AKTUALNQteyPRASANJ£ Novo, 1959. leto, ki je pred durmi, je 40. leto dela in bojev za pravice delovnega človeka pod vodstvom KPJ. Hkrati s KPJ upravičeno in zasluženo praznujejo 40-letnico tudi sindikalne in mladinske organizacije kot naslednik SKOJ. V spomin na štiridesetletno delovanje teh organizacij in na napredno gibanje pri nas so predvidene večje ali manjše proslave in svečanosti od januarja do decembra v prihodnjem 1959. letu. Program prireditev in spominskih svečanosti, na katerih naj bi bili obeleženi vsaj najpomembnejši dogodki, še ni izdelan. Predvideva se pa, da bi bila osrednja prireditev v Zabrdu pri Žirovnici, kjer Je pokopan bivši sekretar SKOJ Jugoslavije. Toda vse te prireditve bodo obudile le nekatere glavne dogodke. Malone vsako naše naselje, sleherni naš človek, vsaka tovarna je zabeležila vrsto bolj ali manj pomembnih doživetij v revolucionarni dobi štirih desetletij. Vsi ti, čeprav drobni spomini, sestavljajo mozaik celotnih stremljenj, naporov in žrtev in končno del naše celotne zmage. 40 let Zato Je zelo aktualno vprašanje, da skušamo povsod in ob vsaki priložnosti obujati spomine na revolucionarno gibanje. V tem smislu je Predsedstvo okrajnega sindikalnega sveta dalo prva navodila občinskim organizacijam. Vsak izlet, potovanje, zborovanje ali druge prireditve naj bi sindikalni funkcionarji iz- koristili tudi za to, da govore o nekdanjih stavkah delavcev, o preganjanju naprednih voditeljev, o oboroženih borbah, o ilegalnih sestankih itd. Seveda je za tako opisovanje oziroma pripovedovanje treba pridobiti stare, znane revolucionarje, sindikalne delavce in borce. Taka oblika, z obujanjem vseh tisočerih, drobnih spominov, ki žive v naših ljudeh, bo veliko prispevala k naši skupni 40-letnici organiziranega revolucionarnega gibanja. Taka oblika, ki ne zahteva sredstev, marveč le iniciativo, ima lahko odprto pot v vse organizacije in društva, pa tudi v šole, kjer je poljudno obujanje spominov mlademu rodu še posebno zaželeno. AKTUALNO VPRAŠANJE •Srečno novo leto« Taka je vsebina skoraj vseh čestitk, ki preplavljajo pošte v teh dneh ... MAŠILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ŠT. 99 — CENA DIN 10.— KRANJ, 26. DECEMBRA 1958 Skupščinski tel Vzporedno ko se bližamo koncu starega oz. začetku novega leta, se gospodarska in družbena dejavnost stopnjuje. V tovarnah hitijo z izpolnjevanjem letošnjih obveznosti, organizacije in društva sklicujejo občne zbore in konference, kjer pretresajo letošnje delo in sprejemajo nove naloge. V ta živahni ritem najrazličnejših dejavnosti pred koncem leta sodi tudi zasedanje Zvezne in Republiške skupščine. Zvezna skupščina, ki je sklicana za 25. december, ima na dnevnem redu več važnih vprašanj, ki neposredno zanimajo naše delovne ljudi. Kar delavce najbolj zanima je se zmeraj nerešeno vprašanje o nagrajevanju. Skupščini so predložili odločbo o minimalnih osebnih dohodkih delavcev v gospodarskih organizacijah. Na osnovi te odločbe bodo morali takoj v začetku naslednjega leta delovni kolektivi začeti pripravljati nove tarifne pravilnike. Do 25. decembra, se pravi, do samega zasedanja Zvezne skupščine, je bil tudi Tok za sklepanje tarifnih sporazumov med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi. Vse to bo dalo osnovo, da bodo lahko v prihodnje nagrajevanja dokaj pravičnejša in spndbudnejša. Znatne razlike v prejemkih med podjetji iste stroke in dejavnosti, zlasti pa med posameznimi strokami, pogosto niso bile posledica večjega uspeha kolektiva, marveč drugih činite-Ijev. Take, pred družbo neutemeljene razlike med delavci, naj bi z novimi tarifnimi pravilniki odpravili. Zelo važno vprašanje, ki ima namen utrjevati delavsko samoupravljanje, je tudi predlog o ukinitvi arbitražnih svetov pri občinskih ljudskih odborih. Dogajalo se je, da so se morali samoupravni organi v podjetjih večkrat zateči k odpovedim delovnega razmerja posameznim delav-cefn, da bi ohranili v podjetju potrebno disciplino in red ter da bi zascitth interese skupnosti. Arbitražni svet pri Obl.O je imel polno pravico razpravljati o takih odpovedih in razveljaviti sklepe **moupravnik organov. NOVt mdlot predvideva uki-f l- ^ arbitražnih svetov, k, v današnji razvomi stopnji niso vec potrebni. Kolikor gre »4 zaščito zakonitosti s strani samoupravnih organov do posameznih delavcev, bo ta naloga za-*Pjna rednemu sodišču, kamor se delavec lahko pritoži. . j. « m Arupa zelo važna vprašanj so predložena Zvezni ljudski skupščini. 7W/ Republiška ljudska skui>- £ Ž. L h° Sestala v n'deljo, j ■ decembra, ima na dnevnem re-a"- rned. drugim tudi predlog o ne- •/ Cr!h teritorialnih spremembah 0Kra,ev m Na*e \, ralce bo totovo zanimala odločitev o pred-°K« priključitve občine Gorenja Z*\ * **°//« Loki in Cerkelj h *ra»)»- K. M. S th^oone konference na Bledu Sled pripravljen tudi na zimsko sezono Zahteve sindikalnih organizacij Vrstni red pri objektih družbenega standarda Bled, 24. decembra. — V prostorih hotela »Toplice« na Bltua je bila danes dopoldne tiskovna konfrenca, ki jo je na pobudo Turističnega društva Bled sklical Urad za informacije LRS. Na konferenci so bili zastopani skoraj vsi jugoslovanski listi, zlasti slovenski ter Radio- televizija Ljubljana, ravnatelj Urada za informacije Dane Robida, predstavnik Turistične zveze Slovenije dr. Mitja Gore, tajnik Gorenjske turistične podzveze Božo Čeme, predstavnik »Putnika« Marjan Čam?rnik in drugi. Predsednik ObLO Bled Jože Kapus, tajnik TD Bled Bogdan Šanca in tovariš Božo Černe so obrazložili napore turističnih organizacij in podjetij na Gorenjskem, da bi letos uvedli tudi zimsko turistično sezono. Minulo letno sezono, zlasti razne kulturno-zabavne prireditve, j? organiziralo in vodilo TD Bled, kar je bilo nedvomno z«lo koristno. Zato so se na Bledu, na podlagi izkušenj letne sezone, zač?li resno pripravljati tudi na zimsko sezono. Na Bledu je pripravljenih v družbenem sektorju okrog 400 ležišč, ki bodo, kot menijo za začetek zadostovala. Možnosti pa obstajajc- da to število še povečajo. Za tedon od 26. decembra do 4. januarja so v glavnem vse zmogljivosti že oddane. TD in ostali orqani na Bledu so poskrbeli za večjo propagando zimsk3ga turizma doma in v tujini. Dotiskali so 50.000 izvodov zimskih prospektov. 30.000 so jih razposlali v razne evropske dežele, ostale pa so porazdelili doma. Nadalje so izdali 15.000 letakov, dobili so lepe zimske razglednice itd. Hkrati so mislili tudi na družabne prireditve in zabavo gostov. Na Bledu igrata dnevno dva orkestra za koncert in plesne prireditve. Preko zime pa se bodo zvrstile še razne športne prireditve: svetovno prvenstvo v kealjanju na ledu, tradicionalni mednarodni smučarski teki, tro-boj v sankanju Videmska pokrajina—Koroško—Slovenija, razne drsalne revije itd. Pohvale vredno je tudi to, da so si nekateri hoteli na Bledu, pa tudi Bohinju in Kranjski gori nabavili nekaj sani, smuči in drsalk za izposo-jevanje gostom. Uredili so novo sankaško in smučarsko stozo s Straže itd. Torej, če se zanimate za Bled, obrnite se na TD in dobili boste vse informacije! Nadalje so novinarjem obrazložili investicijski program na Bledu, problem sanacije jezera in nekatere druge probleme. Seveda so bili tudi novinarji dokaj radovedni in povpraševali po tem in onem. Popoldne pa so si ogledali še grad. Od sredine januarja do začetka februarja bodo po vseh občinah konference okrajmh sindikalnih svetov. Tako so sklenili na seji Predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta, ki je bila v sredo. Iz prejetih poročil pravkar konCan.:h občn:h zborov, kaker tudi po ustmonih poročilih predsednikov občinskih sindikalnih svetov, so govorili o problemih in težnjah delavcev. Skoraj ni bilo občnega zbora, kjer ne bi govorili o investicijah družbenega standarda. Veliko Pred okrajio m'aiinsko konferenco Preteklo nedeljo so bile na Gorenjskem zaključene občinske mladinske konference. Zadnji sta bili v Radovljici in v Bohinju, kjer so jih zaradi slabih priprav morali preložiti od 14. na 21. december. Na nedavni seji sekretariata Okr-komiteja LMS Kranj ,so sklenili, da bodo tudi okrajno konferenco preložili na 10. januar 1959. V splošnem lahko rečemo, da občinske mladinske konference niso bile najbolje pripravljene. Občinski komiteji mladine so jim posvetili premalo pozornosti. Zelo slaba je bila konferenca na Jese- BLFJSKA RAZGLEDNICA Foto: F. Perdan nicah, boljše pa so bile v Železnikih, Tržiču, Kranju in v Šk. Loki. V referatih in razpravah so se mladi preveč omejili na izključno mladinska vprašanja, niso pa obravnavali komunalnih problemov in vprašanj delavskega samoupravljanja. Referati so bili premalo konkretni. Letošnja mladinska konferenca v Tržiču, ena najboljših na Gorenjskem, je bila menda prva, ki je sprejela konkreten program dela za prihodnje leto. Večina naših organizacij dela namreč zelo nenačrt-no, kampanjsko, pri takem delu pa večjih uspehov ne moremo pričakovati. Tržiška mladina bo predvsem poživila delo po komisijah. Komisija za delavsko mladino bo poskrbela za ustanovitev mladinskih organizacij v nekaterih podjetjih in krajih, kjer jih doslej še ni, poživila bo delo klubov mladih proizvajalcev, uvedla bo proizvodne konference kot stalno obliko dela v podjetjih v času polurnega odmora in poskrbela za ustanovitev mladinskih organizacij na obeh tržiških osemletkah. Komisija za ideološko-politično delo bo skrbela, da bo mladina intenzivneje študirala program VII. kongresa ZKJ. Pripravila je tudi program predavanj, ki so obvezna za vso mladino. Komisija za kmečko mladino bo poživila delo aktivov mladih zadružnikov, katerih glavna naloga je, da sodelujejo pri reševanju vseh problemov na vasi. Komisija za družabno življenje mladine bo organizirala mladinske zabavne večere, plesne vaje, izlete v naravo in poskrbela za razširitev čitalnice, komisija za društveno delo pa bo .sklicala posvetovanje vseh društev, v katerih mladina sodeluje, in tu jasno povedala svoje cilje in naloge. at število občnih zborov je ugotavljalo, da je pri tem potreben vrstni, oziroma prioritetni red. Razen stanovanj so marsikje potrebni tudi drugi lokali (trgovine, menze, kopalnice, pralnice itd.). Ponekod so že skušali najti soglasje za prioritetne liste, kaj naj namreč začno graditi takoj, kaj pozneje itd. Drugje takih vsklajevanj še niso dosegli ali se jih niso niti lotili. O teh vprašanjih bi se morah temeljito pomeniti na prihodnjih občinskih sindikalnih konferencah. Ocenili naj bi gospodarjenje podjetij, odkrito povedali o po-sam3znih slabostih v delovnih kolektivih kakor tudi v občinskih organih, kjer z nepravilnimi postopki otežkočajo sodelovanje z delovnimi kolektivi pri reševanju komunalnih vprašanj itd. Skratka, vrsta vprašanj o družbenem standardu, ki so jih sindikalne organizacije postavile pred članstvo na občnih zborih, naj bi bila osrednja stvar tudi na občinsk h konferencah. Dosedanje uspehe v tem cilju in dosežene premike v strukturi investicij v korist družbenega standarda je treba uvrstiti v sistematično načrtno delo za prihodnja leta. Tu je najvažnejši sklop vprašanj. Prav tako pa naj bi na občinskih konferencah pogledali svoje vrste in skušali izvoliti čimveč mladih delavcev in žena v plenume. 2e pri volitvah novih organov v podružnice je bil dosežen dokajšen korak. Vendar s premalo smelosti. Pričakovati je, da se bodo občinski sindikalni orqani pom'adili z mladimi, svežimi silami in tako laže izpolnjevali velike naloge. K. M. 60 praktičnih daril za tekmova'ce y Drožgošah Priprave za veliko tradicionalno smučarsko prireditev v Draž-gošah so v polnem teku. Pripravljalni odbor predvideva znatna večjo udeležbo kot lani. Po vseh društvih in druiih športnih organizacijah Gorenjske pripravljajo ekipe za dražio^ko srečanje. Organizacije predvo-jaške vzgoje in rezervni oficirji so že prijavili tekmovalce. Veliko zanimanje je tudi za imena posameznih tekmovalcev, ki jih bo prijavila Smučarska zveza Slovenije. Skupno so za tekmovalce pripravili 8 pokalov in 63 pra^t'čnih daril za člane najboljših ekip. Tekmovalec z najboljšim časom pa bo preje! prehodni pokal »Po stezah partizanske Jelovice«. 2 Glas Gorenjske KRANJ, 26. DECEMBRA 1958 Prijateljstvo in sodelovanje med Indonezijo in Jugoslavijo sta zabeležila v torek zgodovin ki dogodek. Ponovno srečanje predsednikov Sukarna in Tita je nedvomno najpomembnejši datum in največji dogodek v zgodovini st:kov med obema deželama. Titovo potovanje v Indonezijo je izraz novih demokratični prizadevanj na svetu, ki nastajajo v boju za prijateljstvo na izvenblokovskih temeljih aktivne in nvroljubne koeksistence. Predsednik reoublike je stopil na indonezijska tla v torek ob 8.30 (po j inoslovanskem času ob 2. uri ponoči). Na svečano okrašenem pomolu v luki Tandzung Priuka blizu Džakarte so predsednika Tita, njegovo soprogo in delegacijo prisrčno pozdravili predsedn;k Indonezije Sukamo in mnogi indonezijski funkcionarji. Goste iz Jugoslavije je pozdravilo pol milijona ljudi, ki so preplavili mesta, ulice in ce~to, ki vodi od luke v Džakarto. Vsa cesta Je bila okrašena z neštetimi jugoslovanskimi in indoneriiskimi zactavami ter s transparenti v in-don^ziisk^m in srbohrvatskom jezik'!: Dobrodošel predsednik republike Jugoslavije! Naj živi predsednik Tito itd. V sredo je predsednik republike Tito slovesno položil vent najbolje mehanizirana in motorizirana enota opravlja tudi naj-t^žio na'ogo v Sinaiski ou^čavi. Obisk oeneralnega sekretarja ZN med njimi bo nedvomno zasluženo priznanje za njihovo delo in hkrati pomembna spodbuda za nadaljnje napore pri odgovornem čuvanju n^mrne meje med Izraelom in Združeno arabsko republiko, pri varovanju miru v tem delu sveta. Martin Tomažič ""kratko, vendar zar in Tlf DEDEK MRAZ V NAKLEM V torek zvečer je Starešinski svet Pionirskega odreda v Naklem sklical skupen posvet vseh političnih in družbenih predstavnikov tega kraja. Razpravljali so o pripravah za Dedka Mraza. Sklenili so, da bodo v Domu kulture v Naklem za otroke organizirali v nedeljo, 28. decembra dopoldan lutkovno predstavo. V ponedeljek popoldan bodo predvajali filmsko risanko, v sredo popoldan pa bodo slovesno zaključili praznovanje s prihodom Dedka Mraza. Le-ta, kot upajo, bo kolektivno obdaril vse otroke. -an DEDEK MRAZ V KAMNIKU Iz kulturnega doma v Kamniku bo 27. t. m. ob 16.30 uri Dedek Mraz z velikim spremstvom krenil po Medvedovi in Kidričevi ulici do gimnazije in nazaj na Titov trg, kjer bo razveselil naše malčke. V nedeljo dopoldne ob 10. uri pa bo v dvorani obdaroval otroke. Na sporedu je tudi zanimiv program. RESTAVRACIJA V TISKANI NI Pred dnevi so v podjetju Tiska-nina v Kranju sprejeli končne načrte za ureditev tamkajšnje restavracije. Z deli bodo začeli takoj. — Upajo, da bodo v maju že odprli ta lokal, ki bo veliko pripomogel k boljši prehrani delavcev. Celotni stroški bodo predvidoma znašali 22 milijonov dinarjev. BOLJŠA OPREMA — VEČJA PROIZVODNJA V podjetju Planika v Kranju so letos porabili okrog 98 milijonov dinarjev za investicije. Več kot 26 milijonov so dali za gradnje, večinoma za nova stanovanja. Dobrih 70 milijonov pa so dali za boljšo sodobnejšo opremo podjetja. S tako opremo so za prihodnje leto pla- nirali proizvodnjo kar na 1,100.000 parov čevljev. ZANIMIVA RAZSTAVA Invalid Borivoje Kamenovič je s svojo razstavo škulptur iz kruha prispel tudi v Kamnik. Razstava, ki bo zaključena 27. decembra, je ▼ dvorani Solidarnosti. SPREJELI SO NOVE PIONIRJE V ponedeljek, 22. decembra popoldan je bila v Predo.sljah manjša svečanost, ki jo je priredil Starešinski svet • Pionirskega odreda »Crni« v počastitev praznika Dneva JLA. Ob tej slovesnosti so slovesno »■prejeli 56 cicibanov v pionirsko organizacijo. Starejši pionirji so pripravili lep kulturni program, nato pa so vse novo sprejete pionirje skromno pogostili. Skoda, da ob tej slovesnosti ni bilo navzočih več predstavnikov organizacij in staršev. •an CANKARJEV VEČER V RADOVLJICI V ponedeljek, 22. t. m. ob 20. uri je bil v Radovljici Cankarjev večer. Večer je priredil Svet Svobod in prosvetnih društev v Radovljici. Sodelovala pa sta deklamator tov. Jože Tiran in harfistka tov. Urši-čeva. Večer je bil za prisotne veliko doživetje. Spored sta tvorila dva dela. V prvem je tov. Tiran recitiral nekaj poglavij iz Bele krizan-teme, v drugem delu pa so pred poslušalci zaživeli odlomki iz cikla Helena, črtice Desetica, Skodelica kave, Gospod stotnik in odlomok iz Kurenta Oba izvajalca je občinstvo nagradilo z burnim aplavzom. N. R. PISMO DEDKA Ljubi moji mali in veliki! Dan za dnem dobivam na kupe dopisov. Vsakdo bi mi rad povedal svoje želje. Nekateri pa me vprašujejo, kako je treba moje ime pravilno pisati. Zares nerodna zadeva, će bi zaradi slabo napisanega imena pismo zgrešilo svoj cilj ali če bi učiteljica pod nalogo zapisala nezadostno. Rad bi vas napotil, da pogledate v Slovenski pravopis, toda tam mojega imena ne boste našli. V mladinskem in dnevnem časopisju tiskajo moje ime na vse mogoče načine, vsak po svoje. Pri spisju pa se je treba odločiti za eno ali drugo obliko in jo potem stalno uporabljati, zakaj tako zahteva rrd. Izbrano obliko pa je treba znati tudi zagovar-\„t- ■■■ .,f,mr).;t\ d^'o MH.ižspni o|r»n in or^-ačun) ter jeseni, ko bodo občinski odbornik: poročali svojim volivcem 0 opravljenem delu. -jb OBCN! ZBOR ZB V PREDOSLJAH Osnovna organizacija ZB Predos- 1 je - Britof je imela v nedeljo svoj redni letni občni zbor. Udeleženci so sprejeli več pomembnih sklepov za nadaljnje delo organizacijo. Po živahni razpravi o spomeniku padlih borcev, ki stoji pri ruševinah začetih del zadružnega doma, so sklenili spommik odstraniti, ker stoji na neprimernem mestu. Odločili pa so se, da bodo na zunanjo steno prosvetnega doma vzidali spominsko ploščo, na kateri bodo vklesana imena vseh padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Nadalje so sklenili prekopati nekaj grobov borcev ter urediti skupno grobnico in postaviti ustrezen spomenik na pokopališču. Govorili so še o dokončni gradnji Prosvetnega doma, O sprejemanju novih članov v ZB, o skrbi za otroke padlih borcev in drugem. -an S SLIKARSKE RAZSTAVE V RADOVLJICI V Radovljici so v ponedeljek, 22. decembra odprli razstavo sodobne jugoslovanske grafike, ki jo \e pripravil Kulturno-prosvotni svet Jugoslavije. Namen razstave je seznaniti kar največ krajev naše države z dosežki sodobno grafiko. Na razstavi, ki je v graščinskem poslopju, je razstavljenih 51 del -12 jugoslovanskih i|iatikov. Prod nami se vrste litografije, lesorezi, bakrorezi in linorezi, barvni In čr-nobeli. Poleg grafikov iz vse države sodelujejo s svojimi prispevki tudi umetniki Miha Maleš, Riko Debenjak, Vladimir Lamut, Tone Kralj in Avgust Cernigoj. — Razstava bo odprta predvidoma do konca tedna. N. M. KRANJ, 26. DECEMBRA 1958 Cio® Gormnjshfi 3 S šefe upravnega odbora Gospodarske poslovne zveze Kranj "LS5, NO E CENE MLEKA? Pred dnevi so v okviru Kluba gospodarstvenikov v Kranju osnovali posebno sekcijo za organizacijo proizvodnje in pripravo dela. Udeleženci z raznih področij gospodarske dejavnosti, ki so se udeležili ustanovnega sestanka, so poudarjali potrebo te organizacije. Gre za to, da so nekatera, zlasti večja podjetja dosegla lepe uspehe na področju organizacije proizvodnje in priprave dela. Toda njihove izkušnje le počasi prodirajo v druga podjetja. Vendar je prav tu pričakovati znaten prispevek k povečanju produktivnosti dela. Govoreč o nalogah in oblikah dela te sekcije so udeleženci poudarjali željo, naj bi ne razprav- ljali načelnih, že znanih stvari o teh vprašanjih, marveč naj bi skušali s konkretnimi, otipljivimi primeri uveljavljati dosežene uspehe, proučevati posamezne slabosti jn jih odklanjati ter izkoristiti dobre izkušnje. Teorija je že jasna, potrebna je le še praksa. Zato so sklenili, da bodo razen razgovorov, kjer bodo prenašali dosežene izkušnje s tega področja, organizirali tudi razne oglede organizacije dela itd. v sama podjetja. V okviru kluba gospodarstvenikov bodo organizirali skupno 6 sekcij, ki bodo pomagale pri izmenjavi izkušenj in reševanju različnih problemov med kolektivi Gorenjske. K. M. Zaradi pospeševanja proizvodnje prašičev v mlečnem rajonu pada proizvodnja mleka - Kranjska mlekarna je ena najbolj zastarelih v Jugoslaviji - Predlog o novih odkupnih in prodajnih cenah mleka in mlečnih izdelkov V sredo se je sestal upravni odbor Gospodarske poslovne zveze Kranj in razpravljal o nekaterih važnih gospodarskih vprašanjih iz živinoreje in mlekarstva. Govorili so o pogodbenem pitanju živine, o novih odkupnih in prodajnih cenah mleka, o rekonstrukciji kranjske mlekarne in o težavah Mesarskega podjetja v Naklem. S seje Sveta za komunalne zadeve in gradbeništvo ObLO Rodovliica Gra V sredo, 17. decembra je bila v Radovljici 8. redna seja Sveta za komunalne zadeve in gradbeništvo ObLO Radovljica. Razpravljali so o odobritvi zemljišč v gradbene namene, ki ležijo izven gradbenega okoliša, o obnovi električnega omrežja v Lescah in Vrbnjah in o gramoznicah. Te so za radovljiško občino poseben problem. Po sklepu Sveta za komunalne zadeve je posebna komisija pregledala večje stavilo gramoznic in ugotovila, da jih iikoriščajo zelo nenačrtno in da se v glavnom zelo zanemarjene ozmee redju in deloma tudi nevarne. Namesto načrtnega izkoriščanja so gramoznice odprte na prevelikih površinah, iz katerih odvažajo le najlaže dostopni gramoz; grobelj, ki nastajajo v gramoznicah, nihče ne čisti in ne izravna. Da bi preprečili prekomerno pustošenje rodovitne zemlje in v prid slabo vzdrževanim gramoznicam bo Svet za komunalne zadeve in gradbeništvo dal ObLO Radovljica ustrezen' predlog za izboljšanje vseh gra-mozn-ic na njihovem ozemlju. C. R. PROIZVODNJA MLEKA PADA Kranjska mlekarna letos ne bo mogla doseči planirane proizvodnje, niti ne bo dosegla realizacije proizvodnje v letu 1957. Temu so vzrok ugodne cene prašičev in telet, spo„„„ , . . . , , vprecno molznostjo od 2200 do 2300 kot rajon za proizvodnjo mleka.,.; _ , „ , . , v ... , , , litrov. Preko 50 odstotkov celotne Kmetijske zadruge pa so se v zad- ... ., proizvodnje mleka gre danes za njem času preveč preusmerile na , . J ., . ... .....domačo uporabo (za družinske cla- pitanje prašičev in živine, in sicer . , ,V.. . „ ■ , . ne in za reprodukcijo). S povečano iz preprostega razloga, ker proiz- . ... ,. ,. j . ... . , . proizvodnjo in stimulirano ceno bi vodni o prašičev, čeprav v mlec- , . , ... . .. , . se domača poraba znižala najmanj nem rajonu, stimulira država s pre- ,„ „, _ \ , , . , r •' . _ .... na 40 v*. Računajo, da bi mlekarna nujami. Tega so se oprijele kmo- " ... * * %. ... , , . . . . . mogla odkupiti od 60% tržnega hiške zadruge in privatni proiz- " . J,nni , ' , "„ ... , , , , viska vsaj 70%, kar bi zneslo 8 vajalci, seveda v škodo mlekar- J... ' , .A . , . . milijonov litrov mleka na leto ali stva. Ce se tako stanje ne bo J „r „„„ ... , povprečno 25.000 litrov na dan. redna „ , . , Da bi kranjska mlekarna mogla odkupiti predvideni tržni višek, mora rekonstruirati sedanje naprave in .stroje ter povečati kapaciteto od 16 na najmanj 25.000 litrov mleka dnevno. Brez ozira na povečanje kapacitete pa mora nujno obnoviti oziroma nadomestiti že izrabljeno ln amortizirano strojno opremo mlekarne, ki je danes ena med najbolj izrabljenimi in zastarelimi mlekarskimi obrati v Jugoslaviji. Ker bo mlekarna, posebno še po priključitvi zgornjega dela Gorenjske, ki ga danes z mlekom oskrbuje Tolmin, uvedla oskrbo mleka v steklenicah, kar bo v interesu potrošnikov posebno v industrij- spremenilo, bo ogrožena preskrba potrošnikov z mlekom, oskrba i mlečnimi izdelki pa bo povsem izostala. Proizvodnja prašičev v kranjski občini se je namreč v letu 1958 povečala za več kot 30 %, ni pa se povečala krmna baza. Iz tega sledi, da kmetje za vzrejo prašičev uporabljajo tudi mleko. KMET NI ZAINTERESIRAN ZA POVEČANJE PROIZVODNJE MLEKA. ZAKAJ? Drugi vzrok za padanje proizvodnje mleka je prenizka odkupna cena, ki je precej manjša od kmetovih proizvodnih stroškov. Rekli ,smo že, da je odkupna cena mleka v letu 1957 in 1958 padla za 0,46 dinarjev, kar je nerazumljivo v primeri s cenami ostalih proizvodnih in potrošnih artiklov Vendar so do letošnjega leta odkupne cene za mleko še delno ustrezale proizvajalcem. Ker pa so letos za kmeta ugodnejše cene prašičem, ni več zainteresiran za povečanje proizvodnje mleka za trg. Odkupna cena mleka (22,59 dinarjev) je torej nižja od kmetovih proizvodnih stroškov. Izdatke bi krili z dohodki, če bi bila cena enemu litru mleka 24,32 dinarjev. skih podjetjih z večjim številom zaposlenih delavcev, bodo morali kupiti tudi stroj za pranje in stroj za polnjenje in zapiranje steklenic, razen tega pa zgraditi odgovarjajočo hladilnico za mleko v steklenicah. Prodajo mleka v steklenicah pa bo mogoče uvesti šele 1. 1960. Celotna rekonstrukcija mlekarne v Kranju in povečanje njene zmogljivosti bi po sedanjih računih stala 80 milijonov dinarjev. NOVE CENE MLEKA: ODKUPNA 26, PRODAJNA 35 DINARJEV Na podlagi vseh zgoraj navedenih dejstev in ugotovitev je Gospodarska poslovna zveza v Kranju sprejela sklep, da občinskemu ljudskemu odboru predlaga v odobritev zvišanje odkupne cene mleka na 26 dinarjev in prodajne na 35 dinarjev. S tem bi se podražile tudi cene nekaterim mlečnim izdelkom (skuta, smetana, polnomastni sir, surovo maslo itd.), cene nekaterim drugim izdelkom (n. pr. jogurt, «ir liptaver, Triglav sir itd.) pa bi ostale iste. Danes prodaja mlekarna mleko za približno 0,65 dinarjev izpod lastne cene. Pri približno 2,487.000 litrih mleka, ki jih bo mlekarna prodala letos neposredno potrošnikom na Gorenjskem, bo imela 1,416.000 dinarjev zgube. S predelavo mleka v surovo maslo in sire se ta zguba sicer krije, ne bo pa se mogla kriti pri manjši predelavi posebno še, ker prodajajo del izdelkov mlečnim restavracijam po nizkih cenah, ki dejansko niso ekonomske. Primerjava prodajnih cen mleka v ostalih potrošniških središčih v Sloveniji in v drugih republikah kaže, da je sedanja prodajna cena mleka za potrošnjo v Kranju (30 dinarjev) najnižja v republiki in v državi, z izjemo Murske Sobote, ki ima zaradi predelave mleka v mlečni prah izjemne pogoje. Tudi sedanje odkupne cene pri proizvajalcih so na področju kranjska mlekarne najnižje. A. Triler ' Is cerkljanske kronike Kaj imamo letos za pouk iu razvedrilo? r no oneunem neo OMU NAH VAJENCI V.. W«d najbolj pereče probleme strokov-Ile9a šolstva na Gorenjskem sodi predvsem izučevanje vajencev. Problem je 'lasti občuten na Jesenicah. Vajenska šola Jesenice domuje v poslopju M1S (Metalurška industrijska šo-'a) 2elezarne. Sola zaposluje le eno stalno učno moč, medtem ko so vsi ostali predavatelji honorarni. Zavod pripravlja predvsem naraščaj za kovinarsko, oblačilno in lesno stroko. Nedvomno je najbolj peroča ugotovitev ta, da število vajencev iz leta v leto pada in da se je število vajencev od skoraj 200, ki so obiskovali to šolo v povojnih letih, skrčilo letos na 83. Se več: število vajencev upada tudi zategadelj, ker se mojstri po eni strani branijo vajencev, po drugi strani pa vajenci ne vidijo možnosti, da bi si v obrtnih poklicih mogli zagotoviti primerno eksistenco. Večina mojstrov vajence, ki predstavljajo zelo ceneno delovno silo, samo izuči, takoj po izučitvi pa jih odpuste. Tako se morajo vajenci, ko opravijo pomočniški izpit, zaposliti v industriji. Tamkaj morajo seveda najpogosteje prijeti za popolnoma drugačno delo od tistega, za katero so se pripravljali v šoli. Nobenega dvoma torej ni — če s primernimi ukrepi tega pojava ne bo uspelo zajeziti, je obstoj jeseniške vajenske šole ogrožen. Tudi inteligenčni kvoclent na Soli j« precej nizek. Vpisujejo se predvsem dijaki, ki so v višjih razredih osnovne šole (bivše gimnazije) slabo izdelovali. — Seveda je to stanje glede na velike naloge in na razvoj obrtništva v prihodnosti vse prej kot razveseljivo. Jeseniška vajenska Sola ima tri oddelke za pouk splošnih predmetov, pri strokovnih predmetih pa so učenci razdelje- ni po strokah. Z reformo šolstva pa je pričakovati nekaterih sprememb. Vajenska šola bo verjetno reformirana tako, da bo obdržala le nekatere stroke od sedanjih, za stroke, ki pa jih bodo poučevali na šoli, pa nameravajo razširiti šolski okoliš. Dosedanji prostori obsegu pouka in številu vajencev razmeroma zadoščajo, brž ko pa bi se problem prostorov pojavil v akutnejši obliki, tedaj bi vajen-tka šola dobila prostore v stavbi sedanje osnovne šole »Tone Čufar« na Jesenicah. Cerklje so te kar razgibale. Is dneva v dan vabijo novi letaki na prireditve. © Na petih dosedanjih večerih Ljudske univerze nismo zasedli vseh stolov, vendar je led prebit, in odsek se bo trudil, da z zanimivimi predavanji, slikami in filmi ustreže poslušalcem. Na literarnem večeru pisatelja Bevka in tovarišev pa je bila dvorana polna predvsem pošolske mladine, ki je bila hvaležna našim literatom za večer. © Igralska družina je z dobro pripravljeno dramo Sveti plamen že trikrat nastopila doma in imela tudi pri ponovitvah natrpano dvorano. Za Silvestrovo pripravlja društvo zabaven spored. © Za proslavo Dneva republike je občinstvo dvorano napolnilo. Pri sporedu so sodelovali ciciban-čki, šolski pevski zbor, mladi godbeniki, godba na pihala in dramska sekcija. © Cankarjeva proslava za šolo je uspela. Zvečer naj bi bila prireditev za odrasle ■— pa so prireditelji zaman čakali ljudstva. Ali je bilo res krivo zgolj deževno vreme? V © Cerkljanski pionirji le niso kar tako. Tretje leto že izdajajo svoj list. Da je v zadnji številki »Odmevov izpod Krvavca« dobil helikopter prvo mesto, ni nič čudnega. Letalo je tri tedne vedrilo v Cerkljah in samo tri dni je moglo voziti. Ko je zabrnel motor, no — kar precej je bilo hrupa — smo pritekli mladi in stari, da bi videli, kako se ta zrakoplov dvigne i« kako pristane. Tudi igrali bodo naši pionirji. Ker je pravljica za mladega človeka privlačna, ni čudno, da so sa odločili za Janka ln Metko. © Za novoletne praznike bo lutkovna sekcija pripravila naSim najmlajšim novo veselje. Lutke ie oblačimo, oder opremljamo — ne bo prepozno. © Dvakrat tedensko se zbirajo naša dekleta na tečaju RK; vadile se bodo tudi pripravljati hrano sa bolnike. © Kmetijska zadruga oz. žene za-družnice pripravljajo gospodinjske tečaje: kuha, peka, pranje, kultura stanovanja bodo glavni predmeti, posebej pa bo živilski tečaj, kjer naj bi se mlade zadružnice naučile izložbi trgovine je knjižničar lepo preprostega krojenja in popravlja-in okusno razstavil Cankarjeva nja starega perila. J dela. © Ob zadnjem prazniku smo odprli Ljudsko čitalnico.. Na mizah so vsi naši časopisi, tudi revije že prihajajo in za začetek je kar precej bralcev. Prostorna zakurjena 60ba pa vabi še nove obiskovalce. Z novimi knjižnimi omarami in drugo opremo, ki jo dopolnjujemo, bo Čitalnica mikaven prostor za oddih in razvedrilo; lahko se bomo strokovno izpopolnjevali in si širili obzorje. Da šahovska sekcija spet zaživi, bo dal prijateljski turnir v prihodnjih dneh prvo pobudo. © V torek, 16. decembra se je končal dvanajsti tečaj našega Avto-moto društva. Spet je 21 mladih ljudi dobilo potrdilo, da po svoj prosti čas pametno izkoristili. © Za konec pa še zadnjo novost iz Cerkelj. Za premiero cinema-scope filma »Frklja« smo pretekli teden napolnili dvorano, čeprav je bila vstopnina povišana. Cerkljanska KZ je odstopila kino kranjskemu Kinematografskemu podjetju v upanju, da bo moglo to podjetje prikazovati boljše filme pri nižji vstopnini. Pak 4 Otme € meje, G 10 nad Jesenicami je so-' delovala s K 1 pri Beljaku itd. Tudi karavla G 23, ki se je zadrževala okoli Jezerskega, je vzdrževala kurirsko vezo s K 7 onstran na Koroškem. LEŽIŠČE NAD PREPADOM III gorenjska relejna linija je segala od Radovne preko Mežaklje in Save ter se povzpela na Karavanke. Tu je en krak zavil proti Kranjski gori z zvezo na Koroško do Ziljske doline, drugi krak pa je vodil po Karavankah, pod Golico in Stolom skozi Dxago pod gorami nad Tr-žičem ?n dalje za Kamnikom na Štajersko in na Vzhodno Koroško. Ko preživeli kurij Pesjak danes pripoveduje o tej kurirski zvezi, opisuje najtežjo karavlo — G 8. Ta se je premikala in selila po Mežaklji. Nemci so slutili, da je nekje v Mežaklji nekaj. Zato so večkrat nadzorovali tamkajšnji studenec, kot vabo vsakega živega bitja. Kurirji so zato imeli svojo karavlo najmanj uro daleč. Po vodo so hodili ponoči. Kakšne kraje so si izbirali za karavlo? »Neke noči sem prispel s kurirji s Primorske,« pravi Pesjak. »Izkazali so mi gostoljubje v sami ka-ravli. Ko sem se zjutraj z/budil, sem se prestrašil. Spal sem na skali med borovci ali bolje na leseni polici, ki je bila z vrvjo privezana na skalo. Pod menoj je bil kakih 200 metrov globok prepad — dno Mežaklje. To karavlo ?o imenovali orlovsko gnezdo.« PRVAK S FIZOLOVKO Voblačnem večeru sta se dve senci približevali izpod Karavank proti mrzli Savi Dolinki. Bila sta kurirja karavle G 29, ki se je zadrževala v Radovni. Previdno sta se približala cesti na Belem polju (nad Hrušico), se ustavila, v tihem skoku prečkala cesto in čistino onstran ter se spet ustavila in poslu.škovala pred železniško progo. Tu je bilo zmeraj nevarno. Nemške patrolo «o neprestano nadzorovale dolino in prometne zveze. Ker Je bilo vse tiho, sta smuknila preko tirov. Pred njima je bila še zadnja ovira — ledeno mrzla Sava. Spet sta prisluhnila in opazovala. Nekaj je bilo slišati onstran Save. So prišli na javko kurirji iz G 8 ali ne? Takrat, nenadoma . . . Namesto dveh znanih postav se je onstran premikala cela vrsta sumljivih senc. Nekaj je spreletelo skozi kosti, stisnilo srce. Njima bi sicer ne mogli do živega; tema in Sava, ki jih je ločila, je dajala poguma. Toda v postavljeno past bosta padla kurirja iz G 8 na oni strani. Vksak čas bosta tu. Kako jih obvestiti? Prav v tistem trenutku se je s onstran oglasil komaj slišni spo- znavni znak »Psst, psst!« Bili so pravi — kurirji iz G 8. Toda kdo so ostali? Vsekakor naši! Štefko je bil ko>j pripravljen. Do pasu gola, v temi svetla postava je Obila dokaj čudna. Ob prehodu čez vodo so se zmeraj slekli. Zakaj bi si močili obleko in potem zmr-zovali? Žensk tako ni nikjer. Valovi so rahlo zapljuskali. Pri naslednjih korakih je zavihtel s fižolovko, ki jo je imel stalno skrito v vrbju. Svetli odsev golote se je izgubljal v temi, se boril % valovi, fižolovka se je dvigala proti oblakom na eno pa na drugo stran. Ni ga spodneslo. Izkušnje bivšega državnega prvaka v alpskih kombinacijah so se uveljavile. \ ANGLEŽI! Štefan je tisto noč doživel se posebno presenečenje. »Angleži, neka misija,« mu je šepnil na uho eden od kurirjev, koj ko je onstran Save zlezel na suho. Mislil je, da so navadni potniki — aktivisti, ki gredo na neko konferenco — partizani. Toda, Angleži! V taki »obleki« mu je postalo nerodno, dasi je bila tema. Vendar ni utegnil za tako razmišljanje. »Kako čez Savo, čez tako mrzlo planinsko reko?« O »tem so »potniki« barali kurirje o vseh podrobnostih. Ze čez dan so ugibali o tem. Na specialki so opazili most čez Savo pri Hrušici ln nikakor niso mogli razumeti, zakaj potem v mrzlo, deročo vodo en kilometer višje. »Bunker je ob mostu, švabi, zvabil Bum, bum, drrr . . .« so jim dopovedovali kurirji. Toda, niso se hoteli sprijazniti. Niti zvečer, ko so prišli na javko. »Ce nas dobijo, bomo čez 14 dni prosti. Zamenjali na,s bodo z nem. visokimi oficirji, ki so pri nas ujeti,« so zatrjevali Angleži. Štefko pa Je bil neizprosen in kratek. »Ne bodo nas lovili in prijemali. Kar zaropotalo bo, če gremo tam čez,« je dejal v trdnem, da so vsi to razumeli. »Nič ne bodo gledali, kdo je Anglež, kdo partizan,« ja dostavil, zavil v vodo in dogovarjanja je bilo 'konec. Dolgi rep, 12 ali 14 mož je na tiho krenilo proti Savi. Prijeli so se za roke. Mrzla voda je vdirala v čevlje, po nogah navzgor. Nihče ni črhnil, zastokal. Nemška obhod-nica je lahko v bližini in vsak šuin bi bil usoden, čeprav jih je varovala Pesjakova brzostrelka onstran. Sredi Save je nenadoma izginilo nekaj senc. Vrsta se je pretrgala, nekaj je čofljalo po vodi. Trenutki napetosti! Nekaj pritajenih mednarodnih vzklikov je prodrlo do vrb in se zgubilo med smrekami v ozadju. Končno so prišli čez. Tako je potovala angleška misija po našem ozemlju takrat, brez avionov in vlakov. Toda med našimi kurirji so bili kar srečni, Za teden dni so se ustavili na karavli in se odpočili. Takratni »promet« je imel seveda polno ovir in težav. Potniki so morali v nekaterih primerih hoditi nepretrgoma po 10 ali 12 ur, da so prišli iz ene karavle do druge. Da bi bile poti varne, so se kurirji zlasti pozimi morali posluževati vode, drevja, korakov nazaj in drugih trikov, da so varali sovražnika pri odkrivanju kurirskih ivez. Kurirji niso vzdrževali zgolj »promet«. Kadar se je le nudila priložnost, so šli v akcijo. Napadali so razne bunkerje, manjše postojanke, patrole in rušili sovražnikove komunikacije. Zato je tudi mnogo kurirjev padlo. Kurirji po vsej Sloveniji zbirajo podatke in pripravljajo gradivo u svoji dejavnosti v NOB. — Izdati hočejo svoj zbornik. Tudi kurirji z Gorenjske ,so zbrali veliko zanimivih in .tudi pretresljivih zgodb, od koder imo povzeli tudi ta sestavek. K. M. Te dni je odprta v spodnjih prostorih Mestnega muzeja v Kranju razstava monotipij in olj Rudija Simčiča, slikarja, ki se je, če odštejemo razne ljubljanske likovne tečaje, izobraževal sam, kakor je vedel in znal, ter dosegel z desetletnim neumornim delom sorazmerno presenetljivo stvariteljsko kvaliteto. Učinkovite so zlasti njegove drzno zasnovane monotipije, ki izkazujejo fauvistični način upodabljanja in ki prehajajo tu pa tam v čiste, skoroda abstraktne likovne ter barvne igre. Olja za mo-notipijami nekoliko zaostajajo in so videti manj dognana. Avtor se jih namreč loteva s preveč grafičnimi prijemi, zaradi česar so nekako toga, trda. Motivni Simči-čev svet se posrečeno ujema z njegovimi fauvističnimi (»divjimi«) oblikovnimi nagnjenji, saj obsega živalstvo iz zemljine prazgodovine, tragiko človeškega življenja, karnevalske maske, onemelost. rib in cvetja, žuželke itd. Medtem ko si Rudi Simčič: OKRUTNOST nekateri naši likovni-amaterji skušajo utreti pot do uspeha ter pohval s pompozno propagando in sklicevanjem na številne zaščitnike, predstavlja Rudi Simčič samouka z resničnim, naravnim umetniškim darom, ustvarjalca, ki ne potrebuje reklamnih plakatov in vabil. V njegovih delih je resda opaziti takšne ali drugačne vplive (n. pr. Ronault, Moore, ilustracije iz prirodoslovne literature itd.), toda umetnikova osebnost se v njih ne izgubi. — Štefan Eržen Zavesa na šenčurskem odru se je dvignila DPD »Svoboda« Šenčur se je v soboto, 20. decembra predstavila s premiero ljudske igre v osmih slikah »Lajduk Janušek«. Glavna težava, ki jo je morala premagali igralski družina, je bila v tem, da je nastopilo v igri precejšnje število igralcev — kar preveč za majhne izmere šenčurskega odra Režiser Pepca Erzin se je lotila težke naloge, kajti igro je naštu-dirala z mladimi, igralci, ki nimajo posebno mnogo odrskih izkušenj. Kljub temu pa je igra zabeležila lep uspeh, kar so potrdili tudi gledalci z lepo udeležbo in priznanjem. Igro so ponovili v nedeljo popoldan na domačem odru. Tudi ob tej priložnosti niso zabeležili manjšega uspeha. -an »Log ritmi in ljubezen« v Kamniku Maturanti kamniške gimnazije so z uprizoritvijo Dobričaninove komedije »Logaritmi in ljubezen« prijetno presenetili kamniško občinstvo. Igra je bila podana živahno in dinamično; nikjer ni bilo opaziti za,stoja. Nosilci glavnih vlog Nataša Dolenčeva kot razredničarka, Franc Bregar kot šolski sluga, Albina Kolškova v vlogi Irene, Peter Zule v vlogi Borisa ln Milica Zagarjeva v vlogi Marte, zaslužijo za svojo igro vso pohvalo, prav tako tudi ostali člani razrednega kolektiva. Sodelovali so v*i učenci četrtega razreda ln kljub temu, da je bila večina prvikrit na^odru, so pod spretno režijo prof. Eleonore Vidic dosegli popoln uspeh. Gledalci — vstopnice so bile razprodane že v predprodajl — so se prisrčno zabavali in niso varčevali s priznanjem. Z igro bodo dijaki gostovali tudi na podeželskih odrih v kamniškem okolišu. Z. VIHAR POD TRIGLAVOM Riie Milam BaUsta Komandant Boris 29 Skupine partizanov so se neopažene približate Žirovnici. Medtem ko so eni obkolili železniško postajo, so drugi naložili v trgovini vsega, kar bi utegnilo koristiti borcem. Nemci so streljali bolj na slepo v noč, kot v partizane, kajti skupine borcev so bile tako dobro razpostavljene, da jim Nemci niso mogli do živega — one pa so Nemce kmalu ukrotile. 30 Trgovina je bila prazna, nemški streli se skoraj potihnili, saj jim partizani niso dali do besede — ko so iz železniške postaje, ki so jo partizani tudi zasedli, planili ognjeni zublji. Partizani so postajo zažgali, da ne bi več služila okupatorju. Take požare so ljudje v tistih letih gledali drugače, kakor sicer: kot nove zmago, kot nov udarec okupatorju. 31 Akcija je bila končana s popolnim uspt-hom in bataljon se je umaknil nazaj ljudje v jeseniškem kotu pa so vedeli, da borci v gozdovih ne počivajo. To so vedeli tudi Nemci in domači izdajalci, ki so se jim dostikrat tresle hlače v pravičnem strahu, dokler niso dobili plačila za svoj posel — maščevalne krogle . . . 32 Tako je bilo povsod, kjer je bil komandant Boris: akcija za akcijo, napad za napadom. Potem ga je napadla bolezen ln moral je zapustiti svoje borce. Pa ne za dolgo. Kmalu je bil spet med njimi — vse do tistega meglenega marčnega dne devetnajstopotlnštirldesotega. Bil je na čelu kglone skoraj tisoč mož, ko so se I/, megle pred njimi izluščile temne sonce. KRANJ, 26. DECEMBRA 1958 Glas Gorenjske 5 Sprejmem 2 pomočnika in navadnega delavca za zimska pečarska dela v akordu na oblogi. Močnik Peter, Tavčarjeva ulica 50. Kranj. 2221 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 04. MALI Od ASI Privatnikom ne objavljamo oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 50 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega ln oglasnega oddelka Je 475, uredništva 397. Kupim smrekovo, jelkovo ali borovo hlodovino. Mlakar Vilko, C. St. Žagarja 6, Kranj. 2169 Našla sem modro denarnico po Jelenovem klancu do centra Kranja. Naslov v ogl. odd. . 2201 Iščem službo in samsko stanovanje. Naslov v ogl. odd. 2206 Podjetje »TERMIKA« sprejme takoj skladiščnika za skladišče v obratu Bodovlje. Ponudbe osebno Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je danes, dne 24. decembra, po mučnem ♦rpljenju umrl naš dragi, dobri oče, stari oče, brat, stric in last JOSIP VLAHOVIC, upokojenec Dragega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v soboto 27. decembra ob 16. uri iz mrliške vežice Sv. Petra na Žalah na pokopališče. Ljubljana, Kranj, Zagreb — 24. decembra 1958. Žalujoča sinova Vili in Teo, hčerki Ignacija in Mara ter ostalo sorodstvo. OPOZORILO Knjigarna »Simon Jenko« v Kranju obvešča vse gospodarske organizacije, da sprejema pismena prednaročila za TISKOVINE ZA ZAKLJUČNI RAČUN 1958 PRIROČNIK (Sčekič) O SESTAVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA V prednaročilu je potrebno navesti kakšne vrste tiskovine (enotne ali za pavšaliste) in koliko kompletov. v upravi podjetja Ljubljana, Titova 22. 2207 Prodam 180 kg težkega prašiča. Naslov v oglasnem oddelku. 2208 Prodam moped »Tomos«. Sp. Br-niki 56, Cerklje. 2209 Prodam dobro ohranjen moški šivalni stroj znamke Pfaff. — Naslov v ogl. odd. 2210 Prodam Pfaffov levoročni šivalni stroj ali zamenjam za krojaškega. Naslov v oglasnem oddelku. 2211 Daljnogled 6 krat 3 prodam. — Reginčeva 4, Kranj. 2212 Prodam nekaj rabljenega dobro ohranjenega pohištva. Naslov v oglasnem oddelku. 2213 Prodam po zelo nizki ceni dia-tonično harmoniko 3-kratglašeno 3 in pol vrstno malo rabljeno. — Slivnik Kristijan, Mevkuš pri Gorjah. 2214 Prodam skoraj novo žensko kolo po zelo nizki ceni. Naslov v trgovini »Pri Kranjcu«, Kranj. 2215 Kupim tračnice za vagončke 60 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 2216 Gumi ploščo sem našla 9. decembra v Vodicah. Lastnik jo dobi v Cerkljah št. 15. 2217 Oddam sobo dvema tovarniškima delavkama, ki delata v dveh različnih izmenah in bi mi v dopoldanskem času pazili na otro ka. Lahko je tudi upokojenka. — Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl odd. pod »Visoko«. 2218 Izgubila sem dežnik od Ma-jerja do Gorenjskega tiska v Kranju, dne 21. decembra 1958. Poštenega najditelja naprošam naj ga vrne v »Prešernov hram«, Kranj. 2219 Prodam prašiča 170 ko, težkega. Smledniška 70, Kranj. 2220 AVTOPROMET KRANJ VOZNI RED GOLNIK—KRANJ—LJUBLJANA 6.00 7.30 10.30 14.00 14.50 17.50 j GOLNIK A 7.25 9.40 11.45 13.30 17.35 20.50 6.30 8.00 11.00 14.30 15.20 18.20 jj Kranj 7.05 11.45 14.05 1855 ^ UUBLLJANA Avtobus vozi ob nedeljah in državnih praznikih. Vozni red stopi v veljavo dne 28. decembra 1958 ln velja do preklica. 6.55 9.00 11.10 12.55 16.55 20.15 8.30 12.20 16.20 19.40 Oelta i* mtmita! V Krarju se je ludi trgovina vključila v priprave za Novo'e'no praznovanje. Frid ia s s /o] mi m^lmi v naše prodajalne, z veseljem Vam bomo pokazcli, za kn vse je posk bel Dad k M.az. Zcrdovclna nas bosta zapuščala in tudi za pr j tno preseneče: je bo po-skrb jeno tu ia lam. Ponislila ludi, kaj bosta rabila za pri-jemo sivlestrovonj? in Novi Hne praznike! Ne čakajta zadnjega dne, ma v€Č misli a že danes, kako b sta družini pripravila vesee in prijetje dneve I (Vašega obiska! RAZPIS »Okrajna zadružna zveza Kranj razpisuje mesto za referenta pašništva. Pogoj: ing. agronomije s 5-let-no prakso ali višji kmetijski tehnik z 10-letno prakso v pašništvu. — Prošnje z življenjepisom prejema OZZ Kranj 15 dni po objavi oglasa«. Zaključni predstavi za terene ob novoletni jelki. Nedelja, 28. decembra ob 9. in 11. uri M. V. Djordjevič: »Grašek«. Gostovanje v Lescah. Nedelja, 28. decembra ob 15. in 17. uri M. V. Djordjevič: »Grašek«. Gostovanje v Radovljici. Nedelja, 28. decembra ob 19.30 uri A. Huxley: »Giocondin smehljaj«. Drama v 9 slikah — Izven — Zveze z vlaki ugodne. Ponedeljek, 29. dec. ob 15. in 17. uri M. V. Djordjevič: »Grašek«. — Zaključni predstavi za terene ob novoletni jelki. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 26. decembra ob 20. uri — Izven. — William Faulkner: »Re-kviem za vlačugo«. — Uprizori eksperimentalno gledališče iz Ljubljane, v naslovni vlogi Štefanije Drolčeva iz SNG Trst. KUD DAVORIN JENKO, CERKLJE Nedelja, 28. decembra ob 15. uri v dvorani prosvetnega doma Šenčur pri Kranju: igra Sveti plamen. Nedelja, 28. decembra ob 19. uri v dvorani gasilskega doma Tacen pod Šmarno goro: igra — Sveti plamen. »STORZlč«, KRANJ: 27. decembra ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. film »DEJVI KROKET«, ob 22. uri premiera angleškega filma »BEŽNO SREČANJE«. 28. decembra ob 10. uri premiera amer. barv. risanke »PUSTOLOVŠČINE PERE DETLICE«, ob 13. uri slovenski film »KEKEC*, ob 15., 17. in 19. uri ameriški barv. film »DEJVI KROKET«, ob 21. uri amer. film »KRALJICA KRISTINA«. »TRIGLAV«, PRIMSKOVO: 27. decembra ob 19. uri slovenski film »KEKEC«. 28. decembra ob 16. in 19. uri premiera angl. filma »BEŽNO SREČANJE«. »SVOBODA«, STRAZISČE: 27. decembra ob 18 uri ter 28. decembra ob 17.30 in 19.30 uri franc. cinemascope film »GRENKA ZMAGA«. NAKLO: 27. decembra ob 19. uri amer. film »KRALJICA KRISTINA«, 28. decembra ob 15., 17. m 19. uri amer. barv. cinemascope film »TRIJE NOVČIĆI V VODNJAKU«. »RADIO«, JESENICE: 27. in 30 decembra ruski film »LETE ŽERJAVI«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah pa ob 16., 18. in 20. uri ter cb 10. uri matineja mladinskega filma. »PLAVŽ«, JESENICE: 27. 30. decembra italijanski barvni film »SIMFONIJA LJUBEZNI«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah pa ob 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja mladinskega filma. ŽIROVNICA: 27 in 28. decembra amer barv. film »ŽIGOSAN«. — Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 20. uri. DOVJE - MOJSTRANA: 27 in 28. decembra francoski barvni film »FRANCOSKI CANCAN«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 19. uri. KOROŠKA BELA: 27. in 28. decembra ruski film »LETE ŽERJAVI«. 29. decembra italijanski film »SIMFONIJA LJUBEZNI«. — Predstave v soboto in ponedeljek ob 19. uri, v nedeljo pa ob 17. in 19. uri. BLED: 26. do 29. decembra amer. barv. cinemascope film »SEDEČI BIK«. Predstave v petek in ponedeljek ob 20. uri, v soboto ob 17. in 20. uri ter v nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja. RADOVLJICA: 26. decembra ob 17.30 in 20. uri jugoslovanski do-kumentarni film »SEDMI KONGRES ZKJ«. 27. ob 20. uri in 28. decembra ob 15.30, 17.30 in 20. uri ameriški barvni wistavi-sion film »GORA«. LJUBNO: 27. in 28. decembra amer. barv. film »MIRNI ČLOVEK«. Predstava v soboto ob 19.30 uri. v nedeljo ob 16.30 uri. »KRVAVC«, CERKLJE: 27. in 28. decembra jugoslovanski film »SOLAJA«. Predstave v soboto ob 19.30 uri, v nedeljo pa ob 16. in 19. uri. »SORA«, SKOPJA LOKA: 26. in 28. decembra amer. film »MODRA TANČICA«. 2IRI: 27 in 28. decembra jugoslovanski film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 19.30 uri. »OBZORJE«, ŽELEZNIKI: 26. in 28. decembra sovjetski barvni film »DON KIHOT«. Predstava v petek in soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15. in 19 30 uri. DUPLICA PRI KAMNIKU: 27. in 28. decembra amer. barv. film »SIN BLEDOLIČNEGA«. Predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri. OLtOALlSCC »TONE ČUFAR«, JESENICE Sobota, 27. decembra ob 15. in 17. uri M. V. Djordjevič: »Grašek«. Pravljična igra v 5 dejanjih. — TRGOVSKO IN PREDELOVALNO PODJETJE „ŽITO" LJUBLJANA bo imelo letno inventuro v svojih organizacijskih enotah: mlini: Breg, Javornik, Globoko in Zapuže skladišči: Kranj in Lesce dne 30. 12. H58 popoldne in 31. decembra ves dan Delovni kolektiv želi vsem poslovnim prijateljem uspehov pdno NOVO LETO 1959 in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost »Komisija za razpis mest direstorjev pri ObLO Kranj na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občin in okrajev in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) razpisuje mesto UPRAVNIKA za novo trgovsko podjetje »GORENJKA« KRANJ Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. Srednja strokovna izobrazba — Jekonomska šola s 3-letno prakso v komercialni službi trgoiAke, kožne ln galanterijske stroke. 2. Nižja strokovna izobrazba z najmanj 5-Iefno prakso v komercialni službi trgovske, kožne in galanterijske stroke. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in dosedanji zaposlitvi je poslati Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 10. Januarja 1959a. DELOVNI ČAS TRGOVIN V NOVOLETNIH PRAZNIKIH »Trgovinska zbornica za okraj Kranj obvešča potrošnike, da bo trgovinsko omrežje na Gorenjskem v času Novoletnih praznikov imelo sledeč minimalni poslovni čas: 1. V MESTIH KRANJ, JESENICE, SKOFJA LOKA IN TRZlč: v ponedeljek 29. in v torek 30. decembra od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure; v sredo 31. decembra neprekinjeno od 8. do 17. are; v četrtek 1. Januarja bodo vse trgovine zaprte; v petek 2. januarja bodo po nedeljskem urniku odprte samo prodajalne mleka ter dežurne prodajalne kruha in dežurne trafike; v soboto 3. januarja bodo trgovine odprte od 8. do 12. ure, kolikor posameznim ne bodo občine dovolile inventiranja. 2. V VSEH OSTALIH KRAJIH GORENJSKE BO POSLOVNI ČAS TRGOVIN OBIČAJEN. »Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih ln okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, številka 52-644/57) ter v zvezi z 58. členom prečiščenega besedila uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ, številka 18-348/58) razpisuje mesto UPRAVNIKA KMETIJSKE ZADRUGE KOKRA Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. Srednja strokovna izobrazba — gozdarski tehnik; 2. Nižja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso T gozdarstvu, kmetijstvu ali sorodni panogi. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi piljite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 10. Jan. 1959.« Upravni odbor tovarne »Zvezda« tkalnica in tekstilna oplemenjevalnica Kranj, razpisuje delovni mesti: 1. VODJE KOMERCIALE 2. ING. KEMIJE Pogoji: 1. ekonomska fakulteta s 3-letno prakso, popolna ali srednja strokovna šola s 5-letno prakso, ali nepopolna srednja šola z 10-letno prakso v tekstilni stroki. 2. inženir kemije s prakso v tekstilni stroki. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe poslati do 31. decembra 1958 na gornji naslov. z Od vseh indonezijskih otokov, ki imajo •vojo kulturno tradicijo, je najbolj poznana Java, kjer so najstarejši pisani spomeniki stari že več kot tisoč let. Kasnejše kulturne in umetniške tradicije govore o bogatem ustvarjanju skozi tisočletja, kateremu so dali svoj pečat budizem, islam in samonikla domača folklora. Najstarejši spomeniki so pisani v danes izumrlem jeziku kavi, ki je imel veliko besed vzetih iz sanskrta in iz katerega se je razvil sodobni javanski jezik. Tudi črkopis, ki ga danes uporabljajo na Javi, se je razvil iz črkopisa jezika kavi, ki je staroindijskega porekla. Javanska literatura je bogata z deli različne vsebine. V jeziku kavi so ohranjeni spevi — v glavnem mitološki — od katerih so bili nekateri v času holandske kolonizacije prevedeni v holandski jezik. Ohranjene so tudi mnoge basni, legende in kronike, ki so jih v 14. stoletju natiskali. Starejša dela so zasnovana na indijskem Izročilu, v kasnejših delih, posebno ▼ zgodovinskih romanih, pa prevladuje Islamsko izročilo. Java ima bogate tradicije tudi v dramski umetnosti »vajang«, ki je našla izraz v različnih oblikah, od gledališča senki do maškcTad. Snov za igre je najpogosteje vzeta iz epov, indijskih in domačih. Bepedila ntjčešče sploh niso zapisana, temveč se prenašajo z ustnim izročilom, nekatera pa so zasnovana na pripovedkah. Najstarejši arhitektonski spomeniki — kamniti hrami — izvirajo iz 8. in 9. stoletja. Zgrajeni so v slogu, ki je doživel največji razcvet v 13. in 14. stoletju. Njihov skoraj edini okras so stilizirane levje glave. Skulptura je enostavna in .stroga. V 15. stoletju je ta umetnost začela pre-padati in v 16. stoletju so jo zamenjale islamske džamije. PRIJATELJSKA POZORNOST POMENI VEČ KOT DENAR Novo leto je pred VTati. Svojim domačim bi rade napravile veselje, toda s čim, se vprašujemo. Izložbe so polne lepih reči, vendar se ne moremo odločiti. Ce C Stanje cesi na Gorenjskem nI zadovoljivo. Dokazano je, da povzroči 35 % vseh prometnih nesreč slabo cestno omrežje. Razen tega pa povzročajo slabe ceste tudi veliko škodo na vozilih. V Kranjskem okraju pride zaradi goratega terena na kvadratni kilometer 0,78 km cest, medtem ko Je republiško povprečje 1,01 km cest na kvadratni kilometer. Na en km ceste pride na Gorenjskem 76,2 prebivalcev, v republiškem merila pa 73,8 prebivalcev. $2,6 •/• celotne dolžine cest na Gorenjskem odpade na ceste IV. reda, 21 •/• na ceste III. reda, 12 % na ceste II. reda in na ceste I. reda 4,4%. Vseh cest je 1,732.263 kilometrov ali približno 8,5 % celotnega cestnega omrežja v Sloveniji. Le 12 % vseh cest na Gorenjskem ima sodobno utrjeno cestišče, medtem ko zavzema neutrjeno in gramozno cestišče 88 •/». Na cestah I. reda je utrjenega 94 •/• cestišča, na cestah II. reda 31 %, na cestah III. reda 11 % in na cestah IV. reda samo 2,9%. kupimo možu lep pulover, nam bo zmanjkalo denarja za otroke,- če izberemo blago za obleko najstarejši hčerki, spet ne bomo imele dovolj za ostale člane družine. Kaj torej? Nikar si ne belite glave, če ,si ne morete privoščiti dragih daril. Ne gre za denar, ampak za pozornost, za to, da bo Novoletna jelka vesel družinski praznik. Otroke vključimo v priprave. Hčerka vam bo rada pomagala, ko boste pekle pecivo, njena bratca pa naj med tem na-strižeta barvasti papir in zavijeta vanj bonbone. Mož bo poskrbel za jelko, ki naj jo otroci skupno okrasijo. Pustite jim proste roke, saj imajo dovolj fantazije. Med seboj naj se obdarujejo. Na novoletnem sejmu bodo s svojimi prihranki lahko poceni kupili kako malenkost: igračko, čokolado ipd. Vi jim nato svetujte, kako naj darilo zavijejo. Med darili, ki jih vi pripravljate za otroke, naj bodo predvsem knjige, igrače (ustrezati morajo starostni dobi otroka), slaščice, šolske potrebščine, vaši lastnoročni izdelki in podobno. Pri poklonili pazite na to, da noben otrok v družini ne bo imel občutka, da je prikrajšan. Če otroku ne morete kupiti tistega, kar si želi, ga že prej obzirno pripravite na to, sicer bo preveč razočaran. Veliko veselje boste napravile najmlajšim, če jih boste pustile na novoletne otroške prireditve, na katerih bodo občudovali Dedka Mraza, palčke, snežinke, vile, pravljične hišice ia gozdne živali. Usodza fiteUitevokie j 2 G) D Q OD ] ID (D § u o 75 MILIJONOV ZALJUBLJENIH Amerikanci praznujejo vsako leto dan zaljubljenih. V tem letu je šlo skozi ameriške pošte 300 milijonov dopisnic z željami, ki jih je poslalo 75 milijonov zaljubljenih. »Ni težko zračunati,« _ je rekel nekd poštar, »da so mnogi pisali več kart eni ljubljeni osebi, ali pa je takih ljubljenih oseb bilo več.« RIBE v VODNJAKU Miloš Vitas iz Počitelja pri Gospiću je lastnik zares nenavadnega vodnjaka. Poleti in jeseni se v njem lahko lovijo kleni in še nekatere druge ribe. Ugotovili so, da ribe pridejo v vodnjak po podzemeljskem toku iz bližnje reke Like. KDO JE NEVARNEJŠI — lev ALI MlS? Ernest Svvain, ki je zaposlen v londonskem Zoološkem vrtu, je 15 let delal z levi, ne da bi imel kakršnekoli neprilike z njimi. Nedavno so ga premestili k glodalcem. In tukaj ga je že prvi dan do krvi ugriznila — čisto navadna miška. TEŽKA stava Slma Ožegovič, kovač iz vasi Kadina Glavica, Je stavil s svojim bratom, da se bo obril z navadnim nožem. Sima je stavo dobil, čeprav so bile bolečine pri britju, ki je trajalo pol ure, precejšnje. Kako nevarno utegne biti prehitevanje pod vrhom klanca, nam zelo zgovorno priča prometna nesreča, ki se je primerila v sredo, 17. decembra ob 13.27 uri na cesti I. reda na Potokih pri Jesenicah. Ob tem času je hitel Transturistov avtobus s 45 potniki — delavci popoldanske izmene proti Jesenicah. Vozil je šofer Franc Trampuš. h. nasprotne strani se mu je naglo približeval tovornjak s prikolico H-10076 iz Šibenika. Naključje je hotelo, da se je med obema avtomobiloma znašlo vprežno vozilo Stanka Korošca iz Zabreznice. Kljub temu, da je cesta pod vrhom klanca vse prej kot pregledna, se je šofer tovornega avtomobila Ante Baranovič odločil, da bo vprežno vozilo prehitel. Medtem pa se je avtobus tovornemu avtomobilu preveč približal, šoferju Baranoviču je še uspelo spraviti tovornjak mimo avtobusa, prikolica pa je pri zaviranju treščila v levi sprednji del avtobusa. Morda je bilo nekaj sreče tudi v tem, da je avtobus v trenutku udarca že stal. Udarec je bil zategadelj šibkejši. Kljub temu pa so bile posledice porazne. Avtobus je utrpel škode za 1,300.000 dinarjev, prikolica tovornjaka pa 150.000 dinarjev. Človeških žrtev na srečo ni bilo, pač pa so bili štirje potniki bolj ali manj hudo poškodovani. Hudo poškodovan je bil 50-letni delavec Ivan Kolarič, lažje poškodbe pa so utrpeli 24-letni Mirko Birkič, 32-lctni Alojz Sparovec, 23-letni Vinko Krempuš in Stanko Praprotnik. aorcnjtlicšjig ^ "bodre A PTed časom mi je prišlo na uho, da je dvorišče hiše v Kidričevi ulici 20 na Slovenskem Javorniku preplavljeno z gnojnico. Ker mi gredo take in podobne »elementarne« nesreče zelo na živce, sem se seveda takoj potrudil na kraj nesreče. Pa je menda smola hotela, da je bilo takrat nekaj stopinj Celzija pod ničlo. Nisem naletel na poplavo, temveč na pravcato drsališče. Ker sem bolj slaboten v nogah, me je spodneslo in pogrnil sem se kakor dolg in širok. Zaenkrat sem imel dovolj. Pred nekaj dnevi sem tisto nesrečno dvorišče z drsališčem ponovno obiskal. Tokrat bi pa za spremembo kmalu utonil, kajti živo srebro stoji precej nad ničlo. Kar zaplaval sem po tistem smrdljivem jezeru. Pa nikar ne mislite, da je tisto dvorišče s hišo kar tako. V hiši imajo prostore elektrotehnična delav-■ica, trije lokali, moderna mesnica, manufakturna trgovina in prodajalna zelenjave. Najbolj nerodno pa je to, da vsi ljudje, ki so zaposleni v teh lokalih, uporabljajo, kakor trdijo, samo eno stranišče. Sicer je angleško, vendar že osem let ne opravlja posebno dobro svoje funkcije. Seveda ni torej nič čudnega, če je dvorišče vse leto preplavljeno. Kljub vsem pritožbam na sanitarne inšpekcijo in drugam se ni položaj nič zboljšal. Ze zavoljo lokalov, ki domujeje v tej hiši, bi konec koncev le morali storiti tej nevšečnosti konec. /\> Pa še ena hudo nevšečna stvar, ki pesti nakelske sadjarje. — Ko sem se nr«** nekaj dnevi potikal po Naklem, sem naletel na sadjarje, ki 50 nakladali jabolk* na tovornjak. Kar sline so se mi pocedils-ko sem zapičil poglede na izbrane sorte sadja. Pa me je videl neki sadjar, s komolcem me je dregnil med rebra in se »obahal: »Kajne, lepo robo imamo? Ne ja, zato smo bili pred tremi leti tudi odlikovani na kmetijski razstavi v Naklem. Okrajna zadružna zveza nas je odlikovala > srebrnimi in bronastimi medaljami.« »Saj jih tudi zaslužite,« sem pribil. »Pa mi ne bi hoteli tiste medalje pokazati?« »Nak, to pa ni mogoče,« se je izvijal možakar. »Takrat so nam namreč dali prav čedno poslikana papirna priznanja. Za me niso gotove?« »Kaj pa mislite,« se je razhudil možakar. »Ce bi bile medalje narejene, bi jih prav gotovo poslali. Kaj menite, da je mogoče tako imenitno stvar kar iz rokava stresti? Saj je še Noe svojo barko trideset let pacal, pa je bila konec koncev «am» barka! Sicer ne vem, koliko časa je Noe delal tisto barko, ker me ni bilo poleg, zdi p« se mi, da bi Noe tiste medalje naredil prej kot v treh letih. Vas pozdravlja Vaš Bodičar! FRANK OWCN:l EDDIE CHAPMAN P R I PO VE D U J E »Molči,« sem zamrmral Amaloju po francosko, vedoč, đa zna Stube samo nemški. Stopil sem malo stran in naglo rekel Amaloju, naj mi pove samo svoj naslov. Ta se je naglo znašel, mi segel v roko in mi pri tem izročil posetnico. »Kaj pa je hotel ta človek?« je hotel vedeti Stube. »Ah, srečal sem ga v nekem klubu ali kje drugje in kupil od njega čaj. Spreten črnoborzijanec je.« Moji razlagi jc očitno verjel. Ko sem prišel domov, sem si ogledal Amalojevo posetnico in zagledal na njej naslov neke kavarne v Latinski četrti. Naslednji dan sem se izmuznil nadzorstvu. Kavarna se ni prav nič razlikovala od drugih lokalov te vrste. Amalo-jeva žena, plavolaska, se je zabavala, ko sva ji pripovedovala o najinih doživljajih v Romninvillu. Amalo je zapustil taborišče kasneje kakor jaz in tako mi je lahko povedal, kaj se je zgodilo z Anthonyem Faramusem, fantom, ki je z menoj sedel na Jerseyu. Amalo mu je kdaj pa kdaj poslal kak paket s hrano. Zahvalil sem se mu za njegovo dobroto. Seveda ga je zanimalo, kaj počenjam v Parizu. Nisem mu povedal. »Dobro,« je rekel. »Kakršnokoli igro že igraš zdaj, če boš kdaj potreboval pomoč ali morda skrivališče, se lahko zaneseš name.« Prisrčno sem mu segel v roko, zakaj vedel sem, da je zanesljiv prijatelj. Ob slovesu sem mu obljubil, da ga bom spet obiskal. Naslednje jutro me je poklical von Grunen k sebi v stanovanje. »Fritz, rad bi videl, če bi šli z mano v hotel Lutetia. Neki naš prijatelj bi vas rad videl. Pameten fant in zelo vpliven. Rad bi vas prosil, da bi pustili nekaj denarja in fotografski aparat v Angliji za enega izmed naših agentov. Fanta, ime mu je bilo Krauser, sem srečal v majhnem parku na Boulevardu Raspail. Bil je šibke postave, nežne polti in očitno homoseksualec. »Že toliko sem slišal in bral o vas,« je zamrmral. »Kakšno fantastično srečo ste imeli!« Vtem ko je govoril, me je s pogledom preiskoval od glave do peta. Von Grunen mi je mimogrede nekaj poveda. o ugledu tega moža. Polovil je več britanskih agentov kot katerikoli drug član protivohunske Dienststelle. Pogosto je obiskoval vse nenavadne in »nenaravne« kabarete, posedal po barih in bil je videti kakor sirotek, ki srka gin. V resnici pa je videl vse. Njegovo delo je slonelo na teoriji, da bodo britanski agentje, če so seznanjeni s predvojnim Parizom, ponovno obiskali stara zabavišča. Ker so Britanci uporabili precej ljudi, ki so poznali predvojni Pariz in njegove lokale, je dosegel izredne uspehe. Von Grunen se je poslovil in s Krauserjem sva šla na kosilo v Le Frog, majhno, umazano restavracijo, v kateri so visele zarjavele verige in stari železni lonci. Lokal je bil poln Francozov. »Prosim vas, govorila bova samo francoski,« mi je rekel Krauser. Napravil je kretnjo z roko, prihitel je lastnik in nam takoj priskrbel mizo, čeprav so ljudje zunaj stali v vrsti. Ker sta se Krauser in lastnik pomembno spogledala, sem sklepal, da tudi slednji dela za Nemce. Med izvrstnim (črnoborzijanskim) obedom mi je Krauser zastavljal na videz nedolžna vprašanja. Ni mi bilo ravno prijetno pri srcu, zakaj čutil sem, da je moj sosed popolnoma j>repričan, da jaz nisem čist. Mislil je, da je s svojo dvospolno bistroumnostjo zavohal neko kaznivo skrivnost. No videz sem se smejal, mu nazdravljal s čašo, počasi kadil in se, kolikor sem le mogel, delal, da sem brezbrižen. Ob koncu obeda je Krauser iznenada izstrelil vprašanje: »Ali poznate Dennisa W ...? in omenil nekega zelo znanega Londončana. »Ja, poznam ga,« sem odgovoril. »Ali dela ta mož za britansko obveščevalno službo?« »Kako zavraga naj jaz to vem?« sem ga vprašal. »3e nikoli nisem imel časti, da bi srečal kakega gentlemana iz te znamenite stroke ... Še več, ne mika me posebno, da bi katerega srečal.« Krauser se je porogljivo nasmejal. »Oprostite, mislil sem, da ste morda po svojih popotovanjih naleteli nanj in zvedeli, s ,čim se pravzaprav ukvarja?« ' . Poslovil sem se in zaskrbljen odšel domov. Čez nekaj dni sem bil na večerji, ki jo je priredil von Grunen za Krauserja in neko žensko, zaposleno v naši Dienststelli, gospo von Lipperjevo. To je bilo zelo ljubko, izobraženo bitje na pragu štiridesetih let. Bila je še vedno zelo mikavna in von Grunen jo je zelo prijazno pozdravil. Njen mož je bil poveljnik letalske eskadrilje. Vedela je, da bo obiskal Anglijo in zanimalo jo je vse, kar sem ji pripovedoval, zakaj zastavila mi je neznansko veliko vprašanj. Krauser je pazljivo poslušal moje odgovore; bilo je, kakor da mačka preži na miš. Nisem bil j)repričan, kdo je bil mačka, morda sta bili kar dve. Toda večerja je v družabnem pogledu USptla. Zdaj sem vsak dan odhajal s von Grunenom in padalskim kapetanom v glavni stan nemškega letalstva, da bi zvedel datum svojega odhoda, toda vedno se je odgovor glasil: »Danes ne.« Nemci so bili očitno vznemirjeni zarad' velikanskih izgub svojih letal, ki so jih poslali nad Britanijo. Časniki so bili tedaj polni novic o možnosti zavezniškega Izkrcanja v Franciji. Von Grunen me je po neki konferenci obiskal in rekel, da moram ob prihodu v Anglijo predvsem dognati kraj in datum invazije.