PODPORNE JEDNOTE GLASiLO SLOVENSKE STEV.—NUMBER 28 I1L, pondeljek, 3. februarja (Feb. 3), 1930. Dom«fe vino in pivo je legalno, pravi auhač v kongresu Ws*tag*mT"D. C.—Kon-greealk Franklin W. Fort lz New Ismsyja Js v petek lz-Je vi) v zbornici. da Isdstovg-aje piva la vina doma sa do- p^f^^H) rti no wi ti n »moralno. Vaakdo lahko naredi jpUečo in povabi svoje prijatelj« la Je lahke «dober šport," samo prodajati se sms. Osemnajsti amendment alti Valstradov sekan nikjer ne pravita, da ss opojna pijača ae ssm piti temveč le pre- proMbkiJonbt. ssto Je aje-govs isjsvs naredila veliko Cflulki papiga zanesla smrt v Montano Roundup, ' Blent. —» John Ashment, star 54 1st, Jo 19. Januarja umrl aa paitakoao ali papujo bdwljo. Njegova tere jUaa Je poslal njihov sorodnik Robert ähatkua Is Chkaga kot božično darilo v sadnjem ¡decembru. Shatkus Je ptaal, 'da je kupU ptiča od tvrdke Capital Pet 8hop, Inc., S27 Waat Madiaon st., Chicsgo. Predložila Je svoj aačrt. An-gleške kolonije nagajajo Mac-Donaldu; zahtevajo Večje predstavništvo v odbora sa program SprtnfleM, H. — (F. P.) — Dali bo predsšdnik rudarske u-nlje John L. Lewi» nadaljeval s poizkusi, dš s4 polasti blagajne rudarske unije v Illinoisu, je sedaj ie nesaana atvar. Gotovo js pa že 4»nogi is bodo uradniki dvanajstega distrikta nadaljevali s svojo taktiko v korist rudarjev, ki Una)* pogodbo s pre-mogarakjml operatorji. Lewis Je iagubil bitko ns sodišču, ko je skušal pobiti injunk-cijo, ki ga if ¡odvračala, da ni mogel stegniti svoje roke nad blagajno In vreči distriktne u-radnike ts v^pije. Lewisu ostaja še pravk^^dsj gs lahko pritoši na višje državno sodišče proti odloku. bo poskušal pre- klicati čartar pod rasnimi pretvezami, Var jajfcs jako dvomljivo In ni upanja, da bi uspel. Ti-stisti, 10 posaajo Lewisove «vi-jsče, so prepričani, da bo Lewis nekaj ukrimll, ksjti brez iUiitoi-skega distrikta je skoro brez vsake fcdCJ in sredstev. Ako ne dobi podpore pri rudarjih na polju mehkega ptiutoga, ni nobenega upanji» da bi se zanj potegnili rudarji na polju antracita. Lewis stoji pred alternativo: sli ss ssj te* pred sodišči ss kontrolo rudaifake unije, ali pa se moda umakniti is organizacije. T7 "Mi bomo s»4ftij«vsli z našim delom kot doalnj»" je dejal Fish-wiek, predsedpJk rudarske unije v Illinoisu, ko J* bil podan o41<* sodišča. "Storili bomo vss, Rajonska Indual H J» v Ameriki v rokah inoaemekih kapitalistov. Senator Copeland ae ogreva ss višjo carino ns rajonske isdelke Navali bresposelnlh delavcev v pekarije la restavracije; mno-go ranjsail Vlada umakne program Javnih del Diktator osmerjal zanikrne la nesposobne Italijane Berila, 1. febr. — Komunisti v Nemčiji »o organizirali celo vrsto demonstracij brezposelnih delavcev, katerih Je v Nemčiji približno dva milijona to zimo. Včeraj so bili veliki krsvsU v Hamburgu, kamor so komunisti pritirall na tisoče bresposelnlh is okoliških most; bili so spopadi s policijo in mnogo oseb Je bilo ranjenih. Policije Je aretirala okrog 80 komunistov. V Mchtenbergu, predmestju Berlina, Ja bflo isvršenih vsč navalov v pekarije in gostilne. Komunisti so posvsli delavce, naj kar vlomijo in poberejo ves kruh in drug živež, kjer ga vidijo, ksjti glad ns pozna aobe-ns lastnine In postave. Na temelju teh initrukcij Je maošice moških, večinoma mladine od 17 do 20 let starosti, udrls v sa» družno pokorijo in odnesla vsa kruh in drugo pecivo. Zs dsnss In Jutri so napovedane nove demonstrscije In novi nsvali. Londoa, 2. febr. — Poseben odbor za isdetanje kompromisnega načrta glede programa mornarične konference je^ bil včeraj odpravljen na željo Mac-Donalda, ki je poročal, da se Anglija ne more sediniti s svojimi dominioni radi predstavništvs v tem odboru. London, 1. febr. — Nista samo Italija in Francijs, ki nagr jata MalcDonaldu, predsedniku mornariške konference, in zavlačujeta zborovanje. Kakor je bilo včeraj razvidno, mu delejo sitnosti tudi angleški dominioni, predvsem Kanada, Nova Zelandija in Avstralija. Kompromisni odbor, ki ims določiti program dela za konferenco, ni še sestavljen radi ugovarjanja zastopnikov omenjenih domini-onov, ki se pritožujejo, da imajo premalo reprezentadje v odboru. MacDonald je moral informirati ostsle delegacije,, da bo odbor organiziran enkrat prihodnji teden. Francija je predložila svoj načrt, ki gs smatra najboljše merilo za mornarice. Francija predlaga, da se celokupna to-naža omeji na 800,000 ton bojnih ladij in ta tonsža se naj razdeli takole: 170,000 ton za dred-natke in seroplsnske ladje, 120,-000 ton ss velike križarke s šestpalČaimi topovi, 210,000 ton za manjše krttarke, 80,000^ za velike podmomike in 90,000 ton za manjše podmomike. Poleg tega zahteva Francija Se posebne ladje za shižbo v svojih kolonijah. Waaklagton. D. C. (K. P.) — Proti trdovratni opoziciji senatorja Copelanda, demokrata Is New Yorka, se je oglasil senator Wneeler is Montane. V svojem govoru 28. jsnusrja v senatni sbornici js ostre krtačil Copslanda in druge zagovornike visoks carine. Copeland je skušal sagovarjatl loblste rajonskih magna tov, ki sshtevsjo od kongresa, naj ss ns vsak funt rajonske svils določi carina 48 oentov. Wheeler Je nato pokazal, da so povprečni stroški produkcije na vsak funt rajonsksga blsgs 84 osntov, mnogo nižji kot pa carina, k'l jo priporoča Copeland in njegovi tovsrlšl. Wheeler Je nadaUe pokasal, da od produkcije 188,000,000 funtov rajona letno v tej dešeli, jo 116,000,000 funtov produolrajo tovsrne, ki •o v rdkah britsklh, nemških in belgijskih kapitalistov. Cisti profit! American Viscose Co., angleške drušbe, so bili v prošlem letu deset milijonov dolarjev, je dejal Wheeler. Sens-tor Norris as js pri tem oglasil ln sarkastično vprašal, dali ta korporacija potrebuje ta milijone ss finanelranjs volilnih JpapanJ rspubllksnsks stranice, člje predstavniki ss potem potegujejo sa visoks carine na rajonske Isdelke is inoasmskih dežel. Na sarkastično vprsis-ajs Js Wheeler odgovoril, da še ni nikdar slišal o tako drsni zahtevi, da bi kongres protektirel s visoko carino tujezsmsks kapitaliste. Ko Je Copeland povdarjsl dejstvo, ds Js 48,000 smertških delavcev zsposlenlh v rajonski industriji, mu'Je Wheeler odgovoril, ds Js postopsnje rajonskih magnetov napram delsv-osm sramota, kar so posebno do-ksssH dogodki v Blissbethtonu in v drugih srsdiš&h rajonske industrije. Rsksl js, ds ss čudi, ksko more ameriški ssnstor sagovarjatl tujs kspltallste, ki •o v vsč slučsjih pokazali svoje sovrsštvo nsprsm delsvsklm u-nljsm, kstere so skušsti uničiti, ki snlžujejo mssde svojim de-Isvcem (n forsirajo mšters, ds puščsjo svojs deteta doma, da lahko delajo ponoči v rajonskih tovarnah ss sramotno mezdo $11 na teden. Omenil Je pošto-panje rajonske družbs v Kliss-bethonu, ki Js najela pobojnlke, da so ugrabili in pretepli organizatorja Ameriška delsvske fe-dersclje in sahtevsl od Copelsn-da, naj pojssni, dsll Js ti vrste tirsnstvo v korist smeriškemu delavstvu. Copelsnd Js na U tzvsjsnja molčal, ker Je bil menda prepričan, da Je zaenkrat slišal dovolj o "človekoljubnem" postopanju rajonskih korporarlj napram svojim delavcem. Rim, 1. febr. — Mussolini je včeraj odprto priznal, da Italija stoji na robu velike finančne In gospodarske krize. Rekel je ns sestanku podeštatov v Rimu, da finančni položsj dežele dela vladi velike skrbi, obenem ps je naznanil, da mora vlsds zaenkrat umakniti svoj program obširnih jsvnlh del kakor tudi finančno subvencioniranje raznih privatnih podjetij. Nato je Mussolini srdito ožigosal one neštevilne Italijane, ki so se po vojni lotili vseh mogočih podjetij brez kakih izkušenj in zmožnosti, nakar so drug zs drugim bankrotirali in pognsli ogromne vsote denarje v vodo. Takih podjetnikov ne bo več vlsda podpirala. Nanlja policije v New Yorku Proti brutalnosti poUdjc protestirajo ¿udi vpftvnl newyortld dnevniki New York. — (F. P.)—Mestna policija, ki je brutalno nastopala v demonstracijah radikalnih delavcev, ki so se zbrali pred mestno hišo, je postale predmet ostre kritike ne ssmo od strani delavskih organizacij, temveč tudi od strani velikih dnevnikov. Policijs, ki je nspadla de-monatrante, se ni nič ozirala, koga pretepa in tako je bilo mnogo ljudi, ki niso imeli ničesar opraviti s demonstrscijo, pretepenih in aretiranih. Časnikarski poročevalci so obširno pisali o demonstraciji. Obsojali so sadistično postopanje policije, ki se raduje, kadar vidi trpljenje žrtve, ki jim pride v roke. Policije se poslužuje brutalnosti ne samo proti radikalnim delavoem, temveč proti, vsem, ki so osumijsni, da nasprotujejo njeni nasilni taktiki. V polieijskth zaporih imajo "poss&he sobé, V ksterfh pretepajo neubogljive priče, oeumljence ln druge, iz ksterih hočejo a brutalnostjo isvsbiti izpovedi. Močni policaji se vrstijo pri trpinčenju žrtve, ki jim pride v roke. Poročevslec časopsa "New "New York Evening Post" Je o-pisal prisor, ko je policij s navalila na dsmonstrsnts. Vide) je, ksko sta dva poliesjs zgrabila nekegs delavca, tretji policaj pa je priskočil in bil žrtvo v obraz, doktor se ni zgrudile na tla v nezsvesti. Množice, ki js bila priča prisors, je protestirala, Vil nihče se ni skušal pHMižsti policajem, ker se je vsak bal, ds bo njsgs sedela enaka usoda. Za komlssrske brutalnosti js v vsliki meri odgovoren komisar Whalen, ki Je o neki priliki iz-Javil, da Js zakon policijskegs količka močnejBi in učinkovitejši kot vse druge sodnljeke odredbe. i Mestna uprava proti Mamorcem v tržnih stojnicah Houston, +sz. — (F. P.) — Diktatorji v mestni upravi so te dni prepovedali najemnikom stojnic v mestni tržnici uposll-tov zamorskih klsrkov. Vss stojnice, v katerih prodajajo ribe, so redno upoštevale zamorske prodajalce la doslej Ae nI nobene mcstfafadminigtraeU* nastopila proti najemnikom in Jim narekovala, kakše polti naj bodo njihovi uslužbenci. Ultlmatum js bftl izdan sasno a grošnjo telesnih poškodb zamorskim prodajalcem, ki bi ss prikssaU na delo. Govorica as allšl, da Ja neki mestni ursdnlk grešil ssmorsksnm. prodajalcu Ruski genaral ujetnik v sovjet-skfli poslaništvu? Pariz, 1. febr. — Pariški listi danes odprto obtožujejo sovjetsko poslaništvo v Parizu, da js izginoll caristični vodja, gfne-rsl Alektfbder Kutepov, tamkaj ujetnik. General je izginU zadnjo negaftjo zjutraj in do danes še nI najmanjšega sledu za njim. NJwrpwMlJaiR od rudaraka industrije v < dvs-najstem dlstriktu." Wsltar Nesbit, tajnik rudarske unije, Je iajavil, da Je bila Lewisova taktika, s katero Je hotel poAvrsM uaijo v Illinoisu, bedasto la da ni teogla prinesti drugačnega rezultata kot ga Js. Dvanajsti djrtrikt Js prišel sma-govtt it bojs. Sodnijskl odlok Js kropta klofuta Lewisu, ki Je ne bo tabo kmslu pozabil. Na tlsoès farmarjev prihaja v tekstilna mesta, da se Isogne-Jo stradanju, Id Jim grosl as Releigk, N. C. (F. P.) — Vesti o silnem pomsnjkanju med fsrmskimi družinsmi v vzhodnem delu Severne Karoline potrjuje izseljevanje fsrmarjev v, tekstilna središča, kjer pa tudi ne morejo dobiti dele, čeprav so pripravljeni prijeti zs vsako delo ln to aa naj/iižje mesde. Strah prod stradanjem Jih sili v obup, iz katerege se iacimijo mnogi tragični dogodki. Niske oene, kstere prejemajo farmarji sa poljske produkte, so glavni vzrok mlzerijl med njimi. To se ponavlja že leta in leta. Na tisoče fsrmskih družin Je na robu lskote in vssk farmar, ki prid* iz tega dela države, ve povedati o destituciji, ki Jo Je videl s svojimi lastnimi očmi. Ko pridejo ti fsrmsrjf v tekstilna mesta, ne vprsšsjo niti zs mssdo niti zs delovne u-re, samo da dobe delo v tovarni. Lačni so ln vsled tege so pripravljeni prijeti ss vsako dalo, da le dobi nekaj sa svoje sestradane Istodcc. Le malokaterl dobi uposlsnje v tovarni, ker Je veliko število tovarniških delavcev brespoeel-nih. Situscija ustvsrjs zločince. Tatvine so ns dnevnem re-du; kgjti ljudje se ne brigajo, sko Jih pošljejo v zapor. Slabše ne more biti v zaporu, si mislijo, kakor ps postopsti lačen ln raztrgan po mestnih ulicah. Vosaflil basev aaUaovIH aaije Scranton. Pa — Vozniki av-tobusov so na svojem zborovanju v Labor templu ustanovili svojo unijo, v katero Je takoj pristopilo 82 voznikov. Na zborovanju so tudi Sklenili, da bo-do šli na stavko, ako bodo družbe uresničile svojo grožnjo glede znižanje mesde. Povprečna tedenska mezda voznikov taksijev Je 822. NeJ večja avtoboena družba v te, okolici Je Colonial Grejrhoond Lines. ' Mestno časopisje poziva ottap-sti, naj razbije jo stavko. Spi-onažs pričele dvigati svojo glsvo AmerMka Igralka aretirana v BudapüH 7" Budapsšta, 1. febr, » Irene Palasty, ameriška gledališka i-gralka, Js bila včeraj tu aretirana, kar Ja imele ns sebi — prekrstilo klkljo. Pittsburgh, Pa. — (F. P.) — Stavkujoči voaniki taksijev se ])ripravfJajo na vročo bitko s transportno Parmelee družbo, ki noče pristati na njihove pogoje za priznsnje unije. Vosniki so odklonili posredovanje delovnega tajnika Davlss, ki se je vmešal v stavko, nakar je bil sklenjen kompromis sa končanje »tavke, katerega so pa vosniki zavrnili potom glasovsnjs. Proti kompromisu je glasovslo 886 voznikov, zsnj ps 116. Kompromis ni vseboval nobene točke o priznanju unije. Industrijski vohuni v Službi nekega Oblennessa, raketirja, so pričeli s svojim délom, da zlomijo ataVko voznikov. Obfenness Je dobro znan delavskim krogom iadi vohunskih skthrnosti pri Midland Steel Co. za časa stavke pred dvema letoma. Takrat je nabavljal ss družbo stavkoksse, katere je Importiral Is Philadelphie. Sličnaga načina se poslužuje tudi v stavki vognikov. Pi-M «tražljo garaže, v katerih zbirajo stavkokasi. Hearstovl in Blocaovi lisU, ki izhsjsjo v Pittsburghu, apelirajo na {>olidjo In oblasti, nsj razbijajo stavko. Policijski nsčelnik ^ je že odzval pozivu in pričel J* groziti voditeljem stavke S a-tacljami. On trdi, da Je bila 'tavka končana, ko so stavkarjl riM r>osredovsnjc delovnega tajska Da visa pristali ns pogodbo, ki je bila ukljočena v kompromisu. •Stavkarji so dobro pripravlje-na dolg odpor in so prepričani, da bodo isvojevali svoje za-hlev« zs priznsnje unije Is zvi-^•nje mezde. Chicago. — Mesec januar Je odšel — ia nihče ne žaluje sa njim. Uradniki v vremenskem biroju pravijo, da tako čudnega Jsnusrja s ozirom as vreme ni bilo že dolgo let. Od 81 dni Je bilo ssmo osem solnčnih, vss druge dni Je bilo oblsčno in megleno. Prva polovica meseca Je bila večjldel deževna, dočim Je bilo v drugI polovici pravo ei-bIrsko vreme. Dne 6. januarja Je bilo 81 stopinj toplota, 18. ^isrja Js pa bilo 16 pod ničlo. Js Je padlo 2.28 patea in normáis ss ta mesec Je 1J0; snega Je pa padlo 14J palcev, nórmala pa Je 4.9 palce. Mafctf, t. febr. — Splošna delavska unija v SpsniJI s socJ-sllstičns stranko vred Je včeraj objavila manifest, ki se glasi, da ediai izhod Is kriss Js, ds kralj sbdldrs in da Španija postane demokratične republike. Maaifbst Je bil takoj zaplenjen. Madrid, 2. febr. — General Berengnsr, novi Španski diktator, js vteraj odredil, da ae vseh 90,000 slik prejšnjega diktator-Ja Prime de BI vere, ki so visele na stenah Javnih uradov po vsej Španiji, pomeče v koš ali med staro šaro. Nsdalje Je odredil, da ee Riverovs pravosodno reforme odpravi. V tej reformi Je bilo uldjučsno, da vlada lahko ovrže odtoke najvišjega sodišča In da se župani lahko vmešavajo Raalii poslanik aapoštl Mehiko Mežico City, 1. febr. — Sovjetski poslanik AUksaraisr Maker Je dobil danes po«Iv iz Moskve, nej odpotuje domov s sv/>-jlm Itabom. Makar Je zložil vse svoje arhive v kovčege In rekel je 4a odide s ps m Ikoni, ki od-pluje Iz Vera Cruza 10. februarja. Raačaa Ml I sel Ja ab-ori»lr«ta delavsko banko Cleveland, O. — Vsled prems-njavs delnic Je Citizen* Bank 4 Trust Co. te dni absorbirala Engineer« Nstlonal Bank« ki Je bila Jedro več <*■ slovenskih delavcev. Na tej Jodlsgi Jo bil sgrajen. Le da ta| val naši rojaki anali ceniti to satanovo, ki po<) nedanjlm vodNfrom dobro uapeva. Ndcateri so mnenja, da ja predete*. tods to Jo le prazen izgovor. Zakaj? Sedat*}* moderna trsnaportacija na« Je že toliko zblttats, da rasdalfa kot jo mod nami nI vredna, da hi jo človek omenjal. Izgleda pa vae tako. ds si bi nekdo rad nekaj hišne-aa naredil. Citoteljem Proavete jo gotovo snano, do Imamo tukaj Slo- Jože Garm. Poročilo zastopnika Farrel, Par—Na potovanju fcio okrožju Westmoreland sem povsod opazil slabe delavske raz mere. Premogorovi delajo le po dva ali tri dni na teden.' Izjema sta le Hermlnle in Kiston, kjer delajo vsak dan in soditi po veselih obrazih, še prilično zaslužijo. Na Kistonu sem > se vdeležil tudi veselice, kjer je bilo veliko zabave. Vrnivši se na Herminišt kjer sem prenočil, sem se drugi dan podal na Yukon, kjer sem obiskal najprvo mojega starega znanca Dramo-ta. Vaem, ki ao mi šli na roko, se najlepše zahvaljujem, posebno še prijatelju Smoliču za vožnjo z avtomobilom, kakor .tudi vsem, ki ste ponovili naročnino. Anton Zidanšek. ' Akcija sa nezaposlene Hamllton, Ont. — Sirom de-_ šele se čuje poročilo o slabih de- Anton Sabelj tuJtaj koncert, eo^vakih razmerah. Kako naj ae Izboljša položaj, ki tare ljudstvo vedno bolj ? Ljudje se jezijo in preklinjajo po hišah, tam, kjer se je treba pa javno pokazati, Jih ni. Zakaj to? Zakaj se ne pridružijo akciji z drugimi vred? Praklinjevanje doma ne pomaga nič, to se vsak lahko prepriča. Sredi decembra se je mestna uprava zavzela za može, ki imajo družine, da jim je dala delo za par dni, kot prva pomoč. Zdaj je treba pa Še drugim, ki jih nI malo. To je treba pokazati tem bolj, ker magnatje v Ottavi trdijo, da ni brezposelnoati v Ca-nadi. Z novim letom se Je pričela družiti večja masa samcev in tistih, ki imajo žene v domovini. Tudi ti hočejo živeti. V Labor templu ao seje vsako sredo zvečer. Tam prihajajo različni narodi na poavetovanje in pošilja-o deputacije do meatnih moi (ravnateljev), kako rešiti ta problem. Nekaj ao Že etorili o tem; lahko bi še več, če bi ae ljudatvo bolj zavedalo svoje dolžnosti. Uapeh lahko že zdaj zaznanujemo, kar pa Še ni zadovoljivo. Natančno število teh Judi mi ni znano; resnica pa je, da imajo prenočišče In hrano po dvakrat na dan brezplačno. To Je peto mesto v Kanadi, ki daje brezposelnim hrano v toliko. da se proiivijo. Nadaljni program akcije Je. da mestni b|-roj popiše vse brezpoaelne in Im preskrbi delo a tem. da regulira delo v tovarnah In prične meatnimi deli. ki so v načrtu. Včasi se pojsvijo sestanki v bil-lini meatne hiše. Podobni ao demonu t rac i jam. Težkoče ao tudi, ker je največ tujcev hrrt dela in Um ni snano, kodaj In kje os T5 vršijo seje. Kot taki tudi niso nikjer registrirani In mesto ne ve zanje. Imel sem pa priliko spoznati in prepričati se, kako ao delavci vzdržni. Na zadnji seji smo sklenili, da ae vsi vdeležimo pohoda v nedeljo, od mestne hiše pa doli mimo glavnih cerkva, z napisi "dela ali kruha". Na seji je predlog večina potrdila z navdušenjem. — "Vsi za enega, e-den za vse" je vendar geslo zavednih delavcev. Ko pride omenjeni čas, pa ni bilo četrtine tistih, ki so bili na seji. Tako mislim, da ropotati in jeziti se doma, je kakor v rešeto vodo vlivati. "Mi vsi moč, jaz sam nič!" naj be goslo. John Hren. O Banovčevem koncertu Claridge, Pa. —t Večkrat smo že iz raznih naselbin čitali pohvalne dopise o Banovčevih koncertih. Vendar pa je človeku nemogoče v pravi luči cediti nekdaj, ako ni lastno videl ali slišal. Tako smo imfli 26. januarja priliko slišati v naši naselbini opernega pevca Sveto-zarja Banovca. Da smo nekam nestrpno pričakovali določenega časa, «e razume. Ob napovedani uri je nfš orkester, ki sestoji iz dečkov in deklet, zaigral pevcu v pozdrav. In ko se je za-grlnjalo dvignilo, smo videli pred seboj prijazno smehljajočega pevca, katerega nam je predstavil Anton Kozoglav. /Po navdušanem pozdravu s strani občinstva je nastopil Ba-novec. Zapel nam je 18 prelepih narodnih pesmi in žel velike salve aplavza. Kazalo mu ni drugega kot ponoviti nekatere pesmi in dodati nekaj novih točk. Najrajši bi bili videli, da bi bil nam ppl kar naprej, brez konca in kraja. Kdor je že enkrat slišal njegov srebrno čisti glas in videl njegovo ljubko mimiko, ta si bo še želel ga videti in aliiati. Saj Je to tudi prav. Kako puato bi bilo življenje, če bi ne poznali petja. V njem izražamo ljubezen do svojega bližnjega, izražamo svojo srčno bol, v njem si iščemo utehe in si delamo kratek čas in ako pomislimo, da petje izvira iz pesniško navdahnjenih src, bodimo torej ponosni na naše pevske umetnike, ki prihajajo za nami in nas seznanjajo s prelepo pevsko umetnostjo. Posečaj mo njihove koncerte, kjerko se nam nudi priliki» in pojdimo jim v vseh ozirih na roke. Tud oni imajo trnjevo^ pot kakor ml; njih koncertne turneje po svetu niso i cvetjem posute, ka kor bi si kdo mislil. Zatore rojaki po naselbinah, kjerkol imate priliko angažirati Banov Čeve koncerte to storite in od prite svoja srca prelepi sloven ski pesnil, ki vam bo slajšala grenko žlvljensko borbo. Mrs. A. Pratshek. ■ Gentleaianski banditi Chicago. — Vsi čikaški bandit! niso sirovine. Med njimi sO tudi gentleman! prve vrste. To lahko popriča sedem nsmeščen cev Edgewater Laundry Co. 5621 Broadway. V petek popol dne Je prišlo v pisarno družbe pet mladih moških, ki so zelo uljudno povabili nameščence naj sedejo okoli mize in se počutijo "kakor doma." Ko so vzeli ,iz železne shrambe $500 in se ves Čas šalili ter se obnaAall, kakor da se jim prav nič ne mudi, je oden nameščencev potožil da zamudi večerjo, če kmalu ne odidejo. Takoj je eden banditov odšel in se kmalu vrnil — imeli so lep avto zunaj na cesti — z dvema galonama vroče kave in ducat sendviči. Nato ao pogostili družbo. Vodja banditov Je tudi potegnil is žepa "flaak" in ponudil vsem. naj "dobro poteg nejo." Končno Je vodja vrgel na mizo bankovec za 910, češ, naj imajo za cigare, ker so bili tako pridni in mirni In naj bodo še tako prijazni, pa naj ne kličejo polelje. Potem ao jpmtlemani-banditi izginili. Akcija sa odpravo sakoaa proti Mtndiksliuno Cteveland. O. — Mladinska liga komuniatlčne stranke dela na načrtih aa kampanjo za odpravo zakona proti sindikaHzmu. Na podlagi tega zakona ao bili trije člani te lige oboojeni v za por, ker ao razširjali radikalno mmhi» V Šempetra na Krasu je brezposelnost vedno bojj občutna. V Mankočevi tovarni je manj dela zaradi pomanjkanja hlodov. Nekaj delavcev je zaposlenih pri razširje vanju postajnega prostore. Na spomlad se Obetajo gradbe nekaterih javnih in zasebnih poslopij ali kaj pomaga, ko imajo povsod prednost iz starih provinc došli delavci. Skupina fantov je odšla te dni V Argentino. Slo bi jih še več, če bi imeli vsaj za pot dovolj denarja. Dr. Carlo Perusino je imenovan za fašističnega zveznega tajnika v tržaški pokrajini. Mlad človek« ki se udeležuje fašističnega gibanja v deželi od prvega početka. "Piccolo" pričakuje, da se bodo strnili okoli njejga z iskrenimi, nesebičnimi nameni vsi oni, ki stremijo po sigurnem uveljavljen ju političnega življenja fašističnega Trsta. Pred vaem se bo znal novi tajnik okoriščati s prosvitljenim vodstvom ekscelence Porra, načelnika naše province in oblastnega urejevatelja vsega političnega in gospodarskega delovanja. Iz teh "Piccolovih" stavkov, ki spremljajo novo imenovanje, so razvidni tudi vzroki,'zakaj ni bil več potrjen za zveznega fašističnega tajnika v Trstu inž. Cobolli-Gigli. V Poreču v Istri se je vršil !tr-torejski kongres, ki ga je posetii ministrski odposlanec Arturo Marescalchi. Govoril je o ranih gospodarskih problemih in na-glašal, da more Istra pričakovati svojo boljšo bodočnost v glavnem od poljedelstva. Treba pospešiti kultiviranje maslin, tobaka, murv in krme, pravo rešitev Istre pa vidi Marescalchi v trtoreji. Potom zadružnih kleti naj se poskrbi za izvoz istrskega vina preko Trsta. Vladk hoče dvigniti istrsko poljedelstvo, kar je pokazala z bonifikacijami ob Mirni in Raši. Pričetek velikih vodovodnih del je tudi blizu. Zato je toliko bolj navduševal poljedelce, da naj ljubijo svojo zemljo in jo skrbno gojijo. Italijanski krajj pije prikosilu v no, katero pošilja na dvor istr ski deželni agrarni zaivOd, |n pri velikem gala-obedu ob prestolonaslednikov! poroki so. pi med naj odličnejšimi italijanski mi vini moška iz Poreča. V Lokvi na Krasu zgradi "Ita-lia Redenta" nov otroški azi "Zavarovalnica Assicuration Generali" je že izplačala Škodo, nastalo iz zgorelega azila. Začasno je azilska deca spravljena v bližnji občinski šoli. V Opatiji je bilo lani po 3 mošnjih poročilih 32,Odi tujcev, največ iz Srednje Evrope. Nem ških turistov je bilo 10,199 predlanskim 7726, madžarskih! 7991, predlanskim 8567, češkoslovaških 4742, predlanskim 3227, avstrijskih 4589, predlan predlanskim 1876. Opatljsko tu skinrl 4877, Jugoslovanakih 1501 riatično izvestje ni v skladu dejstvom, da se poštni urSidl Opatiji sicer ne izpremeni baš v navadno nabiralnioo, kakof je bilo določeno, pač pa ae reducira v poštni urad druge vrste s podružnico v Palače Hotelu. Me< obema solucijama pa ni kdove kako velike razlike. Iz Istre: V Pazinu so v božičnih dneh posetili tatovi poštn urad. Vrtali oo blagajno pa niso nič dosegli. Is cerkve v Rovi nju je neznan tat odnesel stsr dragocen prstan. 491etnega Josipa Pasterčiča je ubil hrast Kozdu v okolici Pazi na. Na So-viščinl -gradijo novo cesto. Za poslanih je tudi nekaj domačinov ali plačani so tako alabo, da zadostuje prejemek komaj za prehrano. . PONDEUEK, 3. FEBRUARJA. Delavski tempel v Edmontonu Kdmonton, Ksnada. — Mestni delavski svet je pričel z skci-i o, da se zgradi poslopje, v katerem bi imele delavske unije prostor za svoja zborovanja. V prvem tednu ae je oglasilo več stp unijskih delavcev, ki so podpisali delnic v vsoti deset tisoč dolarjev. Poslopja, kakršnega I-majo v načrtu, bo stalo sto tisoč dolarjev. Optična prevara — Povej mi. babica, ali tvoji naočniki poveča vajo stvari? — Seveda Jih! , — Potem Jih odloži, pa mi od raši kos torta! Vsebina in smoter konzumn zadružnega gibanja h "Zadružnega koledarja", LJubljana ZaMMitvo torej stremi po praktični «o^ sadjl mirnim, a dobro praračoaanim p^ Konzumnemu zadružništvu je to v velil meri že uapelo. Dasi ni ataro niti sto let vej lahko mirno trdimo, da so po njemu do**! rezultati večji od pridobitev najbolj km! revolucij. In ti rezultati so takšni, da se ni ni treba bati, da bi Jih izgubili kot rezulu mnogih revolucij. Malokatere velike ideje je bilo tako iahi zasaditi v zemljo kakor idejo zadružnega ^ nja. Bedni rochdalski tkalci niso mogli n, slutiti — ko so sanjali svoje najlepše sanje da ao darovali človeštvu tako plodonosno i tako lahko izvedljivo idejo. Marsikateri zadružnik pa se morda čud kako da ta ideja še ni na mah zavzela ves sv« ko so vendar njene dobre strani tako očitne i njeni cilji tako vabljivi. Cemu ni šel razvi hitreje svojo pot kot doslej ? Odgovor je znan: Človek Je po svoji natu nazadnjaški in ga Je težko pridobiti za neki novega, pa naj si bi bile koristi še tako velil in vabljive. Saj je težko celo, skušati enei človeka spreobrniti na boljše in mu vcepiti m vih znanj in zmožnosti. Koliko teže je &] spremeniti mehanizem celokupne družbe! Drui ba je do vseh potankosti, izdelan tehnični «i, tem, ki ao ga izdelala tisočletja. Res da ga zelo lahko razbiti, kakor se je n. pr. dovrši v ruski revoluciji; razvoj v novo smer pa zaht va precej časa. Za nas je precejšnja tolažb zavest, da je delu potom evolucije zasigurai trdnost in stalnost. Ov .<< 0;| j ' »-'3 t* fh { Najhujši sovražnik našega dela za utrd tev zadružništva nikakor ni kapitalistično g, spodarstvo. Nasprotnik, ki ga je težko pr magati, je nevednoet ljudi in njihovo naza njaštvo. Ce nam uspe predramiti ravnoduSn jim pokazati njihovo laatno korist in jih pr tegniti v naše delo, bo naša zmaga lahka in bi zu. A nobene zmage ni brez resnih bojev. T Jra naj se zavedajo vsi zadružniki in naj deli ejo z nezmanjšano močjo. Pro8iave kakor je današnja so veliki dn vi priprav za borbo. Po vsem svetu prosla< ljajo organizirani konzumenti mednarodni v družni dan. Pri teh prilikah se krepi moč i vera naših sobojevnikov, volja do borbe i zmage. Tudi oni, ki stoje še izven naših v rs ne morejo iti molče mimo tega dne, ko pri slavljamo zadružno gibanje. Vsakomur je dobro vedeti, da pri tem del ni osamljen, marveč da stoji ob njegovi strai velik del vsega Človeštva. Saj pripadajo Me< narodni zadružni zvezi zadružne organizacij sedem in tridesetih držav z 52 milijoni organ ziranih zadružnikov. Ta armada šteje z dn iinami krog 200 milijonov konzumentov, ton blizu 10 odstotkov vsega zemeljskega preb valstva. Zadružno gibanje atoji torej tudi v me< narodnem oziru na trdnih tleh. To nam daj pravico upati, da nam bo v XX. stoletju uspel urediti konzum kar mogoče racionalno, ti omogočiti siromašnejiim ljudskim plastem (k stop do plodov kulture. Belgijski pisatelj Maeterlinck je dejal, c ne smemo stavljati avojega cilja ne prenizk ne previsoko. Previsoko so le prazne iluzij in prenizko ni nobenega življenja. Zadružni kom se v tem oziru ni bati ničesar. Njiho cilj je sicer zelo visok, vendar stojijo vedno n trdnem temelju izkušenj, da ne morejo zail na poti nedosegljivih idealov. (Konec.) (Kč.) BOUfiEVIKI LOVE SOLNČNE ŽARKE V Samarkandu je sestavil mladi ruski h. ženir Risopolozenski motor, ki ga bodo gonil solnčni žarki. , Sovjetski listi Javljajo, da mo tor razvije do 210 konjskih sil. Iznajditd noče izdati principa svoje iznajdbe, dokler » motor popolnoma izdelan in izjavlja samo, >'■■> ■ J "Tega otroka bi rad zagnal v vodo, j« ' mrzel odgovor. "Za Boga. tega ne smete storiti T Je P^ •sila dekle. "All right, pa ga vi vzemite r Pred no * Je Ida sa vedla, kako In kaj, ja že držala otn*s na rokah in tujec je naglo izginil. PONDELJEK, 3. FEBRUARJA. Vesti iz Jugoslavije J Pred leto« dni — mraz in iaeg na vso silo, letoa—cslo Bolnce (Itvirno.) Ljubljana, 14. jan.;1930. Lani se je s 1. januarjem začela huda »¡ma, ki na« je prav mučila nekaj meaeoev. Z novim letom je začelo snežiti,, kar »e je dalo do sv. treh kraljev, tedaj pa je pritisnil mraz in tiral iivo srebro nenavadno nitko pod ničlo, ljudje smo se zavijali, de «mo kaj imeli, tiščali smo roke v žep, ker nismo premogli rokavic ter z zavistno mržnjo gledali one, ki se jim je obraz svetil qd veselja, da bodo imeli lepo smučanje v planinah. Pošta je klela, mraz ji je pretrgal cele proge, tisočaki so «i za popravila, magistrat je klel, ker so morali za odvažanje in kidanje snega potrošiti težke tisočake več, kakor pa jim je določil budžet, ki ni računal s tako zimo. Stari penzijonisti ljubljanski so hodili gledat temometer v Zvezdo ter videli, da kaže 10—16 pod ničlo, pa so se spogledavali in govorili: Zdaj je pa res mraz.— In jih je začelo zebsli. Termometru že verjamejo, drugim ne bi. A Če kaže termometer mraz, potem že mora biti res. Prva perioda lanskega hudega mraza je bila od 8. do 20. januarja. Dne 8. jan. je kazal termometer —7 stopinj, 10. januarja pa je kazal ža —.15.3 stopinj C. Terjaj je prvič mraz o-viral ves promet na železnici kakor tudi po telefonu in brao-javu, promet avtobusovt promet tramvajev itd. Niso mogli »proti očistiti prog, niso mogli zoravati «neg s cest, žic niso mogli vezati. Ce si zvezal tu, jo je mraz pretrgal tam. Preko noči so bile spet ceste zamedene, brezposelni so imeli vsi polne roke dela, mestna občina pa je tuhtala, kaj bo, če zima taka ostane-še kak mesec. Občinski svetniki niso računali s tako hudo zimo, pa jim je zmanjkovalo denarja v budžetu. In so potrošili več kot je bilo dovoljeno." Na trgu je mlekaricam zmrzo-valo mleko — redek dogodek. Po cestah so cepali pešei in si lomili in nalamljali noge ali roke. Brzovlak je obstal na Krasu v snegu več ur in ga je sneg skoro vsega pokril. Kasneje potem »o prišli plazovi itd. . „ In točno pred letom je dosegla zima svojo najbolj mrzlo točko. Dne 12. jan. je kazala temperatura —20.8 stopinj C. Letos pa je bila doslej najnižja temperatura krog 6, 7 stopinj, nikdar pa še ni letos dosegla 10 stopinj. Preko noči smo polni megle, proti poldnevu pa nam solnce prežene meglo in posije, da je kar toplo na prostem. Nebo je jasno in ponoči Je polno zvezd na njem, pa še nI mraza, kot bi ga lahko • pričakoval z jasnega neba. Toliko le, da preko noči zamrznejo mokra tla, ki se potem z/utraj kmalu spet omehčaljo. Ce bo trajalo tako vreme Se kak teden, „ba zemlja kar lepo izsušena in bomo kar kmalu ovohali v zraku pomlad. I «' dvomimo, da bi tako poceni pri Ali skozi. Saj ni bilo še nič «nega, nič mraza, smučarji so jedva parkrat poizkusili svoje dilre, brezposelni so še zelo malo «nega kidali in premalo za-i'žili, otroci so se še premalo •'" kali in menda vendar ne boni" ob ves užitek, ki ga nudi zini i s svojim snegom in mrazom. A domneve naše, da bo ta zima tako huda kot lanska, so bile pa vendarle goljufive. Vsaj do zdaj "'» nam bogovi vremena naklonjeni. Železniška nesreč* pri Stični.— konja povožena, voznik poškodovan Ljubljana, 15. jan. 1930. V bližini stiškega kolodvora n « IMenjakem je apet prišlo do r«*če. Kakor po navadi, je krivo t«mu dejstvo, da so na l,'h progah v «a križišča proge • testo nezavarovana, brez za-T"mic. Tako imamo na kamni-Jk' progi, na gorenjski in do-■*>jskl U bivša južna železnl-«ma v«« prehode zavarovane 7 3 ■'"micaml. Ta nezavarovana kri*^s so mnogokrat bila vzrok nesr^, zadnje leto aamo se Je *f'*iilo nesrač precej, nobena k sreči^ni zahtevala človeških žrtev, pač pa jih je mnogo poškodovalo. Nezavarovana križišča so nevarna zlasti na ovinkih, kjer pešec ali voznik ne more pregledati širšega terena, alii prihaja vlak po progi. Včeraj se je pripetila v bližini sti&kega kolodvora nesreča, pri čemer je voznik ostal živ, a poškodovan, oba njegova konja pa je zmrcvarilo. Voznik, 34-letni France Mr-var iz Dedče vasi, je pripeljal v Stično na kolodvor les, ga raz-tovoril ter se okoli 1. popoldne vračal domov. Zapregel je konje in pognal. Nedaleč od kolodvora je moral križati progo. Voznik ni opazil, da se po progi bliža vlak, novomeški osebni vlak, in da mora ustaviti voz, sicer pride baš pod lokomotivo. Pognal je Čez tir, v istem hipu je zgrabila lokomotiva vozečega vlaka oba konja, zbila voz v stran — nesreča je bila tu. Oba konja je lokomotiva vrgla ob tla, kolesa sta šla obema čez vrat in glavo ter sta na mestu poginila. Trupli konjev so že v naslednjem hipu zašli pod kolesa, ki so jih tako raztrgala, da sta bila oba razkosana. Lokomotiva je butnila voz v stran, da je voznik obležal močno poškodovan na glavi in desni nogi, ki so mialili, da je zlomljena. Iz Št. Vida so poklicali zdrav-> nika, ki je ponesrečenca obvezal in mu nudil prvo pomoč, nakar so ga z večernim vlakom prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ga operirali. Poškodbe niso smrtnonevafrie in se bolnik počuti dobro. , Bogve, ali bo dalo to železniški upravi jtovod, da postavi zapornice in zavaruje vsa cestna križišča. lJ Radi verskega pouka na ljud* skih šolah. — Minister prosvete je izdal pravilnik glede poučevanja verouVa v ljudskih šolah, ali kakor se po zakonu imenujejo, narodnih šolah. Kakor znano določuje zakon, da se verouk sicer smatra za obvezen predmet, da ga pa lahko poučuje katehet ali navaden učitelj, kakor to žele starci. Pravilnik določa sedaj, da morajo starši oz. redniki ob vstopu otroka v šolo podpisati izjavo, ali hočejo, da njihovega otroka poučuje v ve-, rouku učitelj ali katehet. Te odločitve je pozneje nemogoče spreminjati. Ban dunavske banovine odstopil Beograd, 16. jan. 1980. Jedva štiri mesece je od nastavitve banov v državi in te dni je prvi demiaijoiriral. Ban dunavske banovine Diuca Popo-vič je vložil pri ministrskem predsedniku prošnjo, naj se ipu odobri ostavka na čast bana. Svojo prošnjo utemeljuje s tem, da v marsikaterih vprašanjih dunavske banovine ni dosegel soglasja s pristojnimi činitelji. Ministrski predsednik general 2ivkovič je prejel demisijo na znanje ter upokojil tudi pomočnika bana Popoviča, podbana Vidoje Mišoviča, kakor tudi inšpektorja V Somborju Dušana Popoviča. Imenovan je bil že novi ban v oeebi dosedanjega inšpektorja pri predsednlštvu ministrskega sveta Radosfava Dunjiča. Kako, da letos si hude zi«e? Ljubljana, 17. jan. 1930. Ne vem, kako je z zimo pri vas v Ameriki; pri nas je k sreči letos zelo mila. Vsaj doslej je kar Čudovito prijazna. Pridejo dnevi, ko posije solnce tako toplo, da se ti zdi, da je jesen ali l>omlad. nikakor ne zima. Snega, ki je padel h koncu decembra, skoro/ni opaziti, le kje v kaki grapi se še umazano soln-či in topi. v mestu aamem ga pa ni. Kolikor so mogli, so ga postrgali in odpeljali v Ljubljanico, ostalo pa je toplo vreme ia od juga spremenila v blato, ki gs zdaj lepi dnevi sušijo. Ce pa se le nebo sklsa, ne sneži, marveč mokro prši kakor v s-prilu kdaj. Celo noči so tople, če računamo, da smo v januarju. In vendar smo si ljudje taM ostro zimo, vsaj približno tako. kot je bila lani in ki nas spomin nanjo strese in mrazl. Pa se prevarill. Lani je na- stopila ostra ¿ima s sneženimi zameti 1. januarja, sedaj smo še 17. januarja, pa še ni letos sne-šilo. Lani je dosegel v teh dneh mraz svojo kulminacijo, nenavadno kulminacijo čez 20 stopinj pod ničlo — prava Sibirija je bila takrat pri nas. A prav mogoče je še, da okusimo tudi letos hudo zimo. Lahko ae iznenada vreme sprevrže, termometer lahko pade čez noč za 10 stopinj, sever zapiha — pa smo sredi mraza. Zdaj ae suče termometer krog ničle, nekaj stopinj pod, nekaj stopinj nad ničlo. Ce bo tako ves januar in februar, potem se za marec ne nadejamo bogve kakih hudih mrazov niti žametov. Odkod tako mUo vreme? 'Pratika pravi tako, zvezdo-znanci pa tako. Pratika napoveduje kar dneve, ko se začne mraz, zvezdoalovci pa napovedujejo za letošnjo zimo ne—hudo vreme. Zakaj ? Na vreme na zemlji vpliv» zelo solnce, ta vir vse moči in toplote. Dva tipična pojava sta zlasti odločilna: tako zvana protu-beranca ( to je vulkanski izbruhi na solnčni površini, ko se veliki vali goreče mase dvignejo s solnčne oble, ter solnčne pege, ki jih tvorijo vulkanski lijaki. Po teh dveh pojavih sklepajo meteorologi vse klimatske razmere in spremembe na zemlji. V letih.-« mnogo solnčnimi pegami se opazuje na zemlji majhen zračni pritisk, malo padavin, mak» vlažnost — v splošnem torej precej ugodno vreme. V letih z malo/solnčnimi pegami pa je opaziti na zemlji nizko temperaturo, mnogo padavin — torej hladno in deževno vreme. Lansko zimo se je pojavilo na solncu malo solnčntti peg, pa smo imeli mnogo padavin. Letos pa je videti na solncu mnogo solnčnih peg, vreme pa je prijazno In razmeroma suho. Nenadna smrt. Posestnik in vinogradnik 65 letni Ivan Ste-pan iz Bojancev pri Metliki je te uini prodajal vino in obiskal več gostilničarjev v Novem mestu in okolici. Končno ^e je podal še v Šmihel, kjer je ponudil svoj vinski pridelek restavraterju Franu Plešku. Pri njem se je zadržal kako uro. Nato se je vsedel na voz, da se popelje k vlaku. Med vožnjo pa mu je postalo slabo, fitepan si je z robcem obrisal potno čelo, omahnil in zaspal za vedno. Poklicani zdravnik dr. Pavlič je ugotovil le smrt, ki je nastopila zaradi srčne kapi. Kako s« delajo svetniki — na zahtevo državnika. — Jugoslovanski državnik Ceda Mihajlo-vič, ki biva v Londonu, j* po-slal patriJarhu Dimitriju (načelnik pravoslavne (cerkve) a-pel, v katerem zahteva, naj se carica Milica in Kosovska de-vojka proglasita za svetnici . . . Minister sa javna dela Savto- vič, ki se je že delj časa zdravil na Dunaju v nekem sanatoriju, je tamkaj 12. t. m. ponoči umrl. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl trgovski zastopnik Ivan Vernik, znan sokolski delavec. — V Malem Mengšu je po daljšam bolehanju umrla poaestnica Marija Hribarjevj, sestra p<> krajinskega namestnika v pokoju Ivana Hribarja. — V Ljubljani je umrla Franja Mulačkova, rojena Kozakova, soproga poslovodje tvrtfke I. C. Mayr. -— V Ljubljani je umrla Julija Bh jičeva, soproga pomočnika fii-nančnega direktorja. — Po daljši bolezni je umrl v Bovcu posestnik Jn trgovec Anton Adolf Mlekuš, tast notarja Zevnlka v Višnji gori. — Po kratki bolezni Je umrla v Ljubljani profesorjeva soproga Ivanka ZgrabliČa-va.—V celjski javni bolnici so u-mrli: 67 letna dninarica Marija Kopinškova iz Dramelj, 87 letna Marija Korentova, zasebnlca iz okolice Celja, 76 letna Franja Mordejevs, občinska reva Iz o» kollce Slstlne In zs dsvko 21 mesečna Vida Zellčeva. hči rf* Is ves iz okolice ftt. Jurija ob južni železnici. — V Mariboru umrli po daljši bolezni: — letna vdova po viš. sod. ofi-cijalu Marjeta Mlakar, roj. Kodira In 62letna hišna posestni-ca na Koroški c M, Ana Penn. —V Celju Je umrl 'na okopih št. • 00-letnl bivši trgovec Josip Mati* —V celjski Javni bolnici je umrla 6« letna poaastnira Marija Pleve s Polzele. PROSVBTa/ Konec Hornsbyjeve ekspedicije Iz dnevnika udeleženca eka|»edlcije E. V. Christiana Isti dan ob petih popoldne: Po kratkem potu se je Jack vrnil. Strašno je prezebel medtem ko je kopal-v snegu in ni mogel v svojo nssrečo najti Čre-ves severnih jelenov. Zvečer jemo gnile, razpadajoče ribje o-s tanke. Jack pa je zadovoljen, da je prišel nazaj in je atoril vse, kar se je dalo. To nas zopet navdaja z neko gotovostjo in naa dela optimiste, tembolj, ker pričakujemo vsak čas vremenske spremembe na bolje. (Dne 6. aprila skuša Hornby, čeprav ga zapuščajo moči, obdržati morajo svojih tovarišev na višku. Christian beleži): 6. aprila: Naš položaj danes ni baš dober . . . Jack je proklel končno Harolda, ker ni nehal tožiti, ampak to je bilo kakor voda, ki kaplja na hrbet race . . . Od Časa do časa je čudovit dečko in ne smemo poaabiti nanj vse dotlej, dokler imamo ie kaj o-stankov . . , Siromak, čutiti se mora že zelo slabega, ampak saj se tudi nam ne godi bolje! Pri najmanjšem pregibu se nas lotevajo naravnost peklenske muke .. . Našli imo nekaj ostankov za jutri in dve kosti za pojutrišnjem ... 36 stopinj mreža. (Z največjim naporom skuha Adlard naslednji dan kosti za svojega mučeniškega tovariša in sebe. Kosti je najprej zdrobil v nekakšno moko. Iz njih je skuhal juho, ki je bila brez maščobe. Potsm je segel po najboljšem kožuhu mnogožera, da bi is njega skuhal obed. Prevelika je bila lakota, da bi ju gnusoba te jedi odvrnila od te "hrane." Hornby, preizkušeni severni raziskovalec, ki je na svojih samotnih potovanjih skozi ledene, zapuščene in nsobljudene pokrajine in dežele moral premagati tisoč ovir in prenesti neverjetne reči, je zdaj začutil, da se mu bliža konec. Dejal Je nekega dne preden je legla na zemljo noč, s nasmehom svojima mlajšima tovarišema: "Fanta! Naredil bom testamenti To se pomeni nič posebnega, ampak previdnost je lepa čednost/1) In tako Je bila napisana krat-ka oporoka. Oporoka , 10. aprila 1927. Poslednja želja Johna Hombyja. "Zs slučaj, da bi umrl, zapuščam vse, kar sem imel in , kar bi se našlo pri meni kakor tudi tss' kar bi prišlo kdaj pozneje v moj delež, Edgsrju Vernonu Christisnu. •i»« John Hornby." Dne 10. aprila overili priči: Edgar Vernon Christian In Harold Challoner Evan Adlard. (Dan po tej skromni tragični ceremoniji JMleži Christian:) M. aprila. — Nsš položaj je postal zelo resen. Jack je ponoči priznal ;jnenl in Haroldu, ds Čuti ssoj konec in ds lshko vsak trenutek umre. DaJ nsms je navpdils, kaj naj storivs v tem primeru. Pošepetal sem mu, d« se lahko še kakšnih pet dni preživljamo z živalskimi kožami, če bi namreč težko delali In hodili na lov. Ponoči je trpel strašne muke. Noge so ga nepopisno bolele In pravkar je' dejal, da bo živel kvečjemu še dvs dnevs. Harold js kuril ogsnj v koči skozi vso noč, jsz sem ssmsn poskušal spati. Kako bi tudi mogel zatisniti oko v takih bolečinah? Ob 10. uri 16 minut zvečer:.,. Harold skuša zaspati, preden odide ns lov. Podoba Js, da gre z Jarkom naglo h koncu. Kar napadajo njegove krčevite bolečine v taknlčevju tudi srce, ss pač rte bo mogel dolgo upirati . . ♦ Harold se je vrnil z novicami: videl Je več severnih jelenov ns rsbrl griča. To je nekoliko podžgalo naš pogum. Ilarold pravi, da se čuti dovolj močnega xa ju. trlAnjl lov. Jack Je Jed«*l s nami In Je zahteval od mene, da sem použll nekaj iz njegove ta-loge. Tema prihaja In Jack počiva, čeprav sluti, da se bo počutil tarsus zjutraj prav tako llaliotnega kakor običajno. Poslušati njegove besede ne pomeni baš podžigstl poguma , . . Podnevi se je prefožfl Jack ha moje ležišče, češ. da Je mehkejše. Vreme se Je nekoliko omililo. 18. sprila. — Prosil me je, naj mu stojim ob strani, zakaj dokler ga ne zapustim, meni, da bo mogel vzdržati, čim pa mu odrečem pomoč, pade. Pri Bogu upam, da bo hrana, ki nam je ie na razpolago, dnfcala Harolda po koncu, zakaj meni ni nič kaj dobro. Cqprav pazim, da sem na toplem, me obhaja neka me-dloba in zelo trpim. Jacku ps strežem in mu prigovarjam, ds ne izgubi poguma. (14. aprila zjutraj postane o-ftito, da se je nesreča povečala. Adlard je ves dan križaril po divjini in se je vrnil do smrti Izčrpan ter s ranami na nogah nazaj brez živeža. On in Christian se jedva držita na nogah in bdita ponočf ter negujeta umirajočega tovariša, ki leži v koči ter skuša i naravnost junaškimi sredstvi razvedriti tovariša. V pustih, obupnih urah jima prigovarja. Se vedno obvlada svojo voljo, še vedno je vodja. Celo tedaj, ko se mu bliža smrtna ura, skuša prenesti svoj'neukrotljivi pogum na Adlarja in mlajšega tovariša. Po nemirni noči ne moreta več zatajiti svoje stiske in tegobe. Dan ju najde razplakana ob Hornbyjevi smrtni postelji. Oba čutita slaboten prltiak njegove mršave roke. . Iz njegovih brezbarvnih besed sliftita svarilo, naj se ne vdata, tudi tedaj ne, če njega vzame smrt na največ, le vseh dalekih potovanj . . .) 17. aprila, ob 1. opoldne. Ob 6.-uri 46. minut je siromak Jack za vedno zatisnil svoje oči. Do njegovega zadnjega diha sem se skušal držati, da ne bi nenadoma klonil. Ko pa je njegova duša splavala v vesoljstvo, sem Čutil, da nimam več tal pod nogami. Harold, bled kakor smrt, je delal Čudeže a svojo pomočjo. Uredil je vso potrebno *a naslednjo noč. Jas sem se vsaj toliko opomogel, da aem narezal nekaj leaa, Harold pa je obljubil, da opravi ostalo. Tako čudovito mi je prigovarjal! Rpo-znal je ddcela moj položaj. Ležal aem na svojem ležišču in poslušal njegove besede, zdaj pa adaj sem malce zadremal, takaj čutil sem se razbitega, medlega in atrašno slabega. Vso noč je gorel ogenj v koči. Tovariš mi je prjneael Čsja In aaplrina, ds bi si opomogel. To mi js vssj toliko pomagslo, da sem lshko zaspal. CDanes ... sva oba zelo šibka, ampak oba sva nekako bolj samozavestna ter ava odločena vzdržati in se zopet vrniti med ljudi, da jim vsaj sporočiva o zadnjih dneh moša, najboljšega med vsemi, kar sem jih poznal. — Ta mož je dal mojsmu življenju vsebino in smisel.. . . Vsak dan metež in viharji . . . 12 stopinj mraza . . . (HornbyJeva smrt je pokazala tovarišema strašen nauk o neusmiljenosti Arktlds. Vssk pozorni Čitstelj Nsnssnovih, Scottovih in del drugih razlsko-vslcev severnega in južnega tečaja ae gotovo spomlnjs boj* proti glsdu,'ki so gs morali bojevati ti možje.' Boriti pa se niso morali samo z materijalnim gladom, ampak tudi s veliko za-puščenostjo, ki so Jo v njih Izzivali občutki telesnih bolečin. Christlsn in Adlard sts takisto okusila to dvoje. Vedela sta dobro, kaj Je prineslo smrt njune- 8 mu vodji: njegovo srce je odpovedalo, ker ni moglo prenašati strašnih odpovedi. Pretresljivo je popisan v dnevniku prizor, ko ju glad prisili, da pojesta kos mila ... 20. aprila je Harold že tako šibak in brez moči, da ne more najenostavnejše hrane požirati. Christian beleži:) (Konec Jutri.) Carel Hurbisch: V NORIŠNICI Z dovoljenjem sa ogled zavoda v žepu, je začel Viljem radovedno, dasi nekoliko v zadregi, svojo pot skozi senčni park zavoda. Začel je a gosposko hišo, ki jo bila preurejena in v kateri so z izredno skrbjo in požrtvovalno ljubeznijo negovali duševno bolne ljudi. Mnogi so bili tu, d^ se po ozdravljenju spet vrnejo v družbo, mnogi pa spet so bili ukleti, da do konca svojih dni prežive v duševni o-samelosti, kamor jim nihče ne more slediti. Viljem je bil prijetno presenečen. Nikjer ni niti zaslutil grozot, kakor al jih ja zamišljal, Po potih parka se J s sprehajalo več pacijentov, ki jim na zunaj nI bilo kaj videti. Eden ismed njih ae je pred Viljemom ustavil in strmel vanj s steklenimi očmi. Drugi so spet šivahno govorili sami s seboj in so pri tem živahno gestlkullrali. Veči-noma pa so se mirno in zamišljeno sprehajali sem ter tja. Potem js stopil Viljem v glavno poslopje in si ogledal prostorne, hlgijsnske kuhinje, le-žslnice in opazovalni oddelek. Neka usmlljsnka, ki jo Je srečal na stopnicah, ga js začudeno gledala. Toda Viljem ji Je pokazal svojo dovolilnico ter jo povprašal, ali bf mu lahko pokazala sobo kakega bolnika. Peljala ga js in mu pokazala u-dobno, a neredno urejeno sobo. "Kaj Je to?" Je vprašal Viljem ter pokazal na močno zamazani prt v kotu sobe. Usmlljsnka Js pojasnila: "Tu stanuje neki nesrečnik, ki al domišlja, da js alavsn umetnik sllksr. Uredili smo sanj neke vrste ateljs," — in ko se js VI-Ijem začudil — "da, da gospod, mi morami* svojim paeljsntom ustreči v Vseh šeljsh, kolikor lo moremo. Ml imamo med njimi celo nekogfc, ki redno ^m! oficirsko uniformo, ker ..." Usmlljsnka ni mogla končati svojih bessd, ksr so Jo pokliosli. Viljem si Je še nskaj hipov ogls-dovsl sobo navldssnega slikarja. Potem Js stopil ns hodnik baš v trenotku, ko Js po hodniku okrog vogala prišsl msjhen, sivolas človek v dolgi, bsli halji. Ta je nspričfckovaao prijel Viljema es rpko, pogledal naglo v knjigo, ki Jo je držal v svoji roki. "Številka sedemnajst," je dejal mrmrajs. "No, moj dragi, kako grs danes?" Js z*čsl potem govoriti z očitno naglico, "fie vedno delate? Ah da, seveda. Vaša naročila ... kaj ns, za dvor, kaj ne? In potem rastava, seveda: rastava! — O prav gotovo bost« dobili nagrado, o tem niti malo ne dvomim." Med tem dokaj raztrganim govorom Js Viljema vodil ven na vri ter ga tamkaj priallll sest! v pleten naslonjač. Obenem Je potlpal Viljemovo žilo In po-gledaval na avojo uro. "Da, da, lep dan Js danes. Pretoplo prav za prav, da bi de- lal ... in pri vsem tem imam toliko dela, dela, ne morete verjeti!" Viljem je s silnim sočutjem opazoval to sključeno postavo v beli halji, te dolge, bele prste, ki so nervozno obklepale njegovo roko» na lega naglega možica, ki se je tako razburjal radi I vročine. Pa bi vendar lahko u-žival blagodejni mir hladnega | parka. Če ga ne bi njegov bolni razum priganjal k nepotrebnemu in nekoristnemu delu. Hotel js dsjati nekaj prijaznega, a majhni možiček ga ni pustil do besede. r "Nikar se torej preveč ne mučite v tej vročini, slišite, bodite previdni . . .Imejte glsvo vedno liokrito, da vas ne bi solnce preveč ožgalo , . , jaz grem dalje, polno dala imam še." "Goapod doktor," js od nekod iskllcal prijaani glas usmiljen-ke, "aH bi, prosim, prišli k številki 17? Pravkar Je stopil v avojo sobo!" MoŠiČek se je prestrašeno o-zrl, odprl prvič avoje kalna oči v Viljema, ga pogledal in jecljal: "P . . . pardon!" Potlej ae je aaaukal na avojlh petah In izginil. Viljem je gledal za njim in sočutno zmajeval a glavo: "Revež," Je dejal usmlljenki. Ta pa ga je v tem hipu »repo pogledala. "Mislim, da se varate," je rekla potem, "to Je vo-dilni zdravnik zavoda." Za kratek to dal ji vol priporočajo loviti sajes na ta način, da jim potrošiš soli na rep. Za tako dvomljivo srsdstvo pa ne grs pri prašku, ki ga rabi londonski dstsk-tiv na avojsm uradnsm poslu. V nskl šoli Js ponovno isglnll lx trdno zaklenjene omare dsnsr. Tajni redar js posul novčarke i nevidnim praškom, ki takoj pomodri, Čim pride i vlažnim predmetom v dotlko In ss ne ds vsš odpraviti. Ksr je bil vratar osumljen, ga Je policist zaslišal in pri tem opazil višnjev-kaste liae na rokah. Uzmovlč je bij Izdan in obaojen na zapor. • stari Mensel Js neki dan ae-del v vlnarni, ko ga Je zakonska dvojica a kmetov, oposorjsns na alavnega gosta, nadlsgovsla s dolgim, brezobsirnim zija-njsm. Mensel vssms mirno avojo skldrko Iz šsps in Jame šivahno črtkati, pri čemer se venomer ostro oalra na tujčeve šeno. Tako as js zdelo, kakor da Jo rlšs.* ~ Naposled vstane gospod In pristopi k Menzlu, rekoč: "Tega ns trpim, gospod, ds bi si nsprsvill sliko mojs soproge!" MensSl mu ravnodušno jM>moli svojo sklcirko, ns kstsri * je bi Is naseričena trebušata gos, In vpraša: 'Ve to vsša žena?" s "Mirko, sna tvoja šsns dobro kuhsti?" vpraša atrlc Dotsf svojega novoporočenegs nečaka. — "Seveda ma. Zakaj pa to vprašujete? — "Zato, ker,Je Milena snoči vprašala gospo Dolesovo, aH mora za mehka jajca rabiti mehko vodo, za trdo kuhana pa trdo." KTANOVANJK Ns stanovanje In hrano ae sprejmejo moški. Oglasite ae osebno na 2227 H. Central Park Ave., Chicago, III.*—(Adv.) PROSVETA Sir Arthur Coou Doyle: □ □ IZGUBLJENI SVET (THE LOST WORLD) Roman "No in smerikanakl peanikT "Nikoli ga ni bilo na svetu." "Saj tem vendar videl svezek t njegovimi slika nfl.'* •To je bila Challengerjeva risanka." "Po vaAem je torej naalikal to zver profesor sam T "Seveda, kdo pa drugi T * "No, in fotografski posnetki?" "Saj na njih ničesar nI videti. Sami ven-dar pravite» da ste razločili le neko ptico." "Pterodaktila/* "On tako pravi. Vcepil vam je tega pterodaktila v glavo." "No dobro, kaj pa je potem s kostmi T\ "Prvo je potegnil najbrt is kake Irish stew, drugo pa je nalašč naročil, da podpre svoje trditve. Spreten človek, ki razume svoj posel, ponaredi enako lahko fotografsko sliko in tako kost/' Ob tej razlagi sem se počutil res nekam nerodno. Morebiti sem se vendarle prehitro ujel? Potem pa me je nenadno ramvetlls sijajna misel. "Ali bi ili z mendj k predavanju?" Tarp Henry je zamišljeno pogledal v zrak. ' "Ne bi rekel, da je posebno priljubljen ta vaft genialni Challenger," je rekel. "Je dosti ljudi, ki bi jako radi z njim obračunali. Lahko mirno trdim, da je med najbolj pbsovraže-nimi osebami v vsem Londonu. Če se le pri-kate na plan medicinsko dijaitvo, postane ta večer prav vroč. Nič me ne vleče tja, kjer se dviga preveč prahu." "Ce hočete biti pravičen napram Challenged u, morali bi vendar slišati, kako se bo zagovarjal." "Hm, to 4e. Spodobnost to res zahteva. No, pa naj bo: grem torej z vami." Ko sva prišla k poslopju, sva takoj videla, da je naval vae večji, kakor se bi dalo pričakovati. Pred vrati je stala dolga vrsta elektromotorjev, ki so izkrcali belobrade profesorje, medtem ko se je valila skozi obokan vhod temna m notica skromnih pešcev. Gneča je kazala, ds je med poslušalci razen akademskega tudi dokaj ostalega občinstva. Res sva se prepričala, čim sva se vsedla, da vlada na galeriji in v zadnjih vrsta v aedetev mladostno, odroma pagiavsko raspoloienje. Zagledal sem, ko sem se ozrl, dolgo vrsto značilnih veselih medicinskih dijaških obrazov. Videti je bilo, da je poslala vsaka velika londonska bolnica skupino svojih zastopnikov. Od kraja je bilo občinstvo še dokaj dobrodušno, čeprav ponekod objestno. Prepevalo je v zboru odlomke priljubljenih cestnih popevk, In sicer z navduis-njem, ki je tvorilo dokaj čuden uvod k znanstvenemu predavanju. Kazalo se je tudi nagnjenje sa osebno ibadanje. Slišati je bilo več imen; večina naviočih si je menda nocoj obetala precej zabave, čeprav so bile na ta način od navdušene mladine "počaičene" osebnosti nedvomno dofcaj v zadregi. Ko se je n. pr. na odru prikazal stari dr. Meldrum v svojem dobro poznanem starinskem cilindru z zakrivljenim krajem, iz pod katerega so štrleli sivi kodri, so se slišala od povsod vprašanja: "Kje pa ste dobili ta pokrov f Doktor se je moral hitro odkriti in srameUJlvo zatakniti klobuk pod svoj stol. Ko je prlšepal na svoj prostor revmatični profesor Wadley, se je dvignilo povsod izredno šivo zanimale za njegov bolni palec na nogi, in ta poaornoet mu je bila seveda mučna. A največje navdušenje ae Je dvignilo, ko se Je prikazal in odkorakal proti svojemu stolu, skrajnemu v prvi vrsti na odru, moj novi znanec profesor Challenger. Clm Je pomolil izza ogla svojo Črno brado, gs je pozdravilo tako tulenje, da sem nehote zaslutil: vendar utegne Tsrp Henry Imeti prav — saj Je močno slutil, da se niso zbrsll vsi ti ljudje samo. radi predavanja, temveč Jih je prlvsblls vest, da se udeleil slavni profesor Javne razprave. Se v srednjih vrstah, kjer so sedeli sami dobro oblečeni ljudje, se je dvignil splošen smeh, ki je napravil vtis, da je tudi temu izbranemu občinstvu prav po godu študentovsko razgrajanje. Profesorju namenjeni hrupni pozdrav je bil res sličen divjemu rjovenju, ki ga dvignejo zveri v kletki, ko zaslišijo korake čuvaja, ki prihaja s hrsno. Morebiti je bil ta sprejem nekoliko izzivalen, v splošnem pa sem imel vendar vtis, da velja hrupno klicanje prej osebi, za katero se vsi zanimajo in od nje kaj pričakujejo, ne da bi bila samo zasmehovana in obsovraiena. Challenger se je samo prezirljivo in mirno smehljal, kakor to stori potrpežljiv, dobrodušen mož napram kričeči otroški tolpi. Mirno se je usedel, globoko vzdihnil, izbočil prsa in gledal z napol zaprtimi ošabnimi očmi množico ter si nežno gladil brado. Komaj se je poleglo razburjenje, sta se že prikazala spredaj na odru profesor Ronald Murray, predsednik, in predavatelj profesor Waldron. Seja se je pričela. Upam, da ml ne bo profesor Murray zameril, če zapišem, da ima navadno napako, ki je lastna večini angleških govornikov: ni mogoče namreč razumeti, kaj govorijo. Sploh je zame ena izmed ugank sodobnega življenja, zakaj se ne potrudijo ljudje, da bi se naučili umljlvo govoriti, če že imajo karkoli pametnega povedati poslušalcem? Z istim uspehom bi lahko kak pameten mož poskušal pretakati dragoceno tekočino h vira v posodo skozi zaprto cev, katero bi prav lahko bilo odpreti. Profesor Murray je zaupal več globokomisel-nlh opazk svoji beli ovratnici in steklenici z vodo, ki Je štela na ipizl, ter obenem prebrisano me&ikal srebrnemu svečniku na svoji desni strani. Slednjič se je usedel in ob spletnem napolglasnem pozdravljanju je vstal znan učenjak, priljubljeni poljudni predavatelj, profesor Waldron. Bil je dolg In koščen človek z ostrim glasom ter rezkimi kretnjami, zato pa je obvladal kakor nihče drug umetnost, podati stojim mislim za poslušalce primerno obliko. Govoril je popolnoma umljivo za povprečno občinstvo in je včasih celo znal zbuditi splošno zanimanje. Razpravljal je o najtežjih vpralknjlh ponekod v šaljivi obliki. Utegnil je na ta način prav zabavno predavati, recimo, o nastopu enakonočja ali o razvoju vretenice. Podal nam ji v glavnih potezah bežen, znanstven pregled zgodovine o postanku sveta. Govoril je preprosto, umljlvo in pondeod celo slikovito. Pripovedoval nam je o nekdanji zemeljski krogli, ogromni C šareči plinasti obli, ki se je svetila sredi vsemirja. Naslikal je potem ohlajevanje in strnenje ter krčenje zemeljske skorje, vzrok nastanka gorovja. Sopara se je zgostila v vodo, in polagoma je nastal velikanski oder, kjer se je morata odigrati nepojmljiva življenjska drama. O Izvoru življenja samega je govoril opresno in nekam nedoločno. Izjavil je, da so komaj mogle preživeti katerekoli življenjske kali prvotno razbeljeno stanje — to je kolikor, toliko nedvomno. Torej so se morali pojaviti prvi sledovi kateregakoli življenja šele pozneje. Ali so mogli kar od sebe nastati iz ohlajenih neorganskih spojin zemeljske krogle? AH pa so blM s takim meteorom zaneseni iz vesoljstva, od zunaj? Sploh ne sme biti noben pameten znanstvenik preveč dogmatlčsn v tem vprašanju. Nismo zmošni — vsekakor do zdaj se to nam ni posrečilo — umetno ustvariti v naših delavnicah is neorganskih prvin organsko žvljenje. Naša kemija še vedno ni v stanu, da bi premostila prepad, ki loči življenje in smrt. A priroda sama pozna višjo in bolj globoko kemijo. V njeni vellčaatnl delavnici se udejstvujejo tekom tisočletij velike moči In njih delovanje morebiti doseže nam nedostopne uspehe. To je vse, kar lahko povemo o tem vprpianju. (Dalj® prihodnji«.) Htuart WlshkV . J. B.: PTIČ V DREVESU "Trikrat na leto: devetega de. cembra, na obletnico dne. ko je opat izginil, potem enaj«U'ifM in trinajstega. Zakaj prihaja tudi ta dva dneva, ne vem." "Devetega decembra T "Da. to je bilo predainoč. njim." "Za boga!" sva vzkliknila Rhodes in jaz hkratu. "Ali hI jr* videl r Fleming je zamišljeno stresel pepel s cigare. "V zadevah take vrste." je de. Jal. "ne more biti človek s svojimi izjavami nikdar dovolj previden. Prelahko postanr histeričen ali celo dramatičen. V resnici sem videl žival, ki je nalilo vala krokarju. Ali je to tisti poAastnl ptič — če vzamemo, da Vfitiče obstoja — tega ne morem reči. Ptič te vrste je pal tapla-liutal proti mojemu oknu ter za-kraka!.** *'ln tir "Odprl sem okno ter aegrl poj njem. Meveda ga nisem dobil.' "Zakaj pa nisi streljal T" "Nisem Imel puške s seboj. Odkrito povedano, nisem takrat verjel v Starkcyevo povest Toda te napake ne zagrešim v drugič," "Ha. hal" ae je nasmejal ftho-des, vendar je njegov smeh bil nekoliko prisiljen. "Ce bi kdo verjel v te stare povesti o kletvah In čarovništvu, tedaj bi ti moral imeti arebrno kroglo, da zadeneš začaranega ptiča.** V odgovor je Fleming segel v žep ter polotil na mizo nekoliko svetlih šiber. 1 "Kaj — saj menda ne," — — sem zajecljal. # "Da, da." je odvrnil reano, "mnenja sem, da ne smem v tej zadevi prezreti nobenega sredstva. To so res srebrne šlbre, nekaj vzorcev od tistih, s kate-rimi sem si pustil včeraj napolniti nekaj patron. I Mleming se domišlja, da je ranil ptiča v perut," je kratko dejal Rhodes. Mislim pa, da se mu js to sanjalo. Pojdiva!" In pričelo se je zasledovanje. Tekla sva dol po stopnicah, Fleming pa kakih trideset korakov prod nama. Z vrha stopnic sva še videla, kako je odprl vrata na teraso in iaftniL Sledila sva mu, kakor him sva mogla. Ko sva prispela na vrt, se nama je nudil krasen prizor: jasna in mirna noč, bleščeča mesečina, sneg in ivje vsepovsod, niti sapice od nikoder, popolna tišina — sanyo tam pred nama je tekel mož in — — "Tam — glej 1" je zamrmral Rhodes, pograbivši me za lehti in ka£o$ na zasneženo plan. Ta kretnja pa je bila nepotrebna. Zagledal sem nekaj temnega, kar je naglo bežalo pred Fle-mingom po srežastem snegu. Nalikovalo je pfiču — veliki vrani, kolikor sem v tej razdalji mogel presoditi, toda kreta-lo se je kakor ranjeni fazan. Eno krilo je vleklo za seboj, vendar pa je beialo, bežalo z neverjetno brzino. Pogled na ranjeno žival, ki je tekla za življenje in smrt, me je neobičajno razburil. Čutil sem skoro neko» slabost, toda ne od sočutja, ampak od silnega studa. Prevzela me je vse previa dujoča želja, da bi sam ujel pti ča, mu zaVftl vrat, ga poteptal in zbrisal a zemeljskega površja. Silno pfastvo sovraštva mi ¿e napolnilo dušo. In ves ta čas smo tekli po škripajočem snegu — Fleming seveda prvk — Vprašal sem ga pozneje, zakaj se ni ustavil in šproftll drugi strel. Bal se je, da bi zgreši) — tako mi je odgovoril — povrh pa je hotel zasledovati ptiča do gnezda. Tekli smo v neizpremenje-nem redu skoro pol milj s daleč preko prvega ograda v drugem ga. Zdelo se mi je, da ptič že peša In da se mu'Fleming nekoliko pribliftuje. Tudi Rhodes Je bil Istega mnenja (ter zaradi tega že zmagoslavno kliknil. Nenadoma pa je odvratna žival stekla po svojem sledu nazaj 4n po nekem drevesu nsvsgor. Kar je storila, ne morem drugače opisati. "Ušel Jar j* sasopel Rhodes, ko sva pod drevesom dohitela Flemlnga. "Kaj pa zdaj T Vsi trije smo bili od dolgega teka bres sape, Fleming je nekaj trenutkov premišljal. "PoskusfU moramo vse, da grdobo uničimo,*' Je dejal kon čno. "Najbolje bo, da tolče eden z vejo po deblu In jo, če mogoče, zopet splaŠi. Ostala dva pa prelita s pripravljeno pušk&Š "Ti si botJŠi strelec od »ene. Rhodes." sem dejal. "Jas bom plašil»" "Dobro," Je pritrdil Fleming. "Rhodes, ti se postavi na ono stran drevesa, jas pa tu. Ce se priksže ptič ns tvoji strani. ptt»| ■ti ga. Sprhutal bo na tla in tekel, leteti ne more več. Ne razburjaj se in ne streljaj nams pod noge." - Odlomil eem vejo in bobna! divje po deblu. Hrupa je bilo dovolj, zakaj drevo je bilo že star brest in udarci po njem so doneli teko votlo, kakor da je še zelo trhel. Tods ptič se ni ganil. "Zdi se. da ne bo s tem nič." je menil Rhodes, ho sem bil nekaj minut razbijal po deblu. "Ptič se Je potejil Sicer pa-1 ssj si mends uverjen, da je to pravo drevo?" "Brez dvoma," je odvrnil Fleming. "No, po vsem tem me to ne preseneča. Nisem pričs-koval, da bi ga bobnenje pregnalo z drevesa, vendar je bilo dobro, da smo poskusili." "Kaj nameravaš zdaj storiti" sem vprašal. "Na drevo «plesati, nima smisla — ptič se je lahko skril bog ve kje. Ali ga pustimo do jutra?" "Ne. Drevo moramo podreti." Podreti r Da. Po zvoku, ki ga je izzval Marriott, ko je tolkel po deblu, sodim, da mora biti zelo trhlo. Votlega drevesa ne bo težko podreti, če se vidva ne plašita truda/* "To bova že še vzdržala.'* "Hvala vama. Ce hočete tu počakati, stečem v orodjarno ter prinesem žago in sekiro. Vzemi mojo puško, Mariott, za, primer, če se med tem časom pojavi naš ptič." ■■ "Saj imam svojo puikb," sem odvrnil nekoliko začuden. "To že, ampak ljubše bi mi bilo, da vzameš mojo, če ti je to po volji. Tako, hvala. Ne bom vaju mudil dolgo." In že je stekel proti hiši. . Čakala sva potrpežljivo vsak na svoji strani drevesa. Najina PONDEUEK, 3. FEBRUARJJ naloga je bila nenavadna, toda takrat se nama je zdelo vse, ker sva storilq» naravno in pametno. «Ves prizor je napravil name jak vtis. Mesečina, ki je padala skozi vejevje, je risala po snegu fantastične eence in za trenutek sem bil mnenjs, da smo bili morda kako senco smatrali za ptiča. Vse na okrog je vladala tišina in niti stebelce se ni ganilo. Na drugi strani drevesa je mračen stal Rhodes s svojo puško, pripravljeno, da jo takoj dvigne na ramo, čim bi se pojavil naš zasledovanec. Prizor je bil pošasten; vesel eem bil — to priznam brez okolščin, da nisem ostal sam na straži. Moje premišljevanje je prekinil Fleming, ki se je vrnil s sekiro in žago. "Z žaganjem nameravam zaposliti vaju dva," je pričel veselo. "Saj ne bo trajalo predolgo. AH ste voljna?" Ne da bi odgovorila, sva Rhodes in jaz prijela za veliko tesarsko žago ter pokleknila v sneg. Fleming je zopet vzet svojo puško ter vtaknil v izstreljeno cev patrono. Rš, rš — je zahreščala žaga ter se zajedla globoko v deblo. Kakor je bil Fleming trdil, je bilo delo lahko. Les je bil trhel, in ko sva prežagala eden ali dva palca vnanjega oboda, se je žaga sama pogrezala vanj. "Zdaj je dovolj," je nenadoma dejal Fleming, ko je v deblu grosllno počilo. "Ostalo opravi s. sekiro. TI, Rhodes, se posta- • vi tja, jaz pa sem. Drevo naj se zvrne med naju." Vzel sem sekiro ter mahnil dvakrat po deblu. Odletela je debela treska. Se enkrat — in drevo je glasno zaječak). Potem pa se je hreščeč prevrnilo ter raztreščilo na dvoje. V tem trenutku se nisem zanimal za padlega orjaka, zakaj že je počila Rhodesova puška dvakrat zaporedoma in potem sem slišal njegov vzklik: "Zgrešil sem ga, Fleming! Pazi! Zdaj teče k tebi!" Videl sem, kako je Fleming dvignil puško ter mirno pomeril. Potem se je pojavil ptič na njegovi strani ter tekel ob vrtanjem robu vejevja. In zopet, me je prešinil neugodni občutek studa, toda ni bilo časa, da bi razbiral svoja čustva. Fleming je sprožil in ptič je omahnil; potem pa mu je z drugim strelom odpihnil glavo. "Tega je konec,'* je dejal z izrazom zadovoljstva. "No vendar," je menil Rhodes ter pristopil. "Dober plen. Ne vem, kako sem ga mogel zgrešiti — najbrž me je mesečina o-slepila. To ti pa rečem, tako velike vrane še nisem videl nikoli." "Saj ni vrana,'* je dejal Fleming, klečeč v snegu. "Krokar je, in še prav velik povrh." "Ali so tod še krokarji? Mislil sem, da je pravi krokar že skoro izumrl." "Tod ga do zdaj še niso videli," je na kratko odvrnil Fleming. "Poglejmo, ali ne najdemo morda njegovega gnezda." Zasledovanje in ustreHtev ptiča nas je taiko razburilo, da smo na podrto drevo docela pozabili. Zdaj, ko smo zopet pomislili nanj, se nam je nudil najbolj nepričakovan pogled. Drevesa ni bilo nič več kot sama skorja. In na sredi v njem je poleg kupa potemnelih posod ležalo okostje!" "O bog!" je vzkliknil Rhodes, prebudivši se iz svoje neobčutljivosti. "To je to je-- "Opat!" je zašepetal Rhodes s stisnjenim glasom. Nikoli nisem videl, da bi ga bilo kaj teko pretreslo. "Mislim, da je res," je dejal Rhodes počasi, kakor da se sili, potrditi dejstvo, ki ga nI hotel priznati. "In to so najbrž predmeti, ki jih je ukradel." Fleming se je v trenutku zopet zavedel. "Seveda," je dejal živo. "Gotovo je opat skril posode v to votlo drevo ter sam padel vanj. Poetična pravica — če hočete. Ubogi človek, teke težke smrti si ni zaslužil! — Pomislite — biti tu ujet in rešitve ni od nikoder ! No dobro, kletev bo odpravljena, ako vrnemo vse te posodf župnijski cerkvi." • . Rhodes je bil videti, kakor da še vedno nekaj golta. •Vse dejal "Ta PI 'je skupaj je nesmisel«" težko požiraje. -a vražji ptič" Ul _ , sunil v brezglavo truplo _ j povzročil, da smo si v« domišljali. Temu se niU čudim — v tej razsvetli ob tem času — ne morem magati — toda vae je *am smisel. Ti seveda trdiš, d* zgrešil ptiča, ker sem imel * čene šibre!--" "Ne trdim ničesar," n Fleming zavrnil veseli), «3 tega, da smo razjasnili * npst opatove smrti in skril zaklada. Vsak od nas si U misli, kar se mu ljubi. Rh, lahko smatra vae za golo ključ je — lahko reče, da j« šal starega vrana krakati ta malo poskočil za njim; Marr lahko napiše o tem povest, pa —- —v "Da, kaj pa tir' sem vpr, "Grem pogledat, ali ne i dem kje kaj cigaret. Pojdin | l(KONEC) Zopet so tu prave domače base, ravnoteko kakor sts oče in mati doma delala. Cen 38c funt. Denar se naj p< z naročnino. Poštnina pla6 •Pišite na: J06EPH LESKOVAR 632 High Street, Racine, 1 NAZNANILO. tajnikom Is potom nama da morajo naznaniti vss i Branke naslovov članov in nic, naslove novih članov, imena in naslove odstoi črtanih in isobčenih članov snaaft! upravništvu Prosv da pa lahko točno vredi ta za pošiljanje liste Pnsf Imena in naakrre, katere pci te glavnem« tajniku osta tam v arhiva te Jih upravni ae dobi. Torej Je aelo važna vselej pošljete na nalašč i pripravljenih listinah vse si ve upravništvu Prosveta p bej. Pri vsaki spremembi n va naj se vselej omeni star novi aadov. Upravništvo olj no apettra/da društveni taj In tajnice to voiteva jo.-PI Godina. upravitelj. Agitirajte sa Prosveti y'rrrrrr ; '''jrwrrrr .....'irrrt'Oi * * * Tiskarna S. N. P. J. v tiskarsko obrt spamjott bela , ...v >";| * • '-V"; '"jjflp •• Tiska vabila sa veselice in shode, viritnice, Viftf, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, ¿sikom, nemškem, angleškem jeziku In drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO fiLNJU* DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna. Cfcne smerne, unijsko dalo prve vrste. Pišite po laformedjs na S. N. P. J. PRINTERY | J »57-59 So. Lawadale Avenue CHICAGO. ILL. ' * * I TAM SB DOBE NA 2EU0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA