» , titùdid vestnik občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042 - 0778 LETO: XXV Ptuj, 12. maja 1988 St ŠT. 14 VSEBINA SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBClNE PTUJ 92. Odlok o urejanju kmečkega turi/.ma v občini Ormož 93. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Dornava — dom 92. Po 107. členu obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 15/86), družbenega dogovora o pospeševanju kmečkega turizma v SR Sloveniji (Uradni list SRS, ši. 34/81), 3. in 25. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št 24/83 in 42/85) ter 100. člena statuta občine Ormož je Skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 13. 4. 1988 sprejela ODLOK o urejanju kmečkega turizma v občini Ormož L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Kmečki turizem je dopolnilna dejavnost tržno usmerjepe kmetije, katere nosilec je lahko samo kmet ali družinski član, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, stalno živi v kraju, kjer je to zemljišče ali njegov del in z osnovno kmetijsko dejavnostjo redno ustvarja določen dohodek. Kmečki turizem se lahko razvija z namenom ustvarjanja dodatnega dohodka le na urejeni kmetiji. Razvoj kmečkega turizma je del splošnega turističnega gospodarstva in zahteva kompleksno urejanje celotne vasi oziroma infrastrukturnih objektov. Razvoj obeh oblik kmečkega turizma v občini mora potekati v skladu s sprejetimi usmeritvami in nalogami za oblikovanje kompletne turistične ponudbe. n. OBLIKE KMEČKEGA TURIZMA 2. člen Kmečki turizem je stacionarni in izletniški. 3. člen V okvir stacionarnega kmečkega turizma so vključene sobe s polnim penzionom, sobe s po-lepenzionom, prenočišča z zajtrkom, počitnice hišice ali počitniško stanovanje in prostor 2a kampiranje. V okvir izletniškega kmečkega turizma spadajo kmetije, ki pridelujejo pretežni del hrane, ki jo nudijo gostom, izletnikom in organiziranim skupinam. 4. člen Izletniški kmečki turizem je namenjen gostom ob koncu tedna in ob praznikih in le izje-nioma med tednom za organizirane skupine. III. POGOJI ZA IZVAJANJE KMEČKEGA TURIZMA 5. člen . Kmet, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo kmečkega turizma, mora pripravljati in pro- dajati pretežno lastne kmetijske proizvode in nuditi gostom bivalne prostore na zadovoljivem kakovostnem nivoju. 6. člen Kmečka hiša mora biti urejena, tako da po svoji notranjosti in zunanji urejenosti odraža pristnost kmečkega okolja predvsem pa, da je v skladu s krajinsko varstvenimi izhodišči in pogoji o posegih v stavbno dediščino. Opremljenost bivalnih prostorov mora biti v skladu s kmečko arhitekturo brez gostilniških elementov. 7. člen Priprava in nudenje hrane in vina poteka neposredno iz kuhinje oziroma kleti kmečkega gospodarstva. 8. člen Kmetija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, a ne prideluje lastnega vina, sme točiti kupljena stekleničena vina s podravskega vinorodnega rajona edino penzionskim gostom in organiziranim skupinam. 9. člen Kmetija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, naj bo v turistično privlačnem okolju z možnostjo sprehodov, izletov, nabiranjem gozdnih sadežev, rekreacijo in z dostopom po urejenih poteh. 10. člen Kmetija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, ki naj imela pogodbo o trajnem sodelovanju z organizacijo združenih kmetov in pogodbo o sodelovanju pri oddajanju kmečkih penzionov in nudenju storitev gostom. 11. člen S kmečkim turizmom kot dopolnilno dejavnostjo se lahko ukvarja kmečka družina, v kateri je vsaj ena oseba usposobljena za to dejavnost. 12. člen Ustrezno usposobljena po II. členu tega odloka je oseba, ki ima kmetijsko, gospodinjsko šolo ali gostinsko, turistični tečaj za katerega je učni program sestavila Zadružna zveza Slovenije in tudi oseba s pridobljeno strokovno izobrazbo po programu usmerjenega izobraževanja gostinske usmeritve. 13. člen Gostom na turistično usmerjeni kmetiji smejo streči samo najožji družinski člani. Druge osebe se lahko vključijo le na osnovi posebnega dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa v skladu z mnenjem strokovne službe območnega kmetijskega zavoda. 14. člen Nudenje storitev turistično usmerjene kmetije na raznih prireditvah zborovanjih, proslavah in drugih priložnostih ni dovoljeno. Izjemoma se to dovoli, ko se celovito pred-stvlja kmetijska dejavnost. Dovoljenje izda pristojni občinski upravni organ. IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA 15. člen Preden se kmet prične ukvarjati s kmečkim turizmom, mora pristojni občinski upravni organ ugotoviti, če za opravljanje te dejavnosti izpolnjuje predpisane pogoje. Postopek prične na pobudo kmeta pospeševalna služba temeljne organizacije kooperantov ali pa kmetijska zemljiška skupnost. 16. člen Pristojni občinski upravni organ v postopku pridobi mnenje območnega kmetijskega zavoda v soglasju s predlagateljem ter pristojnih inšpekcijskih služb. 17. člen Strokovna služba območnega kmetijskega zavoda: — ocenjuje ustreznost kmetije za kmečki turizem, pri tem ocenjuje tudi turistično vrednost območja, — skrbi za izobraževanje družine, predvsem kmečke žene kot nosilke turistične dejavnosti na kmetiji v sodelovanju s kmetijskimi šolami, ki imajo ustrezne učne programe in drugimi ustreznimi šolami, — pri novogradnjah ali adaptacijah pomaga pri pridobivanju ustreznih načrtov, za kar je potrebno sodelovanje arhitekta ali gradbenika, — pomaga pri ureditvi oziroma opremljanju notranjih in zunanjih prostorov kmetije, — svetuje pri organizaciji in pridobivanju gostov, — strokovno nadzoruje izvajanje kmečkega turizma ter zahteva morebitne spremembe. 18. člen Kmečka hiša mora izpolnjevati pogoje, kijih predpisuje pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih prostorov za sprejemanje na prenočevanje, ter za pripravo in strežbo hrane in pijače v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih. 19. člen Kmetija mora izpolnjevati pogoje za varno bivanje gostov na kmetiji. Sanitarno tehnične pogoje in pogoj varnega bivanja gofctov ugotavlja pristojna inšpekcijska služba. 20. člen Kmetu, ki izpolnjuje vse pogoje navedene s tem odlokom, izda pristojni upravni organ dovoljenje za opravljanje kmečkega turizma kot dopolnilne dejavnosti. V. PRODAJA LASTNEGA VINA - VINOTOČ 21. člen Občani, in kmetje, ki se ukvarjajo s pridelavo grozdja in vina, lahko kot dopolnilno dejavnost opravljajo prodajo lastnega vina na podlagi dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa. 22. člen Dopolnilna dejavnost prodaje lastnega vina se lahko opravlja na vinorodnih območjih občine. 23. člen Občinski upravni organ izda dovoljenje za dopolnilno dejavnost prodaje lastnega vina, ko ugotovi: — da je občan prijavil in atestiral letni pridelek vina, — da vodi evidenco nad pridelavo in predelavo grozdja, ter prometa z vinom, — da ima občan predhodno soglasje tržnega in kmetijskega inšpektorata Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuja za točenje neste-kleničenega vina, — da prostor, kjer bo prodajal vino, izpolnjuje sanitarno tehnične pogoje, kar ugotovi Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj. 24. člen Zraven lastnega, doma pridelanega vina je v vinotoču možno gostom nuditi še druge, doma pripravljene pijače, kot so: sadjevec, sadni sokovi, naravno domače žganje in domači kruh, zaseko, ocvirke, in hladne narezke ter doma pripravljene mlečne izdelke, kot so mleko, skuta, sir in gibanice. 25. člen Vinotoč mora biti označen z namenom na vidnem mestu, ki vsebuje polno ime lastnika vinotoča z navedbo dejavnosti in zaščitnim znakom, ki ga je izdala Poslovna skupnost »Pot v gorice«. VI. KAZENSKE DOLOČBE 26. člen Z denarno kaznijo od 5.000 din do 50.000 dinarjev se kaznuje oseba, ki se ukvarja s kmečkim turizmom in prodajo lastnega vina v nasprotju s tem odlokom v naslednjih primerih: — če nudi storitve izven kmetije in nima za to posebnega dovoljenja pristojnega upravnega organa (14. člen), — če uporablja pri izvjanju dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (13? člen), — če uskladi poslovanje s tem odlokom v določenem roku, — če nosilec dejavnosti in osebe, ki mu pomagajo, nimajo opravljenega tečaja higienskega minimuma in niso zdravstveno pregledane (12. člen), — če opravlja dopolnilno dejavnost vinotoča v nasprotju s 23., 24. in 25. členom. VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen Če kmet, ki se že ukvarja s kmečkim turizmom, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje kmečkega turizma po tem odloku in kmetije ne preuredi v 'oku 12 mesecev po njegovi uveljavitvi, mu pristojni občinski upravni organ prepove opravljanje te dejavnosti. Če se občan že ukvarja s prodajo lastnega vina in ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te dejavnosti ter v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka ne uskladi opravljanja te dejavnosti po določilih 23. in 24. člena, mu pristojni občinski organ prepove opravljanje. 28. člen Pogoje strokovne izobrazbe po določbah tega odloka izpolnjuje kmet, ki seje že ukvarjal s kmečkim turizmom vsaj 6 mesecev pred uveljavitvijo teg odloka. 29. člen Kmetija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, lahko uporablja zaščitni znak za kmečki turizem na pisemskih ovojnicah v obliki nalepk, ki jih podeljuje Zadružna zveza Slovenije. 30. člen Dolžnost turistično usmerjene kmetije je, da uporablja za označevanje kmetije in kažipotov do kmetije ta zaščitni znak. 31. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe in območni kmetijski zavod. 32. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju kmečkega turizma v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/83 in 20/85). 33. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 332-3/87 Ormož, dne 13. 4. 1988 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r. 93. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 199. člena statuta občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na 109. seji dne 22/4-1988 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Dornava — doni. 1. člen Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta Dornava — dom. Osnutek je izdelala KG P TOZD Projekta inženiring Ptuj pod št. projekta 521/87 v decembru 1987 in februarju 1988. 2. člen Osnutek obravnava zazidalni načrt 6,32 ha velikega območja ležečega jugozahodno ob vasi Dornava za potrebe Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja Dornava (Zavod). 3. člen Osnutek bo razgrnjen v prostorih Skupščine občine Ptuj, Srbski trg I, soba št. 3 ob uradnih urah ter v prostorih Zavoda 30 dni od objave v uradnem glasilu občine. 4. člen V času javne razgrnitve organizira Občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve javno obravnavo osnutka v prostorih Zavoda v ponedeljek 30. maja ob 18. uri. 5. člen Javna razgrnitev osnutka se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 350-1/86-4-GM Ptuj, dne 22/4-1988 PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Stanko BRODNJAK, dipl. pravnik, s. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure juje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisu1 grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.