroško narodni svet, kakor imajo Nemci že svoj Volksrat Iiongrua. Liberalci hujskajo dalje proti projektiranemu zvišanju kongrue. Vsa njihova strankarska umazanost se kaže vi tem. Med tem, ko zagovarjajo zvišanje plač vsem uradniškimi kategorijam in u-temeljujejo to z neprimerno dražjimi življenjskimi pogoji sedanjega časa, bi se naj duhovniku za njegov težavni poklic ne smelo urediti dohodkov. To je Stališče. ki je vredno brezvestnih demagogov, ne pa dostojnih ljudi. Govoriti o bogve kako sijajnem stanju duhovništva je naravnost lopovstvo, kajti vsakdo ve, da stojijo drugi stanovi, kii imajo enake, študije, kot duhovniki, v materijelnem oziru veliko drugače in boljše ter je njihovo življenje 'tudi povsem udobnejše in prijetnejše. Samo sovraštvo, kakoršnega so zmožni liberalci, mora vprizarjati take gonje, kakor jih ima sedaj liberalno časopisje. Lepa taka umazana sebičnost gotovo ni. Umesten opomin. Celovški „Mir“ piše: Huda, da, najhujša napaka je, da smo vse premalo odločni, vsaj po večini, kjer se gre za upravičenost enakovredne slovenščine. Ne malo pomembna {malenkost na primer je, ako pripisujemo slovenska naslovljenemu pismu nepotrebno nemško prevedbo pošte, ali še celo večji del naslova. Cernu??! To je Ikratkomalo pred narodno slovensko vestjo neopravičljiva staro-kopitarska razvada. Razne davkarije, zavodi, oblasti, notarji, odvetniki itd., ki živijo med Slovenci za Slovence od Slovencev, pa poznavajoč našo trdo — čutnost, nam pošiljajo nemške račune, nemško izpolnjene položnice itd. Mi zgolj iz miroljubnosti in zastarele navade seveda lepo mirno take dopošiljatve sprejemamo in plačujemo in niti na um nam ne pride, da smo materi Slavi storili krivico in pa nečast. Le vse graje vredna razvada je,, ako se ne postavi-mo povsod po Slovenskem le' z domačo slovenščino. Tako vsled- enostavnosti marsikdo rad plača davek potom poštnih položnic. Dobro! A zakaj bi se ob tem morali Semiti in si izposojevati besede, največkrat vsaj napol pokvarjene, in „tajčat“, da imamo čast — plačevati. Ravno s slovensko izpolnjeno položnico pa povdarimo, da je davek od Slovenca; zahtevajmo pa tudi slovensko davčno knjižico in slovensko potrdilo vplačila nevstrašeno in ne oziraje se na morebitne kakoršnekoli izgovore nastavljenih uradnikov, ki so dolžni uljudno postreči strankam in vpoštevati vse njihove upravičene želje. Zia enkrat je pa ena med glavnih želj ta, da se nam postreže ne le ustmeno, temveč tudi pismeno v našem jeziku. Uspeh bo ta, da kmalu potihne v tistih strastnO-hemških otročjih napol-politikih tako bahavi kot lažnjivi glas, da v Avstriji plačujejo le Nemci in zopet le Nemci davek. Z našo odločno, možato samozavestjo, pred vsem v davkariji, si bomo iz voj evali svojo dolgozaželjeno pravico in ugled. Hočemo biti pijonirji po postavi zajamčenih ljudskih pravic in nič drugega. Nemška sodba o „Štajercu“ in „Domačinu.“ — Dunajski .„Österreichs katholisches Sonntagsblatt“, ki je objavil tudi lep članek o Jugoslovanih z, ozirom na balkansko vprašanje, poroča, da nameravajo nemški nacionalci izdajati za Kranjsko nemškonacio-nalen, pa slovensko tiskan list „Domačin“, ter sodi o „Domačinu“ tako-le: „Domačin“ bo menda podobno, kakor njemu duševno sorodni ;„Stajerc“' na Spodn. Štajerskem hujskal slovenske kmete zoper katoliško duhovščino, da bi tako pripravil pot protestantom prijazni Siidmarki. Tudi v tem slučaju menda služijo nemškonacionalni nameni le temu, da bi pripravljali protestantovsko propagando na jugu monarhije. Slovenski katoliški kmetje so pa dovolj poučeni, in bodo znali odklanjati take ponudbe. Trikrat na smrt obsojen. V Frankobrodu je bil dne 15. t. m. vsled trikratnega umora obsojen na trikratno smrt neki Sternickel; razen tega je bil še obsojen na pet let težke ječe in na stalna zgubo meščanskih častnih pravic. Neki Kersten je pa bil zaradi dvakratnega umora, enega uboja in ropa obsojen na dvakratno smrtno kazen, pet let težke ječe in na stalno zgubo vseh svojih meščanskih častnih pravic. Časopisje na Avstrijskem. Na Avstrijskem je izhajalo leta 1911 vsega skupaj 4261 časopisov in revij. Od teh je bilo 1282 političnih in 81 ženskih Časopisov. Pet- do sedemkrat na teden je izhajalo 178 časopisov. Nemških časopisov je bilo 2327, čeških 1141, poljskih 369, italijanskih 131, slovenskih 91, rusinskih 71, srbo-hrvaških 35, hebrejskih 19, rumunskih 14 in razen tega Še nekaj {drugih časopisov v tujih jezikih. Dva sta bila pisana v esperantu. Mlade žene in vdove. Zadnje ljudsko štetje v Indiji je pokazalo, da je v indijskem! cesarstvu nič manj kakor 302.000 vdov, ki še niso 16 let stare. In izkazuje štetje 2,500.000 mladih žejn, ki še deset let niso stare in 6,500.000 žen, ki še niso dosegle svojega 16. leta. Ženske šole na Japonskem. Od leta 1909 je na Japonskem 159 javnih in 100 zasebnih deklijških šol. Ce se pomisli, da leta 1901 še ni bilo sploh nobene javne dekliške šole, Se mora priznati precejšen napredek. Žensko vseučilišče v Tokio je takoj ob o-tvoritvi leta 1909 posečalo 383 dijakinj, med temi pa 157 omoženih žena. Dom za učiteljice v Budimpešti. V Budimpešti nameravajo ustanoviti dom za nemške učiteljice, ki so brez službe, ker se je pokazalo, da mnogo mladih, neizkušenih deklet uprav v ogrski prestolnici pride v slabe roke. Veliki teden v Mariboru. Sveti obredi velikega tedna se vršijo v stolni cerkvi v Mariboru po naslednjem vsporedu: Na veliko sredo, veliki četrtek ,in veliki petek ob 3. uri popoldne jutrnice z žalostinkami preroka Jeremije. Na veliki četrtek pričetek cerkvenih opravil ob pol 9. uri predpoldne: škofova slovesna pontifikaJna maša; blagoslovljenje olj, obhajilo duhovnikov, pre-nešenje Najsvetejšega v kapelo sv. križa, umivanje nog. Zvečer ob 6. uri litanije o Kristusovem trpljenju. 1 y s i. i, , Na veliki petek se začnejo cerkvena opravila ob 8. uri predpoldne. Proti pol 9. uri češčenje sv. križa, in prenešenje Najsvetejšega v božji grob. Popoldne ob i5. uri zadnja postna pridiga, križev pot in litanije o Kristusovem trpljenju. Na veliko soboto ob pol 8. uri zjutraj blagoslovljenje ognja, zatem krstne vode in slovesna sveta maša. Slovesno vstajenje v stolnici na velikonočno soboto ob 6. uri zvečer z običajno procesijo, nato Te Deunr. Na velikonočno nedeljo ni rane pridige. Ob 6. uri «zjutraj tiha maša, zatem blagoslovljenje velikonočnega jagnjeta, ob 7. uri sv. maša z blagoslovom, ob pol 10. uri slovesna pridiga in pontifikalna sveta maša. Po slovesni pontifikalni maši podelijo prevzv. gospod knezoškof apostolski blagoslov. fOb 4. uri po-* poldne pridiga in slovesne večernice. * • Umivanje nog v stolnici. Prevzvišeni gospod knezoškof bodo letos na veliki četrtek izvršili vele-pomenljivi obred umivanja nog na 12 starčkih, katerih imena so: Matija Eiletz (80 let star), Franc Bračko (79), Stefan Merkun .(78), Jurij Veranič' (78), Leopold Hönigmann (78), Ignacij Huter (78), Janez Kramberger (77), Janez . Zechner (75), Janez Kolar (74), Stefan Vabič (74)., Anton Prikl (72), Matija Ma- reich (72). Skupna starost teh takaimenovanih apostolov znaša 915 let. v Št&Jejfffli*». Maribor. V soboto, dne 15. t. m. zjutraj je u-mrl po dolgi mučni bolezni gospod Bogomir Poseb, ključavničar južne železnice, v 27. letu svoje starosti. Pogreb je bil danes popoldne. Ranjki je bil zaveden Slovenec, sin poštnega sluge gospoda Ivana Poseba. Počivaj v miru! Preostalimi naše sožalje! Maribor. (Smrtna kosa.) Dne 16. t. m. je preminul gospod Engelbert Zoratti, oče tukajšnjega po-zlatarja gospoda Zorattija, v 75. letu svoje starosti. Pogreb se vrši v torek, dne 18. t. m., ob 4. uri popoldne. N. v m. p.! Maribor. (Predavanje na gimnaziji.) Danes na večer bo v telovadnici tukajšnje gimnazije o svojem potovanju na otoku Korzika in o običajih ondotnega prebivalstva predaval v korist dijaške podporne zaloge bivši učenec te gimnazije, gospod dr. Alfred Schmidt, kot pisatelj znan pod imenom Alfred Ma-derno. Predavanje se začne /točno ob 6. uri;' sedeži po 50 yinarjev bodo pri blagajni na razpolago. V odmoru bodo igrali gimnazijski godbeniki nekaj komadov. Lembah. Truplo rajnega gospoda Josipa Kaša,. strojevodja, ki se je dne (12. februarja t. 1. ponesrečil med Zagorjem in Savo, se bo danes dne 17. t. m. iz mariborskega mestnega pokopališča prepeljalo na pokopališče v Lembahu. Kumen. Težak udarec je zadel našo občino. V. torek dne 11, t. m., je umrl naš župan gospod Peter Korman, po domače Cebe, v najboljših letih. Bil je strogo naroden in globokoveren mož ter je njegova smrt za naše občino, za naše narodne vrste velika izguba. Zapušča žalujočo vdovo in več nepreskrbljenih otrok. Kako ga je vse ljubilo, cenilo in spoštovalo, je pokazal njegov nad vse sijajni pogreb, ki se je vršil v četrtek, dne 13. t. m. Blagi mož, skrbni oče, počivaj ,v miru! Sv. Lovrenc nad Mariborom. Radi raznih zaprek mariborski Orli ne bodo predstavljali {lepe Finžgar j eve igre „Naša kri“ na velikonočni pondeljjek, kakor je bilo že naznanjeno, ampak na belo nedeljo, dne 30. t. m. Začetek bo takoj popoldne po večernicah, da tudi za oddaljenejše konec ne bo prepozen. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Včeraj smo slovesno končali sv. misijon. Imeli smo cel teden krasno vreme, a, je tudi v srcih onih mnogoštevilnih, ki so se udeleževali sv. misijona, nastalo gotovo lepo, krasno vreme prerojenja in pomlajenja. Udeležba je bila vse dni ogromna in je bilo vseh' obhajancev na tisoče. Višek je dosegla vspodbudna prireditev včeraj. Že dopoldanske slovesnosti v cerkvi, ki je bila natlačeno polna, so bile nekaj izrednega. Triumf vsega je pa bila sijajna procesija. Spomin konstan-tinskega leta, ki smo ga obhajali ob enem, smo praznovali res veličastno. Sv. misijon so požrtvovalno vodili častiti gospodje lazaristi, katerim izrekamo kakort vsem drugim, ki so pripomogli) na srečnem in sijajnem poteku, prisrčno zahvalo. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Umrla je v petek, dne 14. t. m., Elizabeta Paulič, mati vrlega rodoljuba gospoda Jakoba Pauliča, po domače Sado-nika. Pogreb se: je vršil včeraj v nedeljo, dne 16. t. m., ob udeležbi velikanskega števila ljudstva in ob asistenci šestih gospodov duhovnikov. Ranjka je bila blaga žena, mati revežev in velika dobrotnica cerkve. N. v m. p.! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na velikonočni pondeljek, dne 24. t. m., ima bralno društvo občni zbor: poročilo odbora, volitev društvenega odbora, poučni govori, deklamacija, petje, dekleta vpri-zorijo lep prizor „Tri čudotvorne rožice.“ Vsi, možje in žene, mladeniči in mladenke, se uljudna vabite k obilni udeležbi! Sv. Lenart v Slovenskih goricah. V četrtek, dne 13. t. m., ob 10. uri dopoldne, je nastal v Skednju posestnika Jakoba Baumana v Selcah v Slov. goricah, ogenj, ki je v kratkem času vpepelil hleve. Rešili so samo živino. Od tukaj ' je ogenj poskočil na sosedno hišo Marije Šveiger. Tudi njej' je zgorela hiša, hlevi in drugo poslopje. Pri gašenju ognja) sta zadobila na pomoč prihitevša soseda Marko Ploj in Jože Lorbek, oba liz Selc, na obeh rokah, kakor še tudi na glavi hude opekline, radi katerih so ju morali odpeljati v mariborsko bolnišnico. Pri Baumanu je nesreča tem večja, ker njegovo poslopje ni bilo zavarovano. Kako je ogenj nastal, še do zdaj ni znano; pa najbrže so otroci po igrači zapalili. Gomilsko. Občinski odbor na Gomilskem je v seji dne 2. marca t. 1. gospoda nadučitelja Ivana Zotterja v zahvalo za njegovo dvajsetletno vspešno delovanje na tukajšnji šoli na versko-nravni podlagi in zai druge njegove zasluge v prid občine, požarne brambe itd., izvolil za častnega občana. Predlog je stavil častiti gospod župnik Grobelšek. Vsi občinski odborniki so z velikim odobravanjem sprejeli ta predlog. Na belo nedeljo se bo gospodu nadučitelju izročila častna diploma. Isti dan je tudi naše bralno društvo gospoda nadučitelja Zotterja, ki je odbornik tega društva, v priznanje za njegove zasluge na polju ljudske izobrazbe izvolilo za častnega člana. Naj bodo tem potom izrečene gospodu nadučitelju iskrene čestitke'; vseh občanov. Opomba uredništva: Tudi mi se pridružujemo mnogobrojnim častilcem g. nadučitelja