Delovni ljudje, mladina in pionirji občine Žalec množično proslavljali Osrednja prireditev v Grižah zarij po Savinjski dolini sprva v krauta in drugih. Prav tako ne industrijskih centrih, nato pa tu- moremo tudi mimo prvih članov di na vasi s širjenjem in izdaja- KP v partijskih celicah v Pre- njem naprednega tiska, posebno boldu, kjer je bila organizacija pa z aktivno vlogo povsod tam, ustanovljena že leta 1952, v ka- kjer se je bil močan boj za pra- teri so v samem začetku bili: Ru- vice delovnega človeka. Ob tem di Hribar, Franci Hribar, Filip ne moremo mimo aktivne revolu- Jurhar, Jože Turk, Vili Šlander, denarne vloge posameznih ko- Anton Cobal, Viktor Lenko, An- munistov kot Slavka Šlandra, Al- ton Kotnik, Andrej Stergar in bina Vipotnika, Lojzeta Hoch- (Nadaljevanje na 2. strani) PROSLAVLJALI SMO 30-LETNICO OSVOBODITVE, 40-LETNICO ORGANIZIRANEGA REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA IN 25-LETNICO DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI. GOVORILA STA PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC JOŽE JAN IN PREDSEDNIK OBČINSKEGA ZDRUŽENJA NOV IN STAR AKTIVIST RUDI CILENŠEK-URANKAR. Svečanosti v počastitev tako pomembnih obletnic so se začele v občini Žalec že 11. maja Z revijo pevskih zborov na Vranskem. Sledila je akademija na žalskem stadionu, odprta je bila slikarska razstava Doreta Kle-menšiča v Savinovem razstavnem salonu, razna športna tekmovanja, pohodi, od katerih je bil najmasovnejši pohod po poteh Savinjskih borcev, razni turnirji, odprta zanimiva razstava NOB ,11. grupe odredov v dvorani »Hmezad«, ki je bila'zelo dobro obiskana. Sam dan osrednje proslave se je prebudil čemeren in pust. Iz nizkih oblakov je. padalo kot za stavo in nič ni prenehalo. Kljub temu so se množice občanov, gasilcev, pionirjev: in gostov zgrinjale v Grižah. Vsem je bilo jasno, da v Limberku ne bo nič. Zaskrbljeni in iznajdljivi organizatorji so pripravili proslavo v dvorani, ki pa nikakor ni mogla sprejeti, vseh proslavljajočih. Teritorialne enote so uprizorile improviziran napad na kraj, godbi na pihala pa sta igrali partizanske koračnice. Jože Jan in Rudi Cilenšek sta v svojih govorih poudarila pomembnost praznovanja za vse nas od najstarejših do najmlaj-ših, saj je 40-letno revolucionarno delo rodilo najlepši sad, na katerega smo ponosni — 30-let-no svobodo. Pred 25. leti je delavski razred sprejel ključe tovarn in uvedel samoupravljanje. Bogati sadovi le-tega se nam o-čitno kažejo na vsakem koraku. TOVARIŠ JOŽE JAN JE V GOVORU MED DRUGIM DEJAL: Tovarišice in tovariši! Spodnja Savinjska dolina zavzema v naši preteklosti eno najvidnejših mest v boju za narodnostne pravice Slovencev. Že v dobi, ko si je nemški imperiali-.zem preko slovenskega ozemlja gradil most k Jadranu, so pre-- deli naše doline ostali trdni in so vzdržali vso težo tujega pritiska. Odločnost in življenjska moč ljudstva je rastla okrepljena s kulturno dejavnostjo protestantske dobe, skozi stoletja od kmečkih uporov proti fevdalnim tlačiteljem, preko narodnega prebujanja in borb za narodno in politično enakopravnost, do revolucionarnih podvigov, ki so priborili oblast delavskemu ljudstvu. Gospodarsko -močna in narodno zavedna dolina je proti nemškemu gospodarskemu in političnemu navalu nastopila z odporom. Ko govorimo o razvoju delavskega gibanja tudi ne moremo mimo pomembne ugotovitve, da je bila izredno močna povezava z zasavskimi revirji, ki se je navzven v posameznih manifestacijah in revolucionarnih akcijah izredno močno odražala, posebno pa ob prvomajskih srečanjih delavcev na Mrzlici. Partijska organizacija je odigravala v boju za demokratične pravice in boljše življenjske pogoje. delovnega človeka veliko vlogo. To je dosegla preko aktivnosti ilegalnih partijskih organi- 7 V M' Ugodne vremenske razmere in dobra agrotehnika v maju sta omogočili hmelju bujno rast OSREDNJP KNJ lili SAMOUPRAVNIH iTpriol! ■BRIB ‘ i lil'• r Skupni odbor za medsebojna razmerja je sprejel naslednje važnejše sklepe: 1. Potrdi vrstni red prosilcev za stanovanja, katerega je izdelala komisija za družbeni standard na podlagi predlogov iz javne razprave. Predlagani vrst- ni red je bil že objavljen po TOZD, na katerega so lahko dali svoje pripombe. 2. Na predlog komisije za pripravo predlogov za sistemizacijo in oceno delovnih mest je zbor sklenil, da sistemizira naslednja delovna mesta: O DM* Naziv DM H * I. II. III. IV. os Kateg, Zahteva Zaht. del. Poskus, g DM Al izkuš. let delo ^ KŽ 555 vodja tehnološ. odd. VI VSI 5 - - 4,29 KR 71 načrtov, analitik S2 . VISI 4 3 3,30 KS 519 vodja PE lastna proiz. V3 VISI 3 3 5,20 KS 878 vodja betonarne V5 SSI 3 2 5,09 -SS- 78 ref. za OD in prisp. S ■ SSI 3 • 2 2,65 Istočasno je sklenil, da ocenijo oziroma precenijo naslednja delovna mesta: Šifra DM Naziv DM Zaht. Al Kateg. DM Ocena DM dosed. nova - TOZD 19 Vodja prav. odd. VSI Vi 4,29 -4,38 ss 77 vodja, HiP VISI VI 3,49 5,80, ss 514 vodja plantaže VISI V5 3,00 5,20 KŠ 804 pomoč, v* kuhinje KV V4 . B — - 2,45 GS 429 tehnični -risar KV 13 2,13 2,30 . SS 56 pomož. ndmin. del. K PK 12 1,53 1,60 ; SS 60 čistilka -, g NK 12 1,33 1,40 KŽ, ME, ML GR, KO, SS 3. Odboru je bil predlagan predlog načrta skupnega sklada skupne porabe za leto 1975. Po razpravi je odbor potrdil načrt skupnega sklada skupne porabe v skupnem znesku 1,052.000 din. V skupni sklad skupne porabe združujejo vse TOZD, razen. KR, ki za leto 1974 ni ustvarilo ostanka dohodka in Kmetijstvo Ilirska Bistrica, ki v letu 1974 še ni bilo. v sestavu podjetja. Osnova za združevanje teh. sredstev je čisti dobiček in pospešena amortizacija (D + PAM). Za izračun prispevka pomnoži vsako osnovo TOZD s faktorjem 2,9. 4. Odbor, sklene, da konferenca 00$ sprejme in določi kriterije Izobraževalne akcije I. Tečaji za pridobitev IKV s testi in izpiti za izvršil, delovna mesta — med delovnim časom — izven delovnega časa II. Seminarji, predavanja za dopolnilno usposabljanje strokovnih delavcev a) splošne .teme (za skupine DM) —. med delovnim časom — izven delovnega časa b) specifične teme (enkratne) — med delovnim časom — izven delovnega časa III. Tečaji, seminarji, predavanja za kooperante — med delovnim časom — izven delovnega časa IV. Honorarji mentorjem (mes.) — za 1 pripravnika — za dva ali skupino za dopust in regresiranje! letovanj za socialno šibke in prizadevne delavce. 5. Na predlog kadrovskega oddelka je odbor sklenil naslednje: 1) Po podpisu samoupravnega sporazuma o štipendiranju z občinami izdela obračun kadrovskega dela: štipendij po. samoupravnih, sporazumih in izplača eventualno razliko od i. 1. 1975 dalje- 2) Na predlog komisije za skupne kadrovske zadeve poviša 'višino honorarja za predavateljske, ure za delavce podjetja, ki jih opravljajo na predavanjih, seminarjih in tečajih, katere organizira podjetje: Predavatelj, ura (43 min.) (s pripravo) sfara cena nova cena 25,00 30,00 - .35,00 45,00 30,00 35,00 40,00 50,00 50,00 55,00 60,00 70,00 30,00 55,00 40,00 50,00 200,00 300,00 300,00 400,00 Tujim predavateljem plača honorar po predloženih računih. Obračun za učni material za seminarje obračuna po tarifah, ki so določene za članke v Hmeljarju po predhodni oceni strokovnih delavcev (izvirnost, zbran material itd.). - 6. Status izrednega študenta odobri: — za šolanje na srednji komercialni šoli, v Celju Žohar Rudiju iz TOZD Strojna; _ — za šolanje na višji pravni šoli y - Mariboru Drča Francu iz TOZD kooperacija. 7. Za delegata v svet vzgojno-varstvene , ustanove otroškega varstva Žalec,imenuje tov. Gril Bredo iz TOZD Notranja trgovina. Za delegata v svet Delavske univerze Celje imenuje tov. Marijo Wagner jevo, dipl. inž. kmet. iz delovne skupnosti Skupnih služb. Za delegate v upravni odbor počitniške skupnosti Žalec imenuje naslednje: 1. Vogrinc Franc iz KŽ, 2. Sovič Edo iz 'KS, 5. Janežič Rudi iz KŽ, 4. Goršek Andi iz ME, 5. Goršek Zdravko iz ST in 6. Vončina-Dolinšek Danica iž GR. 8* Na prošnjo TOZD Gradbeništvo Žalec in na, predlog, komisije za družbeni standard odobri pokritje neporavnanih, obveznosti TOZD Gradbeništvo do Hišnega sklada v znesku din (Nadaljevanje na 4. strani) Praznovanje v Grižah (Nadaljevanje s • 1. strani) Stanko Zaveršnik. Hkrati je bila partijska celica ustanovljena tudi v Gotovijah, v kateri So des lovali: Fric Malgaj, Peter Malgaj in Maks Sušinski. Po gladovni .stavki, rudarjev y Rudniku Liboje leta 1935 se je organizirala prva partijska celica, v kateri so bili Jurij Debeljak, Lovro Pačnik, Ivanka Pačnik, Rudi Cilenšek in Avgust Fišer. V letu 1956 se je formirala ilegalna, partijska organizacija tudi med zabukdvškimi rudarji, | konec leta 1936 pa krajevni komite KP v Zabu kovici, v katerem so delovali: Rudi Cilenšek, Albin, Vipotnik, Pongrac Raček, Matevž Babič, Štefan Tratnik, Jože Biderman, Franc Klemen, Franc Lapajne, Vili Reberšak, Jože Pencl, Jože Strnad, Jože Letonja, Anica Vipotnik, Marija Vipotnik, Fani Raček, Fani Vipotnik, Julka, Cilenšek, Fani Strnad, Anica Lapajne, Jože Sevčnikar in Silva Cilenšek. V letih 1936 in 1940^ so se partijske organizacije razširile _v. skoraj vse, kraje po Savinjski , dolini. Vsa ta imena komunistov v pi vih partijskih celicah omenjam zato, ker se zavedamo, da so oni in kasneje tudi, mnogi drugi doprinesli yelik delež k razvoju delavskega gibanja pred vojno, kakor tudi k oboroženemu odporu v času NOB v naših krajih. Tudi v naši Spodnji Savinjski dolini in na okoliških hribih so padale med vojno številne žrtve. Na celotnem območju občine Je darovalo življenje 889 naših ljudi ali 2,8 % od celotnega števila prebivalcev. V NOB na območju naše občine je sodelovalo posredno ali neposredno 90% Vseh prebivalcev. Nas, ki danes živimo 30 let v svobodi, nas, ki že 25 let razvijamo socalistične samoupravne družbene odnose, obvezuje naša preteklost, ko razmišljamo o danes in jutri, Naša revolucionarna preteklost je močna spodbuda za naš nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Enotnost, bratstvo in enakost borcev, delavcev in kmetov ter njihova nesebičnost tekom revolucije nas mora ob današnjem izredno hitrem razvoju znanosti, tehnike, osebnega in družbenega standarda vedno znova in znova opozarjati, da gradimo nov svet, naš svet brez recepta kogarkoli, da gradimo s Vet humanizma, svet toplih človeških odnosoV, da gradimo svet enakosti in svobode, da gradimo svet, ki Več ne. trpi okovov fašizma, temveč svet brat-sveta .in enotnosti, vseh narodov-sveta. Ob tem, ko se zavzemamo za pravice , slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in slovenske v Italiji, toliko bolj razumemo, upravičene zahteve makedonske-, ga naroda za priznanje, pravic njegove manjšine v sosednjih državah. Zavedamo se, da lahko pomenijo manjšine le mostove medv narodi in državami. Zato odločno podpiramo pravični boj naših rojakov v- zamejstvu za priznanje najosnovnejših nacionalnih. pravic. Qdločno moramo povedati, da tisti, ki danes v Avstriji zanikajo boj koroških partizanov na Koroškem in v, Italiji, borbo naših borcev v Bene--čiji in Julijski krajini ali skušajo našo NOB prikazati dru-gače^kot je dejansko- bila, nišo daleč od mračnih in skrajno, reakcionarnih pozicij fašizma in nacizma za časa druge, svetovne vojne. Tovarišice in tovariši! Pred nami je mnogo nalog. Izhajajo iz dokumentov 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS-ter iz sprejetih srednjeročnih in dolgoročnih usmeritev našega razvoja. Prepričan sem, da jih bomo, z enako ali še večjo pri- f zadevnostjo in odgovornostjo nas vseh tudi zmogli. Naj živi bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti! Naj živi idejni tvorec naše revolucije in socialističnega samoupravnega razvoja naše družbe — tovariš TITO! Svečana akademija, V kateri so . sodelovali - združeni pevski zbori, pihalne godba iz Liboj in mladina z recitalom, je pritegnila navzoče in prikazala trdo prehojeno pot do danes, ko živimo srečni in zadovoljni v svobodni domovini. Na prireditvi so se srečali stari predvojni in partizanski tovariši. Obujali so spomine in se v družbi z mladino zabavali tja v rano jutro. Vy Razprave o problematiki kmetijstva v občini Žalec Na podlagi poročila, uvodne misli in razprave o problematiki kmetijstva v občini Žalec na seji IS Skupščine občine Žalec so zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Žalec na 11. seji 30. maja razpravljali o kritičnem stanju v našem kmetijstvu. Odprt je celokupen kompleks blagovnega prometa in cen, zlasti kmetijskih proizvodov. Ta postavlja kmetijstvo na rob ^rentabilnosti. Povzroča tudi vedno hujše jpolitične, ekonomske in socialne probleme. Zato rte smemo odlašati š konkretnimi rešitvami na področju blagovne menjave. Nemudoma jih moramo vgraditi v kompleksen sistem ekonomske politike, katera mora postaviti kmetijstvo v cono najbolj prioritetnih faktorjev stabilizacije. Izvršni svet občinske skupščine Žalec j je na zadnji seji razpravljal z našimi predstavniki in strokovnjaki o problematiki v kmetijstvu. Na seji je aktivno sodeloval tudi sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo dipl. inž. kmet,. Milovan Zidar Prepočasen pristop in stalno zaostajanje urejanja cen kmetijskih pridelkov in proizvodov ne kaže ugodnih premikov v smislu izenačevanja rentabilnosti v kmetijstvu in ostalih panogah. Kljub določenim povišanjem cen ob visoki rasti fizične produktivnosti dela dosegamo tako pri hmelju, m®su in mleku vedno večji razkorak-med rastjo prodajnih cen in rastjo cen reprodukcijskega materiala. Zato celotna primarna proizvodnja dosega finančno zelo neugodne rezultate, (izredno nizka rentabilnost). Za naše-kmetijstvo so značilna izredno visoka potrebna vložena sredstva na 1 ha kmetijskega Zemljišča, kar na eni strani pogojuje visoke obveze do vloženih sredstev, na drugi strani pa onemogoča hitro prilagajanje tržnim razmeram v smislu prestruktuiranja proizvodnje. Kljub temu pa je z ozirom na zelo nizko akumulativnost tako hmelja, mesa in mleka zaradi nespremenljive politike cen pripraviti analizo možnosti preusmeritve omenjene proizvodnje-v rentabilnejšo in perspektivnejšo proizvodnjo. V okviru odprtega celokupnega kompleksa blagovnega prometa in cen kmetijskih pridelkov moramo posebej opozoriti na stanje pri izvozu hmelja, katerega je ob ustaljenem in vrednostno visokem nivoju treba obravnavati prioritetno. Vsi pozitivni ukrepi na področju izvoza morajo veljati predvsem za kmetijske proizvode, saj le-ti predstavljajo osnovni faktor stabilizacije našega gospodarstva. ( Slabi rezultati na področju kmetijstva povzročajo neenakopravni položaj delavcev, ki se ukvarjajo, s kmetijstvom v primerjavi z delavci zaposlenimi v ostalih panogah, kar se kaže tako v nižjem osebnem standardu, kakor tudi socialni problematiki v _ tem delu našega gospodarstva. Naloga celotne družbe je, da položaj delavcev v kmetijstvu in ostalih panogah čim hitreje izenači. Dosedanje parcialno reševanje problemov (zlasti cen) v našem kmetijstvu preko proračunov in regresov perspektivno ni sprejemljivo. Zato je potrebno čimprej poiskati ustrezne sistemske^ in solidarnostne rešitve enotno za celoten prostor SRS in SFRJ, ki morajo končno doseči enakopraven ekonomski položaj kmetijstva in ostalih panog. V globalnih okvirih in možnostih SRS v letih 1976—1980 je kmetijstvo obdelano preveč načelno, zato zahtevamo, da se mora temu področju v omenjenem dokumentu posvetiti večja in bolj konkretna pozornost. - _ Srednjeročni razvojni plan SRS mora postaviti kmetijstvo med najbolj prioritetne faktorje stabilizacije. Zato mora zelo konkretno vgraditi v naš sistem ekonomske politike takšne instrumente, ki bodo rešili odprte probleme celokupnega, kompleksa blagovnega prometa in cen ^ zlasti kmetijskih proizvodov,- ki danes ne dajejo kmetijstvu nobene perspektive. Glede na vedno slabše rezultate uspešnosti poslovanja v našem kmetijstvu naj Zavod za produktivnost dela v okviru projekta »Možnosti intenziviranja gospodarjenja pri naših nosilcih« prouči možnosti, povečanja produktivnosti dela. Tako se naj poiščejo eventualne notranje rezerve tudi znotraj našega kmetijstva. Investicijska aktivnost kombinata Hmezad' se mora uskladiti s politiko vlaganja'v najrentabilnejše naložbe in razvoj tistih dejavnosti, ki dajejo najboljše1 poslovne rezultate. Nerentabilnost lastne in kooperacijske proizvodnje kaže na potrebo skrbne investicijske politike v cilju doseganj optimalnih učinkov^ kombinata kot celote. Ustanovljena 16. TOZD notranja trgovina TOZD NOTRANJA TRGOVINA JE FORMALNO NAJMLAJŠA TOZD V PODJETJU. USTANOVLJENA JE BILA 19. FERUARJA 1975. V APRILU SO BILE VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE IN ŠELE SEDAJ BO TOZD SAMOUPRAVNO ZAŽIVELA. TOZD sestavljajo različne poslovne enote in so nekatere raz-krdpljene po Jugoslaviji. Glavni obseg in delovanje TOZD je grosistični promet blaga, cestni prevoz, reklama in propaganda. V prometu so zastopani predvsem kmetijski proizvodi, kmetijski repro-materiali, temu sledijo tudi gradbeni materiali in kmetijski stroji. TOZD si je. zadala nalogo, da oskrbuje z repro in investicijskimi materialom TOZD podjetja, ki se bavijo z lastno in kooperacijsko proizvodnjo. Prav tako je tudi v programu prodaja proizvodov po posameznih predstavništvih ter prodaja proizvodov predelovalne industrije. TOZD Notranja trgovina razširja svoj program s proizvodi, ki jih kupuje za potrebe temeljnih organizacij podjetja in tudi za druge samostojne organizacije združenega dela oz. eksterne organiza-(Nadaljevanje na 4. strani) 2. seja začasnega sveta ZK združene delovne organizacije Dobrina Obravnavane šo bile pripombe na predlog poslovnika o oblikovanju, organiziranosti, nalogah in pristojnostih ter o načinu delovanja sveta ZK. Sprejeto stališče zahteva, da se pošlje predložen, in dopolnjen poslovnik v potrditev osnovnim organizacijam ZK, ki morajo pooblastiti člane sveta za dokončno uskladitev in osvojitev na naslednji seji. Predsednik kolegijskega poslovodnega organa je člane sveta obvestil o programskih zasnovah in o doseženih rezultatih združene delovne organizacije. Svet ZK opozarja, da je informiranost pomanjkljiva,'zato tudi v temeljnih organizacijah ne čutijo pravega sodelovanja in obstaja nevarnost prepočasnega uveljavljanja nalog, sprejetih š podpisom sporazuma. Konstituiranje sveta ni bilo v celoti ■opravljeno, ker je bilo osvojeno stališče, da morajo v sestavi sekretariata vse občine, v katerih delujejo temeljne organizacije, imeti svojega predstavnika, Svet je izvolil sekretarja tov. Franca Verstovška iz naše delovne organizacije in za namestnika Vinka Pečnika iz Tehnomercatorja. Med kandidati za sekretariat sta že člana ZK iz našega podjetja v občinah Radlje in Ilirska Bistrica. VELIČASTVO SLAVJE V Poljani pod zasneženim vrhom Pece je v teh dneh pred tridesetimi leti slovenska partizanska in jugoslovanska ljudska vojska bila svoje zadnje bitke za svobodo in samoodločbo^ slovenskega naroda, za novo Titovo Jugoslavijo, za socialistično revolucijo. Na slavnostnem zborovanju, pa Zgodovinskem prizorišču zadnjega zmagovitega boja enot IV. operativne cone in 3. armade jugoslovanske ljudske armade so še v- soboto zbrali številni udeleženci zadnjih bojev in občani Poljane in okoliških krajev, kjer jim je spregovoril Mitja Ribičič. VISOKO ODLIKOVANJE Predsednik SFRJ Josip Broz Tito odlikoval za dolgoletno revolucionarno delo in izredne zasluge pri graditvi SFRJ z redom jugoslovanske velike zvezde Miho Marinka in Franca Leskoška-Luko. Ustanovljena 16. TOZD (Nadaljevanje s 3. strani) cije združenega dela. Tako je TOZD Notranja trgovina razvila svojo dejavnost v takšno širino, da predstavlja poslovanje za domače TOZD le približno 25 %_, ostalo pa predstavlja eksterni promet. TOZD Notranja trgovina deluje skoraj na celem jugoslovanskem prostoru. Saj ima predstavništva v Zagrebu, Novem Sadu in Skopju. Predstavništva delujejo na teritorialnem principu in v glavnem pokrivajo vsaka svojo republiko. Slovenijo pa pokriva komercialni oddelek stavništvo tehnično usposobiti za normalno delo. Nujno bo čimprej zgraditi skladišče in začeti ambulantno oskrbovati maloprodajno mrežo Zagreba in se tako pokazati kot solidno podjetje. Te investicije pa nismo v stanju izpeljati sami, temveč morajo priskočiti ostale TOZD na pomoč s finančnimi sredstvi. Vsako odlaganje je usodno oz. otežkoča masovne jše plasiranje naših proizvodov. Predstavništvi v Novem Sadu in Skopjn sta pretežno nabavni predstavništvi. Prvo za žitarice, V dvorani doma hmeljarjev v Žalcu je bila 19. maja odprta zanimiva razstava II. grupe odredov slovenskih partizanskih čet. Ogledalo si jo je veliko število odraslih in otrok (prej nabavno-prodajni oddelek). Enote so med seboj tesno povezane in so v prvi vrsti dolžne voditi podjetniško poslovno politiko. To pomeni, da so dolžne najprej prodajati proizvode TOZD podjetja oz. nabavljati za 'potrebe TOZD podjetja. V kolikor nimajo TOZD podjetja blaga za prodajo v zadostnih količinah, ■ga lahko posamezne enote prosto kupijo od eksternih dobaviteljev in ga posredujejo kupcem. To je povzročilo, da se močno širi in razvija tudi promet med posameznimi enotami oz. predstavništvi (eden kupuje, drugi prodaja). TOZD Notranja trgovina je postala tudi pomembna pri odkupu različnih proizvodov (gozdni sadeži, polži, žitarice itd.), prav zaradi razpredene komercialne mreže in lastnega transporta. Posamezne enote imajo v TOZD Notranji trgovini različne naloge. ■ TRANSPORT pokriva potrebe po prevozih v svoji TOZD in TOZD, ki nimajo svojih prevozov. V prostem času pa opravljajo tudi eksterne prevoze. EKONOMSKA PROPAGANDA IN ARANŽERSTVO opravlja izključno dela za potrebe ' vseh TOZD podjetja. Tudi predstavništva imajo različne naloge. Zagreb ima glavno nalogo plasirati naše proizvode. Uspešno prodira z mlečnimi proizvodi, kmetijskimi proizvodi in z mesnimi proizvodi. Z ozirom na veliko koncentracijo prebivalstva v Zagrebu, moramo pred- drugo pa ža poljedelske proizvode. Nekaj blaga pa tudi plasirata in to našega ali pa od naših poslovnih partnerjev, predvsem tistih, s katerimi imamo pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju (SIP, Motvoz). V Novem Sadu bo potrebno zgraditi skladišče s sušilnico za žitarice ter se tako usposobiti za odkup in kooperacijsko proizvodnjo z žitaricami. TOZD Notranja trgovina se trudi, da pri poslih Ustvarja čim boljše, pristnejše in kvalitetne poslovne odnose. Zavedamo se, da v eksternem poslovanju predstavljamo podjetje in da s svojim kvalitetnim delovanjem u-stvarjamo Ugled sebi in podjetju. TOZD Notranja trgovina si je v letu 1975 zadala zelo optimistični program in to doseči ce-. lotni dohodek v višini 280.000 din, kar je za 110 % več kot lani. Ce računamo, da bodo cene porasle za približno 28 %, potem bo fizični obseg vseeno večji za približno 80 % pri skoraj isti delovni sili. To pomeni, da smo si , zadali optimističen program. Tudi ostanek dohodka smo planirali 4.030 din, ki sicer ni v ekvivalentnem porastu kot celotni dohodek. To pa zato, ker ria eni strani pada razlika v ceni, na drugi strani pa rastejo stroški poslovanja. S tem smo hoteli na kratko prikazati delovanje in naloge 60-članskega kolektiva TOZD Notranja trgovina Žalec. Ivan Debelak Delo samoupravnih organov (Nadaljevanje z 2. strani) 170.033,95 iz skupnih stanovanjskih sredstev. TOZD Gradbeništvo mora ta sredstva vrniti pred zaključnim računom za 1975. leto. Na 11. seji dne 18. 4. 1975 je skupni odbor za medsebojna razmerja obravnaval in sklepal o naslednjih zadevah: LETOVANJA Določil je režim in ceno letovanja v počitniškem domu v Cri-kvenici in najetih počitniških kapacitetah ob morju. Hmezad razpolaga z naslednjimi kapacitetami za letovanje: — Crikvenica 46 ležišč — Rab-Barbat 14 ležišč — Pag 20 ležišč — Biograd na moru 34 ležišč * V Skupaj 114 ležišč Potrdi cene za dnevni penzion v počitniškem domu podjetja in pogodbenih domovih in to: — za člane delovne skupnosti podjetja in njihove ožje družinske člane (zakonec, otroci in starši, če jih vzdržuje in nimajo svojih dohodkov) 75,00 din |i)r za ožje družinske člane, če imajo lastne dohodke 85,00 din — za otroke (2—10 let) 50,00 din — za otroke do 2 let brez ležišča 25,00 din sRsj za eventuelne tuje goste — odrasli 110,00 din gs- za otroke do 10 let z lastnim ležiščem 85,00 din — za otroke do 2 let brez ležišča 30,00 din V navedenih cenah ni vračunana turistična taksa, ki jo mora plačati vsak sam. Letovanje je 10-dnevno in se začne od 20. junija in traja do 8. septembra. Zaradi izredno velikega števila prijav za letovanje na Rabu vsem ne moremo ugoditi, zato imajo prednost tisti, ki še tam niso letovali in imajo majhne otroke. Odbor je sprejel stališče, da v juliju in avgustu prvenstveno upoštevajo družine s šoloobveznimi otroki, pri kmetijskih delavcih pa sezono obiranja. Stroški letovanja morajo biti poravnani 14 dni pred nastopom dopusta, akontacija v višini 20 % skupnih stroškov pa plačana ob razporeditvi. Cena enkratnega prenočevanja v brunarici na Golteh znaša za člane delovne skupnosti in njihove družinske člane 10 din na osebo. Vplačate pri recepciji hotela. Za prehrano skrbi vsak sam ali pa se hrani v hotelu, kjer ima pravico do popusta v višini 23 % od cene penziona. V skupnem skladu skupne porabe so planirana sredstva za plačilo stroškov letovanja socialno šibkih in prizadevnih delavcev, kakor^ tudi za zdravljenje v zdraviliščih. Sindikalna konferenca podjetja je določila kriterije, po katerih so člani delovne skupnosti podjetja upravičeni do doplačila penziona oz. regresiranja letovanj in stroškov zdravilišča iz tega sklada. Vsi upravičenci regresiranja letovanja bodo enakopravno obravnavani pri razporeditvi letovanj po predlogih sindikalnih organizacij v TOZD. Odbor je razpravljal in odločal o prošnjah za finančno podporo raznim organizacijam, društvom in socialnim ustanovam. Na predlog kadrovskega oddelka je odbor odobril status izrednega študenta naslednjim: — Udrih Silvi iz TOZD Kooperacija za šolanje na VEKŠ I. stopnja — smer knjigovodstvo — informatika, in — Podbregar Mariji iz TOZD Mešalnica krmil za šolanje na dveletni administrativni šoli v Ljubljani. Kolenc Miri iz TOZD Mesnine se ne odobri status izrednega študenta na osnovi 183. člena, ker je zaposlena v podjetju od 20. 8. 1974. Za štipendistki, ki sta na svojo željo zapustili podjetje pred potekom dobe, določene po pogodbi o štipendiranju, je odbor sklenil, da morata povrniti celotno prejeto štipendijo v roku 6 mesecev, in sicer: — Tominšek Marija, ekonomski tehnik, je prejela skupno 10.650 din štipendije, ki jo mora vrniti do 31. 10. 1975; Skutnik Marija, kmetijski tehnik, je prejela skupno 10.030 din štipendije, ki jo mora vrniti do 31. 10. 1975. UršičrŽolnir Božidari, dipl. kmet. ing., ki je prejela med štndijem študentsko posojilo v znesku 8.400 din, podjetje zanjo vrne posojilo v mesečnih obrokih in sklene z njo pogodbo o štipendiji za dve leti. Franc Savinek SKUPŠČINA DELEGATOV POSLOVNE SKUPNOSTI ZA SADJARSTVO SLOVENIJE Na skupščini v Ljubljani je 18 trgovskih organizacij podpisalo samoupravni sporazum o združevanju v Poslovno skupnost za sadjarstvo SRS. Do sedaj je podpisalo samoupravni sporazum 55 proizvodnih in trgovskih organizacij. Za Hmezad so do sedaj podpisale sporazum: ZH, SM, KS. Sporazum bi še morali podpisati KR in KB. Na skupščini so bile izvoljene organizacije v izvršni odbor poslovne skupnosti in 4 delegati, ki bodo zastopali proizvodnjo, trgovino, predelavo in združenje v grupaciji Zvezne gospodarske zbornice. Za naše podjetje je v izvršni odbor bila izvoljena TOZD ZH in za delegata, ki bo zastopal proizvodnjo pri grupaciji zvezne gospodarske zbornice Alfonz Selih. Osnove siliranja Pri pripravi krme poznamo več načinov konzerviranja. To so: sušenje na tleh, sušenje s hladnim in toplim zrakom ter siliranje. Pri sušenju odstranimo mikroorganizmom življenjsko važno snov — vodo. Pri siliranju pa se poslužujemo nasprotne poti. Običajno pri siliranju določene mase konzerviramo mikroorganizme z njihovimi produkti vred. Tu pa morajo biti mikroorganizmi, oziroma mlečno-kislinske bakterije zavestno podprte. Rastlinsko krmo spravljamo svežo, ali še bolje uvelo, razrezano na 3—5 cm. Tako pripisujemo inleč-no-kislinskim bakterijam veliko vlogo, ker kislina uničuje nezaželene bakterije, kar doprinaša k temu, da doseže krma tisto stopnjo kislosti, v kateri je obstoj pretežnemu delu drugih bakterij onemogočen. Nekaj pomembnih činiteljev, ki so odločujočega pomenU za uspeh ali neuspeh mlečno-kislinskih bakterij: — odstranitev zraka, '■& — višina temperature, stopnja kislosti, — hranilna vrednost, — količina suhe snovi, ” .9— intenziteta in doba vrenja. Bakterije, ki potrebujejo za svoj obstoj zrak, povzročajo plesni. Hladno mlečno-kislinsko vrenje se lahko razvije samo v popolnoma brezzračnih pogojih. Ce še odvija vrenje prepočasi se porabi preveč sladkorja in tako nimajo mlečno-kislinske bakterije več pogojev za svoj obstoj. Podobne pogoje za svoje razvoje rabijo masleno-kislinske bakterije. Zelo važno se je zaradi tega držati naslednjih meril: 1. Takojšnja oziroma hitra odstranitev zraka iz krme (mase), da se lahko -razvijejo mlečno-kislinske bakterije takoj in tako pripomorejo do ustrezne stopnje kislosti (če silos ni prvi večer poln 9- zvečer tlačiti). 2. Možnost dihanja rastlinja mora biti že s predhodnimi ukrepi onemogočena, s čemer onemogočimo razvoj višje temperature v kupu ter razgradnjo lahko prebavljivih ogljikovih hidratov (sladkorja). 3. Rastlinske plesni morajo biti že v začetku siliranja izključene. Učinek temperature na KVALITETO SILAŽE Mlečno-kislinske bakterije imajo dve temperaturni območji, ki jim ustrezata. Pri; temperaturi od 18—25° G poteka hladno mleč-no-.kislinsk'o vrenje (samó v brezzračnih pogojih), pri 42—55° C sledi toplo mlečno-kislinsko vrenje, Za dosego te temperature pa mora biti prisoten kisik. Masleno-kislinske bakterije imajo najboljše pogoje za rast pri 35 do 40° C. Ta je pa že. v bližini temperature, kjer nastopi toplo mlečno-kislinsko vrenje. Ogrevanju krmne mase se moramo zaradi tega vsekakor izogniti. STOPNJA KISLOSTI Merimo je v pH enotah. Nižja je stopnja kislosti, toliko kislejša je silaža. Mlečno-kislinske bakterije živijo pri pH od 5,9—4,2. Najboljši pH za masleno-kislinske zasnove je pH med 4,3—5,5. Gnilobne bakterije se najboljše razvijejo med pH 5,5—7. Mlečno-kislinske bakterije Uporabljajo za svoj obstoj samo lahko topljivi škrob — grozdni, mlečni, sadni sladkor. Sladkor se nahaja navadno v sproščeni obliki v rastlinskem soku, kar. je zelo u-godno za bakterije. TEHNIKA SILIRANJA Najbolje se obnese siliranje prevenele trave, ki je zgubila 30—35 % vlage. Zaradi nvelosti trave se je zvišal ozmotski pritisk, kar pospešuje ustvarjanje mlečne kisline. Razen tega je krma lažja za transport, prostor-ninsko manj zahtevna, silosi so prostorninsko bolje izkoriščeni. Važno pri tem je, da krma ni od dežja izprana (izprani sladkorji) in tudi nečista krma (razno o-bračanje po dežju) lahko povzroči več.ali manj gnitje. Najbolje je, da krmo kosimo popoldne, ker je v tem času v rastlinah največ sladkorja. V prvem odko-su je v travi običajno največ sladkorja v primerjavi z drugim tli tretjim odkosom. Zato priporočamo največ-tudi siliranje trave jz prvega odkosa. Torej najbolje je silirati prvi odkos, ker bomo pridobili največ hranilnih snovi. To smo pa- v tem letu že zamudili. Poznejše odkose bomo lažje sušili in to na klasičen način, ali pa na prevetrovalnih napravah. Zelo važno je tudi, da so silosi najpozneje v treh ali najbolje v dveh dneh polni ter že istočasno tudi zaprti. Zaradi tega je. nujno, da se za siliranje pripravimo organizirano in s primerno mehanizacijo. Zelo praktično je, če se pri tem delu združita dva ali več sosedov, ki imajo skupno mehanizacijo in si pri delu pomagajo. KONZERVANSI IN STIMULATORJI Če v silažni masi ni dovolj sladkorja ali je v njej veliko proteinov, je potrebno silirati z dodatki — ; konzervansi ali stimulatorji. Konzervansi so kemični pripravki, ki jih dodajamo silažni masi v relativno malih koncentracijah, delujejo pa bakteriocidno oziroma' bakterio-statično na mikroorganizme v silažni masi. Razlikujemo dve glavni obliki konzervansov: — bakteriocide, — bakteriostate. Žvepleni dioksid in natrijev (Nadaljevanje in konec) . Ko govorimo 0 primerjavi ali celo zamenjavi koncentratov z voluminozno krmo, moramo vedeti naslednje: če imamo v krmnem obroku približno 40 % energije obroka v obliki močnih krmil, se zamenjava teh z volu-, minozno krmo izvede ukora j enakovredno, računajoč pri. tem čisto energetsko vrednost/ V kolikor " pa voluminozno krmo zmanjšujemo, delež močnih krmil pa povečujemo, se učinek koncentratov v odnosu na-voluminozno krmo ■ — zmanjšuje. V začetku članka je bilo že o-menjeno, da so razlike v . ceni za škrobne' enote voluminozne krme in koncentratov v Sloveniji večje kot v ostalih področjih Jugoslavije. Istočasno pa -velja omeniti, da so cene za vrednost šrobne enote v voluminozni krmi in koruzi, ki jo pridelamo doma, občutno nižje kot pa so cene koncentratov za krave. metabisulfid itd. delujejo bakteriocidno na mikroorganizme ter onemogočajo razgradnjo sladkorja in tako ne pride do ustvarjanja mlečne kisline ter drUgih kislin; to je tako imenovana sladka silaža. Metabisulfid je pokazal zelo dobre rezultate pri siliranju leguminoz (detelj), dodajamo ga okrog 0,4—0,5% od teže silažne mase. BAKTERIOSTATI so pretežno anorgan. kisline (solna, žveplena, forsforna) ali pa organske (propionska, mravljinč-na). Te kisline dodane silaži za-usiavijo fermentacijske procese. Te bakteriostate dodajamo po navodilih izdelovalca. STIMULATORJI so kemične spojine ogljikohidra-tov, ki jih doda jemo silažni masi, da bi nastalo čim več mlečne kisline. Največkrat služi temu namenu sladkor, kakor tudi dodatek melase. Melasa se mora razpršiti v najdrobnejše (atomi-zirane) _ kapljice, ki popolnoma pokrijejo površino zelene mase. Vse Jo delamo z visokim tlakom s pomočjo kompresorja. Na eno tono zrele mase dodajajo 20—40 kg melase razredčene š 30—35 kg vode. Agrotehnika ima na razpolago Fostosil, ki so mu priložena tudi navodila^ za uporabo. Na tem mestu bi še rad omenil nov impregnacijski premaz za betonske silose, to je sredstvo Donit-P, ki ga je možno dobiti pri Agrotehniki, kakor tudi v vseh trgovinah z reprodukcijskim materialom. Mirko Pristovšek inž. agr. ŽVZ Celje 1 Da mora biti v obrokih za krave sorazemrno" precej visok odstotek dražjih močnih krmil, je krivda prav v tem, da .osnovna voluminozna krma ni dovolj kvalitetna, kar onemogoča večji delež take krme v " obroku, četudi je: od koncentratov cenejša. - Na podlagi nekih raziskav glede zamenjalnih odnosov, je bilo konkretno ugotovljeno, da je v obroku z do,30 %,travne silaže ter 70 % koncentratov, i kg silaže zamenjal približno 1/4 kg koncentratov, ali obrnjeno 1 kg koncentratov je zamenjal 4 kg travne silaže. V obrokih, kjer je bilo 50 % travne silaže in le 40 % močnih krmil pa je 1 kg silaže zamenjal le 20 dkg koncentratov, oziroma 1 kg močnih krmil približno 5 kg travne silaže. Pri uporabi vsake krme za krmljenje živali je poleg njene/ce- (Nadaljevanje na 6. strani) ‘7 ' ‘ 4 - ' v 7-..^ « m. . - ¿'■■'A ''■K-. ^ i i' "’<-f- V •• ••. >'oi :V ?*'..> N' > Takole sp proti koncu maja silirali travo na farmi Zalog. Letos -so marsikje začeli kositi sočno cvetočo travo že sredi maja Kako v govedoreji krmiti uspešno in ceneje Kako v govedoreji krmiti uspešno in ceneje (Nadaljevanje s 5. strani) ne potrebno upoštevati tudi fiziološke zahteve živali po kakovostni krmi. Za to, ali žival poje več ali manj voluminozne krme, je zelo odločilna prebavljivost in odstotek vlaknine, pri silažah pa tudi odnos kislin ter. odstotek suhe snovi v silaži. Suhe snovi iz krmnega obroka rabi 500-kilogramska žival okoli 10—11 kg t. j. količine, ki daje živali tudi poln vamp in s tem občutek sitosti, kar je; tudi zelo važno. Glavni viri pridelovanja' domače osnovne krme, ki naj bi bila čim kvalitetnejša in pa seveda v zadostnih količinah, so vsekakor tudi pri nas tisti, ki so se v svetu že uveljavili. PASA IN PAŠNO-KOŠNI SISTEM Paša in pašno-košni sistem, seveda kjjer so za to dani pogoji, sta vsekakor najbolj priporočljiva' tako z stališča pocenitve spravila krme in krmljenja, kakor tudi glede kvalitete krme ter boljšega izkoriščanja površin na katerih se živina pase. Tu je vsekakor treba upoštevati še stranski učinek na zdravje živali, da se gibljejo na svežem zdra-ku in soncu. Mlada, na beljakovinah bogata trava pa vsebuje tudi mnogo vitaminov, tudi takih, ki vplivajo na boljšo plodnost živali. V novejšem času v svetit zaradi varčevanja in ekonomične porabe močnih krmil, propagirajo tudi pitanje živine na paši. Tudi pri nas v Sloveniji, ki je že po naravi bolj revna na žitih in jih celo uvažamo iz drugih republik, ni upravičeno misliti na to, da bi večje število goveje živine lahko pitali s koncentrati rentabilno. Za pitanje na ;paši pridejo v poštev predvsem jživali oziroma pasme velikega okvirja, ti so kasneje zrele in rastejo dalj časa. To pitanje,' za katero .so primerne, tudi .naše pasme, predvsem pa svetlolisnsta, je usmerjeno na večjo težo, t. j. do 580 kg pri lisasti ter na okoli 530 kg pri sivorjavi pasmi. Intenzivnost pitanja na paši je odvisna predvsem od oskrbe čre-dinskega pašnika. Z dušikom jih ne smemo preveč gnojiti, ker se živali na takšni ruši nerade pasejo. ■ Za izravnavo razmerja-hranilnih snovi v paši dodajamo u-strezna močna krmila in to po 1 kg na dan, pri čemer lahko računamo na dnevni prirastek od 0,9—1 kg na žival. Živali v pašnem sistemu pitanja naj bodo ločene po spolu in obrazrožene, ker so potem bolj mirne. DOSUŠEVANJE KRME Dosuševanje krme z dosuše-valnimi napravami je drug zelo pomemben način za pridobivanje zelo kvalitetnega sena, v katerem so ohranjeni vitamini in beljakovine (seveda, če je trava pravočasno košena), prav tako pa tudi škrobne enote. | Te sisteme je možno vgraditi skoraj na vseh podstrešjih gospodarskih objektov, pod kozolci, v, šupah in podobno. Pri nas v celjski regiji so že zelo razširjeni in skoraj ni boljšega rejca, ki te naprave ne bi imel. Največ uporabljajo 50—60 m2 in 80 m2 velike; sušilne prostore za seno; Navadno sta urejeni po dve,'; včasih pa tudi po tri sušilne note, pri čemer pa se uporablja samo en ventilator. Najpogostejše napake, ki jihT' pridelovalci začetniki lahko napravijo so naslednje: prepozna košnja, neprimerno predsuše-nje po košnji,: nepravilno nalaganje, uhajanje ' zraha na enem | ali več mestih, neuporabna ter-, mometra in vlagometra ter sonde za odkrivanje tistih enot, kjer se krma Slabše suši. SILIRANJE Silaža je začela, v krmnem o-broku živali, odigravati vse; važnejšo vlogo, v svetu že dalj časa, pri nas pa v večjem obsegu . v 1 zadnjem času. V Angliji npr. je iz krmnega obroka ponekod že skoraj čisto izpodrinila seno, katerega pridelovanje je tam precej drago. Ko že omenjam Angleže, naj povem ob tej priložnosti nekaj zanimivosti iz poročila skupine strokovnjakov, ki je v organizaciji bivšega Poslovnega združenja »Styria« Celje—Maribor v dogovoru ž neko. angleško pospeševalno organizacijo, tam opravila strokovno ekskurzijo; v lanskem novembru. V sistemu krmljenja je pri njih paša pretežno način poletnega krmljenja. Ob urejenih čredinskih pašnikih bolj redko uporabljajo stalne pašnike, katere raje preoravajo na tri do štiri leta, da s tem zvečajo zmogljivosti pašnih površin. Trave skrbno selekcionirajo, pasejo pa podnevi in ponoči. Pripuste krav imajo urejene tako, da jih večina teli V oktobru in novembru. Najvišjo zimsko molznost dosegajo s konzervirano krmo in z dodatki večjega dela koncentratov, poleti pa vzdržujejo molznost samo s pašo. S tem dosežejo za do 9 % višji letni dohodek od mleka, ki je pa pozimi dražje. Večinoma pozimi krmijo silažo iz uvele trave, bolj redko pa po-kladajo še malo sena. Za mlečnost 5000 kg mleka porabijo-letno na kravo okoli 1400 kg koncentratov. Precej tega pa je doma pridelani ječmen. Zelo zanimiv je postopek pri vzreji sesnih telet, ki ga uporabljajo na eni od državnih farm, kjer že 25 let preizkušajo v praksi to, kar je raziskala znanost. ¡Tele pridobi odpornost,šele v prvih 6 urah iz mleziva, ki naj ga posesa takoj po telitvi: če se to da doseči, bo v glavnem z njim vse v redu. Pri materi ostane tele samo 12 ur, nato pa gre v boks, kjer je samo. Prve štiri dni krmijo dvakrat na dan in v tem času navadijo tele čimprej piti. S tem ga usposobijo, da začne uporabljati; kot prežvekovalec .vse želodce in da ga lahko čimprej. odstavijo, t. j. 26 do 28 dni po porodu. Od petega dne starosti naprej teleta krmijo samo1 enkrat po poljubno izbranem času, ki pa mora ostati stalen. Sicer cenejši mlečni nadomestek so opustili, ker je z njim preveč dela, ni pa boljša rešitev kot mleko. Če mora otrok dobiti toplo mleko, za tele to ne drži. Le prve štiri dni dobi tele toplo mleko, da se lažje nauči piti. Za napajanje od petega dne naprej pa dajejo 2 litra hladnega mleka na dan do 28 dni starosti: mleko je torej lahko' Tudi mrzlo, vendar je važno, rla je temperatura tega mleka, stalna ali da .variira , samo za eno--stopinjo Celzija. Napajajo s hladnim in kislim mlezivnim mlekom, ki so dobro konzerviranega krmili tudi 100 dpi starega. . Hladna voda ne moti teleta. Če se tele strese, ko pije hladno tekočino, ;je to normalno in do-ber znak, v nasprotnemprimeru pa je z njim nekaj narobe. Seveda teletom krmijo tudi starter, po 28 dneh pa gredo.v skupinske bokse. Tako torej Angleži. Vrnimo se; k naši silažni koruzi. Silažna koruza v voščeni zrelosti, da lahko okoli 500 metrskih centov, silažne mase na ha., Torej na relativno mali površini veliko krme in s tem seveda možnost za rejo več .živali v hlevu. Pridelovanje oziroma spravilo koruzne silaže pa: zahteva inve-' sticije za silokombajn in mehanizacijo za polnjenje silosa, kar pa je možno ugodno rešiti preko skupnosti, kjer več pridelovalcev vplača svoj delež za stroj, koristijo ga pa skupno. Tu je-seveda še investicija za gradnjo samega silosa, brez katerega pa si danes niti povprečen, živinorejec ne more predstavljati uspešne. živinoreje. Zelo važen je tudi- sam postopek pri siliranju, če hočemo dobiti kvalitetno silažo, ki jo bodo živali rade, žrle. Predvsem je si-lažno maso potrebno v najkrajšem času spraviti v siols, po mož-: nosti v suhem vremenu in čim bolj čisto, brez primesi prsti oziroma blata. Zelo dobro jo je treba tudi stlačiti, da se iztisne čim več zraka. Že pod temi pogoji bodo nastopili tudi zaželeni procesi mlečno kislega vretja, ki si-lažno maSo konzervira z nastalo mlečno kislino. V vsakem silosu, bodisi, da je stolpast ali koritast, lahko dobimo kvalitetno silažo samo, če smo upoštevali zgoraj navedeno. Za obdobje zimskega krmljenja je treba računati za okoli . 6 m3 silaže na žival. (Nadaljevanje na 11. strani) Hnidjar-g) .....® POZEBA IN 0S1PANJE - SLABOST ČBNEGA BIBEZA vrsta pogojev dolga in da lahko nja, je ria večletnem opazovanju ribezarji sami najdemo fak- in evidenci. Donosi ribeza so tor je, ki so bili v nasadih pri- mikroklimatski nasad od nasada šotni in so vplivali na nižjo rod- zelo različni in je ribez kljub nost. Ugotavljajo, če navedene nekajkratni zaporedni slani in faktorje zmanjšajo na polovico, padcu temperature na minus 2—5 kar ni noben poseben problem* stopinje C ostal lepo roden in da lahko s tem povečajo rodnost se ni osipal. Zraven so pa bili za en kg na grm, kar je okrog nasadi in tudi v višjih legah, Ribez bo tam, kjer ga ni prizadela slana, dobro obrodil Nenačrtno pridelovanje črnega ribeza na Kozjanskem in tudi drugod po Sloveniji je nas ribe-zarje dostikrat zavedlo v slepo ulico, v razne probleme in pred-nekaj leti tudi v občutno upadanje površin. Premalo smo se organizirano strokovno znanstveno dopolnjevali in tudi prepočasi sledili in prevzemali znanstveni napredek drugih, kjer gojijo ribez v večji meri. ‘ Dejstvo- je, da smo se pri nas zelo malo poglobili v razna opazovanja in poskuse pri ribezu, nihče ni bil znanstveno in strokovno zadolžen za konkretno večletno znanstveno delo. Problemi so se pojavljali, ribez je propadal, donosi in pridelki so pri nas komaj na polovici povprečnih donosov v Evropi, ribezarji pa so bili prepuščeni bolj sami sebi in svoji lastni iznajdljivosti in strokovnosti. Načenjam konkreten problem osipanja ribeza po cvetenju, saj je znano, da črni ribez bogato cveti redno vsako leto,’ da pa še cvetovi štirinajst dni po cvetenju he oplodijo in odpadejo. Za to je bila pri nas skoraj vedno kriva pozeba. V sbsednji Avstriji imajo za razliko od nas nekaj let nazaj nastavljenih veliko poizkusov pod strokovnim vodstvom, zato so v določeni meri Uspeli rešiti problem, saj imajo povprečne ha donose okoli štiri kg na grm v primerjavi z našima dvema kg ha grm. Vedeti je treba, da je ribezova kultura še razmeroma inlada, generativno Zelo variabilna in zelo podvržena raznim spremembam in vplivom glede na mikroklimo področja in znane faktorje, kot so navedeni: lega, struktura zemlje, pH, vetrovnost parcele, višinska razlika, in-solacija, vlaga v zemlji, rastlini pravočasno dostopna hranila, mikroelementi, opraševanje, čebele, kalijeva gnojila, zadrževanje hladnega zraka in še drugo. Tako smo bili pri nas celo desetletje nazaj prepričani o zelo veliki občutljivosti črnega ribeza na pomladansko pozebo v času cvetenja in se je vedno imelo za vprok osipanja slano in padec temperature; drugih vzrokov in možnih faktorjev : skoraj nismo iskali. Danes se ugotavlja in je skoraj sigurno, da je pomladanska pozeba kot neposredni vzrok osipanja ribeza soudeležena največ s 50 %, ostalih 50 °/o ' pa so po dognanjih drugi faktorji in so bolj subjektivno-tehnološke" narave. Le-te je možno zmanjševati z dobro strokovno službo in z delom. Kot možne vzroke osipanja razen pozebe bi lahko omenil: sortiment, bazično območje pH v zemlji, slabi pogoji v času zasnove ribeza v prejšnjem letu, pomanjkljiva zaščita pred boleznimi in škodljivci, pomanjkanje rastlini dostopnega fosforja v času cvetenja,l pomanjkanje' bora in magnezija ter tudi drugih mikroelementov, nepravilna kalijeva gnojila, splošna podhranjenost v času cvetenja, zaplevlje-nost, pregosti, zasenčeni grmi, nepravočasna rez, grobanje, nepravilno sajenje, oplodnja po čebelah in še drugo. Vidimo, da je dva tisoč kg na hektar, kar pri današnjih cenah pomeni dva milijona starih dinarjev. Poudarjam, da rentabiliteta pri črnem ribezu pričenja šele pri donosih 2 kg na grm, kar je 4000 kg na hektar in da bo potrebno stremeti, za večjimi donosi in pridelki. I ’ Dokaz, da ni samo slana in nizke temperature vzrok osipa- Siliranje trave je predvsem pri pašno-kosnem sistemu zelo pomemben in gospodaren način konzerviranja krme, Za siliranje trave pridejo v poštev v glavnem odkosi prve in tretje košnje tj. spomladi in jeseni, ko je pogostokrat slabo vreme. S tem načinom konzerviranja ohranimo odlično kakovost mlade,' fine kratke trave z: veliko beljakovin, katere ne moremo sušiti na tleh ali V sušilih. H Siliranje trave predvsem- ob prvi: 1 košu ji-je na našem ožjem področju-1 razširjeno predvsem v Zgornji Savinjski dolini. Večinoma silirajo uvelo1 travo, deloma celo ali Zrezano. Dobra travna silaža naj ne bi imela več kot 26% vlaknine v suhi snovi. V kolikor je ta odstotek večji je znak, da je trava silirana prepozno, tj. že v fazi cvetenja ali na splošno prestara. Ugodna hranilna vrednost travne silaže je takrat, če doseže okrog 150 škrobnih enot na kilogram in seveda tudi dobro kislinsko razmerje, oziroma sestav, ki pa se doseže le v primeru, da siliranje ne traja več kot dva dni. kjer ‘slane skoraj ni bilo, pa se je močno osipal oziroma se ni oplodil. Nujho bi bilo navedena dejstva še preučiti in na podlagi večletnih izkušenj in opazovanj bolj točno dognati vzroke osipa-' nja po cvetenju, ker je to eden glavnih vzrokov zelo variabilne in povprečno nizke rodnosti naših nasadov.' Mnenje je, da Šo ribezarji pri gojenju ribeza zelo razdroblje- - Sveža neuvela trava :se težko silira brez dodatkov, ker vsebuje preveč vlage in beljakovin. Tu si lahko pomagamo z dodatkom 5—10 % zdrobljene koruze (Šrota) ali melase od kemičnih pa z ni, da ima Skoraj VSak drugačno tehnologijo, da je tu premalo strokovne povezanosti in enotnosti in da tudi isti še premalo poslušajo in se premalo drže navodil strokovne službe 1 in literature. Dejstvo je, da jev za večji uspeh 'pri določeni kulturi tudi potrebna določena zavest in tradicionalnost, kar je že močno prisotno pri vinogradnikih in pri hmeljarjih, kjer ni potrebno več posebno: naglašati važnost določenih-agrotehničnih ukrepov, pa isti ’ to vseeno pravočasno naredijo. Hmfeljarji imajo -še kljub stoletni tradiciji in izkušnjam še dodatno dobro vpeljano strokovno Službo, ki redno obiskuje svoje hmeljarje in jih uči in opozarja na razne Strokovne prijeme za dosego višjih donosov in boljšo kvaliteto. -Tudi ribezarjem bo potrebno dvigniti zavest in strokovnost na malo višjo stopnjo. Po vzoru hmeljarjev bi se naj vpeljala strokovna služba, katera bi na daljše obdobje nastavila poizkuse jn opazovanja v nasadih in u-krepala v vseh problemih in nalogah za povečanje in stalno rodnost črnega ribeza. V interesu ribezarjev bo potrebno vse nasade v rodnosti do 4000 kg na hektar počasi ukinjati in propagirati nasade nad 6000 kg, še posebno pa visoke donose nad 10.000 kg na hektar, to je skoraj pet kg na grm, kar je možno dosegljivo. Dognati in odpraviti vzroke odpadanja črnega ribeza in doseči boljšo oplodnjo je naloga in edina pot za povečanje rodnosti črnega ribeza pri nas. inž. Franc Valenčak mešanico natrijevega nitrata in kalcijevega formiata, ki ga je pred leti izdelovala kem. tovarna »Arbo« — Podgorje pri Ljubljani. (Nadaljevanje na 8. strani) Stanko Bohte koplje jame za nizko žičnico, po kateri se bodo vzpenjale trte nove sorte hmelja Atlas v ukorenišču pri Šempetru SILIRANJE TRAVE Siliranje trave (Nadaljevanje s 7. strani) Čeprav je sušenje oziroma ve-nenje dodatno delo, so prednosti tega postopka velike in se je že na široko uveljavil. Krma naj ovene v tolikšni meri, da se ji količina sušine dvigne vsaj na 50 % od prejšnjih 15 ali 20 %, ki jo je imela sveža pokošena trava. Poskusi so pokazali, da je najugodnejši odstotek sušine okoli 35 % v hermetično zaprtih silosih pa se odstotek sušine dvigne lahko celo do 50 %. To se lahko doseže le v specilanih silosih tipa Harver-store, kje se izgubi zaradi fermentacije le okoli 10 % hranilne vrednosti silaže pri drugih vrstah silosa pa od 20—40 %. Dobra stran tega silosa je v tem, da ga pri dobro organizirani proizvodnji krme lahko polnimo med vso rastno dobo; njegova slaba stran pa je v visokih investicijskih stroških, čeprav so po izračunih te investicije zelo rentabilne. Naslednji problem je pri tem silosu v tem, da zahteva dovolj nvelo krmo in zato seveda tudi ugodno vreme za spravilo velikih količin krme, ki jo lahko spravimo v takšen silos ob najugodnejši zrelosti. Pri siliranju nasploh moramo zelo paziti tudi na čistočo mase, ki jo siliramo; zaradi neprimernih strojev in neravnega terena poberemo tudi zemljo z bakterijami, ki izredno "slabo vpliva na kvaliteto silaže. Zato je spomladi potrebno razgrabiti in poravnavati krtine in potem pri košnji paziti kako naravnavamo rezilo kosilnice. x Pri koritastih silosih mora si-laža brezpogojno biti pokrita z nepropustnim pokrivalom, ker stalno zamakanje zelo škoduje kvaliteti, silaže. Pri teh silosih, kjer v nje direktno vozimo maso je veliko večja nevarnost, da na kolesih traktorja ali nakladalnika vnesemo prst in bakterije in s tem povzročimo masleno-kislo vrenje; to pri živalih lahko povzroči prebavne motnje in odklanjanje silaže. Delno se temu lahko izognemo s tem, da maso za siliranje zvra-čamo s strani z nasipa, vendar jo je potem še potrebno tlačiti s strojem, s čimer pa so zopet podani pogoji za delno onesnaženje silaže. Visoke temperature oziroma vročina v letnem času neugodno vpliva na vrenje v silosu. Masa že tako pride precej ogreta v silos nato pa se začne tako imenovano dihanje celic in sproščenje toplote, ki se lahko dvigne do— 35° C, kar pa lahko že onemogoči razvoj vrenja mlečno-kislih bakterij, ki je zaželeno in normalno. To velja zopet predvsem za koritaste silose, kjer je veliko zgornje površine izpostavljene sončni pripeki, dobro silažo poleti ali pozno spomladi le težko dobimo. Tudi preveliko ovenjenje za koritaste silose pa tudi za nizke stolpne silose ni priporočljivo, posebno, če še poleg tega krma ni na kratko zrezana. Ker se takšna masa ne bo dovolj stlačila, bo začela plesneti, pri odkrivanju oziroma odvzemu pa bodo nastala neželena in nevarna naknadna vrenja. Še nekaj pomembnega je, kar na prvi pogled sicer ne izgleda, je pa v resnici tudi zelo važno z ozirom na pričakovano kvaliteto silaže: kdaj travo pokositi? Zjutraj ali zvečer? V lepem sončnem vremenu se pod vplivom sonca in ogljikovega dvokisa v zraku proizvaja v biljki sladkor (ogljikov hidrat), ki pa v biljki kot asimilat ostane le podnevi. Ponoči se preseli v korenine, kjer se kopiči v obliki škroba in tako zjutraj v nadzemnih delih biljke ni tega koncentrata, iz katerega se pri sili-, ranju dela mlečna kislina in ki konzervira silažno maso. S poskusi je ugotovljeno, da je količina sladkorja v travi košeni zvečer bilo skoraj enkrat več sladkorja kot pa v tisti, ki je bila košena zjutraj. Računati je treba tudi na to, da je v slabem, deževnem vremenu košena trava veliko manj sposobna za siliranje zaradi povečane vlage oziroma vode, ki slabša sposobnost za siliranje. Prav je, če ima gospodarstvo na razpolago dva manjša silosa, ker se na ta način lažje lahko prilagodi tehnično in časovno pripravi razne silaže. V kolikor obstaja le en silos, naj bo grajen tako, da ga bo lahko dopolniti in da se pri tem ne bo poškodovala kakovost že okisane krme. Naj še enkrat ponovimo od česa je odvisna kakovost silaže: . — od hranilne vrednosti zelene mase ob košnji, — od trajanja spravila silaže, — od sistema silosa, — od dolžine rezi zelene mase in tlačenja ter od dodatka različnih konzervansov. Na splošno naj bi se ravnali po pravilu, da spomladanski od-kos trave pospravimo v glavnem v silose, poletnega za seno, do-čim jesenskega delno za otavo ostalo pa v kombinaciji s silažno koruzo v silos. (Dipl. inž. Anatolij Goričan) Po sklepu PZS BIOTEHNIŠKR FAKULTETE z dne 28. 4. 1975 razpisujemo vsip v 5. semester izrednega študija za diplomante višjih agronomskih šol. Študij bo organiziran za usmeritve poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo-vrtnarstvo in sadjarstvo-vinogradni-štvo, mogoče pa, je tudi študij po posebnih, individualnih študijskih programih. Študijski programi bodo posebej prilagojeni za diplomante raznih usmeritev višjih agronomskih šol. .Pogoj za vpis je diploma višje agronomske šole. Prijave sprejemamo do 30. junija 1975. V prijavah navedite v kateri OZD ste zaposleni ter kratko opišite potek dosedanjega šolanja. Prijavam priložite prepis ali kopijo diplome višje šole. Prijavljeni kandidati bodo sprejeli podrobnejše gradivo. Vpis bo v septembru 1975. Šolnina je 5.000 dinarjev na semester, Podrobnejše informacije daje pisarna agronomskega oddelka Biotehniške fakultete, Ljubljana, Krekov trg 1. uiiiiiiniiNiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii ST0F0- komisija za samoupravne akte Zagreb, 14. 5. 1975, Beograd, 21. 5. 1975 Komisija je izdelala nov predlog pravilnika o kontingentira-nju izvoza živine in živalskih proizvodov. Osnovne rešitve že uvajajo bodoče osnovne organizacije STOFO kot skupnosti republiških^ živinorejskih združenj in upoštevajo, da je proizvodnja osnova vsega. Kontingent naj se ne bi delil več po podjetjih, temveč po republikah. Živinorejska poslovna skupnost pa bi v Sloveniji delila svoj delež v kontingentu po OZD proizvajalkah. Le-te pa določijo izvoznika, ki bo njihovo količino izvozil. Doslej so bili nosilci kontingenta izvozniki. Osnova za delitev kontingenta med republike pa je proizvodnja tistega proizvoda, katerega izvoz se kontingentira. Obseg proizvodnje se ugotavlja po statistiki, upoštevajoč tudi pasemski sestav. Blizu hale za obiralna stroja pod Orlo vasjo je evapotranspiracijska postaja. Na njej merijo izhlapevanje vode iz zemlje, potrebo" rastline hmelja po vodi, izhlapevanje vode z vodne površine in opravljajo meteorološke meritve, kot so merjenje temperature zraka in zemlje, njiju vlago, moč in smer vetra in sončilo sevanje OPREMA TRAKTORJEV, PRIKLOPNIKOV IN VPRECE Konec preteklega meseca je izšel nov zvezni pravilnik o napravah, opremi, dimenzijah in skupnih težah vozil v cestnem prometa, ki med drugim določa ga- — luči za osvetljevanje zadnje registrske tablice. Lahko ima tudi še: — žaromet za luči z dolgim snopom, Redno drugo škropljenje na poljih DE Kmetijstvo I barite in opremo tudi za kmetijske vlačilce, priklopnike in vprege. Tako priklopnik z ojesom z eno osjo ne sme presegati 6 m dolžine, z dvema osema pa 10 m, medtem ko vprežno vozilo vključno z: vprego ne sme biti daljše kot 10 m. Vozilo sme biti najširše le 2,5 m in visoko največ 4 m. Pravilnik obravnava/ za traktorje le tiste vlačilce, ki na ravni cesti ne morejo razviti večje hitrosti od 30 km na uro in imajo dve osi ter kolesa s pnevmatikami. Ti traktorji morajo imeti delovno in parkirno zavoro, ki morajo izpolnjevati pogoje, ki veljajo za potrditev tehnične brezhibnosti. Za osvetljevanje in svetlobno signalizacijo morajo imeti traktorji: ij§£jž:glavne žaromete z zasenčeno lučjo, — pozicijske luči, — zavorne luči, — odsevnike, — smernike, — žaromete za meglo, — žaromete in luči za osvetlja-vanje delovnega mesta, — gabaritne luči, „ luči za vzvratno vožnjo, -- zadnje luči za meglo in — rotacijsko luč. Traktor mora imeti svetlobni ali zvočni signalizator delovanja smernikov, če voznik ne more direktno videti najmanj po en smernik z vsake strani vozila. Traktor mora imeti tudi dušil-ni izpušni lonec, ki duši zvok izpušnih plinov, plini pa ne smejo izstopati navzdol in ne ria desno stran traktorja. Jakost zvoka izpuha oziroma ropot traktorja ne sme presegati nad 85 dB. Če ima traktor kabino in vetrobran, potem mora biti vetrobran iz varnostnega stekla, pralnikom in utiralcem. PRIKLOPNIKI se smejo" spenjati le v priklopni napravi, ki je pritrjena na ojačan del vlečnega vozila v zgibu tako, da omogoča premikanje priklopne na- prave v vseh smereh, spenjalna os ali svornik pa mora imeti varovalo, ki pri normalni uporabi onemogoča, da bi se speti vozili ločili. Za priklopnik, pri katerem največja dovoljena teža ne presega 1,5 tone oziroma pri katerem največja dovoljena teža ne presega največje dovoljene teže kmetijskega traktorja, na katerega je priklopljen, ni obvezno, da bi moral imeti delovno in parkirno zavoro. Drugi priklopniki, ki jih vlečejo traktorji, morajo imeti delovno zavoro in parkirno zavoro. Vsi priklopniki morajo imeti luči za označevanje in signaliziranje. NAPRAVE NA VPREŽNIH VOZILIH 25 VOZOVIH Ponoči oziroma ob zmanjšani vidljivosti mora imeti vprežno vozilo na svoji levi strani dve luči, in sicer: na sprednji strani luč, ki daje belo ali selektivno rumeno svetlobo, na zadnji strani pa luč, ki daje rdečo svetlobo. Ti dve luči morata biti na vozilu tako nameščeni, da sta popolnoma vidni za druge udeležence v prometu. Bela ali selektivno rumena svetloba, ki jo dajeta luči, mora biti vidna samo za udeležence v prometu, ki so pred vprežnim vozilom, rdeča svetloba pa samo za udeležence v prometu, ki so za vprežnim vozilom. Luči morajo biti take, da je njihova svetloba ponoči pri dobri vidljivosti vidna na razdaljo najmanj 150 m. Namesto teh dveh luči ima lahko vprežno vozilo na svoji levi strani eno samo luč, nameščeno tako, da je njena svetloba za udeležence v prometu, ki so pred njim, vidna kot bela ali selektivno rumena, za udeležence v prometu, ki so za njim, pa kot rdeča. Vprežna vozila morajo imeti dva rdeča odsevnika, ki nista trikotne oblike, simetrično nameščena na zadnji strani vozila tako, da sta ponoči, kadar sta osvetljena z dolgim snopom luči motornega vozila, pri dobri vidljivosti vidna z razdalje najmanj 100 m. Učinkovita odsevna površina odsevnika ne sme biti od površine ceste oddaljena manj kot 0,3 m in ne več kot 1 m. Medsebojna razdalja učinkovitih odsevnih površin odsevnikov ne sme biti manjša od 0,5 m. Učinkovita odsevna površina posameznega odsevnika mora meriti najmanj 20 cm2. Janko Zupanek Novo skladišče TOZD Hmezad — delovne enote Zunanja trgovina stoji nasproti železniške postaje v Žalcu in bodo v njem uskladiščeni uvoženi stroji TUDI MI VARCCJM0! V skladu s programom varčevanja v SR Sloveniji, ki so ga sprejeli Izvršni svet skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza SR Slovenije je potrebno zlasti: — omejevati in preprečevati razsipništvo v proizvodnji, predelavi, prometu in skladiščenju hrane, predvsem v smeri boljšega organiziranja distribucijske mreže; — zavzeti se za boljše izkoriščanje za kmetijsko proizvodnjo sposobnih površin v SR Sloveniji s ciljem intenzivnejše pridelave in doseganja večjih hektarskih pridelkov; stimulirati je potrebno takšne gradnje, ki ne zmanjšujejo površin kmetijskih 'zemljišč; — prizadevati si, da se v okviru splošnih naprav za stabilizacijo zmanjšajo stroški na vseh ravneh, tako v TOZD in njihovi režiji kot še zlasti pri porabi dragih reprodukcijskih (vendar ne v škodo večje porabe umetnih gnojil!), v kolikor jih je mogoče nadomeščati s cenejšimi in enako vrednimi iz domače proizvodnje v skladu s težnjo za boljše izkoriščanje domačih surovin. V Novem Kloštru so tako kot že povsod cepili rž ZUPANEK JANKO Pomen, značaj in problematika varstva pri delu v podjetju VSAKA DRUŽBENA UREDITEV IMA TEŽNJO ZAVAROVATI IN ŠČITITI ZDRAVJE IN ŽIVLJENJE LJUDI NA DELU. ZLASTI V NAŠI SAMOUPRAVNI UREDITVI DELA IN ODNOSOV DAJEMO VEDNO VEČJI POMEN IN ZNAČAJ POSEBNO ZARADI EKONOMSKIH IN SOCALNIH POSLEDIC, KI JIH POVZROČAJO NESREČE IN ZDRAVSTVENE POSLEDICE? PRI DELU/ Varstvo * pri delu je imelo do sedaj še vedno > drugotni značaj prisotnosti kot pomembni čini-telj v nizu prizadevanj za uspešnejšo vodenje, organiziranje in izvajanje proizvodnih nalog. Naloge varstva pri delu so se izvajale po naprej določenem in potrjenem programu ukrepov in dela. Osnovni pokazatelji, ki pokažejo na stanje varstva pri delu in v določeni meri tudi raznolikost dela rta področju varstva, so ustvarjanje in vzdrževanje zanimanja za varstvo pri delu; odkrivanje dejstev in osnovanje ukrepov na dejstvih zlasti, da so vzroki neučinkovite proizvodne in delovnih navad tudi vzroki nizke stopnje varnosti pri delu. Delo' Se je odražalo v neposredni tehnični kontroli, sanira-ranju pogojev za delo; vzgoji in izobraževanju, pomoč pri konstruiranju delovnih pripomočkov in tehnoloških postopkov, izdajanju internih strokovnih ocen za delo in delovna sredstva,1 izdelave internih splošnih in normativnih pravil s področja varstva pri delu in požarnega varstva ter statističnih raziskovalnih in drugih področjih dela. • Iz večletnih poročil, analiz delovnih nezgod in od izjav zaslišanih ponesrečencev ali prič je dokazano, da je vrsto let okrog 45 % od poškodovanih poškodovanih zaradi kršitve osnovnih uzanc varnega in Smotrnega načina dela ter zaradi uporabe neustreznosti delovnih sredstev pri delu. Ta podatek je precej zaskrbljujoč oziroma je zelo očiten, če upoštevamo- strukturo zaposlenih. Sledi misliti, da je večina nesreč nastalo prav zaradi NEODGOVORNEGA ODNOSA NEPOSREDNIH ODGOVORNIH VODIJ DELA ne samo do varnega dela, ampak do dela sploh. Kršitev; zahtev varstva pri delu se opazi kar v osnovah. Pri gradbeni del), medtem ko se kompleksno varstvo v projektih ne rešuje, posebno ne interne zahteve. Takšno sekundarno reševanje varstvenih problemov je vedno dražje od predhodnega. Izvajanje sanacijskih in ureditvenih ukrepov zahtevanih bd RID, -službe ' VD v podjetju ali drugih činiteljev, ne potekajo sočasno v zahtevanih rokih ali pa se sploh ne realizirajo. Do nekaterih že naštetih problemov prihaja zaradi neprimernega odnosa nekaterih strokovnih služb do upoštevanja zahtev varstva pri delu. Ti problemi pa bi bili v večji meri ublaženi ali do njih sploh ne bi prišlo, če bi bila koordinacija od strani strokovnih služb do službe varstva pri delu boljša, j V samoupravnih aktih (pravilniku o VD,' pravilu o zasnovi in izvedbi - investicij) je sicer določena primerna koordinacija, toda žal le na papirju. 'Služba je večkrat obremenjena z nenamenskim delom z raznim administrativnim delom. Ažur- Regionalna razprava in stališča Na regionalnem posvetu predstavnikov občine Velenje, Mozirje, Laško in Žalec, v zvezi z razpravo o razvojnih možnostih SFRJ v razdobju od leta 1976—1980 in dokumentu o globalnih okvirih in možnostih razvoja SRS v času od leta 1975—1980, ki je bil dne 12. maja 1975 V Žalcu, se je razprava v konkretnih vprašanjih osredotočila na tista glavna gospodarska področja, ki so najpomembnejša v tem delu regije in sicer-: a) predelovalna industrija b) energetika c) kmetijstvo in gozdarstvo d) promet. Sp «Sljj ' >11 Ulil - ^ v Pod točko c) je bilo med ostalim rečeno, da je pomemben nosilec gospodarstva tudi kmetijstvo in gozdarstvo. Razprava je kritično ugotovila, da je kmetijstvo v obeh dokumentih obdelano preveč načelno in da se mora predvsem v slovenskem razvojnem programu temu področju posvetiti večja in bolj konkretna pozornost. Kmetijstvo moramo postaviti v cono najbolj PRIORITETNIH FAKTORJEV STABILIZACIJE.1 Odprt celokupen kompleks blagovnega prometa in cen, zlasti kmetijskih proizvodov-postavlja kmetijstvo kot panogo na1 rob-rentabilnosti, kar povzroča tudi vedno hujše politične, ekonomske in socialne probleme. -S- kbnkretninii: rešitvami na področju blagovne menjave ne smemo odlašati in jih moramo nemudoma vgraditi v kompleksen sistem ekonomske politike; katera mora predstavljati inštrument in traso za dosego v obeh dokumentih zastavljenih ciljev. V gozdarstvu je potrebno napraviti korak naprej tudi v obeh dokumentih. Ugotovljeno je bilo, da nastopa vse večje neravnovesje med primarno proizvodnjo in lesno predelovalno industrijo. Iz leta v leto postajamo vse večji uvoznik lesa; na dragi strani pa zanemarjamo obnavljanje slovenskih gozdov. Ob takem stanju se vršijo nenehni pritiski z obeh strani proizvodnje za administrativno razreševanje. v V dokumentu je potrebno najti ravnotežje V tem, da ne kažemo večjo medsebojno odvisnost in nujnost ekonomskega povezovanja. Naše gozdove moramo pričeti obnavljati takoj in sistematično, ker je bilo doslej veliko premalo napravljenega. V razpravi je bila ugotovljena tudi neskladnost'teh dokumentov z dokumenti 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ, predvsem na področju otroškega varstva, premajhnega poudarka delavskemu turizmu na račun komercialnega turizma. Potrebno je kompleksno obdelati politiko investiranja v posamezne panoge V Smislu policentričnega razvoja SRS. Razprava je tudi ugotovila, da morajo vzporedno s planiranjem razvoja teči razvojni programi interesnih skupnosti v republiki in občinah, za kar pa je bilo ugotovljeno, da te do danes so zelo malo napravile in da zato niso usposobljene. Razprava je podprla predvsem tiste naloge izobraževalnega procesa, ki najbolj intenzivno podpirajo cilje Za vzgojo našega človeka, da se usposobi za učinkovito in ustvarjalno delo, kot osnovnega nosilca tako razvojnega programa SRS in SFRJ. Velik trosilec mineralnih gnojil potrosi 3 ha hmeljišč v tem času z enim polnjenjem razpisih ali objavah prostih delovnih mest se'ne uveljavlja pogoj oziroma zahteva o obvladanju zahteve znanja iz tvarine varstva pri delu za DM, za katero to predvideva akt o sistemizaciji. Iste napake se opažajo pri zaposlovanju 'ostalih delavcev, zlasti na nevarnejših iii zdravju škodljivih mestih; Pri Slednjih še zanemarjajo tudi obvezni predhodni ustrezni zdravniški pregledi. Pri nabavah strojev, naprav in ostalih delovnih sredstev se še vedno zanemarjajo stališča in vrednosti pomena do varnostnih potreb. Posledice takšnega odnosa se v poznejšem času odražajo kot nevšečnosti, nepotrebna dela in nepotrebni strošek zaradi dodatnih del in dodatne Opreme. Tudi pri naročanju raznih projektov in načrtov- ter izdelavi objektov pri zunanjih kot domačih projektantih in izvajalcih so se zanemarjala določila 8. oziroma 21; člena Temeljnega zakona o varstvu pri delu, oziroma se zanemarjajo določila 5. člena Zakona o varstvu pri delu. Tudi kasneje pridobljena soglasja od pooblaščenega zavoda o upoštevanju osnovnih varnostnih Zahtev vedno niso dovolj popolna, ker se več ali manj nanašajo le na določeno oziroma naročeno mnenje ali oceno (električni del, nost' dela te- je večkrat odvisna tudi od odnosov znotraj skupnih služb. Dogaja se, da nekateri vodstveni delavci preočitno zapostavljajo varnost. Zdi se jim škoda minimalnih sredstev Za zavarovanje delovnega mesta ali vzgoje delavcev za potrebno strokovnost. Pri takšni tehnokratski miselnosti služba varstva pač ne more prodreti z ukrepi. V takšnih primerih se celo neodgovorno ščiti določene osebe, ki odločajo na posameznih področjih brez posluha za reševanje varstvene problematike. Neodgovorno in površno je poročanje v‘zvezi z delovnimi nezgodami (izpolnjevanje in pošiljanje prijav o nesrečah pri delu, izpolnjevanje in pošiljanje poročil v zvezi z odsotnostjo Z dela zaradi nesreč ali bolezni). Posebno svojstven je odnos pri izpolnjevanju; evidentiranju in dajanju izjav o nesrečah pri delu posebno, če' morajo to delo opraviti neposredni vodje. Največkrat so prijave izpolnjene z neresničnimi in nelogičnimi podatki tako, da je za nesrečni dogodek krivo podjetje, pa četudi je očitno, da je do nezgode prišlo zaradi malomarnosti delavca. (Dalje prihodnjič) Kmetijska mehanizacija v Sloveniji Proces opremljanja 5 stroji poteka hitro in premalo racionalno. število traktorjev je na-rastlo od 5415 (1969) 'na 20.050 '(1973). Povprečna moč traktorjev je dosegla 27 KS, vedno večje pa je povpraševanje po strojih z 40 ali več KM: Na družbenih posestvih pa se pomika jakost traktorjev od 60 proti 100 in več. KS. Za pogon sodobnih strojnih linij se vse bolj uporabljajo traktorji prelco 150 KS, Do leta 1973 je narastlo -tudi število drugih priključkov in strojev: kosilnic na 32 000-, samonakladal-nih prikolic 3500, molznih strojev 2300 kom, žitnih kombajnov v skupnostih 280 kom., v skupnostih imamo še| 380 šilokombaj-nov, 36 kobmajnov za krompir. Pri takšnem ¡naraščanju strojne opreme in traktorjev je na trgu oskrba še vedno nezadovoljiva. V Sloveniji imamo še vedno več kot polovico novih traktorjev ■ ¡¡Si 11 1 ' g 1 SI i mm iSS milim i ne Za trosilcem mineralnih gnojil gre brana v Loki in Brezjn ob Drešinji Vasi vsako leto iz privatnega uvoza. Glavni problem je tipizacija strojnega parka in pa hitrejši razvoj domačih zmogljivosti. Glede na problem, ki ga ima IMT Beograd v oskrbi s traktorskimi motorji, ta tovarna že' pet let ne izpolnjuje najavljenega obsega proizvodnje; hkrati pa preprečuje bodisi uvoz, bodisi gradnjo novih kapacitet. Projekt »štore« bi zato morali pospešiti, še posebno, ker ima v aranžma-nu s tujim partnerjem možnost del proizvodnje izvoziti, kar ne bi pretirano povečalo ponudbe na domačem trgu. Glede ostale industrije strojev in opreme pa velja pospešiti boljšo delitev programa po sklopih in ne po konč-< nih proizvodih, če bi naj ob večjih serijah prišli do cenejše opreme jv kmetijstvu. Slovenija bo tudi v prihodnje, kupovala traktorje, manjši del za povečanje, večji pa za obnovo parka, saj je skoraj petina strojev nabavljena v rabljenem stanju, trajanje traktorja pa računajo med 8 in 10 let. Tako bi letno povpraševanje v prihodn jih letih variralo nrued 2 in 3 tisoč stroji. Za specialne stroje, ki pa jih ne kaže osvajati v domači proizvodnji, bi morali poenostaviti uvozno proceduro in znižati dajatve,' saj še mnogo kje pretiravamo z zaščito domače proizvodnje, ki je ni. Na področju kmetijske mehanizacije pa velja opozoriti še na dve značilnosti, ki sigurno zmanjšujeta ekonomske rezultate v kmetijstvu samem: — v, družbenem sektorju prepočasi uveljavljamo nove stroje za pripravo setve in setev samo (koruza), prav, tako kompletira-nje posameznihI linij prepočasi poteka; PREGLED VZROKOV DELOVNIH NEZGOD PO ENOTAH 1974 i Skrajšan opis , >tn vzrokov nezgod A : o E-* TOZD/DE o o a -a v K 0 -rt > ■ ¿d g '"0 rt 0 > 0 -S cd *0 - cd ‘a > -+-I 0 . a. O pH O 'O ~, i-Q' TJ "S s \rt rrt 0 0 w M M S § K I 0 0 ST ca Podj. £j _ e> 1 neustreznost delovnega mesta 1 1 3 1 m 1 9 9 2 neustreznost delovnih sredstev 1 1 -2, 2 6 3 3 neustreznost tal del. prostorov 4 pomanjkljivo ali neustrezno 1 1 3 2 4 2. 13 | vzdrževanje delovnih sredstev i 1 1 2- 5 2 5 orodje ni bilo brezhibno 6 nesmotrn način — nev. met. 1 1 1 3 6 3 dela 7 pomanjkljivost transportnih 2 4 2 12 1 2 . 1 2 || 4 2 35 -16 sredstev 1 2 1 4 2 8 neurejen notranji transport 9 neuporaba teh. var. naprav 1 1 2 1 5 2 na delovnih sredstvih 10 pomanjkanje ali neuporaba1 1 2 1 2 6 3 ■ ustreznih oseb. var. sredstev 2 1 2 5 2 1 1 14 6 11 nepoučenost pri delu 3 3 1 12 slaba organizacija dela 1 1 1 2 s 1 1 2 1 10 5 13 opravljanje nepoklicnega dela ali premalo delov, izkušenj i2 1 1 1 5 1 2 13 6 14 kršitev osnovnih pravil »VD« 15 osebni — malomarni odnos V" j ,,,\ 1 1 1 3 1 1 1 9 4 do dela 1 3 1 1 6 2 16 infekcije v zvezi z delom 17 nezgode zaradi nereda in u lf 5 • nediscipline 1 7 1 9 4 18 nezgode po drugi osebi 2 1 3 6 3 19. zaradi 6. zastrup. s pesticidi 0 0 20 prometne nezgode na delu 1 2 1 3 1 1 9 4 2j nezgode na poti na in z dela 1 1 1 1 l 2 8 1 1 1 17 8 22 poklicna obolenja 0 0 23 nezgodo povzročila žival 3 1 6 10 5 24 drugi razlogi — vzroki 1 3 1 1 3 1 2 12 6 25 skup a j 1 5 7 6 9 8 2 7 8 4 9 5 82 9 1 2 28 12 8 1 4 218 100 — v kooperaciji pa nismo razvili dovolj strojnih skupnosti, predvsem pa takih, ki bi za posamezno vrsto združevala za obdelavo tudi določene zemljiške površine, saj je to pogoj za uporabo sodobnih strojev z večjo zmogljivostjo. Za razvoj takšnih skupnosti premalo skrbimo, potem ko so že ustanovljene. BENEFICIRANO DELO ■ Gozdni delavci in sekači, ki pri delu stalno uporabljajo . motorno in ročno žago in sekiro bi: naj v bodoče imeli beneficirano delovno dobo. Vsakih dvanajst mesecev dela se jim šteje ¿.a petnajst mesecev zavarovanja. Beneficiran staž 12 mesecev za 14 mesecev se šteje tudi šoferjem tovornjakov in avtobusov. Ta zavarovalna doba velja s povečanjem od 1. januarja 1960 dalje, čeprav se šteje v drugih republikah ta doba že od 1945. leta' dalje. Na novo delovno mesto Svetovalec glavnega direktorja Božo Jurak odhaja s l. junijem na Zavarovalnico Sava v Celje za direktorja. Na novenj1 delovnem mestu mu želimo sodelavci u-godno počutje in veliko delovnih uspehov! (Nadaljevanje s 6. strani) Vemo, da zaradi neoblikovanih gibanj na trgu, zaradi nesorazmerja cen za proizvodna sredstva in kmetijske proizvode, prav v živinorejski panogi položaj ni prav nič rožnat. Razni ukrepi so imeli slabe učinke, ker so bile rešitve kratkotrajnega značaja. Najbolj drastičen primer iz preteklega obdobja je bila npr. zamrznitev cen mesa, medtem ko so cene za koruzo bile proste. Posledice čutimo še danes. Nenormalna podražitev krmil je hudo , zamajala temelje v živinoreji. Zato je sedaj na živinorejcih., samih, da si pomagajo kar najbolj učinkovito s tem, da si bodo izboljšali lastno krmsko bazo, povečavah prirejo mleka in mesa ter si s tem zmanjševali proizvodne stroške. Le na ta način se bo dalo zoperstaviti vsem težavam, ki se neprestano pojavljajo v živinorejski proizvodnji in ki večkrat na prvi pogled izgledajo nepremostljive — pa niso. STRAN JUNIJ 1975 Sá STRAN- Hmeljar' (že) KMALU SREDNJEROČNI PLAN V letu, v katerem, bomo pripravljali, usklajevali in sprejemali srednjeročni plan za obdobje 1976—1980, je potrebno iz širših vidikov oceniti vlogo in pomen kmetijstva za skladni gospodarski razvoj. Pri tem je koristna tudi ocena dosežkov in problem minulega obdobja in plana, ki ga bomo v tem letu realizirali. V tem smislu naj bi bilo gradivo pripomoček, podlaga za opredelitev nalog, ki v prihodnje čakajo delovne ljudi \ organizacijah združenega dela in njihovih asociacijah. Zemljišča so osnovni produkcijski faktor vsakega kmetijstva. V minulih 6 letih smo v kmetijstvu izgubili 14.000 ha njiv na račun urbanizacije in za druge nekmetijske namene, z melioracijami pa smo jih pridobili le 2.850 ha. Na slovenskega prebivalca odpade le 16 arov orne zemlje. Pomembna je maksimalna racionalnost v rabi prostora. Deagrarizacija v globalu hitro poteka, zmanjševanje števila kmečkega prebivalstva se konstantno nadaljuje po stopnjah med 3 in 4 %. Kmečkih gospodar-stev, ki živijo izključno od kmetijstva je 80.000, prav toliko pa je onih, na katerih presega dohodek iz kmetijstva polovico skupnih dohodkov. Nosilcev zdravstvenega zavarovanja iz statusa kmeta je 88.000. Kmetijske delovne organizacije so nosilci organizirane proizvodnje, predelave in prodaje. V 580 delovnih enot ali zadružnih enot je vključenih 42.707 članov kmetov (kooperantov ali zadružnikov). Proizvodne skupnosti kmetov so osnovna proizvodna celica, v kateri združujejo kmetje svoje delo in sredstva, deluje jih blizu 780. V strokovne odbore in komisije v zadružni organizaciji je vključenih 2.569 kmetov. Družbena posestva gospodarijo na 129.00 ha kmetijskih zemljišč, to je 14,2 % od skupnih kmeti jskih zemljišč. .V letu 1975 je družbeno kmetijstvo sodelovalo v skupni prodaji kmetijskih pridelkov s' 47,5% in vrednostjo 1.355 milijonov din. Zasebni proizvajalci so bili v skupnem odkupu udeleženi s 1.456 milijoni din ali 52,5 %. Poleg tega so v neorganizirani tržni proizvodnji in prodaji realizirali kmetijskih pridelkov za nadaljnjih 550 milijonov — kar pa predstavlja grobo oceno, saj ta promet ni evidentiran. Delež kmetijstva v družbenem proizvodu gospodarstva znaša mm. delež živilske industrije pa 3,5 %, oba skupaj v letu 1973 — 10,7 %, kar je. za tretjino manj kot leta 1965. Plan 1971/75 sicer ne bo v celoti izpolnjen. Dosežena bo stopnja 2,5 % poprečno letno namesto 2,7% pa vendar pomeni to že glede na doseženo v letu 1974 povečano proizvodnjo za 2.400 vagonov pšenice, 4.100 vagonov koruze, 2.800 vagonov sadja, 1.000 vagonov govejega mesa, 100 vagonov prašičjega in 900 vagonov perutninskega mesa ter 6.600 va-" gonov preko mlekarn odkupljenega mleka. Skupaj torej za 17.900 vagonov večji pridelek v letu 1974 kot leta 1970, Ti dosežki so v letu 1974 zadeli na dva problema: presežek mesa in bistvena podražitev krme, zato je v prihodnje nujno povečati proizvodnjo lastnih krmilnih žit in drugih krmnih rastlin, zmanjšati dokup iz drugih republik in prav tako uvoz. V tej zvezi je nujna intenzifikacija družbenih posestev in razširitev sodelovanja s kmeti. Pospeševalna služba sodeluje s 23.739 kmetijami, od tega je 4.513 že moderniziranih in 6.544 programov je v pripravi. Opraviti pa imamo tudi z neracionalnimi. postopki. Zato je treba povečati število skupnosti, da bomo bolj ekonomično proizvajali. Transfer tehnologije je še vedno prepočasen tako med družbenimi posestvi, kot med posestvi in kmeti, zato so razlike v dosežkih zelo občutne. Poseben problem so kadri, primanjkuje jih v pospeševalni službi, pa tudi na družbenih posestvih, zato je nujno povečati vpise, pospešiti študij in izbolj- Veliki kompleksi rži z rženimi rožički bodo kmalu dozoreli POZDRAV IZ MORAVSKIH TOPLIC V tem prelepem kotičku naše domovine smo se zbrali udeleženci vseh petih seminarjev, ki jih je organiziral RSZSS in RKZSMS, na dvodnevnem seminarju. Kot gost in obenem predavatelj je govoril tovariš Franc POPIT. Govoril je o gospodarski situaciji pri nas in o vzrokih, da je naše gospodarstvo zašlo v nekatere težave. Podal je tudi kratko oceno o vlogi Jugoslavije v svetu, o sovražnem delovanju raznih reakcionarnih sil doma in v tujini. Poudaril je predvsem, da se mora krepiti vloga delavskega razreda, in partije. Na seminarju so nam predavali še drugi priznani družbenopolitični delavci, kot generalna sekretarka ZSS. Govorila je o vlogi sindikatov in njihovih nalogah pri uveljavljanju našega samoupravnega sistema. Razšli smo se z novo vero in napojeni z novo močjo za nadaljnje naše delo. Franc Majtetič TOZD Mesnine Celje sati delovne in učne pogoje v šolah. Razrešiti moramo na novih osnovah tudi financiranje pospeševalne službe. Ob nalogi, povečati rastlinsko proizvodnjo, bodo v naslednjih letih močno narastle potrebe po reprodukcijskih materialih in opremi,. zato je nujno pospešiti gradnjo proizvodnih kapacitet za gnojila, pa tudi za lastni traktor, saj postaja pri gnojilih transport vse bolj pomembna postavka, oskrba traktorjev pa že vse od leta 1970, ko je povpraševanje narastlo, ne zadošča. Letna poraba gnojil bo v prihodnjih letih rastla od 16.000 vagonov na 20.000 in leta 1990 na 35.000 vagonov. Prav tako pričakujemo samo v Sloveniji v prihodnjih letih, da bo povpraševanje po traktorjih znašalo letno med 2.000 in 5.000. Po izdelani oceni ustvarja kmetijstvo na sektorju osebne reprodukcijske in investicijske porabe za okrog 3 in pol milijarde din in če temu prištejemo še kupno moč kmečkih gospodarstev iz nekmetijskih dejavnosti, se ta poveča na 5 in pol milijard. Kmetijske pridelke dobiva pretežno živilska industrija (62 %), 22% jih gre v* prodajo trgovski mreži, 11 odstotkov direktno potrošniku, 5 % pa predstavljajo kože, ki gredo tovarnam usnja. Glede na premike cen v letu 1974 in prvi polovici 1975. leta, ekonomsko v težkem položaju, saj so bile cene mesa korigirane jeseni 1975. Na sploh je kmetijstvo v letu 1974 in 1975 prevzelo znatno breme stabilizacije na svoje rame. V primerjavi z letom 1965 se je količina proizvodov, ki jih je moč kupiti za enourni povprečni zaslužek, povečala za 30 do 80 %, odvisno od vrste proizvodov. Zaradi normalnega razvoja proizvodnje so korekcije nujne, nasploh pa je v prihodnje zagotoviti postopne premike v cenah, in ne velikih skokov, kar je v mnogočem krivo administriranje na tem področju. Ker so se v letu 1974 zmanjšale možnosti za izvoz mesa in živine, je kmetijska zunanjetrgovinska bilanca bila to leto prvič negativna. Zato je preorientacija k racionalnejšim oblikam reje in k večji rastlinski proizvodnji tudi iz tega vidika nujna. Enako nujna pa je organizacija izvoza in sploh boljši in enovitejši nastop naših organizacij v tujini. Investicijska dejavnost je v porastu, postaja vse bolj organizirana. Kmetijska razvojna skupnost predstavlja institucionaliza-cijo samoupravno- organiziranega sistema razširjene reprodukcije v kmetijstvu. Po trenutnih izračunih pa je situacija za letos problematična, saj organizacije nimajo dovolj lastne udeležbe, pa tudi zmanjšana likvidnost zavira normalni tok investiranja. Glede na proizvodne naloge pa bi bilo nujno prav obratno stanje. Ob doseženih rezultatih, ki so posledica družbeno organizirane akcije, ne sme zaradi kasnega reagiranja odgovornih organov propasti kontinuiteta prizadevanj, ki so jih delovni ljudje vložili v hitrejši razvoj proizvodnje hrane. Po sklepu skupnega odbora za medsebojna razmerja z dne 18. 4. 1975 razpisujemo naslednje: Štipendije in učna mesta za šolsko leto 1975/76 I. ŠTIPENDIJE 1. Biotehniška fakulteta — agronomska smer 2. Ekonomska fakulteta — podjetniška smer 3. Pravna fakulteta 4. Fakulteta, za arhit. gradb. in geodezijo — gradbeni oddelek — visoke gradnje 5. Višja tehniška šola — strojni oddelek 6. Višja agronomska šola §g||- pospeševalna smer ' 7. Višja ekonomska komerc. šola — finančna smer 8. Višja pravna šola 9. Ekonomska srednja šola 10. Tehniška šoja Celje -p strojni oddelek II. Tehniška šola — gradbeni oddelek 12. Tehniška kmetijska šola 13. Poklicna mlekarska šola 1 štipendija 3 štipendije 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji 3 štipendije 3 štipendije 5 štipendij 3 štipendije 2 štipendiji 6 štipendij 1 štipendija Za otroke kooperantov podjetja, ki bodo po končanem šolanju ostali doma na kmetiji za 14. Tehniško kmetijsko šolo v Mariboru 5 štipendij 15. Šolo za kmetovalce v Šentjurju 30 štipendij Pogoji: 1. Pri izbiri kandidatov za štipendije imajo prednost prosilci, ki so končali osemletko, srednjo ali višjo šolo- z odličnim ali prav dobrim učnim uspehom, ki- imajo slabo gmotno stanje in ostale pogoje, ki so v samoupravnih aktih podjetja ter po kriterijih samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov, 2. Prošnji za štipendijo, ki jo je treba pravilno izpolniti na obrazcu DZS 1,65 in jo ni treba kolkovati, naj kandidati predložijo: — prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih E- potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov (izpolniti obe strani!) obr. 0,12 mnenjei n priporočilo šole (za srednješolce). 3. Rok za pošiljanje dokumentov je 30. junij 1975, za šolo pod št. 15 pa 31. avgust 1975. 4. Prepozno vloženih prošenj ali prošenj brez zahtevane dokumentacije komisija ne bo obravnavala. 5. Prošnje in dokumente pošljite na naslov: Hmezad, kadrovski oddelek, Žalec. II. UČNA MESTA 1. Poklicna živilska šola Maribor (za TOZD MESNINE Celje) a) mesar klavničar 5 učnih mest b) mesar predelovalec 3 učna mesta c) mesar 6 učnih mest d) predelovalec mesa 1 učno mesto 2. Šolski center za blagovni promet (za TOZD MESNINE Celje) S- prodajalka v delikatesi 5 učnih mest Center poklicnih šol »Boriš Kidrič« Celje (za TOZD STROJNA Žalec) ELt strojni ključavničar 9 učnih mest — avtomehanik 8 učnih mest p- avtoklepar 1 učno mesto — avtoelektričar 1 učno mesto — kovinostrugar 2 učni mesti 4. Kmetijski šolski center Celje poklicna vrtnarska šola (za TOZD VRTNARSTVO Celje) a) cvetličar j 2 učni mesti b) vezalci cvetja 2 učni mesti 5. Gostinska šola Celje (za TOZD GOSTINSTVO Celje) a) natakar 2 učni mesti b) kuhar 2 učni mesti Pogoj za kandidate za učna mesta je uspešno končana osemletka, razen za poklica ozkega profila pod št. 1, točki a) in b), kjer je pogoj končanih 6 razredov osnovne šole, zadovoljiv rezultat testiranja, fizična in psihična sposobnost. K prošnji za učno mesto morajo prosilci predložiti prepis zadnjega šolskega spričevala. Rok za pošiljanje prošenj je 20. junij 1975. Prošnje in spričevala pošljite na naslov: Hmezad TOZD Mesnine Celje, Cesta v Trnovlje za razpisana učna mesta pod št. 1 in 2, za učna mesta pod št. 3 na Hmezad TOZD Strojna Žalec, Ivanke Uranjekove i, za učna mesta pod št. 4 na Hmezad TOZD Vrtnarstvo Celje, Ljubljanska 93, za učna mesta pod št. 5 na Hmezad TOZD Gostinstvo Celje, Kidričeva 6. Skoraj ni krompirjevega grma, da ne bi bilo na njem koloradskega hrošča V pričakovanju suše V GOSTEH PRI KMETIJCIH ČRNE GORE V Rivieri Njivice delavni Na plenarni skupščini so bila podana poročila o delu ZKITJ, izvoljeni novi organi in predložen statut. Ob zaključku na svečanem delu skupščine pa so razdelili pri- znanja zaslužnim članom. Domačini so zaigrali, zapeli in zaplesali. * Več o strokovnem delu skupščine lahko preberete v 4. števil-, ki Ekonomike polj oprivrede. Vy ZVEZA KMETIJSKIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JUGOSLAVIJE JE PRIREDILA OD 4. DO 7. MAJA V HERCEGNOVEM REDNO SKUPŠČINO POD POKROVITELJSTVOM DKIT ČRNE GORE. OBISKALI SMO SKADARSKO JEZERO, NASADE NA CEMOVSKEM POLJU IN ŠE NEKATERE OBJEKTE AGROKOMBINATA »13. JUL«, TITOGRAD IN MUZEJE CETINJA. Pomlad na Kozjanskem PROGRAM NALOG IN UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE LETOŠNJE GOSPODARSKE SITUACIJE Letala proti Dubrovniku so v prelepih prvomajskih dneh prepolna turistov iz severne Evrope, zato slovenska delegacija ni letela skupaj, ampak v skupinah, kakor je pač dobila mesto. Čudovit je bil pogled skozi raztrgane oblake na pokrajino pod nami. Preleteli smo centralne gore in odprl se nam je prečudovit pogled na obalo in morje. Naslednjega dne so nas gostitelji popeljali ž avtobusi po Boki Kotorski mimo Tivata in Budve proti Skadarskemu jezeru, kjer smo si ogledali mamutske načrte za izsušitev velikih predelov jezera po A in B projektu. Projekt C pa so že uresničili do precejšnje mere. Saj na nekdanjem dnu Skadarskega jezera na Čemovskem polju nasproti 'titograjskega letališča pa tja do mesteca Tuzi pod gorami ob albanski meji, kjer živijo Ma-lizori, Se raztezajo skoraj nepregledni vinogradi vranca na Rihtarjevi podlagi, poskusni nasadi raznega sadja, ki pa se. ne obnesejo. Tla so zelo kamenita in po rasti trte za njo ugodna; jablane, hruške in lešniki pa se zaradi pomanjkanja vode in prevelike vročine ne razvijajo najlepše. Obnesejo pa se breskve; ki so povsod v tej dolini tja do Titograda zelo bujne. Ogromno je še neobdelanih površin v tej priobalni coni Skadarskega jezera in veliko še bo Crn kruh kg Testenine z jajci kg Krompir kg Jabolka kg Grozdje kg Govedina s kostmi kg Zaklan prašič kg Šunkariea kg Jajčk' kom. Mleko 1 Trapist kg Olje T Sladkor kg Vind 1 Tkanina za moško obleko m Moška srajca kos : Moški čevlji boks kom: Ženski nizki čevlji kom. Električni štedilnik komi Sekira Opeka kos Cement kg Delo moške obleke Kino vstopnica , truda in denarja vloženega,v u-resničitev tega programa. Obšli smo vinograde v Sadinah in še nasade breskev na Lješkem polju. Za zaključek so nam pokazali klet v okolici Titograda in nas/ kot samo oni znajo, pogostili š pečeno postrvjo in vrancem — črnim črnogorskim vinom. Vožnja skozi slikovite pokrajine mimo Reke Crnojeviča do Cetinja je potekla v debatah in urejanju vtisov, ki jih je. za kratek čas bilo skoraj preveč. V Cetinju smo obiskali muzeja in na poti skozi Njegoše z obžalovanjem zrli na Njegošev mavzolej na Lovčenu, ki je žarel v zahajajočem Soncu obdan še s snegom. Slednji, nam je onemogočil dostop na vrh. Enkraten je bil pogled s kotorskih serpentin na v mrak se utapljajoči zaliv in oranžen odsev v morje se utapljajočega sonca. Naslednji trije dnevi so bili delavni. Saj je skoraj 600. delegatov in gostov v novem velikem hotelu Riviera na Njivicah poslušalo uvodni referat predsednika ZKITJ Milorada Stanojeviča o nadaljnjem razvoju kmetijstva v Jugoslaviji, tematske referate o razvoju prehrambene industrije v Vojvodini, o razvoju kmetijstva v planinskih področjih in ob obali. O istih vprašanjih Smo razpravljali tudi po sekcijah, kjer je bilo zelo živahno. 100,0 133,3 164,9 100,0 148,5' : 168,7 100,0 143,9 165,8 100,0 98,4;1 180,0 100,0 127,7 187,4 100,0 145,7 161,1 100,0 139,7 151,6 100,0 252,5 5 278,4 100,0 158,3 177,1 100,0 138,9’" 190,3 100,0 152,9 194,2 100,0 121,4 125,9 100,0 117,5 ’ 132,9 100,0 136,6 279,6 100,0 135,0 - i 153,3 100,0 203,8 229,1 100,0 176,1 209,3 100,0 ■ 211,2 269,9 100,0 185,3 ; 204,2 100,0 182,1-' 226,4 100,0 200,0 277,5 100,0 161,5 207,7 100,0 215,1 240,1 100,0 271,9 331,1 Delovna skupnost skupne službe Izhajajoč iz temeljnih dokumentov republiške resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju Slovenije za leto 1975, občinske resolucije in stališč sprejetih na občnem zboru osnovne organizacije sindikata, sprejme" delovna skupnost ta program. Delovna skupnost strokovne službe, kot stroškovna kategorija ima na področju nalog in ukrepov za izboljšanje gospodarske 169,3 220,2 315,8 173,2 ‘ 181,6 ■ 308,3 237,8 328,0 328,0 208,6 241,2 187,8 228,3 229,6 183,1 217,9 270,0 174,6 225,6- 248,9 502,8 ■ 331,5 381,6 202,1 i 275,0 287,5 247,8 • ‘ 271,7: V 345,1 228,4 & | 242,7. V 313,8 184,7 ' 211,0 S 352,9 169,2 : : 211,3 š 507,5 357,3 " : 510,9 1 . 601,7 168,6 197,9 296,7: 254,1' - 500,6 396,0 268,7 | 379,3 ' 446,9; 348,4 | 459,2- i 639,5 226,7 : 326.4 426,0 291,8 359,0 glBj 322,5 380,0 537,5' 234,6 276,9 I 380,8 275,3 330,0 533,9 328,5 386,4 581,1 situacije svojstven pomen. Ta pomen še izraža z vrsto nalog, M vplivajo direktno na zboljšanje* gospodarske situacije v TOZD,' kar je cilj rednih nalog in programa dela vsake posamezne službe,: in vrste nalog in ukrepov za učinkovitejše izpolnjevanje rednih nalog- in programa dela služb. Konkretizacija le teh je naslednja: Struktura stroškov naše.delov-, ne skupnosti poudarja, da ‘ je strošek delovne sile tisti strošek, ki daje ton obsegu vseh stroškov skupnih služb, saj znaša 70,1% vseh stroškov. Iz te ugotovitve izvira osredotočenje vseh' ukrepov prav na storilnosti in učinkovitosti zaposlenih. ORGANIZACIJA DELA Utečen način dela in organizacije potekata-že nekaj let nespremenjeno. Pri tem prihajajo do neke stopnje »obratovne slepote«.-Za reševanje teh težav že sodelujejo tuji strokovnjaki. Zato je nujno pospešiti delo v zvezi s snemanjem obstoječega stanja in proučitvijo in izbiro boljših organijacijških oblik s kadrovskimi in prostorskimi rešitvami. Pri tem so prioritetne naloge: a) cilj najenostavnejša vez med skupnimi službami in TOZD, izključiti vsako dupliranje nalog in: odgovornosti; • b) elektronska obdelava podatkov ’ mora posredovati • istočasno in primerno obdelane podatke vsem službam, ki podatke koristijo, kajti s tem bo izključeno ■dupliranje- pošiljanja in oblikovanja informacij na nivojih TOZD in skupne službe; c) uvedba večje koordinacije posameznih služb — teamska ob- • ravnava posameznih poslov, ki bo; (Nadaljevanje na 15. strani) VIR: izračunano po podatkih letopisa 1974. INDEKS CEN V TRGOVINI NA DROBNO 1965 = 100,0 1965 1970 1971 1972' 1973 . 1974 Redna knjižna zbirka Prešernove družbe V letu 1975 bo Prešernova družba izdala ža svoje na ročnike naslednje knjige: PREŠERNOV KOLEDAR 1976 Beno Župančič: PLAT ZVONA, roman Milena Mohorič: HIŠA i UMIRAJOČIH, roman Fran Milčinski: PTIČKI BREZ GNEZDA, mladinska povest HIGIENA IN KOZMETIKA, priročnik Zbirko bodo . člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. -Člani, tki bodo imeli plačano, članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo: POVEST - O: DOBRIH LJUDEH Miško Kranjec: . Vse knjige -iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati V mesecu novembru 1975. Zbirko naročite na nasloV: Prešernova družba čekovni; račun 50100-678-45127 : • 61000 Ljubljana, Opekarska 27 OBJAVA TOZD Kmetijstvo Žalec ¡p DE Gozdarstvo Polzela; zaposli takoj več delavcev za delo na žagi in v gozdu, kjer je stalno delo beneficirano. Prijave sprejema DE Gozdarstvo Polzela. OGLAS Prodam hmeljski ogrodnik prilagodljiv za stare in nove nasade. Jože Vedenik Dolenja vas 3 Prebold ZDRAVSTVENO VARSTVO-MINIMALNI 0SERNI DOHODEK Po določilu zakona o minimalnem osebnem dohodku (Url list SRS št. 17/73) znaša minimalni osebni dohodek 45 %-por prečnega za poln delovni čas preračunanega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v republiki v preteklem letu. Poprečni mesečni čisti osebni dohodek zaposlenih delavcev v' ŠR Sloveniji v letu 1974 je znašal 2.815 din.'Tako znaša minimalni osebni dohodek; 1.266,75 din. Organizacije združenega dela, ki so pooblaščene ža izplak šilo nadomestila osebnega dohodka za čas zadržanosti od dela nad 30 dni opozarjamo,- da pri izračunu nadomestila upoštevajo povečan minimalni osebni dohodek, ki znaša 1.266,75-din od 1. 1. 1975 dalje. Pri tem vas opozarjamo, da je z 31. 12. 1974 prenehal veljati odlok o izrednem povečanju minimalnega osebnega dohodka, ki se je povečal 1. avgusta 19,74 za 120 din. Torej minimalni osebni dohodek znaša 1.266,75 din od 1. 1. 1975 dalje. Glede na povišan minimalni osebni dohodek se je s 1. 1. 1975 spremenil tudi cenzus za pridobitev oz. izgubo pravice do zdravstvenega varstva iz naslova delavskega zavarovanja za družinske člane (zgkohca, starše) Zavarovancev, če še le-ti Ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Tako ima lahko zakonec zavarovanca, ki se-ukvarja s kmetijsko dejavnostjo največ 5.067,00 din katastrskega dohodka, za starše zavarovanca pa znaša ta cenzus 950 din, da lahko pridobi pravico do zdravstvenega varstva iz naslova delavskega zavarovanja. Program nalog in ukrepov (Nadaljevanje s 14. strani) izključila dosedanje večkrat nekoordinirano nastopanje posameznih služb; d) ukinitev vseh tistih delovnih mest, kr jih z novimi načini obdelave EOP nadomešča. Za pospešitev in izpeljavo teh nalog je osnova natačno začrtan program dela oddelkov in podroben opis delovnih nalog na vseh delovnih mestih. Pri kadrovanju je nujno dosledno upoštevati določila družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike (ustrezna izobrazba, praksa in uspešnost za ustrezno delovno mesto). Stalno mora biti tudi prisotno dopolnilno Izobraževanje starejših in mlajših kadrov.' Dolžnost vsakega delavca je, da^švoje pridobljeno ■ znanje prenaša na svoje sodelavce in druge delavce Strokovnih služb, Investicije v Hmezadu že dosegajo letno 80,000.00 din, zato je nujno usposobiti investicijski oddelek, da ekonomsko primerja investicije, daje nepristranske ocene in da vodi izvajanje investicij do končne vključitve v proizvod-nj°. Kontrolno službo je potrebno organizirati tako, da bo delovala kot kompleksna služba podjetja, ne pa kot kontrola posamezne funkcije,-s tem bo tudi njeno delovanje nepristransko in učinkovitejše. Uspešnost pomožnih služb (strojepiSnica) je potrebno povečati z boljšo tehnično opremljenostjo. Prav tako je nujno v tem. letu izvesti ustrezno obnovo telefonske centrale, s tem bo bistveno povečana komunikativnost vseh služb, obenem pa bodo zmanjšani stroški vzdrževanja obstoječe neustrezne centrale. DISCIPLINA DELA IN DELOVNI CAS S točno opredelitvijo delovnih nalog na eni strani,-nasproti tem pa z evidenco dela in evidenco prisotnosti v vseh službah, bomo dvignili tudi delovno disciplino. Pri postavljanju delovnih nalog je nujno upoštevati obseg zbiranja informacij, nivo in u-streznost službe. Ob predhodni pravilni selekciji bo izključeno nepotrebno prepletanje dela in mnogokrat nepotrebna večja poraba delovnega časa za postavljeno nalogo. Razporeditev delovnega • časa mora biti takšna, da ustreza značaju dela, pri čemer je nujno u-poštevati konice procesa za odpravljanje nadurnega dela. Tudi razpored letnih dopustov mora biti prilagojen času, ki ga dopušča značaj dela. Ža čas sestankov je potrebno določiti en dan v tednu, pri tem pa morajo -vodje sestankov upoštevati vsa načela o pravilnem vodenju. Zaradi prostorske utesnjenosti oz. organizacije dela je v istem prostoru več 1 zaposlenih. Pri sprejemanju strank v pisarnah so moteni pri delu ostali- delavci. Ta moment narekuje koriščenje govorilnice'v* vseh primerih, razen kadar drugače narekuje sama narava razgovora. Takoj po namestitvi in ureditvi prostorov je nujno pri Vhodu namestiti tablo z razporedom oddelkov in zaposlenih. Službo in zaposlene je nujno označiti tudi na vratih pisarn. Uvedba delovnega časa izdajanja -materiala v ekonomatu bo omogočila^ več jo izkoriščenost delovnega časa ekonoma obenem pa tudi odpravila nepotrebno izgubo časa vseh koristnikov. Čeprav vsi ostali materialni stroški predstavljajo le 29,9 % skupnih stroškov, moramo skrbeti za racionalno uporabo zlasti PTT storitev, energije, goriva in ostalega pisarniškega materiala. Strokovne službe se priključujejo- skupni akciji v tem letu; da bodo prihranili 2 % materialnih stroškov. DM Zlati znak ZSS Predsednik republiškega sveta ZSS Janez Barborič je 19. maja v klubu poslancev v Ljubljani podelil 65 zaslužnim revolucionarjem in sindikalnim aktivistom zlato odličje Zveze sindikatov Slovenije. Med prejemniki tega visokega priznanja za dolgoletno in nesebično sindikalno delo je tudi naš dolgoletni sodelavec in sedaj že upokojenec Franc Ivančič. Čestitamo! Čeden kup nasekanih drv. Je to ostanek mile zime ali zelo zgodnje opozorilo na hudo prihodnjo? Drago Kumer: Moje spričevalo Zgodilo se je pred davnimi leti. Srečen in vesel sem pritekel domov in že na pragu zakričal: — »Oče, mati, tu imata odličen izkaz!* Odprla šta drobno knjižico in brala: slovenski jezik — odlično, računstvo — odlično, zgodovina in zemljepis — odlično in tako naprej. Samo pri vedenju se je zataknilo. Pisalo je: prav dobro. . — zlim,* je rekel oče. »Vse lepo in prav, tvoje vedenje pa mi ni všeč.* Mati je imela solze o očeh, gledala me je, nekaj premišljevala, nato pa vprašala: »Kaj pa si storil takega?« In moral sem se opravičevati, čeprav sta bila kriva oče in mati. Ali pa tudi ne. Bodila sta na dnino in služila kruh, jaz pa sem moral čuvati dom in živinico, paziti sem moral na sestrico in brata. V tistem času pa smo dobivali slabe ocene iz vedenja, če si neopravičeno ostajal doma; meni je učiteljica naštela čez trideset zamud. Ko me. je vprašala, zakaj me ni bilo v šolo, sem povesil glavo in tiho priznal: »Delal sem.. .« Vedno mi ni verjela. Dejala je: »Delala sta oče in mati.* Še preden se je stroga učiteljica še bolj razjezila, sem boječe in kar sramežljivo povedal: »Na bajto, kokoši in kozo sem pazil. Pa na Kristino in Boltežarja.. .« »No, že prav,* me je potolažila učiteljica, ko je videla; da imam' solze d očeh. »Očetu in materi povej, da je zate šola prva stvar!* Zdaj je oče vrgel izkaz na mizo in zarobantil: »Povedati bi moral, da nismo bogataši, da imamo to leseno bajto in nekaj prgišč ilovice, ki nam ne daje zadosti kruha in da hodiva z mamo na dnino. Kruh je za vsakogar prva in najvažnejša stvar.!* Torej ña svetu je dvoje najvaž-nejše: oče in mah morata hoditi na dnino in služiti košček vsakdanjega kruha, jaz moram hoditi v Šolo, poslušati učitelje in si z učenostjo polniti mojo vedno skuštrano glavo. Mati je namignila očetu, naj bo že tiho. Mene je pogladila po laseh in rekla: »K' botri o sosednjo vaš skoči, ona ti bo že kaj dala.« Nisem že bil več; tak smrkavec, da ne bi vedel, zakaj me nista oče in mati dvignila o naročje, me ljubkovala in hvalila moj uspeh v šoli. Nisem se razjokal, ker nisem dobil darila, svetel desetak, da bi z njim tekel v trg, si nakupil čokolade, sladoleda in sladkih bonbonov. Jezilo pa me je, ko se je Grobelnikov Bojan že nekaj dni zapored hvalil, da mu bo oče kupil kolo, da bo Škober-netova Sonja dobila novo obleko, Orešnikov Jože pa pištolo na zamaške. In nihče izmed njih ni imel odličnega uspeha; Orešnikov Jožek je izdelal komaj z dobrim. S silo sem zadrževal solze, na vso moč sem stiskal pesti, iz drobnih prsi pa mi je vrel tih upor; To je krivica! Vzel sem spričevalo in tekel v sosednjo vas. Tam sem imel botro. Kmčtica je bila. Moža je pred leti zadela kap in zdaj je na gruntu kar sama gospodarila. Imela je tri ali štiri otroke. Odrasli so in šli po svetu. Botra pa se je sama ugonabljala z zemljo in živino. Naj je bil petek ali svetek, botro si našel na njivi, travniku, v hlevu. Nikdar pa ni bila slabe volje. Komaj so zjutraj zapeli petelini r>, kokošnjaku, že so se odprla vrata, botra je stopila v rosno jutro in kot slavečk dvignila glas. Od Celja do Žalca je ravno polje, po njem se sprehaja eno zavber dekle... Našel sem jo, ko je z ročno škropilnico škropila hmelj. Glasno sem pozdravil: »Dober dan, botra. Izkaz sem prinesel pokazat!« Bila je močna, visoka in debela, da se je v riži komaj obrnila. Imela pa je vedno dobrodušno nasmejan obraz.. Šla je z rokavom čezenj in se nasmehnila: »Kaši se pa-odrezal?« . »Odlično!« sem se pohvalil in tudi meni so se usta kar sama razpotegnila. Tlesknila je z jezikom in rekla: »Arduš, potem si bil pa zares priden! Ja, kaj pa ti naj dam? Takale domov res ne morem. Čakaj, sem se že spomnila. V listinjačo zlezi in po gnezdih poglej. Vsa jajca lahko pobe-reš. Res, pobič! V počitnicah se pa le oglasi. Boš kravam prelost nosil in prašičem boš kidal. Prideš?« »Pridem, botra!« so mi zažarele oči. »Hvala, botra. Adi jo« »Adijo, Mihec, priden bodi! Pa doma jih, pozdravi!« je zaklicala za mano. In ko sem bil že na drugem koncu hmeljišča, je mahala z debelo roko in naročala z vreščečim glasom: »Mati naj pride, moke in masti ji bom dala. Da ne boš pozabil! Ti pa še pod šentja-kobnico poglej. Mogoče je kaj na tleh!« Potem pa je nadaljevala delo. Jaz sem tekel na botrin dom. Res sem dobil nekaj šentjakobnic, ravnokar so se začele trebiti in so že padale na tla; to so bila prva najbolj zgodnja jabolka in zato tudi najslajša. Potem sem zlezel v listnjačo in stikal po gnezdih. Nabral sem trideset jajc in še jih je ostalo. Skrbno sem pritegnil pas in jih zdeval za srajco, nato pa počasti krenil proti domu. Malo pred domačo vasjo me je je obstopilo pet pobalinov. Dva sta bila mlajša, a trije večji in starejši od mene. »Čigav ši? Kaj ne znaš pozdraviti?« me je vprašal največji in videl sem, kako stiska pest. »Kaj nosiš za srajco?« se je za-repenčil drugi in zamahnil z roko, da sem se komaj še pravi čas upaknil; sicer bi mi vsa jajca podrobil. »Nekaj je kradel!«, se je obregnil tretji. In -ker nisem takoj odgovoril, me je največji kresnil po nosu. »Na, da boš vedel!« ' Zabolelo me je. Na zgornji ustnici sem začutil nekaj toplega. Vedel sem, da je to kri. Z desnico sem segel za srajco in zagnal jajca v obraz napadalca. Segel sem dvakrat, trikrat, še in še... Pobalini so se pobrali z jajčnimi rumenjaki na obrazih in hrbtih. Domov sem prinesel dvajset jajc. Mati jih je zdevala v pehar, oče pa je nekam prikro dejal: »Lahko bi dala tudi kakšno kuro, zajca, petelina.« Užaljeno sem pogledat očeta. »Veš, botra me je povabila na počitnice. In bom tudi šel.« »Kdo bo pa na drobiž pazil, ha?« je rekel oče, segel v zibko po Boltežarja in mi ga potisnil v naročje. - »Nikamor ne hodi, takoj bo večerja,« je rekla mati in mi vzela bratca. »V nedeljo popoldne pa greva k botri.* Večerjali smo ocvrta jajca. Vanje smo pomakali kruh. Bolteržar je segal po mojem izkazu, ki je ležal na mizi, pa ga je mati brenk-nila po roki in ga ošteta: »Ajsi, to je vendar Mihčevo spričevalo!« Po večerji sem zlezel na peč in zaspal kot ubit. Sanjal sem, kako mi je botra kupila novo obleko in lakaste šolne. Sanje so se čez kak mesec skoraj uresničile. Botra mi je kupila sandale in zelen klobuček ter vpričo vseh hudomušno zapela: »Si fantič zelenega Štajerja, bod’ vedno korajžen, vesel ...!« Nagrajeni križankarji Izmed številnih rešitev, ki smo jih prejeli, je bil žreb naklonjen naslednjim: 150 din prejme Ciril Pšaker, Parižlje 41a, Braslovče 100 din prejme Ivica Terglav, F. Pohlina '4, Žalec 70 din prejme Stana Buč, Trubarjeva 2, Celje'. 50 din prejme Nandi Leban, Dolenja vas, Prebold 50 din prejme Vera Sepec, Vrbje, Žalec Nagrade lahko dvignete pri glavni blagajni v Žalcu. Čestitamo! Kukavica Vse se vrača. Spomini in pomlad. Oboje prihaja, ko si daleč vstran. Naseli se ti v srce kot svež dah prvih trav, ki.se rodijo in umrejo. Zemlja. Ljubljena in tisočkrat prekleta. Kdo bi znal bolje razbrati večno skrivnostno pesem tvoje bolečine in sreče. Kmet. Vsak dan piješ njegov znoj kot nenasiten potok, poigravaš se z njim kot veter z listom. Ti nisi njegov kruh ampak velika ljubezen. S teboj je povezan najlepši čas mojega življenja. Imela sem staro mamo, ki ji nisem nikdar tako rekla, ker je bila moja mama. Žena'z velikim srcem in odprtimi rokami. Ko sem bila majhna, si je oprtala koš in iz njega sem veselo kukalako sem glodala malico. To je bila njena poj na njivo. . - Delala je od jutra do mraka. Nikoli nisem razumela zakaj tako gara. Čutila ni ne srag ne sonca. Za tanko rezino, ki jo da mala kmetija. Vsakokrat je tako rada poslušala kukavico. Vedno kadar je bila pa travniku mi je rekla; »Le kako dolgo jo bom še slišala.« ■Molčala sern, se nasmejala in odgovorila: »Bodite no.« A v srcu me je: stisnilo. Bila je bolna '■ in slutila sem, da se njen oživljenje mi je dejala: »Boš'videla, drugo leto me ne bo več.« V jeseni je ugasnila. Iz gozda pa kliče ku-ku-ku-ku. Tako rada bi se naslonila k njej, da bi mi kot nekoč povedala kako rada me ima. Toda pogovarjam se samo s cvetjem na hje-nem grobu, ki krije mojo naj-lepšo -pomlad. Če junija sonce pripeka, vmes dežek pohleven rosi, ni treba se bati nam teka: obilo nam zemlja rodi. Dež na Ladislava, -poletje po vodi splava. Roka roko umije, denar pa obraz. Težko narediš korak naprej, če sediš v fotelju! Slabo kolo spoznaš po tem, kako 'cvili. Cene so kot ljudje: bolj ko o njih govoriš, bolj rastejo. Če si zelo poslušen, ni zelo nujno, da si zelo pismen! Hmeljar izdaja delavski svet kombinata »Hmezad« Žalec — Ureja uredniški odbor: Anton Gubenšek, dipl. kmet. inž. — predsednik, in člani: Jože Hojnik," kmet-, Janja Košir, dipl. tehnolog Janez Luževič, diplomiran kmetijski inž. Bogdan Pugelj, dipl. kmet. inž., Vinko Strašek, pravnik, in Mitjeva Kač, dipl. kmet. inž. — urednica strokovne priloge. Glavni in odgovorni urednik inž. Vili Vybihal. — Uredništvo je v podjetju »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat na mesec v 5.000 izvodih. — Letna naročnina 36 din.— Tisk in klišeji AERO, kemična, grafična in papirna industrija Celje. — Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72 z dne 18. 2. 1974 je Hmeljar prost davka od prometa proizvodov. Milena Cencelj