glasilo slovenskega elektrogospodarstva marec 2002 S m BO GRADIL USE GRŠKO TRZISCE JE BALKAN vsebina 2 ELEKTRARNE NA SAVI BO GRADIL HSE 12 Po nekajletnih zapletih z za-Ëetkom gradnje verige hidroelektrarn na Spodnji Savi naj bi se letos vendarle premaknilo. Zadnje razprave so pokazale, da lahko ta projekt us-pepno izpelje le Holding Slovenske elektrarne, ki ima edini na voljo dovolj sredstev in strokovnih kadrov. PRIVATIZACIJA V EES Napovedana skorajpnja privatizacija nekaterih elektroenergetskih podjetij naËenja tudi vprapanje socialne varnosti zaposlenih. Zato ne presene-Ëa, da se v pogovore na to temo aktivno vkljuËuje tudi Sindikat dejavnosti energetike, ki je med svoje temeljne programske cilje vkljuËil ravno varnost in skrb za vse svoje Ëlane. PRESTRUKTURIRANJE PREMOGOVNIKA VELENJE 22 PRESTRUKTUR 27 Velenjski Premogovnik je pripravo na træne razmere gospodarjenja zaËel æe pred leti in rezultati tega dela se danes kaæejo v uspepnem poslovanju. Tako so ob enakih proizvodnih rezultatih v zadnjih desetih letih ptevilo rudarjev skoraj prepolovili in hkrati ustanovili sedem novih podjetij, v katerih je delo na-plo 1300 zaposlenih. NAJPOMEMBNEJ©I GR©KI TRG JE BALKAN GrËija je svoj trg z elektriËno energijo odprla pele lani oziroma kot ena zadnjih dræav Evropske unije. Vzroke za to gre iskati predvsem v pomanjkanju lastnih proizvodnih zmogljivosti in ustreznih daljnovodnih povezav, saj je bila na zahodnoevropski energetski sistem UCTE vezana preko jugoslovanskega omreæja, ki pa je bilo v vojni moËno popkodovano. V PRIMEŽU TRŽNIH IZZIVOV 39 Elektroinptitut Milan Vidmar je v energetskih krogih znan predvsem kot specializirana strokovna ustanova za raziskave v energetiki. V zadnjih letih si je moral svoje delo v celoti poiskati na trgu, pri Ëemer je opaziti predvsem upadanje sistemskih raziskav, brez katerih pa po mnenju dr. Maksa Babudra slovenski elektroenergetski sistem nima prave prihodnosti. TUDI DRUGA HE KMALU NA MREŽI Sopke elektrarne so pred Ëasom uspepno konËale dela na HE Doblar II, s Ëimer se dejansko konËuje tudi obdobje zahtevnih gradenj dveh novih elektrarn na SoËi. V dobrih ptirih letih si je skupina, ki je vodila oba projekta, nabrala vrsto strokovnih izkupenj, ki jim bodo zagotovo koristile tudi pri izvedbi nadaljnjih podobnih del. cas tveganj in priložnosti Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI©TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica:Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjic@eles.si predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El.Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana Peter Zebre STUDIO CTP d.o.o. Ljubljana DELO TISKARNA d.d., Ljubljana ¦il.tHli:^ je vpisan v register casopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAS STLK med izdelke informativnega znacaja. NAS STLK je brezplacen. Naklada 7.500 izvodov Prihodnja številka Našega stika izide 30. aprila 2002. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 17. aprila 2002. Foto Miško Kranjec ISSN 1408-9548 www.eles.si z odloËitvijo, da preidemo iz reguliranega v deregulirani sistem in proglasimo elektriËno energijo za blago, smo dejansko sprejeli tudi doloËena pravila, ki veljajo v trænem sistemu. Med njimi gre vsekakor poudariti tistega, ki pravi, da je kupec oziroma odjemalec kralj, pa tudi tistega, ki opozarja, da smo z vzpostavitvijo konkurenËnosti odnosov sprejeli tudi doloËen sistem tveganj. Po glavni definiciji, zapisani v Slovarju slovenskega knjiænega jezika, pomeni tvegati, podati se za dosego cilja v nevarnost. »e to definicijo prenesemo v nap konkretni primer, bi lahko dejali, da so se odjemalci z namenom zagotovitve cenejpe elektriËne energije podali hkrati v nevarnost, da ob nepoznavanju vseh lastnosti lastne porabe in poslediËno slabi pripravi in sklenitvi dobavnih pogodb lahko v doloËenih primerih ostanejo celo brez te dobrine oziroma jo morajo v izrednih razmerah krepko preplaËati. Na drugi strani so se pe veËjemu tveganju izpostavili proizvajalci elektriËne energije sami, ki lahko v veliki æelji po zagotavljanju uspepnega poslovanja in dobiËka hitro sprejmejo nekaj napaËnih odloËitev in skupaj z njimi potonejo. Del tveganj pa je ostalo tudi na dræavi, ki lahko z nekaj napaËnimi signali vlak, ki pelje po poti liberalizacije energetskega trga, hitro iztiri in prevrne. Seveda pa je to le ena plat medalje, saj pomeni Ëas tveganj tudi Ëas ptevilnih novih priloænosti. »e se znova vrnemo k uradni obrazloæitvi tega pojma, je v zvezi s priloænostjo zapisano, da gre za doloËen dogodek, dejstvo ali splet ugodnih okolipËin, ki omogoËijo uresniËitev neËesa. In v tej luËi smo, vsaj za zdaj, Ëas tveganj v slovenskem elektrogospodarstvu dobro izrabili tudi za nekaj spodbudnih priloænosti. Tako smo z vzpostavitvijo upravljalca prenosnega omreæja, agencije za energijo, energetske borze in doloËitvijo vlog posameznih ude-leæencev igre z imenom trgovanje z elektriËno energijo zgrabili priloænost, da na napem podroËju postavimo nov sistem, prilagojen evropskemu okolju. Z ustanovitvijo Holdinga slovenske elektrarne pa tudi odlo-Ëno zgrabili priloænost, da si v procesu novo nastajajoËih tr-ænih odnosov izborimo ustrezno mesto ne le na dræavni, tem-veË tudi regionalni ravni in s tem vsem nam zagotovimo nadaljnje uspepno delo. 1 tema meseca Elektrarne NA SAVI BO GRADIL HSE V zaËetku marca je vlada sprejela predlog zakona o spremembi zakona o pogojih koncesije za izkoripËanje energetskega potenciala spodnje Save in ga posredovala v obravnavo dræavnemu zboru, da bi ga potrdil po hitrem postopku. S tem korakom se odpirajo vrata za prenos koncesije, ki je bila leta 2000 podeljena Savskim elektrarnam Ljubljana, na Holding slovenskih elektrarn. bo del sredstev, predvsem tisti za infrastrukturo, odvajal iz dræavnega prora-Ëuna in bo zato tudi podvræen povsem drugaËnim mehanizmom nadzora oziroma kontrole. Energetika se bo na spodnji Savi financirala iz dobiËkov oziroma trænih maræ in v pristojnosti investitorja je, da se bo odloËal, na kakpen naËin bo ta denar porabljal. Tisti del, ki ga bo prispevala dræava, pa bo moral biti pod nadzorom pristojnih ministrstev. Zaradi izvedbe uËin-kovitega nadzora je zato nujno, da imamo dva loËena raËuna. Poleg tega je dr. Golob pe pojasnil, da podoben sistem na podroËju energetike æe velja v Rudniku Trbovlje-Hrastnik, kjer sta povsem loËena raËuna za izvajanje zapiralnih del (financira se iz proraËuna) ter za proizvodnjo premoga. Glede moænosti vstopa tujih stratepkih partnerjev pa je menil, da predlog zakona o spremembi zakona o pogojih koncesije za izkoripËanje energetskega potenciala spodnje Save pupËa odprta vrata. Sicer pa so predstavniki vlade prepri-Ëani, da je Holding slovenskih elek- K 2 ot je znano, je vlada æe v zaËetku tega leta na podlagi predinvesticijske zasnove ugotovila, da podjetje SEL samo ni sposobno uresniËiti celotnega projekta za gradnjo verige spodnjesavskih elektrarn. Zato je 7. marca obravnavala in sprejela predlog zakona o spremembi zakona o pogojih koncesije za izkoripËanje energetskega potenciala spodnje Save. Kot æe reËeno, ta zakonska novela omogoËa prenos koncesije na Holding slovenskih elektrarn. Ob tem je vlada predlagala dræavnemu zboru, da omenjeni predlog zakona obravnava po hitrem postopku zaradi izrednih potreb dræave. Kot je med drugim zapisano v obrazloæitvi tega predloga, HSE zdruæuje vse kadrovske in finanËne potenciale slovenskih podjetij za proizvodnjo hidroenergije. HSE bo po prevzemu koncesije postal koncesionar in investitor celotne verige hidroelektrarn na spodnji Savi. V skladu s programom aktivnosti, ki ga je 28. februarja na izredni seji potrdil tudi nadzorni svet druæbe, bo HSE ustanovil dve novi druæbi. Druæba za vodenje energetskega dela investicije bo imela sedeæ v Mariboru, druæba za vodenje gradnje ostale infrastrukture pa v Posavju. Kot je povedal dr. Robert Golob, dr-æavni sekretar za energetiko in predsednik nadzornega sveta HSE, æe po samem zakonu o koncesiji izhaja, da se brez varovalke trarn v tem trenutku edina druæba, ki lahko zdruæuje potrebne kadrovske, tehniËne in finanËne zmogljivosti slovenskih hidroproizvodnih podjetij. Bistveno je, da bo HSE v celoti sposoben uresniËiti spodnjesavski projekt. BREZPLODNE RAZPRAVE O SPODNJI SAVI V ©KODO SOCIALNE VARNOSTI V Sindikatu SDE druæb, povezanih v holding HSE, in v SDE kot sindikatu dejavnosti energetike ugotavljamo, da je nap temeljni cilj - ohranjanje socialne in ekonomske varnosti zaposlenih v druæbah HSE - s politiziranjem glede izvedbe projekta HE na spodnji Savi v zadnjem obdobju resno ogroæen. Zato od uprave HSE zahtevamo, da v naj-krajpem moænem Ëasu pripravi in za-Ëne uresniËevati vse potrebne ukrepe za izpolnitev temeljnih ciljev, za katere je bil holding tudi ustanovljen. To je bil poglavitni sklep izredne konference Sindikata dejavnosti energetike, ki jo je konec februarja predsedstvo SDE sklicalo z namenom, da projekt gradnje verige spodnjesavskih elektrarn vendarle premakne z mrtve toËke in ga usmeri k izrabi strokovnega znanja, akumuliranega v povezanih druæbah. Celotna zgodba se je pravzaprav zaËela æe z velikim politiziranjem glede vpra-panja samega sedeæa holdinga, ko je SDE vse vpletene akterje æe tedaj pozval, naj zaposlenim v energetiki vendarle dajo potreben Ëas in jim omogo-Ëijo, da sami odloËajo o svoji usodi. Ker pa se je zgodba zaËela ponavljati ob iskanju najprimernejpega sedeæa druæbe, ki naj bi izpeljala projekt spodnje Save, je predsedstvo SDE znova posredovalo, tokrat predvsem zaradi ocene o socialni ogroæenosti njegovih Ëlanov. Iz javnih razprav je bilo nam-reË razbrati, da se razmiplja celo o oddaji tega projekta druæbam zunaj elektrogospodarstva, kar pa je glede na raz-poloæljivi strokovni potencial in dokazane investicijske uspehe posameznih podjetij, povezanih v Holding Slovenske elektrarne, za sindikat povsem nesprejemljivo, saj bi poslediËno pomenilo, da bi domaËi strokovnjaki dejansko ostali brez dela. Zato je bila tudi sklicana izredna konferenca, na katero so sindikalisti povabili direktorja holdin-ga mag. Draga Fabijana, predsednika zdruæenja za energetiko pri GZS dr. Franca Æerdina, dræavnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba in predsednika sekcije za energetiko pri zdruæenju delodajalcev Slovenije Davida ValentinËiËa, da bi se skupaj pogovorili o spornih vprapanjih in skupa-li poiskati pot za premaknitev spo-dnjesavskega projekta z mrtve toËke. Tako je predsednik SDE Franc Dolar v uvodu v razpravo ugotovil, da se pri izvajanju enega od treh ciljev povezovanja v holding, gradnje spodnjesav-ske verige, kaæe razpoka, pri Ëemer se dogaja, da skupni interesi niso veË skupni, temveË parcialni. Poleg tega se je v delo holdinga znova zaËela ostreje vmepavati politika, in to ne le lokalna, temveË na ravni holdinga tudi strankarska, doloËene pritiske glede izvajanja skupnih ciljev pa je Ëutiti celo v okviru sindikata. V SDE se zavedamo, je poudaril Franc Dolar, da je holding napa edina perspektiva in zato je treba storiti vse, da bo zaæivel tako, kot je bilo zamipljeno, ter da bo vzor razrepeva-nja nadaljnjih teæav v energetiki. Zato smo se tudi odloËili za izredno sejo, da od najodgovornejpih v holdingu zahtevamo, da ostreje vzamejo vajeti v roke ter da vsem, ki se æelijo vmepavati v delovanje holdinga in izvajanje njegovih kljuËnih projektov, jasno povemo, naj nam dajo prostor in moænosti, da izpeljemo zastavljene cilje uspepno do konca, saj imamo na voljo dovolj lastnih strokovnjakov. Dræavni sekretar za energetiko dr. Robert Golob pa je v zvezi z obravnavano temo dejal, da je holding doslej opravil pomembno delo pri skupnem nastopu na trgu in zagotavljanju konkurenËnosti slovenskih proizvodnih podjetij, kar je bila tudi ena prednostnih nalog ob vladni pobudi za njegovo ustanovitev. Drugi namen pobudnikov zdruæitve proizvodnih podjetij pa je bil tudi zagotavljanje skupne investicijske politike z namenom zdruæitve finanËnih in kadrovskih potencialov znotraj povezanih druæb oziroma izoblikovanja odli-Ëne investicijske skupine, ki bo tudi fi-nanËno podprta. Z vmepavanjem lokalne in strankarske politike pa je na tem podroËju priplo do konfliktnih razmer, ki jih je treba Ëim prej preseËi, saj je projekt skupne investicijske politike kljuËnega pomena za nadaljnji obstoj holdinga. Pri tem so sklepi vlade znani, na vodstvu holdinga pa je, da zaupane naloge tudi uresniËi in izbere najboljpe in strokovno utemeljene repitve. Direktor holdinga mag. Drago Fabijan pa je najprej opozoril na uspepno prodajo letopnje proizvodnje na trgu in dodal, da se pe naprej vlaga V ZAMIK? zadnjih mesecih je bilo na vladno politiËnem prizoripËu kar precej pomislekov glede predlaganega zakonskega prenosa koncesije za gradnjo spodnjesav-skih hidroelektrarn na HSE. NajveËji problem je bil v tem, da so se pri tem projektu sile drobile, namesto da bi se zdruæevale. Ogromno energije in Ëasa se je izgubilo ravno pri sledenju naËela: Deli in vladaj! Nazadnje sta se na bojnem polju izkristalizirala dva moËna interesa, se ostro spopadla, prevladal pa je koncept z moËnejpo podporo. Kot so zatrdili predstavniki vlade, ne gre za politiËno, temveË za strokovno odlo-Ëitev. Konec koncev je predlog pripravilo poslovodstvo Holdinga slovenskih elektrarn, potrdil pa ga je njegov nadzorni svet. Predlagana repitev je ob navzkriæju razliËnih interesov kompromisna repitev, ki naj bi pospepila uresniËevanje spodnjesavskega projekta. Koliko je nekaj res idejno trdno, strokovno utemeljeno, ekonomsko upraviËe-no, finanËno stabilno in etiËno nesporno, bo seveda dokonËno preveril pele Ëas. Trenutno visi v zraku veË vprapanj: Je na voljo dovolj Ëasa, da bi izpeljali vse potrebne proceduralne spremembe? Bo koncesijska pogodba podpisana do junija? Ali se bo konkretna gradnja HE Boptanj res zaËela pe letos? Glede tega je MiklavËiË izrazil resne pomisleke in opozoril na teæave, ki po njegovem mnenju letos ne bodo omogoËile za-Ëetka gradnje. Ob tem je lakoniËno pripomnil, da bo zelo vesel, Ëe se je v napovedi zmotil. Kakor koli æe, sedaj imajo KopaË, Golob in Fabijan enkratno priloænost, da praktiËno dokaæejo tisto, kar so zagovarjali pri pojasnjevanju najnovejpega koncepta. »e jim bo to v resnici uspelo, se bo Miklav-ËiËeva napoved razblinila. Povedano pe drugaËe: Nevesta se skrbno zaljpa, æenin po-trpeæljivo Ëaka, godci vadijo v muziciranju, svati se zbirajo ... ©e vedno pa ni znano, kolikpna bo dota, kje in kdaj bo poroka, kje bosta mladoporoËenca prespala prvo noË ... Glede na izkupnje nas sploh ne bo presenetilo, Ëe se bo v Posavju letos pojavil kak predsednipki kandidat in Posavcem v predvolilni ekstazi obljubil skorajpnjo repitev problema. Do kod segajo meje ægoËih stra- stt: M IRO JAKOMIN 3 tema meseca 4 veliko truda v optimiranje proizvodnih zmogljivosti. Skupni nastop vseh proizvodnih podjetij je po njegovem mnenju glede na velika tveganja na trgu nujen, saj razmere potrjujejo, da je mogoËe konkurenËnost zagotavljati le z mepanico proizvodnje. V nadaljevanju pa je poudaril, da je uËinkovito izvedbo skupnih projektov mogoËe zagotoviti le v primeru, da bo sklenjena tudi pogodba o obvladovanju (to naj bi bilo speljano do letopnjega poletja) in izpeljani nekateri drugi upravni postopki, ki bodo upravi holdinga tudi omogoËali izvajanje prednostnih naloæb, saj denarja za vse æelje povezanih druæb preprosto ni. Zavedati se je tudi treba, je dejal mag. Drago Fabi-jan, da je tuja konkurenca na slovenskem trgu obËutena æe danes ter da se bodo pritiski iz tujine za pridobitev ustreznega trænega deleæa prihodnje leto pe poveËali. To pa, drugaËe reËeno, pomeni, da se bodo lahko slovenska proizvodna podjetja repila le, Ëe bodo v razburkane træne vode zaplula na skupni barki in ne s posameznimi Ëol-niËi. Podobnega mnenja je bil tudi predsednik zdruæenja za energetiko dr. Franc Zerdin, ki je poudaril, da gre v primeru prihodnjih investicij v energetiki nedvomno za strokovne odloËitve, ki jih je treba prouËiti iz tehniËnega, ekonomskega, ekolopkega in nacionalnega vidika, ter jih nujno peljati skupno preko holdinga. Pri tem ne gre le za projekt spodnje Save, temveË tudi za morebitni nakup ali gradnjo dodatnih proizvodnih zmogljivosti ter izrabo obstojeËih energetskih lokacij in podobno. Vsekakor pa bo morala uprava holdinga izdelati zelo jasno strategijo o tem, kako investicije izvajati naprej, pri Ëemer pa so tudi po njegovem mnenju prvi pogoj sklenjene pogodbe o obvladovanju, ki bodo upravi holdinga zagotovile potrebno pravno moË. Predsednik sekcije za energetiko pri zdruæenju delodajalcev Slovenije David Valentincic pa je svoja razmipljanja strnil v misel, da je treba Ëim prej spremeniti stare navade in razmipljanja, da so lahko investicije same sebi namen, ter se jih lotiti tako, da bodo prinapale dobiËek oziroma vse naËrtovane naloæbe je treba zastaviti na ekonomskih zasnovah. Po takpni temeljiti razpravi je predsedstvo SDE izdelalo tudi svoj predlog repitve nastale situacije, pri Ëemer je na podlagi poznavanja kadrovskih in strokovnih potencialov v posameznih druæbah predlagalo, da HSE takoj ustanovi odvisno druæbo za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi s sede-æem v Mariboru, saj bo tako mogoËe najbolj racionalno uporabiti razpolo-æljive kadre in ohraniti strokovna delovna mesta, kar je tudi najveËje zagotovilo za zapËito socialne varnosti. Ker gre pri tako veliki investiciji tudi za velik poseg v prostor, je razumljivo, da so lokalne skupnosti zelo zainteresirane za vpliv v infrastrukturne naloæbe. Zato sindikat vodstvu HSE predlaga, da ustanovi pe eno neodvisno druæbo s sedeæem v Posavju, ki bo imela nalogo koordinirati vse infrastrukturne investicije na obmoËju gradnje spodnje-savskih elektrarn. Ustanovitev takpne druæbe narekuje tudi drug vir financiranja teh spremljajoËih investicij. Ker pa ob tem SDE oziroma sindikati posameznih druæb ugotavljajo tudi premajhno kooperativnost vseh dejavnikov znotraj holdinga, bodo skupali po svojih moËeh zagotoviti potrebno podporo pri delovanju holdinga, enako pa zahtevajo tudi od uprav povezanih druæb, od uprave HSE in od urada za energetiko. CENITEV PREM02ENJA SPREMENILA INVESTITORJA V zaËetku marca je vodstvo Holdinga Slovenskih elektrarn sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je skupaj s predsednikom nadzornega sveta HSE pojasnilo predlog poslovodstva o gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi, ki ga je sprejel tudi nadzorni svet. Kot je dejal dræavni sekretar za energetiko in predsednik nadzornega sveta holdinga dr. Robert Golob, se je bilo treba odloËiti o gradnji. Da bi presekali æelje posameznih direktorjev in politikov, je bilo na vrsti vodstvo HSE, da pove svoje mnenje o projektu za uresniËitev katerega je bilo med drugim ustanovljeno. Vodstvo je pripravilo predlog, kako projekt izpeljati tako finanËno, ter-minsko kot organizacijsko. Direktor HSE mag. Drago Fabijan je med drugim povedal, da so na podlagi cenitve stvarnega premoæenja podjetij elektrogospodarstva in premogovniptva, ki so ga dobili v roke ob koncu februarja in ki zmanjpuje vrednost osnovnih sredstev podjetij EGP za 250 milijard tolarjev in amortizacijo za 10 milijard tolarjev, preoblikovali organiziranost in financiranje projekta hidroelektrarn na spodnji Savi. ˜Nap predlog hkrati temelji na lanskih sklepih vlade, v katerih le-ta ugotavlja in doloËa, da se projekt gradnje HE na spodnji Savi uresniËi preko HSE. V teh sklepih je poslovodstvu HSE nalo-æila, da vzpostavi organizacijsko enoto oziroma sluæbo, ki bo vodila ta projekt s sedeæem v Mariboru. Vodstvo je hkrati upoptevalo priporoËilo direktorjev vseh druæb, ki sestavljajo holding, da se na projektu zdruæijo vsi razpoloæljivi viri ter da se izvajanje projekta zaËne takoj, ko bo to mogoËe in da se zagotovi kontinuirana gradnja celotne verige,« je nadaljeval direktor Fabijan. Tako je uprava predlagala nadzornemu svet holdinga, ki je predlog podprl, da je koncesionar in investitor gradnje za celotno verigo HE na spodnji Savi Holding Slovenskih elektrarn. Skladno s sklepom vlade bo za vodenje projekta ustanovljena nova druæba v stoodstotni lasti HSE s sede-æem v Mariboru. Ustanavljanje poseb- nih druæb je pomembno za izvajanje razliËnih dejavnosti, kot so inæeniring, storitve znotraj holdinga, ter za nastopanje na konkurenËnih trgih, kar je ena od stratepkih usmeritev HSE. Ker pa zakon o pogojih dodelitve koncesije za energetsko izkoripËanje spodnje Save doloËa vire financiranja ureditve vodne, dræavne in lokalne infrastrukture za celotno verigo v vipini 120 milijonov evrov, je uprava holdinga predlagala nadzornemu svetu ustanovitev nove druæbe v stoodstotni lasti holdinga s sedeæem v Posavju. Nadzorni svet je tudi ta predlog potrdil. Kot je dejal dr. Milan Medved, Ëlan poslovodstva HSE, jim je prav vrednotenje stvarnega premoæenja bilo povod za iskanje novih virov financiranja projekta. RaËunajo, da bodo projekt financirali iz dobiËka HSE, kreditov in proste amortizacije. S pogodbo o obvladovanju druæb Ëlanic holdinga bo imel HSE dovolj investicijskega potenciala za uresniËitev projekta. Projekt kot veriga s kontinuirano gradnjo naj bi se po besedah Ladislava Tomšica, Ëlana poslovodstva, odgovornega za razvoj in investicije, zaËel izvajati letos novembra - to je tako imenovana zimska varianta. Dokumentacija za projekt bo na voljo do poletja. Za uresniËitev projekta bo treba spremeniti zakon o koncesiji, ki jo imajo sedaj Savske elektrarne. Pri izvedbi spremembe bo Ministrstvu za okolje in prostor pomagala vladna sluæba za zakonodajo. ZDRUŽENJE ZA ENffiGETIKO SOGLASNO PODPRLO HSE S svojim predlogom in sklepom nadzornega sveta sta vodstvo holdinga in predsednik njegovega nadzornega sveta seznanila tudi upravni odbor Splopnega zdruæenja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ta je tej problematiki namenil posebno toËko marËevske seje. Direktor HSE mag. Drago Fabijan je ponovil razloge za ustanovitev holdinga, njegove dosedanje poslovne uspehe in predloge uprave v zvezi z repevanjem naloæbe na spodnji Savi. Direktor Savskih elektrarn Borut Miklavcic je opozoril upravni odbor, da je znano, kdo je odgovoren za zaËetek gradnje na Savi in kdo, da se ne zaËne graditi, da pa to niso delavci SEL-a. V celoti je podprl predlog, da je holding koncesionar, bo pa ta odloËitev onemogoËila letopnji zaËetek gradnje HE Boptanj. Razloge za to vidi direktor SEL-a v dolæini skuppËinskega postopka prenosa koncesije s SEL-a na HSE. Nadalje so Savske elektrarne æe nosilec nekaj predinvesticij za HE Boptanj, ki jih HSE ne more izvajati naprej, dokler ne postane obvladujoËa druæba. Pri samem posegu v strugo za HE Boptanj so se MiklavËiËevi sodelavci zavzemali za letno varianto, zdelo se jim je smotrno zaËeti dela v strugi poleti, ne pa pozimi. Zaradi vsega navedenega se zdi direktorju MiklavËiËu smotrno, da bi nadaljevali gradnjo elektrarn v okviru SEL skladno z obstojeËo zakonodajo in hkrati spreminjali zakon o prenosu koncesije na HSE. Direktorju SEL je odgovoril dræavni sekretar dr. Robert Golob. Poglavitni razlog za spremembo koncesionarja in investitorja je naËin financiranja naloæbe. Po vknjiæbah novih vrednotenj se je pokazalo, da amortizacije ni veË in da se bo objekt gradil iz dobiËka na HSE. Spremembo zakona o podelitvi koncesije bo moË izpeljati do junija. Koncesijo pa je treba podeliti pred izdajo gradbenega dovoljenja. Po Golo-bovih besedah sedanjemu investitorju niË ne pomaga, Ëe ima letos denar, potem pa ne. Financiranje je treba repiti enkrat za vedno, dolgoroËno. Dræavni sekretar je izrazil upanje, da Ëe si res vsi æelijo izvedbo predlagane repitve, da za njo tudi stojijo in ne da vsak zase flso-lira«, kar je za objekt neproduktivno. Dr. Franc Zerdin je ob koncu toËke povzel sklepne misli razprave. »etudi so bila razliËna gledanja na projekt, se je energetski sektor tako poenotil do naloæbe na spodnji Savi, da bo nastopal enotno. Za izvedbo invest programa, koncesije, definiranje infrastruk-turnih objektov in oblikovanje vodnega sklada je pristojen Holding Slovenske elektrarne. Splopno zdruæenje podpira terminski naËrt gradnje verige, Ëim prej je treba priti do pogodbe o obvladovanju druæb v holding in potrebnih repitev problema malih druæb v holdingu. Pri tem zdruæenje podpira upravo HSE, ki ima jasno vizijo razvoja. Vsi navzoËi Ëlani Splopnega zdruæenja za energetiko, v veËini direktorji podjetij, so se z vsem tem strinjali. MIRO JAKOMIN BRANE JANJlti MINKA SKUBIC 5 iz energetskih okolij 6 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR KMALU RATIFIKACIJA KJOTSKEGA SPORAZUMA V prostorih Ministrstva za okolje in prostor je 14. marca potekala 7. seja Slovenskega komiteja za vprapanja spremembe podnebja, ki ga vodi minister za okolje in prostor mag. Janez KopaË. »lani tega komiteja so med drugim obravnavali prvo dræavno poroËilo okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja, ki je tik pred izdajo oziroma naj bi bilo natisnjeno naslednji mesec. Obravnavali so tudi informacijo o 7. zasedanju konference pogodbenic omenjene konvencije, ki je bila od 29. oktobra do 9. novembra lani v Marakepu in na kateri je sodelovalo pribliæno 4500 udele-æencev. Na konferenci je bila veËja pozornost namenjena dokumentom o skladnosti ravnanja dræav z obveznostmi iz Kjotskega protokola. Od tega je odvisno, kako bodo dræave obravnavane (kaznovane), Ëe ne bodo izpolnjevale svojih obveznosti. Usklajen dokument je sicer bolj kot v kaznovanje usmerjen predvsem v pomoË dræavam. Pomembna tema zasedanja v Marakepu so bili Kjotski mehanizmi, kot so skupno izvajanje, mehanizem Ëistega razvoja in trgovanje z emisijami. Omenjeni mehanizmi sestavljajo zelo obseæen dokument. Glavni problem je bil, kako doloËiti pogoje, ki jih bodo morale izpolnjevati dræave, da bodo smele izvajati mehanizme oziroma pridobivati z njihovo pomoËjo enote zmanj-panja emisij. NajveË pozornosti pa so udeleæenci tako imenovanega klimatskega komiteja namenili poteku priprave operativnega programa zmanjpevanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. Na sestanku ministrov za okolje, ki je bil 4. marca letos v Bruslju, je namreË 15 dræav Evropske unije doseglo soglasje o ratifikaciji Kjotskega protokola o podnebnih spremembah predvidoma do junija letos, vsekakor pa pred avgustovskim vrhom o trajnostnem razvoju v Johanesburgu. Obveznosti zmanjpe-vanja emisij toplogrednih plinov, ki jih bo Slovenija prevzela z ratifikacijo Kjotskega protokola, pomenijo enega izmed pomembnih okoljsko-razvojnih izzivov. Slovenija bo Kjot-ski protokol predvidoma ratificirala æe v prvi polovici tega leta, kako ga bo uresniËila, pa bo odgovoril operativni program zmanjpevanja emisij toplogrednih plinov, ki ga pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor. Program, ki bo predvidoma izdelan konec leta, bo vkljuËeval vladne ukrepe po sektorjih. Na podlagi Strategije zmanjpevanja emisij toplogrednih plinov, ki je bila sprejeta novembra 2000, bodo sektorski programi vsebovali evidenco emisij toplogrednih plinov, instrumente in ukrepe za doseganje sektorskih ciljev ter njihovo evaluacijo v skladu s kriteriji omenjene strategije, ocene stropkov zmanj-pevanja emisij in ocene zmogljivosti zmanjpanj emisij toplogrednih plinov ter projekcije emisij za posamezne sektorje. Velik del zmanjpanja emisij toplogrednih plinov pa bo mogoËe doseËi æe z ukrepi v okviru harmonizacije z evropsko zakonodajo. Sicer pa je ministrstvo lani pripravilo tudi letno poroËilo o emisijah toplogrednih plinov za leto 1999, ki pomeni pomemben prispevek k urejenim evidencam emisij toplogred-nih plinov v Sloveniji. Tema omenjene seje je bila tudi sodelovanje Slovenije v evropskem programu za izvajanje projektov skupnega izvajanja in mehanizma Ëistega razvoja v okviru Kjotskega protokola. MATEJA GORNIK OBISK AMERI©KEGA VELEPOSLANIKA Na uradnem obisku v Elektro-Slove-niji se je 8. marca mudil veleposlanik Zdruæenih dræav Amerike Johnny Young, ki ga je spremljal pe svetovalec za ekonomske zadeve Douglas Sonnek. Gostje iz ameripkega velepo-slaniptva so se seznanili s samo organiziranostjo Elektro-Slovenije in njegovo vlogo upravljalca prenosnega omreæja v novih razmerah odprtega trga z elektriËno energijo ter si ogledali pe republipki center vodenja, ki po svoji opremljenosti sodi med so-dobnejpe tovrstne centre v Evropi. Visokega gosta je navdupila predvsem vpetost Slovenije v evropsko interkonekcijo in visoka raven tehnologije, ki zagotavlja zanesljivo in kakovostno dobavo elektriËne energije. Direktor Elesa mag. Vekoslav Koropec je v nadaljevanju tudi povedal, da je tradicija sodelovanja med Elesom oziroma slovenskim elektrogospodarstvom in Zdruæenimi dræavami zelo dolga, saj sega æe v leto 1953, ko so tedanji generalni direktor, direktor vodenja in direktor vzdræevanja slovenskega elektrogospodarstva odpli na enoletno polanje v Ameriko. Tedaj so tudi navezali stike z Walkerjem Cisterjem iz Edisson Detroit Company, ki je bil dolga leta predsednik Svetovnega energetskega sveta (WEC), njegove bogate izkupnje in nasveti pa so pozitivno vplivali tudi na povezovanje Slovenije s tedanjo interkonekcijo UCPTE. Slovensko elektrogospodarstvo je z ZDA sodelovalo tudi pri gradnji edine slovenske nuklearne elektrarne, ki je opremljena z Westinghousovo opremo. Poleg tega je Elektro - Slovenija tudi Ëlanica Electric Power Research Instituta iz Palo Alta v Kaliforniji, kjer se je vkljuËila v ptudijsko podroËje prenosa in analiz na podroËju kriznega menedæmenta, Ele-sovim strokovnjakom pa so dobro znani tudi njihovi programi o vzdræevanju elementov elektroenergetskega sistema. BRANE JANJIC ZNOVA POTRJEN MEDNARODNI UGLED NA©IH STROKOVNJAKOV S sedeæa Sudela je pred kratkim pri-plo sporoËilo, da je direktor Elesove gospodarske javne sluæbe Upravljanje prenosnega omreæja mag. Milan Jevpenak predlagan za sklicatelja Su-delove delovne skupine za interko-nekcijo. Za njegovo kandidaturo so se odloËili na podlagi dejstva, da æe vrsto let uspepno vodi podroËje upravljanja slovenskega prenosnega omreæja in ima ustrezno strokovno znanje za uspepno nadaljevanje dela omenjene delovne skupine. Sicer pa naj bi imenovanje mag. Milana Jev-penaka na ta pomembni poloæaj uradno potrdili na razpirjeni seji izvrpne-ga odbora Sudela, ki bo junija v Bu-dimpepti. Kot je znano, je Eles v minulih letih pod vodstvom dr. Janeza Hrovatina tudi nekaj Ëasa predsedoval tej regionalni organizaciji, ki povezuje elektroenergetske sisteme jugovzhodne Evrope, in v njej ves Ëas imel tudi aktivno vlogo. BRANE JANJI? pod medijskim žarometom GIZ DISTRIBUCIJE ELEKTRI»NE ENERGIJE DISTRIBUTERJI V ZDRUŽENJU ZE SEDEM LET Strokovna elektrodistribucijska javnost je gotovo zainteresirana, da bi bila cim bolj seznanjena z delovanjem Gospodarskega interesnega združenja distribucije elektricne energije. Letos poteka že sedmo leto, odkar je bilo ustanovljeno GIZ distribucije, v okviru katerega deluje vseh pet javnih podjetij za distribucijo elektricne energije v Sloveniji. Kot so distributerji zapisali v ustanovni listini, je cilj združenja lajšati, koordinirati in pospeševati dejavnost distribucije elektricne energije kot gospodarske javne službe ter izboljševati rezultate te dejavnosti brez ustvarjanja dobicka združenja. V programu dela so takrat posebej opredelili sedem podrocij, med drugim tudi delovanje na podrocju stikov z javnostjo, to je obvešcanje javnosti o skupnih zadevah distribucijskih dejavnosti. V novejšem obdobju so v statutu poleg omenjenega cilja zapisali še, da bodo v združenju uresnicevali skupne interese na notranjem trgu elektricne energije. Poleg tega naj bi uresnicevali tudi skupne interese na podrocjih standardizacije in tipizacije, razvojnih projektov za uvajanje novih tehnologij, poenotenja tehnicnih navodil, informacijskega sistema, varstva pri delu, izobraževanja in na drugih podrocjih. Kot nam je v pogovorih že veckrat zatrdil poslovodja Alojz Savi-ozzi, so v GIZ-u distribucije zainteresirani, da bi izboljšali obvešcanje javnosti. Ze lani je obljubil, da nas bo v dogovoru z vodstvom GIZ-a distribucije povabil na kako sejo, da bi lahko od blizu spremljali vsaj del distribucijske problematike. MIRO JAKOMIN KLJUB ZAUSTAVITVI NAD NA»RTOM NE Krpko je februarja proizvedla 434 437 MWh elektriËne energije na generatorju in jo v elektroenergetsko omreæje oddala 417 026 MWh. S tem je presegla meseËni proizvodni naËrt za 0,71 odstotka. Elektrarna je bila 92,8-odstotno razpoloæljiva in 94,6-odstotno izkoripËena. V tem me- GALOP LETO©NJE INFLACIJE ELEKTRIKA DELA ©KODO Februarja so se življenjske potrebšcine v Sloveniji podražile manj kot januarja, ceprav to ne pomeni, da je bil februarski prirastek cen nizek. V dveh mesecih smo namrec z inflacijo pririnili že tja, kamor evropska petnajsterica meri v vsem letu. Po podatkih državnega statisticnega urada so se namrec cene življenjskih potrebšcin februarja letos v primerjavi z istim mesecem lani zvišale že za 8,1 odstotka in bile tudi za 0,9 odstotka višje kot januarja. Sicer pa so med cenami najbolj izstopale telefonske storitve, ki so se februarja podražile kar za 9,8 odstotka oziroma sploh storitve v skupini komunikacije, kamor gre prišteti še poštne storitve, ki so bile dražje za 2,5 odstotka. Delo, 1. marec Težave litijskih gospodarstvenikov z nihajoco napetostjo elektrike bodo odpravljene takrat, ko bo zgrajen 110 kV daljnovod od Trbovelj do RTP Bericevo in RTP na Ježi v Litiji. Zdaj namrec prihaja do nepredvidenih izpadov elektrike in padca napetosti v omrežju, kar povzroca nezadovoljstvo med tamkajšnjimi podjetniki. Kot je na pogovoru na to temo povedal predsednik uprave Elektro Ljubljane Vincenc Janša, je vzrok za omenjene težave vec kot trideset let stara tehnologija, pri cemer naj bi vse težave na tem obmocju odpravili nekako do leta 2008. Seveda pa ob tem ni vse odvisno samo od distribucije, ampak mora dolocene okrepitve omrežja zgraditi tudi Eles. Kot je poudaril eden od tamkajšnjih podjetnikov Bojan Zeleznik, so takšne razmere nesprejemljive. Ker se v njihovem podjetju zaradi nihanja napetosti dvakrat na dan ustavijo vsi racunalniško vodeni stroji, nastaja ogromna škoda, saj se v takšnih primerih lomijo tudi obdelovalni noži kovin. Podobno pa se dogaja tudi v drugih litijskih podjetjih. Delo, 6. marec D TET BO MORAL Ministre za okolje in prostor Janez Kopac, državni sekretar za NA TRG energetiko dr. Robert Golob in državni podsekretar za podrocje predelave embalaže Dušan Marc so v zacetku marca obiskali Zasavje, kjer so se med drugim ustavili tudi v Rudniku Trbovlje Hrastnik in termoelektrarni Trbovlje. Kot je bilo slišati v pogovorih, mora RTH do septembra oddati program zapiralnih del za obdobje do leta 200% da bo država v naslednjem proracunu lahko predvidela potrebna sredstva, pri cemer ostajajo predpostavke o letni proizvodnji 600 tisoc ton premoga nespremenjene. V termoelektrarni Trbovlje pa morajo pripraviti predlog kako naprej po letu 2007, ko bo TET zgubila status subvencioniranega prednostnega dispecerja in se bo morala soociti s konkurenco na trgu. V vladni proceduri pa je tudi že program njene ekološke sanacije, ki je ocenjen na 18 milijonov evrov. VeËer, 9. marec NE PODRAŽITVI Elektricna energija za gospodinjstva se ne bo podražila, dokler vla-ELEKTRIKE da ne bo potrdila nacrta za oblikovanje nadzorovanih cen v tem letu. To je bil odgovor na zahteve dsitribucijskih podjetij, da naj se elektricna energija za tarifne odjemalce 1. aprila podraži za 8,2 odstotka. Elektrodistributerji so ob tem poudarili, da bi bil tudi že cas, da zacne vlada plin, kurilno olje in elektricno energijo obravnavati kot enakovredne energente v gospodinjstvih in da po zgledu drugih evropskih držav uvede razlikovanje med porabniki do 150 kilovati, za katere naj bi veljala socialna tarifa, in tistimi, ki porabijo vec. Drugace pa se je elektricna energija za tarifne odjemalce zadnjic podražila 1. novembra lani. Delo,14. marec PRIREDIL BRANE JANJlti 7 iz energetskih okolij opravili v pomladanskem rednem remontu, ki se zaËne 11. maja. Vsi odzivi varnostnih sistemov ob zaustavitvi so bili priËakovani in brez vplivov na okolje in ljudi. Po mednarodni lestvici jedrskih dogodkov INES, ki ima sedem stopenj, je bil ta dogodek uvrpËen v stopnjo O, to je odstopanje, ki kot takpno nima pomembnega vpliva na varnost objekta in ljudi. secu se je reka Sava zaradi delovanja elektrarne segrevala povpreËno za 2,2 stopinje in najveË za tri stopinje Celzija od dovoljenih treh stopinj. Februarja so v skladipËe RAO ob elektrarni dodali novih 49 sodov z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki. Elektrarna je presegla februarski me-seËni naËrt kljub dvodnevni zaustavitvi. Reaktor so ustavili 25. februarja po 250 dneh neprekinjenega obratovanja. Dan prej so opazili povipanje temperature na enem od leæajev motorja Ërpalke rektorskega hladila. Ker med obratovanjem niso mogli poiskati vzrokov za napako, so zaustavili elektrarno. Po analizi vseh parametrov in drugih podatkov, pregledu stanja leæaja in druge opreme ter po posvetu z razliËnimi proizvajalci in dobavitelji opreme se je potrdil sum, da je priplo samo do odpovedi tipala za merjenje temperature na omenjenem leæaju. DokonËno popravilo oziroma zamenjavo tipala bodo SPORAZUM O NEK KRAJANI KR©KEGA PROTI SPORAZUMU Pred ratifikacijo sporazuma o NE Krpko so krajani Krpkega v zaËetku marca organizirali zbor, na katerem so se opredelili do sporazuma o elektrarni, ki stoji v njihovem okolju. Na podlagi prouËenih dokumentov in odloËitev najoæjega politiËnega vrha Slovenije menijo, da bi morali ponovno prouËiti negativne posledice, ki jih pogodba prinapa za NEK, ob-Ëino Krpko, Posavje in Slovenijo. V Krpkem sicer zagovarjajo repitve, ki zagotavljajo normalno oskrbo Slovenije in Hrvapke z elektriËno energijo, pËitijo vitalne proraËunske in gospodarske interese Slovenije ter omogo-Ëajo stabilne dolgoroËne repitve vpra-panj, povezanih z razgradnjo NEK in ravnanjem radioaktivnih odpadkov. S sklepi zbora æelijo aktivno sodelovati pri pripravi novih izhodipË pogodbe, ki bodo upoptevali lokalne, nacionalne, gospodarske in okoljske interese Slovenije. Krajani Krpkega so na zboru oblikovali veË zahtev. Med drugim zahtevajo, da se repitev trajnega odlaganja NSRAO ipËe skladno s Strategijo ravnanja z NSRAO, Agencije RAO iz maja 2000, ki predvideva zgraditev trajnega odlagalipËa do leta 2007. Nadalje naj se ohrani vloga Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK v Krpkem, tako kot je doloËeno v Zakonu o Skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Menijo, da je imenovani sklad s svojim obstojem porok, da se bodo sredstva za razgradnjo tudi dejansko zbirala. Zbor krajanov tudi zahteva, da Slovenija ohrani suverenost pri upravljanju NEK in s tem zagotovi enega bistvenih elementov varnega obratova- nja. Le s suverenim odloËanjem na ravni uprave druæbe in nadzornega sveta je mogoËe sprejemati odloËitve, skladne s svetovnimi standardi in v funkciji varnosti. In ne nazadnje pozivajo ustrezne dræavne organe, da pripravijo zakonsko podlago, ki bo urejala nadomestila za razvrednote-neje prostora zaradi jedrskega objekta in RAO za prebivalce in lokalno skupnost. MINKA SKUBIC VIBRACIJE ZAUSTAVILE PLAVE II Od druge polovice februarja do druge polovice marca je stal agregat v novi hidroelektrarni Plave II. Po opravljenih garancijskih meritvah so delavci Sopkih elektrarn v sodelovanju z izvajalci meritev ugotovili, da dosega agregat nazivno moË æe pri 80 odstotkih inptaliranega pretoka. Ko so hoteli pretok poveËati na 100 odstotkov, pa so se pojavile doloËene vibracije, ki so narekovale prilagoditev hidravliËnih oblik lopatic pre-dvodilnika. Kot pravi vodja gradenj obeh novih elektrarn Vlado Gabrijel-ËiË, je turbina na raËun zmanjpanja izgub, flpadla« v slabpi naËin obratovanja. Izdelovalec turbine Litostroj te teæave pozna in jih odpravlja. Upajo, da do teæav z vibracijami po skoraj meseËni zaustavitvi agregata ne bo prihajalo veË. MINKA SKUBIC STROKOVNO PREDAVANJE O OBRATOVANJU SISTEMA V TE Brestanica smo v okviru sprejetega letnega plana izobraæevanja zaposlenih v devetem koledarskem tednu organizirali strokovno predavanje na temo flPrenosni sistem Slovenije z vidika analize normalnih in kritiËnih obratovalnih stanj v TEB«, ki ga je vodil Dr. Pavle Omahen, univ. dipl. inæ. el., zaposlen na Elek-tro-Slovenija. V prvem delu sta bila predstavljena tematika prenosnega sistema Slovenije in sodelovanje sistema v sinhroni interkonekciji Evrope, v drugem delu pa je bila podrobneje obdelana analiza obratovalnih stanj EES Slovenije, podprta s primeri iz prakse. Temu je sledila strokovna razprava, v kateri so se v os- 8 01776975 predju obravnavali obratovalni problemi, pomembni za doseganje optimalne izkoripËenosti energetskih naprav elektrarne, predvsem pa novih 114 MW plinskih blokov. Slupatelji so v tem delu predavanja opozorili na vrsto strokovnih teæav, pomembnih za boljpo izkoripËenost naprav in prenosnega sistema, vezanega na 110 kV stikalipËe Brestanica. Predavanje je bilo za vse udeleæence dobro-doplo in zelo pouËno, zato bomo v TE Brestanica tudi v prihodnje organizirali tovrstna predavanja, saj se zavedamo, da je le nenehno strokovno izobraæevanje kadra zagotovilo za zanesljivo in varno delovanje elektrarne. Ob tej priloænosti bi se v lastnem imenu in v imenu TEB predavatelju zahvalil za izËrpno in strokovno podano tematiko. TOMO MALGAJ dela gospodarske zbornice in dejansko postala taka ustanova, ki bi Ëim bolj pomagala slovenskim podjetjem v okviru svojih moænosti. MIRO JAKOMIN TOVARNA STIKALNIH NAPRAV BOSTA TSN IN GZS OBNOVILA STIKE? Konec januarja si je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Joæko »uk s sodelavci ogledal Tovarno stikalnih naprav v Mariboru in se seznanil s prodornim in uspepnim delovanjem podjetja, ki deluje skupaj s podjetjema ELKO Elektrokovina in IMP TEN v okviru poslovnega sistema elektrokovinske industrije. Direktor Vladimir PalËec je ta obisk ocenil pozitivno in menil, da se po veËletnem obdobju ohlajenih odnosov odpirajo moænosti za obnovo stikov z GZS. Do zapleta je namreË priplo leta 1994, ko podjetje TSN zaradi slabe gospodarske situacije ni veË moglo plaËevati Ëlanarine in je mariborska obmoËna enota GZS vloæila toæbo za plaËilo Ëlanarine; zadeva je trenutno pe vedno na ustavnem sodipËu. Ob tem je bilo v minulih letih precej govora tudi o organizaciji, Ëlanstvu in naËinu financiranja GZS. Vladimir PalËec je pe vedno prepriËan, da GZS glede na doseæene rezultate porabi preveË sredstev. Meni, da bi si dolgoroËno gledano lahko pridobila pravo legimiteto samo, Ëe bi uvedla prostovoljno Ëlanstvo, kot ga imajo druge gospodarske zbornice (Madæarska, »epka, Slovapka, Poljska, Moldavija, Baltipke deæele). Skratka, pripraviti bi morali vse potrebno, da bi se GZS primerno organizirala na podlagi anglosapkega mo- URAD ZA ENERGETIKO NAJBOLJ SO MU KORISTILE IRANSKE IZKU©NJE Javni nastopi državnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba še zdalec niso dolgocasni. Veckrat so zacinjeni s svojevrstnimi toni, v javnosti pa jih spremljajo taki ali drugacni odzivi. Ker se je pred leti izobraževal tudi v ZDA, marsikdo pomisli, da ga je morda v komuniciranju izostrila kaka ameriška šola obvladovanja sprememb. Je dr. Golob morda obiskoval kak komunikacijski trening v govornih vešcinah, ki jih je pouceval že sloviti Dale Carnegie? Kot je povedal, si je v Ameriki na tem podrocju res pridobil precej izkušenj. V bistvu pa se je ta zgodba zacela odvijati že v casu, ko je bil asistent na elektrotehniški fakulteti pri prof. dr. Ferdinandu Gubini. Ta ga je pošiljal na razne strokovne konference po svetu. Ko se je prvic negotovo pojavil za govorniškim odrom v Teheranu v dvorani pred približno 1.500 strokovnjaki, mu je, kot pravi, tako razbijalo srce, da je bilo kar veselje. Tik pred predavanjem je napocil celo trenutek, ko bi najrajši vse skupaj pustil in ušel iz dvorane. Ker mu je nekje v zavesti še vedno odmevalo Gubinovo narocilo - glej, da ne boš zamocil! - je odlocno »skocil v vodo« in po predavanju med strokovno publiko požel buren aplavz. To je bilo odlocilno tudi za njegove poznejše javne nastope, saj strah najlaže premagaš s tem, da se z njim spopadeš. Od takrat mu je vseeno, ce govori le enemu cloveku ali pa številni množici. MIRO JAKOMIN ODPRTI TRG SE KAÆE TUDI V POSLOVNIH REZULTATIH Delniška družba Esotech iz Velenja je lani dosegla 2,1 milijarde skupne prodaje. Po nekajletni strmi rasti je podjetje tako prvic izkazalo negativne rezultate poslovanja.V Esotechu sodijo, da gre vzroke iskati predvsem v liberalizaciji trga elektricne energije, ki je prinesla manj investicij in investicijskega vzdræevanja v energetiki, in v zadræanosti industrije pri odloËanju za nove investicije zaradi globalne recesije. Eno veËjih teæav vidijo tudi v visoki ceni pridobivanja novih referenc na podroËju zahtevnih tehnolo-pkih projektov, kar je povezano z velikimi vlaganji v razvoj. Tudi princip najniæje cene na javnih razpisih bo v podjetjih, ki veliko vlagajo v razvoj, pustil negativne posledice. Esotech, d.d., je lani pridobil projekt prenove druge faze Dravskih elektrarn, izveden je bil projekt dimovod-ne povezave blokov 1,2,3 z RDP 4 v Termoelektrarni ©optanj, na podro-Ëju ekologije pa prav zdaj uresniËuje-jo projekt industrijske Ëistilne naprave v podjetju Niko Æelezniki. Najve-Ëji projekt na podroËju informacijskih tehnologij pa je bil vzpostavitev videokonferenËnega omreæja med petnajstimi evropskimi podruænica-mi Gorenja. Zofija Mazej KukoviË, predsednica uprave Esotecha, pravi, da naËrtujejo podoben deleæ na po-droËju projektov v energetiki kot doslej in poveËanje deleæa prodaje na podroËju ekolopkih projektov. V ta namen Esotech tudi veliko vlaga v pilotne projekte in izobraæevanje zaposlenih, tako da je ob primerni notranji prilagoditvi na zunanje okoli-pËine mogoËe priËakovati ponovno rast podjetja. SRE»KO MEOLIC REZERVACIJE POSLEJ TUDI PO SPLETU Iz Eldoma smo prejeli razpis letnega poËitnikovanja v poËitnipkih domovih elektrogospodarstva Slovenije, ki prinapa njihovo klasiËno in vsem æe dobro znano ponudbo. Tako tudi za letopnje poletje ponujajo svoje zmogljivosti v poËitnipkem domu na Belem kriæu nad Portoroæem, in sicer so vam na razpolago sobe v centralnem domu ali pa apartmaji v bliænjih bungalovih. Vse izmene so sedemdnevne in trajajo od sobote do sobote. Dom bo svoja vrata prviË odprl 22. junija in jih zaprl 21. septembra, tudi letos pa lahko izbirate med razli-Ënimi kombinacijami ponudbe, ki so sestavljene iz penzionov oziroma zajtrka in veËerje, lahko pa se odloËite tudi samo za prenoËitve z zajtrkom ali samostojno kuhanje v bungalo- 9 iz energetskih okolij vih. Cene so odvisne od izbrane možnosti, najbolj tipicne pa so 4.800 tolarjev za bivanje v centralnem domu in 5.100 tolarjev za uporabo bungalovov. Ljubiteljem planinskega zraka pa so tudi v poletnih mesecih na razpolago trije apartmaji s po petimi ležišci v domu na Krvavcu, za katere boste morali odšteti 5.000 tolarjev na dan. Sicer pa Eldom še naprej omogoca poravnavo stroškov v treh obrokih. Z vsemi podrobnejšimi informacijami vas bo seznanila Vla-sta Maherl na telefonu 02/ 2512 -780. Eledomovo ponudbo pa si lahko po novem ogledate še na njihovih spletnih straneh na naslovu www.el-dom.si, kjer obstaja tudi možnost rezervacij. BRANE JANJld VI©JA STROKOVNA ©OLA PROGRAM ELEKTROENERGETIKA IN ELEKTRONIKA Za študijsko leto 2002/03 vpisuje Višja strokovna šola pri Izobraževalnem centru Elektrogospodarstva Slovenije kandidate v dva višješolska strokovna programa, in sicer elektroenergetiko in elektroniko. Tokratni vpis poteka po Pravilniku o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v višje strokovne šole (U.L.R.S. št: 4/02). To predvsem pomeni, da prve prijave analizira skupna višješolska prijavna služba, ki bo julija o rezultatih vpisa obvestila posamezne šole in kandidate. Prve prijave so šole zbirale do 8. marca in so bile že poslane omenjeni službi. To pa seveda ne pomeni, da je vpis koncan, ce so na posamezni šoli še prosta mesta. Tako se lahko kandidati prijavijo tudi za oba višješolska programa pri Izobraževalnem centru, kjer bomo prijave zbirali vse do zapolnitve prostih mest. Informacije dobite v tajništvu Izobraževalnega centra. 10 BOZJAK »LANI AKTIVNEJ©I KOT V PREJ©NJIH LETIH Na 7. rednem zboru Slovenskega nacionalnega naftnega komiteja, ki ga je letos v Portoroæu organiziral koprski Istrabenz, so udeleæenci (navzo-Ëih je bilo 40 Ëlanov) obravnavali vsebinsko in finanËno poroËilo o delu SNNK-ja v letu 2001 ter oblikovali program dela in finanËni naËrt za leto 2002. Kot so sporoËili iz Pe-trola, je obravnava poroËila o delu pokazala, da so bili Ëlani lani aktiv-nejpi kot v prejpnjih letih. Med drugim so na zboru predstavili tudi ©tu-dijo o makroekonomskih uËinkih gradnje oziroma najema rezervoar-skega prostora za rezerve tekoËih goriv, ki jo je skupaj s sodelavci izdelal dr. Franci KriæaniË. ©tudija je med drugim pokazala, da bo Slovenija za vzpostavitev 90-dnevnih zalog teko-Ëih goriv potrebovala okrog 250 milijonov evrov investicijskih sredstev, ki naj bi jih zagotovil æe uvedeni pri-bitek na prodajo goriv v vipini 1,5 tolarja pri litru. Po oceni avtorjev ptu-dije bo ta podraæitev goriv vplivala na nekoliko zmanjpano porabo teko-Ëih goriv v Sloveniji, ki se bo odrazila v poveËanem povprapevanju po elektriËni in plinski energiji. Gradnja skladipË naj bi sicer pozitivno vplivala na rast zaposlovanja in bruto dodane vrednosti, njen pozitivni uËi-nek na rast BDP pa bo celo veËji od letne gradnje avtocest. Sicer pa so udeleæenci zbora pozitivno ocenili prizadevanja druptva, da naftno in plinsko stroko pribliæa javnosti. S to usmeritvijo je povezan tudi preteæni del programa dela v letu 2002. Med letopnje pomembnejpe aktivnosti druptva sodijo priprava letopisa slovenske naftno-plinske panoge, izdaja bropure o poloæaju slovenskega naf-tno-plinskega gospodarstva, sodelovanje pri pripravi nacionalnega energetskega programa (NEP), nadgrajevanje tehniËnih standardov in predpisov, sodelovanje in povezovanje z naftnim in plinskim gospodarstvom pirpe evropske regije ter prizadevanja za pirjenje Ëlanstva SNNK. MIRO JAKOMIN El JE NAS STIK G0L0R0V CASOPIS? Ali v Našem stiku res prevec pišemo o dr. Robertu Golobu, državnem sekretarju za energetiko? Zakaj je tolikokrat »ovekovecen« na straneh našega casopisa? Ali si res zasluži tako pozornost? Te in podobne kriticne bodice veckrat poslušamo, obicajno takrat, ko se pogovarjamo v kakem energetskem podjetju. Kljub temu smo veseli, da nekateri reagirajo vsaj ustno, saj novinar, ki ga ne doleti nobena kritika, nima skoraj nobenih moænosti, da bi v svojem pisanju pe kaj napredoval. Omenjena kritika je z doloËenega vidika res upraviËena in konstruktivna, vendar pa je treba upoptevati tudi pir-pi kontekst. Kot je znano, dr. Golob opravlja pet pomembnih funkcij na poloæajih dræavnega sekretarja za energetiko, predsednika nadzornega sveta HSE, Ëlana poslovnega odbora NEK, predsednika nadzornega sveta Elektro Ljubljana in predsednika nadzornega sveta Elesa. Dejstvo je, da skoraj ni nobene pomembnejpe seje v EES, na kateri ne bi tako ali drugaËe sodeloval tudi dr. Golob. Potemtakem pridemo celo do ugotovitve, da smo v poroËanju o kljuËnih dogodkih v resnici preveË pomanjkljivi. Glede na piroko delovno po-droËje Urada za energetiko so napi prispevki pravzaprav le minimum tistega, kar bi se v resnici spodobilo, da bi zapisali. Po drugi strani pa je tudi res, da v Napem stiku manjkajo nekatere druge aktualne teme iz elektroenergetskih podjetij. Pri tem se zastavlja resno vprapanje, kako je z interesom in odzivnostjo ljudi, ki naj bi dajali pobude in skrbeli za veËji dotok informacij iz posameznih energetskih okolij. Kot je videti, nekateri dobro razumejo vlogo in pomen poslovnega komuniciranja, drugi pa mu ne pripisujejo veËjega pomena. Dræa slednjih gotovo ni dobro znamenje za neko podjetje, ki naj bi si prizadevalo za uvajanje naËel sodobnega menedæmenta. Prav je, da smo kritiËni do obravnavanih tem v Na-pem stiku, vendar pa si moramo zastaviti tudi vprapanje, zakaj je neËesa preveË in drugega premalo. Ponavljamo, kar smo enkrat æe zapisali: »e ti ne bop javno komuniciral, se bo hitro napel kdo drug in zapolnil prazen medijski prostor. Bistvena je vsebina, slike pa so bolj ali manj dekoracija, o kateri se ne izplaËa izgubljati preveË besed. MIRO JAKOMIN 1112 proizvodnja in oskrba PORABA NAD VSEMI PRI»AKOVA poraba elektriËne energije v Sloveniji se pe naprej poveËuje, saj je bilo februarja iz prenosnega omreæja prevzetih 896,8 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 50,8 milijona oziroma za 6 odstotkov veË kot v istem Ëasu lani. Dejansko doseæena poraba je bila tudi za dobre 3 odstotke nad napovedano v letopnji elektroenergetski bilanci, pri Ëemer se je poveËal tako odjem velikih odjemalcev kot distribucijskih podjetij. Prvi so s skupaj porabljenimi 160,1 milijona kilovatnih ur lanske rezultate presegli za veË kot deset odstotkov, distribucijska podjetja pa so z odjemom 736,7 milijona kilovatnih ur lanske rezultate presegla za pet odstotkov. Tako vse kaæe, da bomo tudi letos v Sloveniji imeli okrog triodstotno rast porabe na letni ravni, kar je hkrati tudi opozorilo, da bi morali Ëim prej zaËeti razmipljati tudi o novih proizvodnih zmogljivostih. OPROIZVOD 4\ iUI H I P i ' GWh 1000 800 bOO 400 200 H ¦ ¦ n 1—1—1 ™ J__1 februar 2001 februar 2002 ]| NEPOSREDNI [J DISTRIBUCIJA [] SKUPAJ t/zjemno suha zima se nadaljuje pe naprej, tako da so hidroelektrarne tudi februarja lahko delale le s poloviËno zmogljivostjo. Povedano v konkretnih ptevilkah to pomeni, da smo iz objektov na Dravi, Savi in SoËi drugi letopnji mesec pridobili le 113,3 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 135 milijonov kilovatnih ur oziroma za 54,4 odstotka manj kot februarja lani. Zato so morale toliko bolj delati jedrska elektrarna Krpko in druge termoelektrarne, ki so skupaj prispevale 876,7 milijona kilovatnih ur in s tem lanske rezultate presegle za 78 milijonov kilovatnih ur ali za 9,8 odstotka. Po njihovi zaslugi so bili tudi skupni proizvodni rezultati precej boljpi, kakor bi bili sicer, tako da smo z dejansko proizvedenimi 990 milijoni kilovatnih ur za 2,5 odstotka presegli bilanËne napovedi, Ëeprav hkrati za dobrih 5 odstotkov tudi zaostali za lanskimi rezultati. * upoptevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu GWh 600 500 400 300 200 100 I-. U) (D _s <6 S f» 3 _r «5 J * 2- T s" «, J «p ¦*-- 1 rt 1? r~H™ M 1 CM 1 1 m^-. 1 I-i TH 1 "n DEM SEL SENG NEK TEŠ TET TE-TOL TEB II februar 2001 februar 2002 PO DVEH MESECIH KAR 6 ODSTOTNA RAST PORABE %/e bi sodili samo po rezultatih prvih dveh letopnjih mesecev, bi lahko sklepali na rekordno leto, vsaj kar se rasti porabe tiËe. Januarja in februarja smo namreË v Sloveniji æe porabili milijardo 912,6 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 6 odstotkov veË kot v istem obdobju lani in tudi za dobre 4 odstotke nad predvidenim planom. Na proizvodni strani pa je opaziti velik izpad hidroenergije, saj smo iz hidroelektrarn v dveh mesecih prejeli le 223,4 milijona kilovatnih ur oziroma samo 36 odstotkov lanskih koliËin. ManjkajoËo energijo smo skupali nadoknaditi z veËjo proizvodnjo v jedrski elektrarni Krpko in drugih napih termoobjektih, ki so skupaj v omreæje oddali milijardo 878,4 milijona kilovatnih ur in s tem lanske primerjalne rezultate presegli za petino. Za slabo tretjino je bil manjpi tudi izvoz, ki je v tem Ëasu dosegel le 340,4 milijona kilovatnih ur. GWh 1200 1000 800 600 400 200 februar 2001 februar 2002 |] PROIZVODNJA [] PORABA []uVOZ | | IZVOZ 11 privatizacija v EES SDE PRzED mVSEoMËjo ARGUMENTOV V procesu privatizacije elektroenergetskega sektorja se vse bolj odpirajo obËutljiva vprapanja, s katerimi se po socialni plati ukvarja Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Kot je marca povedal predsednik SDE Franc Dolar, sindikalisti ra-zmipljajo o socialni varnosti predvsem v pirpem smislu. V razpravah s socialnimi partnerji skupajo poiskati odgovor na bistveno vprapanje, kako v EES zagotoviti kakovostno dodatno zaposlovanje. K temu naj bi pripomogla tudi ptudija o socialnih vidikih privatizacije druæb distribucije elektriËne energije. V odstvo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije æe dalj Ëasa opozarja na potrebo, da morajo biti predstavniki zaposlenih udeleæeni v postopku privatizacije EES. V zadnjem Ëasu so sindikalna prizadevanja v pogovorih s socialnimi partner- ji obrodila teæko priËakovani rezultat. V Komisijo za vodenje in nadzor postopka prodaje dræavnega, stvarnega in finanËnega premoæenja v javnih podjetjih distribucije elektriËne energije je bil imenovan Valter Vodopi-vec kot predstavnik SDE. V komisiji so poleg njega pe trije predstavniki lastnikov ter predstavnika vlade in upravljalca z dræavnimi premoæe-njem. IzhodipËe za imenovanje sindikalnega predstavnika v omenjeni komisiji ima podlago v samem delovanju ekonomsko socialnega odbora energetike (ESOE). Ta namreË po enem od temeljnih doloËil socialnega sporazuma obravnava tudi statusne in lastni-pke spremembe druæb v energetiki. Ker bi neupoptevanje tega doloËila prej ali slej povzroËilo resne teæave, je tudi lastnik spoznal, da je treba zagotoviti udeleæbo energetskega sindikata v procesu privatizacije æe od samega zaËetka. Na ta naËin naj bi zagotovili tudi dejansko moænost za uspe-pno dogovarjanje med socialnimi partnerji. Z imenovanjem predstavnika SDE-ja pa je bil doseæen tudi pomemben korak pri nadaljnjem oblikovanju socialnega tripartizma. V PRIPRAVI ©TUDIJA O SOCIALNIH VIDIKIH Na povabilo SDE-ja so se v zaËetku marca v upravni stavbi Elesa sreËali predstavniki Urada za energetiko, elektrodistribucijskih podjetij, komisije za vodenje in nadzor postopka prodaje dræavnega premoæenja in sindikatov energetskih druæb. Strokovnjaki iz ekonomskega inptituta pravne fakultete in Inptituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET) so jim predstavili 12 Bo državnemu sekretarju za energetiko dr. Robertu Golobu v navzkrižju razlicnih lastniških, sindikalnih, distribucijskih in drugih interesov uspelo uveljaviti take rešitve, ob katerih v postopku privatizacije podjetij EES ne bo prišlo do vecjih pretresov na socialnem podrocju? nas gost: Ladislav Tomšic predlog za pripravo raziskovalne naloge o socialnih vidikih privatizacije druæb distribucije elektriËne energije. Kot so poudarili v uvodnem delu, se liberalizacija trga elektriËne energije ocenjuje za enega najbolj uËinkovitih instrumentov energetske politike pri spodbujanju ekonomske uËinkovito-sti in izboljpevanju konkurenËnosti podjetij v EES. Liberalizacija trga elektriËne energije spodbuja ekonomsko uËinkovitost proizvodnje in distribucije elektriËne energije. Zato morajo pravna regulativa, lastnipka struktura in pirpa inptitucionalna ureditev zagotavljati pogoje za træno obnapanje tudi v EES. Eden od pomembnih elementov uËinkovitega gospodarjenja z energijo je tudi privatizacija (razliËni naËini odprodaje oziroma sodelovanja s stratepkimi partnerji). Temeljni pogoj za zbiranje sredstev s strani investitorjev je deregulacija cenovne politike, in sicer do take mere, ki bo omogoËala normalen donos na vloæeni kapital. Strokovnjaki s pravne fakultete in IREET-a naj bi se v izdelavi ptudije o socialnih vidikih privatizacije druæb v EES osredotoËili na ptiri elemente, kot so izkupnje iz drugih dræav, analiza moænih scenarijev, vrednotenje scenarijev in pravni vidiki. Ob tem se zastavlja vprapanje: Ali je ta ptudi-ja glede na trenutni potek dogajanja na podroËju privatizacije v EES sploh pe potrebna? Vsekakor, je pojasnil predsednik SDE Franc Dolar. Nujno je namreË, da se sindikalisti floboroæijo« s potrebnimi znanji in si pridobijo Ëim veË kakovostnih podatkov, s katerimi bodo argumentirano branili dosedanje socialne pridobitve, ko bo priplo do prodaje dela dræavnega elektrodistribucijskega premoæenja. Kot je poudaril, bo SDE z vsemi moænimi sredstvi pritisnil na lastnike, da bodo v iskanju ekonomskih, trænih in finanËnih re-pitev, hoËep ali noËep, spoptovali tudi temeljne zahteve sindikata po socialni varnosti zaposlenih v energetskem sistemu. MIRO JAKOMIN Holding ima na voljo dobre strokovnjake Holding Slovenske elektrarne se æe od svoje ustanovitve sreËuje s ptevilnimi izzivi, ki jih je doslej uspepno premagoval tudi po zaslugi dobre organiziranosti vseh podroËij svojega dela. Skrb nad delom tehniËnega sektorja je bila zaupana Ladislavu TompiËu, ki naj bi v Mariboru postopoma izoblikoval tudi ekipo, ki se bo ukvarjala tudi z vsemi investicijami v HSE. Prvi zalogaj je vsekakor gradnja verige elektrarn na spodnji Savi. L adislav Tomšic je na položaj tretjega cloveka uprave Holdinga Slovenske elektrarne prišel iz Dravskih elektrarn Maribor, kjer je kot vodja tamkajšnjega tehnicnega sektorja odigral eno kljucnih vlog pri uspešni izvedbi prve in druge raze prenove verige dravskih elektrarn. Na podlagi teh bogatih strokovnih izkušenj je bil v Holdingu nato tudi izbran za tehnicno podrocje, ki v skladu s cilji ustanovitve Holdinga vkljucuje proizvodnjo, izvajanje skupnih investicij in delno tudi nacrtovanje strateškega razvoja ter organizacijo drugih dopolnilnih dejavnosti sinergijskega znacaja, ki sodijo v sklop vzdrževanja tehnicnih sklopov, potrebnih za nemoteno delovanje Holdinga. V casu najinega pogovora se je ravno pripravljal na selitev sedeža tega dela Holdinga na Obrežno 170 a, kjer naj bi bili pod isto streho združeni vsi Mariborcani, ki opravljajo naloge Holdinga Slovenske elektrarne. Glede samega sedeža Holdinga, pa tudi z njim povezanih družb, je bilo doslej v javnosti precej negodovanja. Kako vi gledate na to vprašanje? »Holding Slovenske elektrarne je sodobno podjetje in samo poslovodstvo se ni nikoli ukvarjalo s sedežem. Družba deluje tako, da so njene funkcije razpršene oziroma, da potekajo tam in v tistih okoljih, kjer je za to najvec danosti - tudi usposobljenega kadra, ce že tako želite. To nacelo je bilo upoštevano tako pri postavljanju proizvodnje in trženja kot tudi pri oblikovanju tehnicnega dela Holdinga. Tako imamo v Mariboru, kjer -* * 14 je tudi sedeæ tehniËnega sektorja, del sektorja za proizvodnjo oziroma del, ki se nanapa na obratovanje in problematiko hidroelektrarn. V Velenju je drugi del sektorja tisti del, ki je vezan na naloge dolgoroËnega naËrtovanja, goriva, kuriva, obraËun elektriËne energije in problematiko, povezano s termoelektrarnami. V Mariboru pa je tudi sedeæ stratepkega razvoja. Dogovor ob ustanovitvi Holdinga je tudi bil, da ne bomo gradili novih poslovnih prostorov oziroma, da bomo sku-pali v Ëim veËji meri izrabiti obstojeËe in prostorske potenciale povezanih druæb. Pri tem skupamo izrabljati tudi vse prednosti sodobnih komunikacijskih tehnologij.« Iz povedanega torej sledi, da je vape delo dnevno razpeto med Mariborom, Velenjem in Ljubljano. Kako vam uspe uskladiti vse te dejavnosti? flV prvi vrsti smo izbrali takpne sodelavce, ki zelo dobro obvladajo svoj del stroke, Ëeprav brez potovanj seveda tudi ne gre. Na rednih tedenskih sestankih se dogovarjamo za delo v naprej in tudi analiziramo trenutno stanje. Najmanj enkrat na mesec imamo tudi razpirjen kolegij, ki se ga udeleæuje celotno poslovodstvo z vsemi izvrpnimi direktorji, tako da smo dejansko seznanjeni z vso tekoËo problematiko. Poslovodstvo pa ima glede na sedanje ptevilne zahtevne naloge pogostokrat tudi dnevne sestanke, ki trajajo pozno v noË in tudi konci tedna niso izjema.« Je kadrovska sestava vapega sektorja ustrezna oziroma ali vam je æe uspelo zapolniti vsa kljuËna mesta? fl©e zdaleË ni idealna, je pa racionalna. Del, ki je bil potreben za opravljanje nalog vodenja in naËrtovanja proizvodnje, je bil postavljen æe 1. januarja. Pri tem nam je veliko pomagal tudi Eles, ki je edini pri nas imel tovrstne izkupnje in moram reËi, da je bilo sodelovanje obojestransko, zelo korektno in koristno. Pri tem gre predvsem za prenos znanja in dela funkcij, ki jih je do takrat opravljal Eles in so z novim letom preple pod pristojnost Holdinga, na drugi strani pa tudi za prenos tistih funkcij, ki so jih doslej za Eles opravljale odvisne druæbe. Pri tem mislim na vodenje nekaterih sti-kalipË v tem delu Slovenije. Korek- Ladislav TompiË: flOb ustrezni organiziranosti lahko zapolnimo vsa strokovna mesta.« tnega sodelovanja si æelimo pe v naprej, saj je odprto pe mnogo skupnih zadev. Na koncu gre vendarle za del elektroenergetskega sistema. Sektor træenja je bil izoblikovan æe pred iztekom leta, kadrovska popolnitev pa pe ni dokonËna. Oba sektorja kljub ra-zliËnim lokacijam dobro sodelujeta. Rezultat njihovega sodelovanja pa je tudi dejstvo, da sta oba sektorja zaupane naloge 1. januarja tudi æe v celoti prevzela. Za podroËje operativnega vodenja proizvodnje HSE pa smo z Dravskimi elektrarnami sklenili posebno pogodbo za operativno vodenje proizvodnje. Menimo, da je v tem trenutku nesmotrno porabiti denar za postavitev lastnega centra, nasprotno, treba je izrabiti vse obstojeËe naprave, Ëe to tehnologija in tehnika omogoËata. DrugaËe pa na tem po-droËju v bistvu ni bilo korenitejpih sprememb, razen da je HSE kot druæba moral prevzeti tveganje dobave in obvladovanje proizvodnje z namenom izpolnjevanja pogodbenih obveznosti do kupcev.« Direktor Holdinga mag. Drago Fabijan rad poudarja, da se nahajamo v obdobju tveganj. Letopnje proizvodno leto se je za vas slabo zaËelo, saj se sreËu-jemo z izjemno nizkim vodostajem, doæiveli pa smo tudi æe izpad nuklearke ... flRes je, da smo se æe v teh prvih mesecih sreËali z nekaterimi negativnimi objektivnimi teæavami, ki pa smo jih z lastnimi kadri in v dogovoru ter z obojestransko pomoËjo tudi Elesa us-pepno premagali. Izpad jedrske elektrarne Krpko bi lahko oznaËili tudi za napo prvo veËjo preizkupnjo. Uspepno smo jo premagali, pomembno pa je to, da porabniki dejansko niso Ëutili nobenih teæav v preskrbi. Holding ima na sreËo takpno proizvodno strukturo, ki mu omogoËa obvladovanje podobnih teæav. Omenjeni primer tudi zdaj podrobneje analiziramo, da bomo na podlagi konkretnih izkupenj dopolnili svoj operativni na-Ërt, kako ob morebitnih podobnih primerih ravnati v prihodnje in kaj storiti, da bodo stropki takpnega izpada Ëim manjpi. Kot sem æe rekel, gre v omenjenem primeru vsekakor tudi za dobro polo za naprej.« Ena vapih osrednjih nalog naj bi bila tudi izpeljava projekta Spodnje savske verige elektrarn. V kateri fazi je trenutno ta projekt in kdaj lahko realno priËakujemo zaËetek konkretnih del? flProjekt Spodnje Save je bil med enimi poglavitnih razlogov za ustanovitev Holdinga in nape poslanstvo v zvezi s tem je v prvi vrsti ugotoviti, kakpno je finanËno stanje posameznih odgovornih za ta projekt. Ugotovljeno je bilo, da je najbolje, da skrb za gradnjo prevzame HSE kot celota. Imenovana je bila tudi vrsta strokovnih skupin, veËinoma iz hi-dropodjetij, z nalogo sodelovanja pri zanimivosti izdelavi projektne dokumentacije in pripravi ustreznih repitev, da bo ta projekt Ëim bolj funkcionalen in racionalen. Je pa v zvezi z gradnjo spo-dnjesavske verige elektrarn odprtih pe vrsta vprapanj. Tako glede same koncesijske pogodbe, katere osnutek je v sklepni fazi (gre æe za V. osnutek) in naj bi ga parafirale vse vkljuËene strani. V parlamentarni proceduri je tudi predlog spremembe zakona, ki naj bi omogoËil prenos koncesije na HSE. Prav tako je v uresniËevanju sklep o ustanovitvi in registraciji dveh druæb - tehniËne s sedeæem v Mariboru in infrastrukturne s sedeæem v Posavju, pri Ëemer strokovne skupine delajo vse na tem, da bi te postopke za izdelavo projektne dokumentacije Ëim prej konËali. Svet direktorjev HSE je potrdil predlog strokovne skupine, ki je na podlagi zbrane dokumentacije ocenila, da bi lahko gradnjo zaËeli novembra. Speljati je treba pe vrsto upravnih postopkov. Vsekakor pa je treba povedati, da je za gradnjo prve elektrarne, to je HE Boptanj, æe na voljo projektna dokumentacija za gradbeno jamo in da je za izdajo gradbenega dovoljenja za ta del pogoj le pe koncesija, v izdelavi je drugi del projektne dokumentacije za energetski objekt in druge spremljajoËe objekte, ki bo konËana do avgusta. Sledijo pe postopki razpisov, pridobitev potrebnih dovoljenj in tako naprej. Skratka, gre za kompleksno zadevo, ki potrebuje svoj Ëas.« Koliko sploh je star projekt gradnje spodnjesavske verige oziroma ali je bila v zadnjem Ëasu narejena kakpna njegova nove-lacija, glede na to, da so se razmere na energetskem podroËju v zadnjem Ëasu precej spremenile ? flAktualna projektna dokumentacija za spodnjesavko verigo temelji na gradivih, ki jih je pred leti pripravil tedanji EGS, R.I. in je bila pozneje le dopolnjevana. Pri sedanji novelaciji tedanje idejne zasnove gre predvsem za posodobitve v tehniËnem pogledu, saj smo bili v zadnjih letih priËa novim tehniËnim repitvam. Pri tem skupamo upoptevati izkupnje in spoznanja obratovalcev Savskih elektrarn, pa tudi drugih, ki so doslej in pe izvajajo prenove podobnih objektov. Vsekakor pa je nap cilj pripraviti dokumentacijo do te mere, da jo bo z minimalnim trudom in dodelavami mogoËe uporabiti tudi v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja in bo lahko sluæila tudi kot dobra podlaga za razpise. S podrobno analizo terminskega plana smo odpravili tudi veËino kritiËnih toËk v projektu.« Napovedali ste ustanovitev dveh novih podjetij. Pa imate na razpolago dovolj kadrov, glede na to, da prenove na Dravi in Soci še potekajo, hkrati pa se lotevate tako velikega projekta, kot je gradnja verige elektrarn? flDejansko je usposobljenega tovrstnega tehniËnega kadra v Sloveniji malo in tisti, ki so na voljo, so v resnici precej obremenjeni. Menim pa, da se bo z dobro organizacijo dalo izrabiti vse strokovne potenciale, tako na podroËju gradnje, nadzora in razvoja. »eprav mogoËe v tem trenutku ljudi primanjkuje, bo s prihodnjo naËrtovano notranjo reorganizacijo povezanih druæb zagotovo priplo do doloËenih preseækov, in to moramo in æelimo izrabiti. Zanimivo je tudi vprapanje, koliko zaposlenih naj bi sploh bilo v teh druæbah. »e gledamo razvojni program HSE, je ta usmerjen v odprti koncept, kar pomeni, da naj bi ta druæba pozneje poleg investicij izvajala tudi druge dejavnosti v okviru same druæbe in tudi zunaj nje. Njene posamezne organizacijske enote bodo verjetno dislocirane glede na kadrovski potencial povezanih druæb, saj tudi ne æelimo, da bi novo nastalo podjetje postalo breme Holdinga ali pa podjetje, v katerem bi delavci preæiveli polovico delovnega Ëasa za volanom. Gre za temelje prihodnjega podjetja, ki se bo razvijalo skladno s potrebami trga in se tudi samo preæivljalo. Podobno velja tudi za podjetje, ki bo namenjeno infrastrukturnim projektom in bo ustanovljeno z namenom, da se pribliæamo prostoru, v katerem bo v naslednjih letih potekala gradnja, in damo Posavcem moænost, da se aktivno vkljuËijo v gradnjo spremljajoËih infrastrukturnih objektov. Vsekakor pa ne gre za veliki podjetji po ptevilu zaposlenih. Pri tem bomo tudi skupali slediti sprejetemu naËelu v Holdingu in najprej izrabili æe obstojeËe kadre.« BRANE JANJI!) NOVA POVEZAVA S ŠVICO Italijanski operater omrežja je objavil, da bo kmalu dopolnil svojo mrežo z novo povezavo, ki bo potekala od elektrarne San Fioriano (severno od Milana) do italijanske meje in od tam do švicarske elektrarne v Robbii Nova povezava z mocjo 1000 MW bo preckala 12 italijanskih dežel, njeni stebri pa bodo na najvišjih tockah visoki 11,5 metra. Omenjeni projekt je le eden izmed mnogih, o katerih italijanski operater omrežja še razmišlja. Tako bi, denimo, rad izboljšal tudi povezave s Francijo in Švico - do njiju bi lahko prenašal dodatnih 1150 MW elektricne energije, poleg tega pa obstajajo še možnosti za 2000 MW povezave s Slovenijo in Italijo. PORTUGALSKA PODRAŽITEV ENERGIJE Portugalski regulator elektroenergetskega trga Erse je konec lanskega leta povišal cene elektricne energije za leto 2002. Tako se je elektrika na Portugalskem podražila za 2,2 odstotka, toda po pojasnilih Erse se je realno gledano glede na druge podražitve povišala le za 0,8 odstotka. Gospodinjstva bodo po podatkih Erse za energijo letos placevala za 2,4 odstotka višjo ceno, industrijski porabniki pa med 1,4 in 2,4 odstotka vec. Sicer pa namerava operator trga v naslednjem letu poenotiti tarife za uporabo omrežja - visokonapetostne naj bi se podražile za osem odstotkov, prenos slednjih naj bi se prav tako povišal, in sicer za 4,5 odstotka, distribucija vseh tarif pa naj bi upadla. Distribucija visokonapetostnih tarif naj bi se tako zmanjšala za 4,5 odstotka, srednjenapeto-stnih za 9,2 in nizkonapetostnih za 5,4 odstotka. ŠPANIJA LETOS PODRAŽITEV NE DO Španska vlada je zamrznila vse letošnje tarife za elektricno energijo, razen tistih za težko industrijo, ki naj bi se dvignile za najvec odstotek. Proizvajalci energije so se še pred božicem borili da bi povišali tarife za dva odstotka, zlasti zaradi številnih investicij v gradnje dodatnih zmogljivosti. Toda odlocitev vlade v prid prebivalstva vendarle ni potešila pricakovanj slednjega - leta 2000 je namrec ljudem obljubila, da bo elektricno energijo zaradi liberalizacije trga v roku treh let pocenila za devet odstotkov. To število se je zdaj ustavilo na štirih odstotkih in se najbrž ne bo vec povecevalo, kvecjemu lahko prebivalci pricakujejo podražitve, zlasti zaradi hudih pritiskov proizvajalcev. Po mnenju predstavnikov Unese so imela podjetja že lani zaradi za 5,6 odstotka vecjega povpraševanja po elektricni energiji za 1,6 odstotka nižje prihodke, letos pa naj bi se ti znižali še za pol odstotka. 15 53 C9+??/+.C holding Slovenske elektrarne Uspešen prevzem VODENJA proizvodnje Center vodenja pri Dravskih elektrarnah je z januarjem prevzel nalogo vodenja celotne proizvodnje Hol-dinga slovenskih elektrarn. Ceprav so se zaposleni v centrih ze na zacetku srecali z nepredvidljivimi težavami, izpadom nuklearke in enega izmed sostanjskih blokov, so prvi »živi« preizkus s pomocjo kolegov iz Elesa zelo uspešno opravili. malci. Zaradi izjemno kratkega Ëasa do prevzema novih funkcij so se zato izobraæevali bolj individualno in s pomoËjo nasvetov sluæbe za vodenje pri Elesu, pri Ëemer so jim bile v veliko pomoË dosedanje izkupnje, saj je Dravski center vodenja æe doslej opravljal nekatere pirpe naloge s tega podroËja, od vodenja nekaterih razdelilno transformatorskih postaj do pokrivanja veËine regulacijskega obsega, dobro pa so poznali tudi samo delovanje in nihanje sistema ter delo republipkega centra vodenja. Gre dejansko zato, pravi Marjan BraËun, da smo morali æe pridobljeno znanje le pe nekoliko razpiriti in nekatere naloge prenesti na pirpi krog napih dispe-Ëerjev, tako da sam prevzem novih nalog niti ni bil preteæak. Pri tem je tudi pomembno, da so vsi vpleteni pokazali veliko mero pripravljenosti za sodelovanje in pomoË, saj drugaËe celotnega prehoda ne bi mogli izpeljati tako tekoËe. Seveda bo treba v nadaljnji fazi dela tudi pe marsikaj postoriti, saj prvotni projekt predvideva prevzem vseh funkcij, od vodenja, naËrtovanja, optimiranja in træe-nja ter posredovanja ob izrednih razmerah, kot je denimo bil nedavni Z 16 novim letom je center vodenja Dravskih elektrarn prevzel nove funkcije, in sicer upravljanje proizvodnje vseh druæb, povezanih v Holding Slovenske elektrarne. Kot nam je povedal vodja sluæbe za obratovanje HSE Marjan BraËun, so se na novo nalogo na sreËo zaËeli pripravljati æe sredi minulega leta oziroma takoj po spoznanju, da se bo treba za konkuren-Ëen nastop na trgu povezati in v skladu s tem tudi opravljati doloËene funkcije na ravni celotnega holdinga. Tedaj je bilo nekako tudi æe dogovorjeno, da bo nedavno posodobljeni center vodenja Dravskih elektrarn prevzel pe nalogo vodenja HSE in, kot pravi Marjan BraËun, je bilo to s prvim januarjem tudi uspepno storjeno. Seveda so se pred tem z obrato-valci posameznih druæb tudi dogovorili, za katere naloge naj bi bili v Mariboru sploh pristojni, pri Ëemer je plo za vodenje trenutne proizvodnje glede na obratovalni diagram holdin-ga kot celote in posameznih vanj povezanih druæb ter predvsem kratko-roËno naËrtovanje proizvodnje, medtem ko naj bi se v Velenju ukvarjali bolj z dolgoroËnim naËrtovanjem in pripravo podlog za pogodbe z odje- Milan Kirbip in Marjan BraËun: flCenter vodenja Dravskih elektrarn je uspepno prevzel tudi vodenje celotne proizvodnje Holdinga.« upravljanje prenosnega omrežja izpad jedrske elektrarne Krpko. Bistvo pa je, poudarja Marjan BraËun, da smo s pomoËjo strokovnjakov iz Elesa tudi to prvo polo uspepno prestali in da porabniki niso obËutili prav nikakrpnih teæav pri preskrbi oziroma smo ves Ëas izpolnjevali pogodbene obveznosti. V bliænjem naËrtu imamo tudi izoblikovanje posebne tako imenovane bilanËne skupine, v kateri bodo poleg predstavnikov proizvajalcev pe predstavniki velikih porabnikov, ki imajo letne pogodbe, in nuklearke, s katero naj bi dosegli pe optimalnejpe obratovanje po dogovorjenem obratovalnem diagramu. DrugaËe pa je trenutno delo razdeljeno tako, da je vodja obratovanja HSE zaposlen v holdingu, dispeËerji pa zgolj delujejo po navodilih HSE in sodijo v okvir Dravskih elektrarn, ki jim zagotavljajo tudi potrebne temeljne podatke. Informacije si redno izmenjujejo na sestankih koordinacije proizvajalcev HSE, ki so hkrati tudi priprava na dispeËerske sestanke v okviru Elesa, pri Ëemer pa ugotavljajo, da bodo v prihodnje tudi sami potrebovali nekatere dodatne podatke. Izmenjava tehniËnih informacij namreË pe vedno poteka preko Ljubljane oziroma republipkega centra vodenja, za kakovostnejpe delo vseh, ki skrbijo za nemoteno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema, pa bo treba v prihodnje zagotoviti vzporeden dotok doloËenih informacij. DrugaËe pa, kot nam je povedal vodja sluæbe za proizvodnjo DEM Milan Kirbiš, se pri obratovanju dravske verige elektrarn tudi po novem letu ni kaj bistveno spremenilo, plo je bolj za doloËeno prerazporeditev konkretnih nalog in dodatno izobraæevanje. V veliko pomoË dis-peËerjem oziroma vsem, ki so vpleteni v vodenje proizvodnje HSE, pa je bila tudi izdelava posebnega poslovnika, v katerem so podrobno opisane vse naloge, dolænosti in pravice posameznikov, od vodje obratovanja do zadnjega stikalniËarja pri napravah. BRANE JANJI!) Stro©ki mednarodnih tranzitov so kon»no ukinjeni Mehanizem za kompenzacijo strop-kov Ëezmejnega trgovanja (CBT), ki je bil pripravljen v zdruæenju ETSO, je zaËel veljati 1. marca letos. S tem so prenehale obstajati nacionalne uvozne in izvozne dajatve pri tranzi-tiranju elektriËne energije, prav tako pa tudi tranzitni stropki. O d prvega marca letos trgovci in drugi udeleæenci evropskega trga z elektri-Ëno energijo ne plaËujejo stropkov vsakega elektroenergetskega sistema, po katerem poteka trgovanje. Namesto tega plaËajo samo enkrat, in sicer tistemu upravljalcu prenosnega om-reæja, ki jim da pravico do dostopa do omreæja iz dræave, od koder izvira elektriËna energija. S tem plaËilom dobi udeleæenec enotnega evropskega trga pravico do uporabe celotnega evropskega kontinentalnega prenosnega omreæja. Jedro mehanizma CBT sestavljajo elektroenergetski sistemi kontinentalnih dræav EU in ©vica, razen Avstrije, ki trenutno pe ni vkljuËena v mehanizem zaradi pravne harmonizacije, ki pe poteka. Po zagotovilih njihovega regulatorja pa bodo stvari uredili do 1. aprila. Uvoz iz drugih Ëlanic ETSO (Nordijske dræave, GrËija, Anglija, Irska in Slovenija) kot tudi dræav Centrela in Maroka, ki niso del kontinentalnega prenosnega omreæja, je reguliran z vstopnim prispevkom, tako imenovanim flInjection fee«, ki se prispeva v skupni sklad v vipini 1 ev-ro/MWh pri prehodu energije v centralno evropsko omreæje. Kot je bilo æe veËkrat omenjeno, je namen mehanizma CBT kompenzacija storitev (stropkov), ki jih prenosni sistemi posameznih dræav Ëlanic ponujajo pri tranzitu elektriËne energije preko njihovih omreæij. Podlaga za kompenzacijo so dejanski pretoki elektri-Ëne energije, povzroËeni z mednarodnim trgovanjem. Ti tranzitni stropki se letos pokrivajo z dvema razliËnima viroma financiranja, in sicer: - okrog 50 odstotkov vseh stropkov z nacionalnimi prenosnimi tarifami vsake posamezne dræave. Vsaka dræava prispeva v skupni sklad sorazmerno glede na neto razliko med izvozom in uvozom, - okrog 50 odstotkov vseh stropkov z zaraËunavanjem 1 evro/MWh od tistih, ki so odgovorni za izvoz (trgovci ali proizvajalci). Stropek se bo zaraËunal konkretno samo za priznani izvoz elektriËne energije in ne za posamezno pogodbo. Samo 1 evro/MWh se bo plaËal pri tranzitu, na primer iz ©panije v Francijo ali od Finske do Portugalske. Ta mehanizem je poveËal preglednost in enakopravnost vseh udele-æencev trga. Prvi sestanek podpisnikov pogodbe CBT v zvezi z razËipËe-vanjem posameznih podrobnosti je bil organiziran na pobudo ETSO 5. marca v Bruslju. Poudariti je tudi treba, da mehanizem CBT, ki je vseeno le zaËasni mehanizem za leto 2002, ne vkljuËuje oziroma ne repuje teæav z omejitvami prenosa. Ti stropki se repujejo posebej, na naËin, ki je v vsaki dræavi Ëla-nici za zdaj doloËen v skladu z njihovo notranjo zakonodajo. In ker je trenutni mehanizem CBT le zaËasne narave, je treba omeniti, da ETSO pripravlja bolj dolgoroËni sistem, ki naj bi bil predstavljen oziroma dan v uporabo v zaËetku leta 2003. Slovenija letos pe ne sodeluje v mehanizmu CBT, ker je bila v polnopravno Ëlanstvo ETSO sprejeta pele konec novembra 2001, ko je bil zaËasni mehanizem CBT æe izdelan. V vsakem primeru pa bomo sodelovali v prihodnjem. Povzeto po sporoËilu za javnost ETSO MAG. MILAN JEV©ENAK 17 ?166 drugo leto delovanja Agencije za energijo Izmenjava evropskih p izkuenj Agencija za energijo RS, ki je zacela delovati v minulem letu in je v tem casu opravila ze veliko nalog na podrocju sprostitve trga elektricne energije v Sloveniji, letos precej pozornosti namenja tudi utrjevanju odnosov z regulatorji trga elektricne energije v državah Evropske unije. Februarja so se predstavniki agencije udeležili foruma elektriskih regulatorjev EU v Firencah, imeli pa so tudi dvostranska srecanja s predstavniki regulatorjev treh sosednjih držav -Madžarske, Italije in Avstrije. F 18 orum Sveta evropskih energetskih regulatorjev (CEER) je potekal 21. in 22. februarja, nanj pa so bile poleg Ëlanic Evropske unije povabljene tudi dræave kandidatke za vstop v EU. Slovenija je bila povabljena kot opazovalka. Na sreËanju so najveË pozornosti namenili Ëezmejnemu trgovanju z elektriËno energijo oziroma notranjemu trgu z elektriËno energijo v Uniji. Sprejeli so dogovore o uvedbi zaËasnega sistema tarifiranja Ëezmejnega trgovanja, ki bo veljal od 1. marca 2002 do 1. januarja 2003. Sporazumeli so se tudi o temeljnih naËelih in operativnih smernicah za mehanizem tarifiranja, ki naj bi zaËel veljati prihodnje leto. Udeleæenci sreËanja so se strinjali, da je treba Ëim prej pripraviti srednjeroËno in dolgo-roËno strategijo delovanja na tem podroËju; do septembra 2002 naj bi jo pripravila evropska komisija v sodelovanju s Svetom evropskih energetskih regulatorjev, Evropskim zdruæenjem sistemskih operaterjev (ETSO) in drugimi zainteresiranimi predstavniki. Na forumu CEER, ki je sicer ustaljena redna letna oblika sreËevanja, so letos prviË sodelovali predstavniki regulativnih ustanov dræav kandidatk za Ëlanstvo v EU. Zanje - in seveda tudi za slovensko Agencijo za energijo - je to pomembna moænost vzpostavljanja stikov in pridobivanja relevantnih informacij pri pripravah na polnopravno sodelovanje na skupnem evropskem trgu z elektriËno energijo. flSlovenija je æe Ëlanica Evropskega zdruæenja sistemskih operaterjev; Ëe bomo sprejeli naËela Sveta evropskih energetskih regulatorjev - CEER, pa bo lahko napa agencija æe pred vkljuËitvijo Slovenije v Evropsko unijo postala tudi polnopravna Ëlanica tega pomembnega organa. To bi bilo izredno pomembno za nape enakopravno vkljuËevanje v skupni evropski trg,« je povedal direktor Agencije za energijo prof. dr. Jože Koprivni-kar. agencija za energijo izdaja licence za opravljanje energetskih dejavnosti v skladu z Energetskim zakonom in Uredbo o pogojih in postopku za izdajo in odvzem licence za opravljanje energetske dejavnosti. Do vkljuËno 28. februarja letos je agencija prejela 704 vloge za izdajo licenc. Skupaj je bilo doslej izdanih 655 odloËb o izdani licenci za opravljanje energetske dejavnosti, od teh pa jih je 638 pravnomoËnih, kar pomeni, da so vlagatelji æe pridobili licenco. Minuli mesec so se predstavniki agencije sestali tudi s predstavniki italijanskih in madæarskih regulatorjev, nazadnje, 27. februarja, pa pe s predstavniki avstrijskega regulatorja E-control. Regulatorji teh dræav se kljub nekaterim posebnostim glede svojega statusa sreËujejo s podobnimi nalogami in dilemami kakor slovenska agencija, zato so takpna sreËanja obojestransko zaæelena in koristna. Na sreËanju z Madæari je bilo pe posebej aktualno vprapanje vzpostavitve daljnovodne povezave med dræava-ma. Pri sreËanju z avstrijskimi kolegi pa seveda niso mogli mimo zapletov ob koncu minulega leta, ko se je avstrijski trg za kratek Ëas celo zaprl za elektriËno energijo iz Slovenije. Taki dogodki so za regulatorje predvsem spodbuda za premipljeno nadaljnje sodelovanje. LAVRA MUNDA agencija za energijo Potreba po dvigu TARIFNIH Scena je elektrogospodarski javnosti æe znana. Na eni strani se pojavlja Gospodarsko interesno zdruæenje distribucije elektriËne energije s svojimi pobudami, predlogi in argumenti za dvig omreænine, na drugi strani pa Agencija za energijo, ki se po besedah njenih predstavnikov sreËuje z navzkriænimi interesi, pri iskanju ustreznih re-pitev pa mora upoptevati energetsko zakonodajo, strokovne argumente in ne nazadnje tudi pirpe nacionalne interese. Katero vprapanje je trenutno na tem podroËju najbolj aktualno? Kakpni so trenutni pogledi predstavnikov GIZ-a distribucije in Agencije za energijo? K ot so zadnjic povedali v Gospodarskem interesnem združenju distribucije elektricne energije, je v zadnjem casu v distribucijskih podjetjih aktualno naslednje vprašanje: Ali se bo v razmerah, ko bo skupna cena na tarifnem segmentu višja, pokazala tudi potreba po višji omrežnini? Ker v GIZ-u distribucije menijo, da je potreba po dvigu omrežnin v omenjenih razmerah utemeljena, naj bi predstavnike Agencije za energijo podrobneje seznanili s to problematiko in jim v pogovorih predstavili tudi vse možne argumente. Vec kot to, kar smo zapisali, pa nam predstavniki GIZ-a distribucije niso povedali, saj naj bi pogovori še potekali. Da bi omenjeno tematiko vendarle bolj osvetlili, smo za informacijo zaprosili tudi prof. dr. Jožeta Ko-privnikarja, direktorja Agencije za energijo. Povedal je, da se GjS distribucije elektricne energije in GJS upravljanje distribucijskega omrežja financirata iz cene za uporabo distri- bucijskega omreæja. Le-to plaËujejo uporabniki omreæja upravljalcu distribucijskega omreæja, doloËa jo Agencija za energijo in je za leto 2002 æe sprejeta. GJS dobava elektri-Ëne energije tarifnim odjemalcem se financira iz plaËil tarifnih odjemalcev. Tarifne postavke, ki zajemajo ceno za elektriËno energijo in ceno za uporabo omreæij, doloËa vlada RS. Potreba po vipji omreænini se lahko pojavi samo na podlagi vipjih upravi-Ëenih stropkov, ki izhajajo iz dejavnosti GJS distribucije in GJS upravljanja distribucijskega omreæja. Cene za uporabo elektroenergetskih omre-æij za leto 2002 je Agencija za energijo predlagala na podlagi presoje upraviËenih stropkov dejavnosti GJS distribucije in GJS upravljanja distribucijskega omreæja. Prihodek iz naslova prodaje elektriËne energije tarifnim odjemalcem ne pokriva stro-Direktorji distribucijskih podjetij so doslej æe precej razpravljali o problematiki cen za uporabo elek-tro omreæij. »e bodo v okviru GIZ-a distribucije zavzeli jasnejpa stalipËa, se bodo v prihodnje laæe pogovarjali s predstavniki Agencije za energijo. Levo na sliki direktorja ©tefan Lutar (Elektro Maribor) in mag. Drago ©tefe (Elektro Gorenjska). 19 nacionalni energetski program so o informacije iz Agencije za energijo, ki jih veËkrat vkljuËujemo v nape prispevke, res tendenciozne, kot nam je nekdo oporekal v pogovoru? Odgovorili smo mu, da skupamo podatke zajemati iz razliËnih virov in vedno tudi navajamo vir informacije. V obstojeËih, ne dovolj preglednih razmerah, pa je teæko pisati, ker zaradi zapiranja informacij nimamo dovolj vpogleda v dogajanje na tem podroËju. »e kdo meni, da je kako na-pe pisanje pristransko, neto-Ëno ali celo neobjektivno, ima vso moænost, da zadevo pojasni s kritiËnim odmevom, tako kot meni, da je prav. ©e veË: prepriËani smo, da je v tem primeru celo dolæan reagirati. Ni namreË dovolj reËi, da mi ta in ta zadeva ni vpeË, treba je tudi jasno povedati in napisati, zakaj mi nekaj ni vpeË. Poleg tega je treba tudi predlagati boljpo repitev in jo podkrepiti z argumenti. Je res nap problem, Ëe nekdo ne more ali ne zna izkoristiti strani, ki so mu vsak mesec na razpolago v Napem stiku? pkov, ki so posledica treh dejavnikov: spremenjenih cen za uporabo elektroenergetskih omreæij, nakupnih cen elektriËne energije v letu 2002 in stropkov delovanja GJS dobava tarifnim odjemalcem. Glede na navedena dejstva je nastopila potreba po dvigu tarifnih postavk, kar pa ne pomeni tudi potrebe po vipji omreæni-ni. Kot je ob tem pe pojasnil prof. dr. Joæe Koprivnikar, je Agencija za energijo v postopku pripravljanja cen za uporabo omreæij za leto 2002 opozorila ministrstvo, pristojno za energetiko, da je treba za zagotovitev prihodka iz naslova omreænin dvigniti vipino tarifnih postavk. MIRO JAKOMIN NEP KOT NA»IN USKLAJEVANJA interesov Nacionalni energetski program ne bo spisek æelja in projektov niti ne bo porok, da se bo za nekaj, kar je v tem dokumentu, zbral denar iz javnih financ. V tem dokumentu bodo nakazane samo poti in naËini, kako naj se zapisane usmeritve preverjajo. NEP bo dajal po-roptvo samo za tiste projekte, ki bodo v pirpem javnem interesu. Pri tem naj bi poiskali najboljpe moæne inaËice, in to na podlagi podjetnipkih interesov. To je med drugim poudaril dr. Robert Golob, dræavni sekretar za energetiko, v zaËet-ku marca na posvetovanju o NEP-u kot procesu soudeleæbe javnosti v Gozdu Martuljku. D 20 r. Robert Golob je na tem strokovnem sreËanju, ki ga je pripravil Slovenski E-forum, pojasnil, da so alternativni pogledi na pripravo Nacionalnega energetskega programa vsekakor potrebni. Da bi lahko probleme zadovoljivo repili, morajo biti nakazane razliËne perspektive. V zvezi s tem mu je Andrej Klemenc, tajnik Slovenskega E-foruma, zastavil izzivalno vprapanje: Zakaj sploh potrebujemo nacionalni energetski program, Ëe smo doslej lahko preæiveli brez njega? Kot mu je odgovoril dr. Golob, pripravo NEP-a sicer nalaga sam energetski zakon, poanta pa je v tem, da energetska politika potrebuje tak dokument, v katerem bodo vsebovani tako temelji razvoja te politike kot tudi temelji razvoja energetskega sektorja. Energetika je podro-Ëje, kjer se sreËujejo ptevilni interesi (varovanje okolja, javne finance itd.). S tega vidika je prav, da se ti interesi sre-Ëujejo v artikuliranem dialogu in se na koncu odrazijo v NEP-u, ki bo sicer kompromis, vendar pa ga bodo vsi dol-æni spoptovati. Povsem primerno je, da ta kompromis sprejme tudi dræavni zbor in NEP-u da tisto veljavnost, ki mu pripada. S tem dokumentom se bomo izognili tudi situaciji, ko bi kdor koli lahko mimo drugih interesov sku-pal uveljaviti samovoljo. Kot naslednji razlog, zakaj potrebujemo NEP, pa je dr. Golob omenil, da je treba zagotoviti usklajeno vkljuËevanje interesov (ob umepËanju v prostor, ob presoji vplivov na okolje itd.), kar je tudi ena od temeljnih funkcij tega dokumenta. Poleg tega je treba z NEP-om inptitucio-nalizirati tudi naËin dialoga z zainteresiranimi javnostmi, da bi se z upopteva- zanimivosti zakaj sploh potrebujemo Nacionalni energetski program, Ëe smo doslej lahko pre-æiveli brez njega? Na to izzivalno vprapanje Andreja Klemenca, tajnika Slovenskega E-foruma, je dr-æavni sekretar za energetiko dr. Robert Golob poleg energetskega zakona omenil tudi veË drugih razlogov, ki narekujejo pripravo tega temeljnega energetskega dokumenta. njem konstruktivne kritike izognili blokadam in tako hitreje prispeli na cilj. Skratka, sedaj je Ëas, da se v proces nastajanja NEP-a Ëim bolj vkljuËijo vse javnosti, ne samo energetska. Ivo Novak iz Urada za energetiko pri MOP-u je povedal, da je NEP nedvomno prvi tovrstni projekt, pri katerem sodelujejo tudi nevladne organizacije, med njimi tudi Slovenski nacionalni komite WEC in Slovenski E-forum. NEP so koncipirali v obliki tako imenovanih horizontalnih in vertikalnih separatov. Med horizontalnimi separati, ki so jih doslej æe prejeli, je omenil podroËja premoga, hidroener-gije, tekoËih goriv, plina, jedrske energije, prenosa, distribucije elektriËne energije, obnovljivih virov, soproizvo-dnje, lokalne energetike in uËinkovite rabe energije. PodroËja vertikalnih se-paratov so trenutno pe odprta; med æe znanimi vertikalami je omenil predvsem izobraæevanje, tehnologijo in politiko cen, okoljske vidike, fiziËne in prostorske vidike, inptitucionalne zadeve in podjetnipke akcije. Avtorji naj bi marca predvidoma sklenili pripravo horizontalnih separatov in se nato lotili izdelave vertikalnih. Tako naj bi pripli do potrebnih podlag za sintezo NEP-a, ki naj bi jo predvidoma opravili do avgusta, v zaËetku jeseni pa bi bil ta osnutek pripravljen za medresorsko usklajevanje. Po opravljeni uskladitvi bodo besedilo NEP-a poslali v vladno proceduro, pozneje pa pe v parlamentarno proceduro, predvidoma ob koncu leta. MIRO JAKOMIN NEMCIJA SE ENA ZDRUŽITEV Regionalni oskrbovalec z elektriËno energijo Elektromark iz Hagna je kupil 60-odstotni deleæ komunalnega podjetja Stadtwerke Hagen in tako postal njegov 100-odstotni lastnik. KupËija je vredna 345 milijonov nempkih mark, po njej pa se bosta podjetji zdruæili v eno in se preimenovali v Mark-E. Slednje bo 170 tisoË odjemalcev oskrbovalo s plinom, vodo in elektriËno energijo - v povpreËju jim bo prodalo 5 TWh te dobrine na leto. V podjetju Elektromark ima 20-odstotni deleæ RWE, preostanek pa je v lasti obËinskih delniËarjev. Ivo Novak, Urad za ©VEDSKA MESTO BO GRADILO ELEKTRARNO NA BIOMASO Evropska investicijska banka je mestnemu podjetju Jeamtkraftu, ki sodi pod dræavni Vatten- fall, iz Oestersunda, dalo posojilo v vipini 33 milijonov evrov za gradnjo nove elektrarne, v kateri bodo iz biomase pridobivali toplotno in elektriËno energijo. Elektrarno naj bi po naËr-tih poganjali veËidel z lesnimi ostruæki in drugimi lesnimi odpadki iz lokalne tovarne, pridobljeno energijo pa bi prodajali pribliæno 60.000 prebivalcem mesta in okolipkih krajev. VERBUND ZAPIRA ELEKTRARNE Elektroenergetsko podjetje Verbund je sicer æe ustavilo proizvodnjo v termoelektrarni St. An-drp, toda pred kratkim je objavilo, da jo bo kmalu tudi zaprlo. Tam so namreË v zadnjem Ëasu raziskovali moænosti uporabe alternativnih virov energije, predvsem æivalskih odpadkov, vendar se okolipko prebivalstvo z njihovo dejavnostjo ni strinjalo. Podobno bo Verbund kmalu ustavil proizvodnjo tudi v 330 MW termoelektrarni Voitsberg III. Kot so povedali predstavniki podjetja, naj bi se to zgodilo najpozneje leta 2004, najverjetneje pa æe prihodnje leto. Toda zaradi tega bo ogroæen tudi obstoj bliænjega rudnika lignita, zato je odloËitev Verbunda politiËno in gospodarsko sporna. Podjetje plaËuje zdaj za premog iz rudnika Styria mnogo vipjo ceno, kot bi jo za druga goriva, toda glede na to, da bi zaprtje termoelektrarne ogrozilo gospodarski razvoj regije, bo najbræ moralo podjetje odkupovati lignit vse do izteka pogodbe leta 2008, kar pomeni tudi, da bo v tem primeru termoelektrarna pe naprej obratovala. Sicer pa je Verbund æe pred letom dni objavil, da bo zaprl vse svoje termoelektrarne, razen 450 MW plinske elektrarne Dürnrohr. 21 20 prestrukturiraje Premogovnika Velenje Mati in sedem HCERA V Premogovniku Velenje, kjer izkopljejo okrog ptiri milijone ton lignita v celoti za TE ©optanj, se na odpiranje trga z elektriËno energijo pripravljajo æe veË let. Opredelili so stratepke cilje podjetja in skladno z njimi uresniËujejo prestrukturiranje podjetja. O tem smo se pogovarjali z direktorjem podjetja dr. Francem Æerdinom. S 22 prestrukturiranjem so zaceli v Velenju leta 1991. Takrat so imeli 5.300 zaposlenih in proizvodnjo 4,2 milijona ton lignita na leto. Zacelo se je zastavljati vprašanje, kako opredeliti prihodnost premoga, da bi preživeli tudi v zaostrenih odnosih trga z elektricno energijo. »Poleg prevelikega števila zaposlenih je bila problematicna tudi cena premoga in hkrati tudi cena kWh iz TE Šoštanj. Imeli smo veliko število nezgod in požarov v jami. Težave so bile tudi z vplivi na okolje, tako na zrak, vodo kot zemljo Šaleške doline. Zaradi odkopa premoga so nastajala ugreznjena obmocja, porajale pa so se tudi težave s prodajo premoga,« našteje najpomembnejše razloge za idejni preskok v premogovniku dr. Zerdin. Našteti razlogi so narekovali vodstvu premogovnika, v katerem je sodeloval še mag. Franc Avberšek, poznejši poslanec državnega zbora in sedanji direktor Erica, da so zaceli namenjati vecjo pozornost prestrukturiranju podjetja. Uspelo jim je opredeliti štiri temeljne strateške cilje podjetja. Definirali so velikost proizvodnje premoga tako, da bi bilo mogoce po tehnicni plati doseci optimalne rezultate in da bi omogocili cim uspešnejše poslovanje tako pri premogu kot v TE ©optanj. Nadalje so si zadali poveËati varnost in humanizacijo delovnih procesov na jamskih delovi-pËih, ker sicer ne bi veË dobili rudarjev za v jamo. Kakovostno sanacijo ekolopkih teæav, ki so nastale z opravljanjem energetske dejavnosti, so vkljuËili v tretji cilj. Iz teh treh ciljev je izpel pe Ëetrti, to je prestrukturiranje rudnika, saj so se z dvigom produktivnosti zaËeli pojavljati preseæki zaposlenih. Menili so, da zaradi davka, ki ga je dala ©alepka dolina energetiki, odpupËanje ne bi bilo popte-no. Zavzeli so se za ustanavljanje novih podjetij in programov, v katerih zaposlijo delavce, ki na pridobivanju premoga nimajo veË dela. Programe za prestrukturiranje so izdelali doma-Ëi, rudnipki strokovnjaki. Kot meni direktor Æerdin, ti nihËe, ne vlada ne kdo drug ne more dati repitve, poiskati jo morap sam. Lahko pa vlada s svojimi sklepi podjetju pomaga pri uresniËevanju ciljev, ki si jih je to zastavilo. Seveda pa je treba v podjetju doseËi soglasje, Ëe naj bi se to uspe-pno prestrukturiralo. URESNI»ITEV ©TIRIH CILJEV Po dobrem desetletju prestrukturiranja so v Velenju ptevilo zaposlenih, ki so delali na programu pridobiva- nja premoga, s 5210 zmanjpali na 2754. Pri tem niso odpustili niti enega delavca, saj so del preseækov zmanjpali z naravnim odlivom oziroma upokojitvami, na drugi strani pa ustanovili sedem novih podjetij, v katerih je skupaj 1300 zaposlenih. flNapa proizvodnja je ostala na enaki ravni kot leta 1991 - okrog ptiri milijone ton lignita. Ob tem pa smo do konca lanskega leta zmanjpali ptevilo zaposlenih za 2456. Do leta 2005 naËrtujemo, da nas bo v premogovniku pe 2430. V zadnjem desetletju smo pripli iz 716 metrov odkopne fronte na 302 metrov.V zaËetku devetdesetih let smo imeli 8,4 odkopa na leto, leta 2000 pe 2,7. Odkopni uËinek smo poveËali s 36 na 91 ton na delavca. UËinkovitost poveËuje-mo najmanj za ptiri odstotke na leto. V tem Ëasu nam je uspelo zniæati ceno premoga nominalno za dva odstotka na leto, odvisno od koliËine letne proizvodnje. Spremenili smo strukturo kupcev. Leta 1990 smo prodali 600.000 ton lignita piroki potropnji, danes je edini kupec TE ©optanj, ki uporablja nap lignit za proizvodnjo toplote in elektriËne energije. Uspelo nam je stoodstotno mehanizirati jamo, tako pri pridobivanju premoga kot njegovem transportu,« je uresniËevanje prvega cilja opisal direktor premogovnika. Pri uresniËevanju drugega cilja, ki je povezan z dvigom varnosti v jami, kaæe omeniti, da so imeli v premogovniku leta devetdeset 612 nezgod pri delu, lani pa jih je bilo pe 168. Seveda se je zmanjpalo ptevilo zaposlenih v jami, vendar pa je tudi struktura lanskih nezgod ugodnejpa kot pred desetimi leti. Tedaj so imeli na posamezno nezgodo 60 izgubljenih dni, leta 2000 pa le pe 34 dni. V premogovniku so dosegli izredno poveËanje zanimanja med mladimi ©alepke doline za zaposlovanje pri njih, Ëesar v preteklosti ni bilo. VËasih so morali do 90 odstotkov zaposlenih dobiti iz drugih republik nekdanje skupne dr-æave. Sedaj na leto zaposlijo 40 pti-pendistov izkljuËno iz okolipkih krajev. Lista ËakajoËih na zaposlitev pri njih pa je dolga. flV ©alepki dolini smo ponosni na nap prispevek k Ëistejpemu okolju. Zgrajeni sta bili Ëistilni napravi Ëetrtega in petega bloka TE© in poskrbljeno za ËipËenje dimnih plinov prvih treh blokov. S spremenjeno tehnologijo odlaganja pepela smo oËistili jezerske vode in reko Pako. V premogovniku smo precej sredstev in veliko znanja namenili za saniranje z rudarjenjem popkodovanih povrpin, ki so sedaj vzorno urejene, tako kot predvideva rudarski zakon. Ne nazadnje smo za delo na ekolopkem podroËju prejeli certifikat ISO 14001 in nas je Turi-stiËna zveza Slovenije uvrstila med podjetja z najleppe urejeno okolico,« nadaljuje sogovornik. USTANOVILI SEDEM PODJETIJ »etrti cilj prestrukturiranja, ustanavljanje hËerinskih podjetij, je v desetletju prinesel v ©alepko dolino sedem podjetij. Premogovnik je leta 1991 ustanovil tri podjetja, naslednje leto pe dve, leta 1997 eno podjetje, prav tako leta 2000. Trenutno zelo resno delajo na treh programih, od katerih upajo, da bodo vsaj enega uresniËili pe letos in s tem omogoËili zaposlitev sto delavcem. flZ namenom, da bi omogoËili kar najboljpi zaËetek dela novo ustanovljenim podjetjem, smo v prostorih premogovnika organizirali poslovno Dr. Franc Žerdin polo, ki jo obiskuje 25 delavcev, nosilcev in potencialnih nosilcev novih zamisli. V njej pod mentorstvom dr. Maksa Tajnikarja z Ekonomske fakultete obdelujejo zamisli udeleæen-cev. Upamo, da bomo na ta naËin uresniËili vsaj dve do tri podjetnipke zamisli. Tako obdelane zamisli bodo pomagale tudi vodstvu, da se bomo laæje opredelili do pobud,« priznava dr. Æerdin, ki meni, da bo tudi omenjeno polanje pripomoglo k odpiranju tradiconalne rudarske zaprtosti. Nekatera novo nastala podjetja imajo kot temeljno dejavnost tisto dejavnost, ki so jo opravljala æe v okviru programa pridobivanja premoga. Tako so nekoË veliki æagarski obrat z veË kot 150 zaposlenimi izloËili iz premogovnika. Vodstvu novega podjetja so postavili nalogo piriti paleto dejavnosti in poslovati z dobiËkom. Danes podjetje ustvarja z æaganjem lesa 30 odstotkov prihodka, ostalo so druge dejavnosti. Drugo podjetje je druæbena prehrana, potem podjetje za pridobivanje peska, Ëetrto je podjetje za upravljanje in vzdræevanje stanovanj, peto so telekomunikacije, Erico - ekolopki inptitut, ki je bil ustanovljen skupaj s TE©, zatem invalidsko podjetje. V invalidskem podjetju dela 760 zaposlenih od strojne opreme do predelave elektrofiltrske-ga pepela iz TE©, izdelave repevalne in gasilske opreme do varovanja prostorov. Petino prihodka ustvarjajo v premogovniku, drugo zunaj njega. Podjetje Gost, druæbena prehrana s 145 zaposlenimi, ustvarja 6o odstotkov prihodka zunaj rudnika. Nadalje æaga s 75 delavci ustvarja veË kot polovico prihodka zunaj premogovnika, Erico s 50 raziskovalci kar 80 odstotkov prihodka pridobi na drugih trgih, podobno tudi kamnolom z 18 delavci. Slabih trideset odstotkov prihodka ustvarja v Premogovniku Velenje podjetje Habit, ki upravlja stanovanja. Najmlajpe podjetje Telekom sistem s 14 zaposlenimi ustvarja dobrih ptirideset odstotkov prihodka zunaj premogovnika. STALNO SPREMLJANJE POSLOVANJA flV podjetjema Gost, gostinstvo, in PLP, nekdanji æagarski obrat, se v teh dneh ukvarjamo s prestrukturiranjem, saj ugotavljamo, da obseg njunega poslovanja ne raste dovolj hitro in je zato z obstojeËimi programi teæ- ko poslovati z dobiËkom. Dobro ure-sniËujejo cilje v Ericu, prav tako v kamnolomu in Habitu, medtem ko v Telekomu in HTZ intenzivno delamo na postavljanju ustrezne razvojne politike. Imajo pa poslovne cilje dobro zastavljene,« pojasni poslovanje svojih hËera dr. Franc Æerdin. Vse hËere so morale ob osamosvojitvi izdelati petletne razvojne naËrte, ki jih je verificirala uprava premogovni-ka.V njih so si zadali nalogo zmanjpa-ti deleæ prihodka, pridobljenega v premogovniku, in ustvarjati dobi-Ëek.Vsi vodilni delavci so izpli iz premogovnika, kar je tudi politika vodstva Premogovnika Velenje. Malce slabpe znanje s podroËja træenja in marketinga skupajo svojim mene-dæerjem dati prav z omenjeno poslovno polo. Na vprapanje, kako so sprejeli izloËitev iz premogovnika delavci, ki so po tej poti pli iz njega, odgovarja dr. Æerdin, da je bilo teæav manj, ker je ostal premogovnik 100-odstotni lastnik podjetij. Zaposleni v teh hËerinskih podjetjih vidijo do-voljpno mero socialne varnosti. To je lahko dobro, lahko pa je tudi potu-ha. PreseneËa pa napega sogovornika odnos vodstva teh novih podjetij do uresniËevanja njihovih razvojnih ambicij. Zavedajo se, da je premogovnik lahko zapËitnik, je pa od njih odvisno, ali podjetje raste in uresniËuje razvojno ambicijo. Premogovnik je kar nekajkrat zamenjal vodstva hËe-rinskih podjetij, ker je bilo v njih premalo ambicioznih podjetnipkih zamisli. Po presoji dr. Æerdina so vodstva trenutno dobra. V ustanavljanju hËerinskih podjetij vidijo v Premogovniku Velenje inkubatorje za nova delovna mesta. flKo bo rudarjenje v dolini konËano, delovna mesta ne smejo usahniti. Zato æelimo med aktivnim delom premogovnika ustvariti moænosti za delo in æivljenje v ©alepki dolini. Vedeti je treba, da je prestrukturiranje dolgotrajen proces. Za to so potrebni Ëas, skupina, ki to æeli delati, soglasje okolja in podjetja ter razumevanje in podpora lastnika,« je o prestrukturiranju povedal direktor Premogovnika Velenje. Vsa finanËna sredstva so napli znotraj premogovnika, izjema je le invalidsko podjetje, za katerega so dobili pomoË dræave. Sredstva so na-pli s pomoËjo storitev premogovnika, en del pa so namenili iz amortizacije. MINKA SKUBIC 23 trgovanje z energijo Vrste trgov na odprtem trgu z elektri»no energijo Na dereguliranem trgu z elektriËno energijo so praviloma zaprti dvostranski trg nadomestile nove vrste trgov, kar je udeleæencem na trgu odprlo nove moænosti poslovanja in trgovanja. Struktura in znaËilnost trga pomembno vplivata na kupoprodajne odnose med udeleæenci, moænosti obvladovanja tveganj ter fi-nanËne rezultate. Zato si bomo v nadaljevanju podrobneje ogledali posamezne moæne trge, kot obstajajo na razvitih dereguli-ranih trgih z elektriËno energijo. v 24 procesu odpiranja trga z elektriËno energijo je beseda fltrg« eden od najbolj pogosto uporabljanih izrazov, vendar se v praksi sreËujemo z razli-Ënimi moænimi pomeni te besede, iz Ëesar lahko izhajajo tudi razliËni nesporazumi. O trgu tako govorimo, kadar imamo v mislih prosti bilateralni trg (na primer HSE sklepa pogodbo z enim od upraviËenih odjemalcev), borzo, trg elektriËne energije in trg zmogljivosti prenosa in distribucije, pa tudi trge fiziËnih proizvodov (npr. elektriËna energija) ter finanËnih proizvodov (razliËni izvedeni finanËni instrumenti) in tako naprej. Oblikovalci modelov trgov v posameznih dræavah so vedno pred zahtevnim izzivom, saj mora odprti trg izpolnjevati doloËene zahteve, prilagojen mora biti konkretnemu okolju in trgu, model sam pa je ne-mogoËe enostavno prestaviti iz enega okolja v drugega (na primer iz Avstrije ali NemËije v Slovenijo). Trg elektriËne energije je torej mogoËe deliti po razliËnih kriterijih, na tem mestu navajamo samo nekaj najpo-membnejpih. DVOSTRANSKI PROSTI IN ORGANIZIRANI TRG Za dvostranski prosti (bilateral, OTC: over-the-counter) trg je zna-Ëilno, da se na njem prosto sklepajo dvostranske pogodbe med dvema pogodbenima strankama, ki poznata identiteto nasprotne stranke. V nasprotju z organiziranim trgom, ki pomeni centralizirano mesto za trgovanje, je prosti trg geografsko decentraliziran, træni subjekti pa so med sabo povezani, na primer s telefoni in ra-Ëunalnipkimi komunikacijami, ali pa se ljudje sreËujejo osebno. Dvostranski trg nima centralnega mesta za trgovanje, kot je to znaËilno za organizirane trge in je praviloma manj likviden. TipiËni instrumenti, s katerimi se trguje na prostem dvostranskem trgu z elektriËno energijo, so pogodbe za polno oskrbo, nestandar-dizirani terminski posel (forward), zamenjava (swap) in opcija (option). Konkretneje, na dvostranskem trgu, splopno gledano, lahko kateri koli proizvajalec sklene pogodbo s katerim koli (upraviËenim) kupcem elek- triËne energije. Dvostranska pogodba je pogodba, ki jo skleneta kupec in prodajalec, in sicer se te pogodbe navadno sklepajo zaradi izraæenih ekonomskih in tudi drugih interesov. Pogodbe se lahko sklepajo s posrednikom ali brez njega. Stropki sklepanja pogodb so lahko tudi pre-cejpnji, saj gre v primerih, ko ima kupec dovolj veliko pogajalsko moË, praviloma za pogodbe, ki imajo pogoje, pravice in obveznosti opredeljene glede na posebne æelje posameznih pogodbenih strank. Slednja znaËilnost predstavlja tudi bistveno prednost trgovanja na dvostranskem trgu. Sklepanje pogodb na tem trgu je povezano s tveganji, ki se na splo-pno nanapajo na obveznost dobave oziroma obveznost plaËila. Sklenjene pogodbe pomenijo pravno obvezujo-Ëe dokumente, dogovorjena cena pa ni javno objavljena. Seveda imajo tudi tarifni kupci v Sloveniji sklenjene dvostranske pogodbe za kupoprodajo elektriËne energije, vendar tarifni odjemalci za zdaj pe ne morejo biti kupec na prostem dvostranskem trgu, kjer se dobavitelj elektriËne energije prosto izbira. V Evropi je za zdaj pe vedno najpomembnejpi dvostranski trg, Ëeprav je z nadaljnjim razvojem priËakovati, da bo vedno veË poslov sklenjenih na organiziranih trgih in po internetu. V nasprotju s prostim dvostranskim trgom je organizirani trg oziroma borza elektriËne energije (organized market, power exchange) osrednje mesto, kjer se na organiziran naËin sreËujeta ponudba in povprapevanje. Prvenstveni ekonomski vlogi organiziranega trga sta transparentnost cen instrumentov, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, ter zavarovanje oziroma zapËita (hedging) pred tveganji. Proizvodi, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, so standardizirani, obiËajna pa sta predvsem dva trga, in sicer finanËni trg izvedenih finanËnih instrumentov - predvsem finanËnih terminskih pogodb (futures) in opcij - in fiziËni dnevni trg elektriËne energije. Primer organiziranega trga si lahko ogledate na www.borzen.si. V Sloveniji imamo tako dnevni trg in trg elektriËne energije iz naslova prednostnega dis-peËiranja, trguje pa se z elektriËno energijo (fiziËni proizvod). Organizatorji trga opravljajo ptevilne funkcije, poleg sreËevanja ponudbe in povprapevanja sodita med najpo- (nadaljevanje na 33. strani) POGLEP »PO DAVCNA REFORMA Z zaËetkom letopnjega leta je Slovenija zaËela izpolnjevati pe zadnji korak davËne reforme, kot jo zahteva pravni red Evropske unije. Tako moramo sedaj za izdelke in storitve, ki so bili prej obdavËeni z 19-odstotno stopnjo davka na dodano vrednost, odpteti za odstotek vipji davek, za izdelke in storitve, za katere je prej veljal osemodstotni DDV, pa pol odstotka veË. S tem se je Slovenija vsaj v primerjavi pri splopni stopnji DDV-ja uvrstila na raven Italije in Avstrije. V Evropski uniji sicer niso zacrtana stroga pravila obdavcevanja, vendar pa države clanice kljub temu zahtevajo spoštovanje pravil fiskalne nevtralnosti, ki zagotavljajo enake obdavcitve blaga domace proizvodnje in blaga, uvoženega iz tujine ali drugih clanic te zveze držav. Na enotnem trgu je namrec treba zagotavljati popolnoma prost pretok blaga, zato so države konec 60. let zacele uvajati oblike posrednega obdavcevanja, in sicer davek na dodano vrednost ter trošarine. Z njima sta obdavceni proizvodnja ali potrošnja blaga in storitev, njune stopnje pa dolocajo clanice Unije same. Doloceno je le, da je lahko znižana stopnja najmanj pet, splošna pa najmanj 15 odstotkov. Znižana stopnja velja predvsem za izdelke, ki so namenjeni prehrani ljudi in živali, za zdravila in medicinsko opremo, gradnjo, obnovo in vzdrževanje stanovanj, javni prevoz potnikov ter nastanitve. NAJVIŠJA STOPNJA DDV NA DANSKEM Med clanicami Evropske unije se je za eno davcno stopnjo odlocila le Danska, ki ima tudi najvišjo splošno stopnjo - visoka je 25 odstotkov, medtem ko znižane stopnje nima. V drugih državah clanicah pa predvsem zaradi socialnih razlogov (tako kot v Sloveniji) uporabljajo tudi znižano stopnjo. Znižana stopnja DDV je po podatkih iz leta 1999 najnižja na Portugalskem, kjer znaša pet odstotkov, in v Franciji, kjer placujejo 5,5-odstotno stopnjo. Omenjenima državama sledita (prav tako po podatkih iz leta 1999) Luksemburg in Nizozemska s šestodstotno znižano stopnjo, Španija in Nemcija s sedemodstotno, Grcija in Velika Britanija z osem, Avstrija z deset, Belgija in Švedska z 12, Irska z 12,5, Italija s 16 ter Finska s 17-odstotno znižano davcno stopnjo. Po stopnji splošnega DDV-ja je Danski ** 25 enaka Švedska s prav tako 25-odstotno stopnjo, sledijo jima Finska z 22-odstotno, Irska in Belgija z 21, Francija z 20,6, Italija in Avstrija z 20, Grcija z 18, Velika Britanija in Nizozemska s 17,5, Portugalska s 17, Španija in Nemcija s 16 in Luksemburg s 15-odstotno osnovno stopnjo DDV-ja. Med clanicami za vstop v Evropsko unijo ima najvišjo stopnjo davka Madžarska, kjer znaša DDV 25 odstotkov, sledita pa ji Ceška z 22-od-stotnim DDV-jem in Slovaška s 23-odstotnim. Sicer pa so dolocene vrste blaga še dodatno obdavcene s trošarinami, ki se prištejejo k osnovi za DDV. To vrsto posrednih davkov je treba placati predvsem za alkohol, tobak in naftne derivate. Poleg opisanih oblik poznamo še neposredne davke oziroma davke na dohodek, ki ne vplivajo na stroške ali prodajne cene. Med njimi sta najpomembnejša davek na dobicek podjetij in dohodnina, ki najverjetneje v teh dneh marsikomu para živce. Medtem ko je Evropska unija zacela harmonizirati posredne davke zaradi odpravljanja ovir v trgovanju in zaradi zagotovitve konkurencnosti, pa se zahteve po harmonizaciji neposrednih davkov pojavljajo šele v zadnjih letih. POTEK SLOVENSKE DAVCNE REFORME Davcna reforma pri nas se je zacela v zacetku devetdesetih let, potekala pa je v dveh glavnih stopnjah. Prva je zajela sistem neposrednih dajatev in opravila temeljito revizijo ter zmanjšala število davkov in prispevkov. V tej fazi je bil uveden podjetniški davek kot glavni davek od dobicka pravnih oseb, kot glavni osebni dohodek pa je prišla v veljavo dohodnina, katere napoved oddajamo vsako leto do konca marca. Druga obsežnejša davcna reforma je sredi leta 1999 po treh letih priprav vpeljala dolgo pricakovani davek na dodano vrednost. Ta davek je Evropska unija, kot že receno, uveljavila kot obvezno obliko, Slovenija pa je ta sistem obdavcenja za izdelke in storitve sprejela med zadnjimi na celini. Za uvedbo se je odlocila iz dveh glavnih razlogov: zaradi normalizacije davcnega sistema in njegove strukture ter zaradi prednosti pred drugimi oblikami prometnih davkov - zavezance, ki so samoplacniki tega davka, namrec spodbuja tudi k sa-monadzoru. Nova davcna oblika je takrat nadomestila številne stopnje prometnega davka, njene glavne prednosti pa so po mnenju strokovnjakov v tem, da je preglednejša, bolj preprosta in pravicneje razdeljena. Poleg tega naj bi DDV zmanjševal tudi možnosti davcnih utaj. Slovenija se je že takoj ob uvajanju odlocila za dve stopnji DDV-ja, in sicer za 19-odstotno osnovno stopnjo in za osemodstotno znižano, s cimer je bila malo nad sredino evropske lestvice, katere povprecna stopnja je skoraj 17 odstotkov. ** POGLEDv EVROPO Zavezanci za placilo tega davka so vse osebe, katerih vrednost opravljenega prometa v zadnjem letu presega pet milijonov tolarjev, pri kmetih pa velja, da se morajo vkljuciti v sistem DDV, ce njihov katastrski dohodek presega 1,5 milijona tolarjev na leto. ENAK DDV TDDI ZA NAJTANJŠE DENARNICE Z 1. julijem 1999, ko je tudi Slovenija zacela uporabljati zakonodajo o davku na dodano vrednost in o trošarinah, se je že skorajda v celoti prilagodila evropskemu pravnemu redu, z letošnjim novim letom pa je DDV dvignila za še eno odstotno tocko. Ta korak je bil sicer sprva predviden za zacetek leta 2003, toda zaradi pocasnejše gospodarske rasti ga je bilo treba, kot pojasnjujejo predstavniki slovenske vlade, narediti že leto dni prej. Odstotna tocka sicer ni veliko, toda kljub temu bo marsikoga zelo prizadela. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je namrec ta davek socialno nepravicen - ocitajo mu predvsem, da je regresiven, saj najbolj prizadene tiste z nižjimi dohodki. Vsi namrec kupujemo izdelke po isti ceni, prihodki potrošnikov in uporabnikov storitev pa so razlicni. Te ocitke nekoliko omili znižana stopnja tega davka, ki jo je prevzela Slovenija, med drugim tudi za izdelke, za katere v Uniji nižja stopnja ni ** 26 dovoljena, denimo, za pripravo jedi, vina, nosilce slike in zvoka ter za vsa stanovanja. V Evropski uniji je lahko nižje obdavcena le hrana, ne pa tudi pripravljene jedi. Pred uvedbo sistema DDV so bile storitve hrane v Sloveniji obdavcene s 6,5-odstotno stopnjo, zato bi dvig davka na 19 odstotkov pomenil hudo podražitev priprave hrane, posledica tega pa se ne bi kazala le v slabšem socialnem položaju ljudi, ampak tudi v turizmu, saj država na podrocju gostinstva ne bi bila vec tako konkurencna. Podobno kot Slovenija so nižje davcne stopnje za pripravo jedi ohranile tudi nekatere clanice Unije, in sicer Avstrija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Grcija in Španija. Podobno je s socialno politiko povezan nižji DDV za stanovanja. V Sloveniji je namrec povpraševanje po nepremicninah veliko vecje kot ponudba, zato so cene glede na splošni življenjski standard zelo visoke. Višja obdavcitev gradnje stanovanj bi tako še bolj usodno vplivala na trenutni stanovanjski standard v državi in še zmanjšala možnosti reševanja teh težav. Kot že receno, imamo nižjo davcno stopnjo tudi za proizvodnjo vina, kar je povezano predvsem z gospodarskim položajem Slovenije. S tem želi država spodbuditi manjše vinogradnike, da se preoblikujejo v vecje tržne pridelovalce. Po drugi strani naj bi nižji DDV za nosilce zvoka in slike prispeval predvsem k ohranjanju kulturne raznovrstnosti, kar je prav tako eno izmed nacel Evropske unije. •* POGLEDv EVROPO k. onËni cilj vlade je vendarle 21-odstotna osnovna stopnja DDV in 10-odstotna niæja, s Ëimer se bo Slovenija uvrstila v sam evropski vrh - vipji DDV imajo le pe, kot smo æe povedali na zaËetku, Danska, ©vedska in Finska, 21-odstotnega pa na Irskem in v Belgiji. Toda stanje v slovenskih denarnicah je zagotovo veliko bolj klavrno kakor v tistih iz naptetih evropskih dræav. JAVNOFINANCNI PRIMANJKLJAJ BO SE TREBA NAPOLNITI Ceprav je vlada napovedovala, da se bo splošna davcna stopnja zvišala šele leta 2003, je ta korak, kot smo že poudarili, storila že letos, vendar ne v celoti. Sprva je namrec nacrtovala povišanje na 21 odstotkov pri višji stopnji in z osmih na deset pri nižji. Eden od razlogov za tolikšno povišanje, ki so jih predstavniki vlade navedli, je proracunski primanjkljaj in recesija v gospodarstvu javnih financ. Slednjega po njihovem drugace ni mogoce popraviti, cetudi so s tem najbolj prizadeti prav tisti, ki imajo najnižje dohodke. Toda po drugi strani se na nek nacin proracunski denar prek socialnih transferjev vendarle vraca v njihove žepe, kar je pozitivna plat nekoliko bogatejše državne malhe. Letos naj bi se po napovedih financnega ministrstva steklo vanjo približno 2195 milijard tolarjev, odhodki pa naj bi bili višji za kakšnih 40 milijard. Tudi za leto 2003 veljajo podobna pricakovanja, kar je eden izmed razlogov za še dodatno zvišanje DDV-ja. Simona Bandur Povzeto po brošuri Davki in EU NAJPOMEMBNEJŠI TRG JE BALKAN ** Z7 GrËija je odprla svoj trg z elektriËno energijo kot ena izmed zadnjih dræav v Evropski uniji - najveËji porabniki so si namreË sami lahko zaËeli izbirati svoje ponudnike pele lani. Razlog za tako pozen zaËetek uresniËevanja liberalizacije trga leæi predvsem v tehniËnih znaËilnostih grpkega elektroenergetskega trga, med drugim tudi v pomanjkanju ustreznih povezav, zato je dobila ta dræava dve leti Ëasa, da se ustrezno pripravi na izvrpevanje evropske direktive, ki doloËa pravila sodelovanja na skupnem evropskem trgu z elektriËno energijo. Zahteve odpiranja elektroenergetskega trga po postopku, kot ga zahteva omenjena direktiva Evropske komisije, je grška vlada uzakonila decembra leta 1999, dobro leto pozneje (februarja 2001) pa je sprejete smernice zacela tudi uresnicevati in odprla trg za 34 odstotkov porabnikov oziroma za velike in srednje velike odjemalce, kot porocajo iz grškega podjetja Exergia, ki se ukvarja predvsem s svetovanjem podjetjem na podrocju okolja in energije pri razlicnih projektih v Grciji in na Balkanu. Zakon o deregulaciji elektroenergetskega trga in energetski politiki je vzpostavil regulatorja in operaterja trga, obenem pa posodobil domaco proizvodnjo energije, prenos in distribucijski sistem. ADMINISTRATIVNO OZADJE ODPIRANJA Regulator njihovega elektroenergetskega trga je zacel delovati julija 2000, njegova glavna naloga pa je, da udeležencem trga svetuje, predlaga boljše rešitve in ne nazadnje nadzoruje njihovo delovanje na vseh podrocjih trgovanja. Poleg tega ima to telo še nalogo mednarodnega sodelovanja z državami na Balkanu in v Evraziji ter s clanicami Evropske unije, torej z vsemi potencialnimi partnericami. Za Grke je najpomembnejši balkanski trg, zato namerava omenjena institucija najvec casa nameniti tovrstnim povezavam. Naslednje telo, ki ga zahteva direktiva Evropske komisije, je ustanovitev neodvisnega operaterja sistema, katerega glavna naloga je delovanje in razvoj omrežja ter zagotavljanje vsem uporabnikom enak dostop do slednjega. Grški operater, ki je zacel delovati konec leta 2000, bo imel za- ** POGLEDv EVROPO gotovo izredno teæko nalogo, saj ima dræava premalo prenosnih zmogljivosti, zlasti pa povezav med celino in otoki. Kot zadnje pa je lani zaËelo delovati pe javno elektroenergetsko podjetje, lastnik prenosnega omreæja, ki ima v GrËiji po sprejetem zakonu o odpiranju elektroenergetskega trga, imenovanem tudi 2773/99, posebno vlogo. Njegova naloga naj ne bi bila v prvi vrsti profitna, ampak naj bi delovalo kot podjetje, ki skrbi za socialno blaginjo ljudi. Toda, kot napovedujejo grpki strokovnjaki, bo moralo tudi to podjetje prej ali slej slediti zahtevam tekmovanja na trgu, sicer ne bo preæivelo hude konkurence. KAKO DELUJE TRGOVANJE? Veliki in srednji grpki porabniki, torej 34 odstotkov trga ali 6500 odjemalcev, so lahko lani po omenjenem zakonu izbrali katerega koli ponudnika elektriËne energije in ne veË le javno elektroenergetsko podjetje, manjpi porabniki pa pe vedno dobivajo elektriËno energijo od slednjega. Poleg tega omenjeni zakon dovoljuje, da lahko energijo proizvajajo tudi zasebniki, ki pridobijo za to ustrezno licenco. Sicer pa zakon nalaga operaterju, kot æe reËeno, da poskrbi za oskrbo otokov, ki niso povezani v omreæje, ter da zagotavlja vsem uporabnikom - oskrbovalcem in proizvajalcem, ki so pridobili licenco -, enakopraven dostop do omreæja. Trgovanje poteka tako kot tudi v drugih dræavah na podlagi pogodb, ki jih sklenejo med sabo bodisi porabniki in oskrbovalci bodisi operater omreæja s proizvajalci, v njih pa so doloËene cene, koliËina ter drugi pogoji oskrbe z elektriËno energijo. Gibanje cen, ki morajo odsevati vipino stropkov, na pogodbah nadzoruje regulator trga. Toda tovrstne komercialne pogodbe lahko, kot smo æe poudarili, sklepajo za zdaj le veliki odjemalci, majhni pa pe ne morejo izbrati svojega oskrbovalca, zato cene zanje postavlja grpko ministrstvo za razvoj, pri tem pa upopteva mnenje regulatorja trga. Trgovanje na grpkem trgu poteka torej po vseh zaËrtanih smernicah Evropske unije, toda kljub temu je nekaj posebnega, saj je tamkajpnje omreæje zelo neenakomerno razvito, zato ga bo treba dograditi, skladno s Ëedalje veËjim povprapevanjem po elektriËni energiji pa proizvesti tudi veË te dobrine. V sistem se bo tako moralo vkljuËiti veË proizvajalcev, zlasti na obmoËjih, kjer povprapevanje in ponudba nista uravnoteæena, to pa so predvsem regije Atika, Viotia in Evia. Na teh obmoËjih je dræava uvedla posebne spodbude za tamkajpnje proizvajalce - ne bo jim treba plaËati stropkov za uporabo sistema oziroma bodo ti stropki niæji kot drugod, kjer potrebe po elektriËni energiji niso tako velike. POMANJKANJE POVEZAV ONEMOGO»A UVOZ Sicer pa se GrËija sreËuje s hudim pomanjkanjem elektriËne energije tudi v poletnih mesecih, zlasti zaradi zelo razpirjene uporabe klimatskih naprav. V tem primeru je liberalizacija trga zagotovo dobrodopla, saj zagotavlja nemoteno oskrbo tudi v tem Ëasu. Pomanjkanje bo dræava takrat premagala z uvozom energije iz Evropske unije, poleg tega zahteva, da imetniki licenc poskrbijo za zaloge elektriËne enrgije, obenem pa naËrtuje v prihodnosti oblikovanje neke vrste sekundarnega trga, kjer bi na majhnih enotah proizvedli zahtevano elektriËno energijo. Slednje je zelo pomembno tudi zaradi izredno slabih povezav z Evropsko unijo. GrËija je namreË s skupnostjo dræav, v katero sodi tudi sama, povezana prek Jugoslavije, vendar ta povezana ne deluje zaradi popkodb v Ëasu vojne, poleg tega pa obstajajo pe daljnovodi, ki jo veæejo z Bolgarijo. Nekoliko bolj gotovo oskrbo si tako lahko Grki obetajo pele, ko bo konËana æe dolgo naËrtovana povezava z Italijo. Italijansko podjetje Enel je z gradnjo 400 kV povezave dolgo odlapalo zaradi zahtev lokalnih oblasti, da ostane turistiËno zanimiva obalna krajina nedotaknjena. Zaradi tega je Enel napel nekoliko dru- exe xergia je pripravila za podjetje Eydap, ki skrbi za kar 500 kilometrov dolgo atensko vodovodno in kanalizacijsko omreæje ter 7000 kilometrov dolg vodovodni distribucijski sistem, ptudije in naËrte za gradnjo ptevilnih elektroenergetskih naprav, s Ëimer se bo podjetje potegovalo za pridobitev licence in za finanËno pomoË pri uresniËevanju tega projekta. Vanj je vkljuËena gradnja sedmih malih hidroelektrarn, dveh elektrarn na biomaso z moËjo 11,4 in 1 MW ter dveh elektrarn na zemeljski plin z moËjo 35 MW in 118,5 MW. Kot je razloæil G. Georgoco-stas iz Exergie, ima omenjeno podjetje vse pogoje za uresniËitev teh zamisli - razvejano vodovodno omreæje za MHE in dovolj odpadkov za elektrarne na biomaso, s katerimi bodo lahko pridobivali tudi toplotno energijo, obenem pa bodo obvarovali okolje, saj so te odpadke prej odvaæali na bliænji otok. A ker biomasa vendarle ne more zadovoljiti vseh potreb po toploti, bo Eydap zgradil pe elektrarni na zemeljski plin, pojasnjuje Georgocostas. ** 28 •* POGLEDv EVROPO gaËno repitev - prvotno naËrtovano traso je nekoliko premaknil in se odloËil za postavitev 40-ki-lometrskega zemeljskega kabla. Omenjena repitev je celoten projekt 110-kilometrske povezave z GrËijo precej podraæila, vendar pa glede na ne-popustljivost lokalnih oblasti druge moænosti ni bilo. Evropska unija naj bi za povezavo s svojo najjuænejpo Ëlanico prispevala 38 odstotkov potrebnih sredstev. Poleg tega GrËija le s teæavo zagotavlja elektriËno energijo tudi za prebivalce ptevilnih svojih otokov. Povezave z njimi namreË niso urejene, zato bo morala dræava spodbuditi gradnjo elektroenergetskih naprav na otokih samih. NARAŠCAJOCE POTREBE ZAHTEVAJO OVOZ Opisane pomanjkljivosti bo morala GrËija kaj kmalu urediti, saj potrebe po elektriËni energiji tudi v tej dræavi skokovito narapËajo. »e se bo povprapevanje pe naprej tako poveËevalo - kar je tudi mogoËe priËakovati - bo treba zgraditi od leta 2004 do 2014 vsako leto dodatno enoto z zmogljivostjo 450 MW. Ti pogoji so kot nalapË za tuje ponudnike, zato je regulator grpkega elektroenergetskega trga æe izdal veliko licenc za gradnjo novih elektrarn (kogeneracijskih naprav, termoelektrarn in naprav, ki jih poganjajo ** 29 obnovljivi viri) in uvoz energije. Tako naj bi v naslednjih letih razliËna podjetja v GrËiji zgradila elektrarne na zemeljski plin z moËjo 2750 MW, hidroelektrarne z moËjo 300 MW, za 1800 MW kogeneracijskih naprav, poleg tega pa je regulator podelil pe licence za uvoz 1350 MW elektriËne energije. Toda, kot smo æe poudarili, Evropska unija ni edina skupina dræav, s katerimi æeli GrËija sodelovati pri izmenjavi elektriËne energije. Okrepiti namerava tudi sodelovanje z drugimi dræavami, zlasti tistimi ob »rnem in Kaspijskem jezeru ter v jugovzhodni Evropi. ©e najveË moænosti se ji v slednjem primeru ponuja v okviru povezav z dræavami v juæni in mediteranski Evropi. Toda uvaæanje iz deæel, ki niso Ëlanice Unije, je bolj zapleteno, kot se zdi - ne le zaradi slabih povezav, ampak tudi zaradi zakonskih omejitev. »len 24 grpkega zakona o deregulaciji trga z elektriËno energijo, povzetem po evropski direktivi, namreË prepoveduje uvoz elektrike za porabnike, ki lahko izbirajo svoje dobavitelje, Ëe ponudnik ne izpolnjuje treh glavnih pogojev: lastnik proizvodnih zmogljivosti mora biti dræava Ëlanica, oskrbovalec mora zagotavljati potrebne rezervne zmogljivosti na ozemlju EU, poleg tega pa morajo biti dræavi uvoznici dostopne tudi ustrezne prenosne zmogljivosti in povezave. Po opisanih formulacijah GrËija za porabnike, ki ** POGLEDv EVROPO lahko sami izbirajo ponudnika, sploh ne bi smela uvaæati energije iz dræav neËlanic Unije. Tak poloæaj pa je glede na trend odpiranja trga skorajda nepojmljiv, zato ga je prouËila tudi Evropska komisija in odloËila, da se lahko dræave vendarle odloËijo za uvoz iz dræav, ki niso Ëlanice Evropske unije, toda na podlagi reciproËnosti, torej na podlagi pogodb, ki zagotavljajo zamenjavo elektriËne energije med vkljuËenima dræavama. K temu je dodala pe, da lahko Ëlanica zveze sklepa tovrstne pogodbe le z dræavami, ki upoptevajo zahtevane okoljevarstvene standarde. Bolgarija, Makedonija in Albanija so dræave, ki so glede na skupne meje za GrËijo najbolj primerne partnerke pri izmenjavi elektriËne energije, toda zahteve Evropske unije svoji Ëlanici tovrstno trgovanje dovoljujejo le pod strogimi pogoji. GrËija kot Ëlanica Unije nastopa namreË na skupnem evropskem energetskem trgu, kar pomeni, da v prvi vrsti izvaæa in uvaæa elektriËno energijo iz dræav Ëlanic ali vanje, s sosednjimi ali drugimi bliænjimi dræavami pa lahko sodeluje le na podlagi enakovrednih reciproËnih pogodb, pa pe to ob strogih okoljevarstvenih omejitvah. Poleg tega ta mediteranska dræava pe nima urejenih povezav, prek katerih bi lahko trgovala z dræavami Ëlanicami, torej je pe kljub prednostim deregulacije vendarle bolj ali manj prisiljena sama repevati teæave s pomanjkanjem energije, Ëeprav je evropsko zakonodajo na tem podroËju æe vkljuËila v nacionalno in jo tudi zaËela izvajati. Simona Bandur NORVEÆANI SE OGREVAJO ZA »LANSTVO V EU Kot je pokazala norveška javnomnenjska raziskava, so Norvežani cedalje bolj naklonjeni vkljucitvi v Evropsko unijo. Za clanstvo se je namrec v anketi izreklo 53 odstotkov vprašanih, proti pa 47, kar je ravno obratno razmerju marca lani, ko je bilo proti vkljucitvi 53 odstotkov anketiranih Norvežanov. Analitiki pripisujejo povecano naklonjenost zvezi držav uspešni uvedbi evra in bližajoci se širitvi na obmocje Srednje in Vzhodne Evrope. Poleg tega je Norveška tudi edina med skandinavskimi državami, ki ostaja zunaj meja Unije. Toda kljub temu zagovorniki vstopa kakšne prevelike evforije niso povzrocili. Državljani so namrec še vedno dokaj previdni -navsezadnje so se kar dvakrat izrekli proti vkljucitvi, in sicer na referendumih leta 1972 in 1994. Državljani držav kandidatk za clanstvo pa so v javnomnenj-ski raziskavi ocenjevali naklonjenost petnajsterice njihovemu vstopu v Unijo. Kot kažejo rezultati, menijo anketirani Cehi, Poljaki, Madžari, Slovaki in Romuni, da je njihovim prošnjam za clanstvo najbolj naklonjena Nemcija, najmanj pa Avstrija. Nemcijo so na vrh lestvice postavili Cehi, Poljaki, Madžari in Slovaki, Romuni pa so ocenili, da jih najbolj podpirajo Francozu Slednjo clanico so na drugo mesto postavili Cehi in Poljaki, na zadnjem mestu pa se je znašla Avstrija, predvsem zaradi zaostrenih odnosov s Ceško. (STA) ** 30 VELIKAN V BENELUKSU Electrabel je najvecji proizvajalec elektricne energije v državah Beneluksa, svoje proizvodne zmogljivosti pa ima tudi v drugih državah Evropske unije. Po liberalizaciji trga z elektricno energijo in plinom je namrec -podobno kot druga velika evropska energetska podjetja - kar hitro razširil svoje dejavnosti po državah clanicah, sodeluje pa tudi na trgih, ki še niso vkljuceni v Unijo, denimo, s Poljsko. Toda doma mu tako drugi udeleženci trga kot uporabniki ocitajo monopolisticno držo. Belgijsko elektroenergetsko podjetje Electrabel, katerega glavna dejavnost sta proizvodnja in prodaja elektriËne energije ter zemeljskega plina, je po deregulaciji domaËega trga kar hitro razpirilo svoje lovke po vsej Evropi - od Norvepke do ©panije in od Nizozemske do Poljske. Sprva je kajpak omreæilo sosednje trge, torej dræave Beneluksa, pozneje pa tudi trge v drugih dræavah, denimo, v Skandinaviji, kamor prodaja svojo energijo, in celo v Zdruæenih dræavah Amerike, kjer træi prek sestrskega podjetja Tractebel Energy Marketing pribliæno 80 TWh energije na leto. Toda kljub pirjenju na svetovne trge je Electrabel poleg drugih velikih evropskih elektroenergetskih podjetij, ki so se iz nekdanjih monopolistov na domaËih trgih prelevili v evropske velikane, eden izmed pionirjev trgovanja z elektriËno energijo v Uniji. To mu je najbræ zagotavljal prav prevladujoË poloæaj na domaËem trgu in tudi v dræavah Beneluksa. NAJVE» ZMOGLJIVOSTI DOMA Electrabel ima zmogljivosti s skupno moËjo 25.360 MW, od tega samo v Belgiji 14.600 MW, preostale pa po drugih evropskih dræavah, med njimi najveË na Nizozemskem - 4650 MW. Na francoskem trgu ima dve elektrarni, in sicer Chooz B s 750 MW in Tricastin s 458 MW. Na Portugalskem deluje Generg z zmogljivostjo 32 MW, v Luksemburgu Twinerg s 385 MW, v NemËiji Electrabel Deutschland z 230 MW in v Italiji Rosignano s 356 MW proizvodnih zmogljivosti. K temu je treba pripteti pe dve enoti, ki ne sodita v Evropsko unijo - Polaniec s 1800 MW na Poljskem in Dunamenti z 2126 MW na Madæarskem. V vseh enotah proizvede Electrabel pribliæno 112 tisoË GWh elektriËne energije, od tega jih proda skoraj 93 tisoË GWh, in to veË kot ptirim milijonom porabnikov. Kot æe reËeno, je drugi •* POGLEDv EVROPO paradni konj podjetja zemeljski plin. Slednjega proda na leto pribliæno 232 tisoË TJ skoraj dvema milijonoma odjemalcev. Poleg tega prodaja podjetje pe svoje kabelske povezave veË kot dvema milijonoma uporabnikov, toplo vodo pa veË kot petsto tisoËim odjemalcem. Z NAKUPI PODJETIJ DO NOVIH TRGOV Podjetje Electrabel ima v Evropski uniji osem poglavitnih ciljnih trgov - Veliko Britanijo, Be-neluks, Francijo, Iberski polotok, NemËijo, srednjeevropski trg, alpski trg in trg skandinavskih dræav Nord Pool. Na omenjenih trgih sodeluje tudi z domaËimi podjetji in organizacijami, ki se ukvarjajo s trgovanjem in izmenjavo elektriËne energije ter zemeljskega plina. Na teh trgih ima sicer æe vzpostavljeno glavno poslovno mreæo, vendar jo pe dopolnjuje. Za primer naj navedemo zadnjo kupËijo v NemËiji. Electrabel je namreË konec lanskega leta osvojil tudi vzhodnonempki trg, medtem ko je v zahodnem delu dræave navzoË æe leto dni. Takrat je sklenil pogodbo o sodelovanju s podjetjem Staadtwerke Saarbrücken, na vzhod pa je prodrl s podpisom pogodbe s podjetjem Stadtwerke Gera, ki deluje v mestu Gera s 115 tisoË prebivalci. S pogodbo je dobil Electrabel zeleno luË za nakup 49,9-odstotnega deleæa njihovih hËerinskih podjetjih Energieversorgung Gera (EEG), ki se ukvarja z distribucijo in prodajo elektrike, toplote in zemeljskega plina, in Kraftwerke Gera (KWG), ki upravlja obe Gerini elektrarni z mo- i} m^rodjetje Electrabel, vodilni proizvajalec M elektricne energije v državah Beneluksa, poskuša torej kot mnoga vodilna podjetja obdržati monopolisticno vlogo v državi. To si je prizadeval tudi z zahtevo, da mu Elia v okviru združbe CPTE zagotovi stalni in nemoteni dostop do omrežnih zmogljivosti 6000 MW, saj je, kot so pojasniti njegovi predstavniki, naloga operaterja skrbeti za ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem po prenosni mreži. SPE pri tej zahtevi ni sodeloval, zato slednja najbrž tudi nima prave veljave, saj jo je Electrabel poskušal uveljaviti v okviru CPTE. Toda vsekakor bo Electrabel svoj delež na belgijskem trgu zahteval še naprej, medtem pa je svojo dejavnost razširil tudi že po Evropski uniji in zunaj njenih meja. ** 31 Ëjo 76 in 140 MW. Za nakup obeh deleæev je Electrabel plaËal 44 milijonov evrov ter z nakupom pridobil dostop do vzhodnonempkega energetskega trga in skoraj polovico dobiËka podjetja, kar je tudi obiËajna dosedanja praksa na energetskem trgu. JEDRSKE ELEKTRARNE »CUVAJO« OKOLJE VeËina Electrabelovih zmogljivosti so jedrske elektrarne in elektrarne na zemeljski plin, zato se podjetje pogosto pohvali tudi s svojim flblagodejnim« vplivom na okolje. K zmanjpevanju pkodljivih emisij iz njihovih elektrarn so se predstavniki podjetja zavezali æe pred enajstimi leti, ko so podpisali posebno pogodbo, ki zahteva do leta 2003 zniæanje æveplovega dioksida za 80 odstotkov in dupikovih oksidov za 40 odstotkov. Kot æe reËeno, v Electrabelu pravijo, da izpolnjevanje tega ne bo teæavno, saj pridobivajo elektriËno energijo predvsem iz nukleark in elektrarn na zemeljski plin, obenem pa poudarjajo, da sodelujejo tudi v ptevilnih projektih, katerih cilj je zmanjpanje plinov, ki povzroËajo uËinek tople grede; med njimi je razvijanje vseh dostopnih vrst alternativnih virov energije. Tako je podjetje aprila lani z vetrnicami v mestu Schelle æe odprlo svojo prvo polje z moËjo 4,5 MW, decembra pa so zaËeli preizkupati devet vetrnih turbin v Brugesu. Vetrnice z moËjo po 600 kW proizvajajo skupaj z omenjenim poljem 8400 kWh elektriËne energije na leto in oskrbujejo pribliæno 6000 druæin. Sicer pa obstajajo v Belgiji pe ptevilne moænosti za izrabo moËi vetra, zato naËrtujejo v Electrabelu pe nove zmogljivosti s skupno moËjo 100 MW. Poleg tega namerava podjetje spromovirati tudi svojo ponudbo elektriËne energije iz hidroelektrarn ter okrepiti sodelovanje in izmenjavo tovrstne energije z dvema velikima podjetjema - pvicarskim Eosom (Energie Ouest Suisse) in francoskim CNR (Compagnie Nationale du RhÙne). Prehod na druge vire energije je za to podjetje tudi edini moæni izhod, saj je belgijska vlada æe sprejela posebne smernice o razgradnji domaËega jedrskega parka. Denar za razgradnjo nukleark in upravljanje z jedrskimi odpadki bodo plaËevali proizvajalci tovrstne energije posebni ustanovi, imenovani Synatom, ki bo v lasti Electra-bela, velik deleæ pa bo v njej imela tudi dræava. TEŽAVE Z USTANAVLJANJEM OPERATERJA OMREŽJA Glede na prevladujoËo vlogo Electrabela na belgijskem elektroenergetskem trgu ob odpiranju slednjega tudi ni bilo mogoËe priËakovati, da bo ** POGLEDv EVROPO podjetje svoje tržne moci kar tako izpustilo iz rok. To se je najbolj pokazalo pri uresnicevanju evropske direktive 96/92, po kateri morajo države clanice na svojem trgu urediti vse potrebno, da lahko odprto stece trgovanje, med drugim tudi ustanoviti posebne ustanove, ki skrbijo za to. Belgija pri ustanavljanju regulatorja trga (CREG) ni imela vecjih težav, so se pa te pojavile pri vzpostavljanju operaterja prenosnega sistema, imenovanem Elia. Glavno besedo pri ustanavljanju so imeli belgijska vlada, CPTE oziroma združba Electrabela in SPE (Sociètè Publique d’ electricitè) ter skupnost manjših obcinskih in regionalnih podjetij, imenovana Publi-T. Najvec težav so imeli ustanovitelji s prenosom omrežja v roke Elie in z razdelitvijo deleža v novem podjetju. Publi-T je dobil možnost odkupa 30-odsto-tnega deleža, država naj bi bila prav tako imela 30 odstotkov Elie, preostalih 40 odstotkov pa naj bi bilo vsaj za obdobje dveh let v rokah CPTE. Potem naj bi omenjena družba svoje deleže prodala. Naloga Elie je predvsem zagotavljanje dostopa do omrežja med 160 in 380 kV, ceprav lahko regionalne oblasti operaterja pooblastijo tudi za vodenje svojega visokonapetostnega omrežja, vendar ostanejo še vedno njegove lastnice. Prenos skoraj tretjinskega deleža operaterja prenosnega sistema Elia je bil sicer velik korak k liberalizaciji belgijskega elektroenegetskega trga, vendar po prepricanju Združenja velikih odjemalcev Febeliec ne dovoljšen. Po mnenju slednjega bi morala namrec država cimprej prodati omrežje med Belgijo in Francijo. Electrabel sicer zatrjuje, da na dražbi ne bo sodeloval, saj noce, da bi ga kdo obtoževal prevladujocega položaja na trgu, toda ta izjava po mnenju Febelieca že dokazuje, da na belgijskem elektroenergetskem trgu še zdalec ni možnosti za enakopravno tekmovanje. Poleg tega se je pri ustanavljanju Elie sprožil še en spor, in sicer med SPE in Electrabelom, ki sta leta 1995 sklenila pogodbo o sodelovanju. SPE, glavni delniËar v podjetju Electrabel je Tractebel, ki ima v lasti 41,36 odstotka podjetja, 53,97 odstotka delnic imajo razliËni lastniki, 4,67 pa mestne oblasti. katerega glavni cilj je osvojitev 15-odstotnega deleæa belgijskega trga do leta 2005, je namreË partnerja med postopkom vzpostavljanja operaterja obtoæeval, da zlorablja CPTE, torej njuno zdruæbo, za uveljavljanje zgolj lastnih interesov. Da je sodelovanje med omenjenima druæbama nejasno, je ugotovil tudi regulator belgijskega omreæja CREG in naloæil Electrabelu, naj podjetji razveljavita pogodbo iz leta 1995. Vsi zapleti, ki so se pojavili ob ustanavljanju Elie, so postopek tako zavlekli, da je Evropska komisija septembra lani toæila Belgijo zaradi neizpolnjevanja direktive 96/92. Simona Bandur VeË informacij na spletni strani http://www.electrabel.com EVROPSKA UNIJA ** 32 DECEMBRA NAJVI©JA INFLACIJA NA NIZOZEMSKEM V zadnjem mesecu lanskega leta se je stopnja inflacije v Evropski uniji v primerjavi z novembrom z 1,8 odstotka povzpela na dva odstotka, v dræavah evroobmoËja pa je ostala nespremenjena - 2,1-od-stotna. V istem obdobju leta 2000 je bila stopnja inflacije v dræavah, ki so sprejele evro, 2,6-odsto-tna, prav tolikpna pa tudi v celotni Uniji, je sporo-Ëil evropski statistiËni urad Evrostat. Decembra lani je bila najvipja na Nizozemskem, kjer je znapala 5,1 odstotka, na Irskem (4,4 odstotka), in na Portugalskem, kjer je dosegla 3,9 odstotka. Najniæjo inflacijo so imeli v Luksemburgu, kjer je znapala le 0,9 odstotka. Sledita mu Velika Britanija z enoodstotno in Francija z 1,4-odstotno inflacijo. »e primerjamo inflacijsko rast na letni ravni, ugotovimo, da je bila najvipja na ©vedskem, kjer se je z 1,3 odstotka poveËala na 3,2, in na Nizozemskem - z 2,9 odstotka je poskoËila na 5,1. NajveËji padec inflacije so ugotovili v Luksemburgu, saj se je s 4,2 odstotka zniæala na 0,9, in v NemËiji, kjer je z 2,3 odstotka padla na 1,5. (STA) NAFTA IZ RUSIJE MNOGO CENEJŠA Rusija je leta 2001 po podatkih ruskega statistiËnega urada naËrpala skoraj 350 ton nafte, kar je za 7,7 odstotka veË kot leto prej. Nekaj veË kot polovica od tega oziroma 178 milijonov ton je bilo predelane v naftne izdelke, kar pomeni, da se je njihova koliËina v primerjavi z letom 2000 poveËala za 3,2 odstotka, proizvodnja bencinov pa je narasla za 0,6 odstotka na 27,5 milijona ton. Ruske naftne rafinerije prodajajo bencine za skoraj 20 odstotkov ceneje kot pred letom dni, sicer pa je cena nafte pri njih za kar 67 odstotkov niæja od tiste na svetovnem tr-gu. (STA) (nadaljevanje s 24. strani) membnejpe obraËun in poravnava sklenjenih poslov ter javno objavljanje cen. Pri tem je treba upoptevati naËela transparentnosti, nediskrimi-natornosti in uËinkovitosti ob ustvarjanju Ëim veËje likvidnosti trga. Med prednosti trgovanja na organiziranem trgu lahko priptevamo za-pËito pred finanËnimi tveganji, likvidnost in veËjo varnost, urejeno in nadzorovano trgovanje glede na vnaprej znana pravila, javne objave cen in moænost naËrtovanja proizvodnje in porabe elektriËne energije. Na organiziranem trgu trgujejo predvsem veËja in moËnejpa podjetja, saj to zahteva posebna znanja in znatna denarna sredstva. TRG POSTAVLJA TUDI SVOJE POGOJE Za uËinkovito delovanje organiziranega trga z elektriËno energijo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: - likvidnost dnevnega trga in obstoj ter kredibilnost referenËnih cen, - razliËnost, uravnoteæenost in kriti-Ëna masa kupcev in prodajalcev, - zadosten vir neprekinjene dobave elektriËne energije, do katere imajo nepristranski dostop vsi udeleæenci, - omogoËen dostop do prenosnega omreæja, - politiËna varnost in ustrezno delu-joËa regulatorna funkcija, - obstoj cenovnih tveganj in nestanovitnosti cen, - podpora industrije orodjem za obvladovanje tveganja, sodelovanjeta-ko trgovcev kot posrednikov. Organiziranim trgom elektriËne energije v Frankfurtu (EEX), Leipzigu (LPX), Amsterdamu (APX), Oslu (Nord Pool) in pe nekaterim drugim se je pridruæil tudi organizirani trg v Ljubljani (Borzen). Eno kljuËnih vprapanj v zvezi z borzo je likvidnost in v evropskem prostoru se vedno bolj pojavlja vprapanje, koliko borz je potrebnih v Evropi in koliko jih je lahko dovolj likvidnih, torej koliko jih lahko na daljpi rok preæivi. Tako se bo s tem problemom moral spopasti tudi slovenski organizator trga, saj je likvidnost dnevnega trga za zdaj pe slaba, organizator trga pa za svoj obstoj potrebuje znatna finanËna sredstva, ki jih morajo pokrivati vsi slovenski kupci elektriËne energije. Kot primer lahko navedemo organizirani trg v Skandinaviji, kjer je kar Ëetrtina vseh fiziËnih dobav elektri-Ëne energije izvedena preko organiziranega trga. Cene, doseæene na dvostranskem trgu, pa odraæajo cene, doseæene na organiziranem trgu. Organizirani trg, na katerem se trguje >- KonËni kupec A ^- KonËni kupec B Tarifni odjemalec Trgovec Trgovec KonËni kupec F KonËni kupec G KonËni kupec J KonËni kupec C prostovoljno, spodbuja tudi konkurenco na dvostranskem trgu. V svetovnem merilu je rast obsega fiziËnih dobav elektriËne energije okrog dva odstotka na leto, medtem ko je rast trga finanËnih terminskih pogodb bistveno veËja. Trg z elektriËno energijo se razvija v najveËji posamiËni trg dobrin in v prihodnosti lahko priËakujemo, da bo velik deleæ trgovanja z elektriËno energijo na trgu potekal preko organiziranih trgov. TRG ENERGIJE, TRG PRENOSNIH ZMOGLJIVOSTI IN TRG SISTEMSKIH STORITEV Elementi trga so lahko razdeljeni tudi v trg energije, trg prenosnih zmogljivosti in trg sistemskih storitev. Z vidika Ëasovne komponente lahko trg elektriËne energije razdelimo na dolgoroËni oziroma srednjeroËni trg, dnevni trg, na katerem se danes trguje z elektriËno energijo, ki bo proizvedena in porabljena jutri, trg v okviru tekoËega dneva, urni trg in trg v realnem Ëasu. Podobno lahko z vidika Ëasovne komponente delimo tudi trg prenosnih zmogljivosti. Treba se je zavedati, da obstajajo tudi prenosne zmogljivosti, za katere je veËje povprape-vanje, kakor so obstojeËe tehniËne moænosti. V takpnem primeru pride do problema, kako obstojeËe zmogljivosti prenosa transparentno in nediskriminatorno razdeliti. Tako obstaja tudi trg pravic do prenosa, ki je posebej uveljavljen v ZDA, in lastniku omogoËa fiksne pravice prenosa elektriËne energije ter izkoripËa-nje prihodkov, ki izhajajo iz rezerviranih zmogljivosti prenosa in razlik med cenami energije med doloËeni-mi toËkami prenosne poti. Z razvojem trga se skupajo træne zakonitosti uvajati tudi na podroËje sistemskih storitev (zakup rezervnih zmogljivosti). V Veliki Britaniji so prvi na svetu zaËeli uvajati tudi trg jalove energije. Ta trg je pomemben za uprav-ljalce omreæij. V drugem delu Ëlan-ka, ki izide v naslednji ptevilki, si bomo ogledali pe nekatere druge vidike trgov, to je trg fiziËnih proizvodov in trg finanËnih proizvodov, pomen interneta za trgovanje z elektriËno energijo, ogledali pa si bomo tudi, kako so ti trgi razviti v Sloveniji. MAG. KLEMEN PODJED 33 aktualni intrevju: dr. Maks Babuder EIMV V PRIMEŽU TRŽNIH izzivov Direktorja Elektroinptituta dr. Maksa Babu-dra ni treba posebej predstavljati, saj je v slovenskih energetskih krogih dobro znana oseba, ki na razliËnih strokovnih sreËanjih velikokrat izstopa s svojim uglajenim nastopom in jasno izraæenimi mislimi. Na nedavnih volitvah za mesto direktorja te ugledne slovenske strokovne ustanove je znova zbral naj-veËje moæno ptevilo glasov, kar pomeni, da bo Inptitut vodil æe tretji mandat oziroma vsaj pe naslednja ptiri leta. E 34 lektroinptitut Milan Vidmar je kot ozko specializirana ustanova za raziskave v energetiki v zadnjih letih delil usodo celotnega elektrogospodarstva in se tako moral tudi sam spustiti v træne vode. Nove razmere se odraæajo predvsem v zmanjpanju pte-vila sistemskih raziskav, ki so pe pred Ëasom sestavljale pomemben del In-ptitutovega dela, pri Ëemer je dr. Maks Babuder optimist in prepriËan, da se bo zanimanje za to podroËje spet okrepilo, saj si je drugaËe zelo teæko predstavljati nadaljnje uspepno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema. Tako se zdi, da ostaja odprto le vprapanje, kdo naj bi v prihodnje za tovrstne raziskave sploh skrbel in kdo je za opravljanje teh storitev sploh dovolj strokovno usposobljen. Inptitut nedvomno v zadnjih letih deluje v povsem drugaËnih razmerah, ki pred njega postavljajo tudi nove izzive. Katera so tista podroËja, v katerih v naslednjih letih vidite svojo strokovno in træno priloænost? flZ vprapanjem, kam naprej, smo se v napem podjetju veliko ukvarjali, pri Ëemer smo izhajali predvsem iz zavedanja, da imamo za doloËena podro-Ëja usposobljene visoko kakovostne strokovne kadre in smo zanje razvili tudi primerna strokovna orodja, ki bi jih bilo nesmiselno zapustiti. Dru-gaËe pa je podroËje napega dela zelo piroko zastavljeno in zajema vse od splopnih energetskih vprapanj do konkretnih napovedi rabe energije, delovanja posameznih elementov sistema, elektromagnetnih sevanj, okoljevarstvenih in prostorskih vpra-panj. Pri tem gre tako za vprapanja nadaljnjega razvoja prenosnega sistema, ki so pirpega nacionalnega interesa, pa tudi povezav na niæjih napetostnih nivojih, ki posegajo bolj v sfero lokalnega znaËaja. Velikokrat se tudi sprapujemo o tehnolopki plati posameznih projektov in zdruæevanju sodobnih tehnologij z dosedanjimi iz-kupnjami. Skratka, nape podroËje delovanja obsega tako podroËje naËrto-vanja kot tudi podroËje analiz konkretnih problemov, in menim, da smo na teh podroËjih tudi strokovno najmoËnejpi.« So pritiski konkurence na vase raziskovalno podrocje veliki? »Dejstvo je, da se vecina velikih projektov danes oddaja na podlagi zakona o javnih narocilih, kar pomeni, da se na razpise prijavljajo tudi takšne organizacije, ki so maloštevilne in vcasih izoblikovane predvsem za izpeljavo konkretnega posla, kar posledicno v primerjavi z nami pomeni, da v svoje ponudbe ne vkljucujejo stroškov razvoja kadrov, specificnih programov in investicijskih vlaganj in lahko zato ponudijo nižje cene. Kot naša konkurenca pa se prav tako velikokrat pojavljajo tudi Univerze, ki prav tako delujejo pod drugacnimi pogoji in so že izhodišcno v boljšem položaju. Na razpolago imajo namrec brezplacno infrastrukturo, prostore in pogostokrat tudi cenejše kadre, ki lahko del teh nalog opravijo v okviru izobraževalnega procesa. Zavedati se je torej treba, da mi na trgu nastopamo pod povsem drugacnimi pogoji, kar pa je pri pripravi razpisov težko upoštevati oziroma zelo težko je postaviti pravo mejo.« Kako rešujete vprašanje obnavljanja kadrov, saj vemo, da so ti v raziskovalnih ustanovah, kot je vaša, glavni, ce ne celo edini vir zaslužka? »Tega se mocno zavedamo in v okviru danih možnosti skušamo kadrovsko strukturo obnavljati in pomlajevati, ceprav so danes možnosti na tem podrocju precej manjše, kakor so bile. Pred leti je denimo država tudi financno podpirala projekt mladih raziskovalcev, ki je bil dobra podlaga za izbor novih kadrov. Pri tem se strinjam z ugotovitvami, da Slovenija premalo razvija aplikativno uporabno znanost. Na tehnicnem podrocju je takšno povezovanje med teorijo in prakso še težje, ker nimamo speljanega pretoka kadrov med izobraževalnimi ustanovami in podjetji. Torej, pomanjkanje ustrezne kadrovske baze je en naš problem, drugi pa je v pomanjkanju nalog s podrocja analize energetskih sistemov, saj zaradi pomanjkanja narocil za izvajanje raziskav na tem podrocju to znanje ugaša. Pri tem pa se pozablja, da dolocenih analiticnih metod in kadrov s specificnimi znanji ni mogoce vzgojiti kar cez noc. Gre tudi za sofi-sticirana orodja, ki so zahtevna in jih je treba nenehno razvijati in dopol- njevati, za kar pa je znova potreben Ëas. V Inptitutu smo ta problem doslej repevali s prelivanjem sredstev iz bolj tehnolopkih v podroËje analiti-Ënih dejavnosti, vendar pa dolgoro-Ëno to ni prava repitev in bomo morali v primeru, da tovrstnih naroËil ne bo veË, ukrepati drugaËe.fl Na Ëelu Inptituta ste æe dobrih osem let. Kakpno je bilo njegovo poslovanje v tem Ëasu? flVes ta Ëas smo glede na razmere dejansko dobro poslovali in tudi minulo poslovno leto smo konËali s pozitivnim rezultatom. ©e posebno pomembno se mi zdi, da smo vse teæa-ve prebrodili brez velikih zadolæevanj in smo v resnici zdravo podjetje.« Zadnje Ëase so postale znova aktualne razprave okrog nacionalnega energetskega programa. Ob pobudi za njegovo izdelavo ste imeli svoje stalipËe. Kako ta hip gledate na proces njegovega nastajanja? flSam sem ves Ëas zagovarjal stalipËe, da bi se izdelave takega dokumenta morali lotiti na organiziran naËin oziroma v obliki projektne naloge v skladu z naËeli kakovosti. Takpnega mnenja sem pe zdaj, saj sem prepri-Ëan, da bi bil takpen naËin njegovega nastajanja uËinkovitejpi. Menim pa, da gre pri tem tudi za objektivne razloge, ki jih vsi vidimo in pred katerimi si nima smisla zatiskati oËi. V energetiki je æal precej navzoËa tudi politika, o kateri pravijo, da je umetnost moænega. Domipljati si, da se politika ne bo udeleæevala procesa nastajanja dokumenta, kot je nacionalni energetski program, je iluzor-no. Mislim, pa, da v zvezi z nacionalnim energetskim programom obstaja pe vedno neka bojazen pred zakoliËe-njem doloËenih repitev, s Ëimer bi odpadle opcije, v katerih je izraæen bodisi regionalen interes bodisi interes nekih poslovnih in politiËnih struktur. Zato se je vedno teæilo, da bi bilo v okviru enega programa vendarle odprtih veË razliËnih moænosti, kar se je denimo odraæalo tudi v pripravi strategije o oskrbi Slovenije z energijo. Da bi sploh dosegli nek konsenz, je bilo treba vkljuËiti vrsto razliËnih moænosti, s konkretnejpo analizo pa bi te moænosti precej omejili. Menim, da je podoben strah pred oæenjem moænosti obËuten tudi pri pripravi nacionalnega energetskega programa. Zato smo tudi z nape strani æe nekajkrat opozorili, da bi bilo smiselno, da se ta dokument izdela kot nek naËrt ob upoptevanju vseh standardov kakovosti. Ne nazadnje moramo iz posameznih referatov dobiti neko smiselno celoto, kar pa je nemogoËe, Ëe vsak dela sam zase. Zavedati se je tudi treba, da mora biti program pripravljen v takpni obliki, da bo poslancem v pomoË, ko se bodo o njem odloËali. MogoËe so bila napa priËakovanja v fazi, ko energetika prehaja iz reguliranega v dereguli-rani sistem, tudi prevelika in je mo-goËe celo dobro, da se skupajo nekatere dileme preseËi na bolj mehak na-Ëin. Doslej zbrani dokumenti se mi tako zdijo bolj kot podlaga, na kateri naj bi v konËni fazi le pripli do kakovostnega predloga NEP. Ob tem se mi poraja strah pred poËasnostjo tega procesa in bi bilo mogoËe dobro, da bi se v ta projekt vkljuËil tudi strokovni potencial nape ustanove. Vendar pa to ni veË nape vprapanje, ampak vprapanje vlade, ki mora v skladu z energetskim zakonom poskrbeti za pripravo NEP. Vsekakor pa bo nekdo moral ugotovitve postaviti na skupni imenovalec, saj gre ne Dr. Maks Babuder nazadnje za pomemben nacionalni dokument, ki vsebuje tudi razvojni program.« ©e vedno se ni mogoËe znebiti obËutka, da je glas stroke v javnosti premalo slipati. Tudi politiki pogostokrat poudarjajo, da posegajo v strokovna podroËja predvsem zato, ker obstaja neka vrzel. »Ob tem bi jaz postavil vprašanje, kaj sploh je stroka? To so neke posamezne institucije, ki v okviru neke panoge gojijo vrsto znanj, da dolocene procese, povezane s to panogo, bolje vidimo in jih lažje razumemo. Na podrocju energetike to ni le EIMV, najbolj pa se naša stališca združujejo v okviru SLOKO CIGRE, ki je po mojem edina dovolj dobro organizirana struktura in tudi po svojem nacinu delovanja uspešna strokovna organizacija. Ce pogledam nazaj, je CIGRE v okviru svojega desetletnega obstoja v samostojni državi obravnaval in poudaril vrsto aktualnih energetskih vprašanj. Res pa je, da na drugi strani ob politizaciji dolocenih vprašanj zaradi kompleksnosti problematike, povezane z energetiko, pogostokrat pride do prekinitve dialoga med stroko in javnostjo. Ob tem gre še enkrat poudariti, da je na- crtovanje elektroenergetskega siste- ma kompleksna zadeva in je treba na- ravo problemov dobro poznati. Stro- ka denimo že desetletja poudarja, da bi Slovenija morala imeti neko akumulacijsko elektrarno, saj bi z njo dosegli veliko boljše gospodarske, tehnicne in ekonomske ucinke. Ko pa se o tej zadevi zacnemo pogovarjati v javnosti, se ti vidiki povsem zanemarijo in pridejo v ospredje povsem druge stvari. Zaradi kompleksnosti problematike je dialog med stroko in javnostjo vedno zelo težaven, v primeru energetike pa je še toliko težji, ker mora elektroenergetski sistem kot infrastrukturna dejavnost nenehno delovati in mora zato biti tudi vsak poseg vanj skrbno nacrtovan in voden, da ne bi deloval kot motnja. Glede glasa stroke, pa bi lahko vprašanje zastavili tudi drugace. Kako se lahko zgodi, da gre politika pri sprejemanju svojih odlocitev velikokrat mimo izraženega mnenja stroke, pa se ob tem nihce ne vpraša, zakaj stroka sploh zagovarja drugacno stališce.« BRANE JANJlti 35 strokovno znanje v JE IMAS VT IRSOOKKOOVc NeOnSTo Druptvo jedrskih strokovnjakov Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1991. Danes pteje 212 Ëlanov, strokovnjakov, ki se ukvarjajo z jedrsko stroko. Od ustanovitve mu predseduje dr. Andrej Stritar, vodja Izobraæevalnega centra za jedrsko tehnologijo Milana »opiËa pri Inptitutu Joæefa ©tefana. Z njim smo se pogovarjali o pomenu strokovnega znanja v jedrskih elektrarnah, oblikah njegovega pridobivanja in posledicah nestrokovnih odloËitev. 36 Kdo so clani vašega društva in kakšna je njegova vloga? »Naše društvo je prostovoljno nevladno združenje strokovnjakov, ki smo preko razlicnih vsebin dela povezani z jedrsko stroko. Povezava v društvu nam omogoca, da imamo ustrezno vlogo v družbi. Društvo ima notranjo in zunanjo vlogo. Notranjo v pomenu strokovnega obvešcanja svojega clanstva, predvsem na tematskih letnih konferencah, in zunanjo, ki pomeni, da smo ustrezni sogovornik drugim družbenim subjektom. Približno tretjina clanov je iz NE Krško, potem smo clani strokovnjaki IJS, pa iz Uprave za jedrsko varnost RS, Agencije RAO in strokovnjaki iz drugih organizacij. Izobrazbena struktura je visoka, tehniki so med nami redki.« Kakšno je povezovanje društva v širši evropski prostor? »Obstaja Zveza jedrskih združenj (ENS-European Nuclear Society), ki je edina tovrstna organizacija na evropski ravni. Vanjo je vkljucenih 27 združenj z 20.000 clani. Clan ENS je tudi naše društvo. Zveza je do nedavna šestkrat na leto izdajala revijo, sedaj ta izhaja trikrat na leto in jo dobivajo clani vseh združenj. Najpomembnejša oblika dela zveze je organizacija tematskih konferenc na evropski ravni in pa izdajanje novic Nucleus, ki so namenjene obvešcanju nejedrske javnosti, med drugim tudi vodilnih politicnih in javnih os- eb. Poleg tega je ENS ustanovila tiskovno agencijo Nuc-Net, ki vsak dan izdaja in razpopilja informacije s podroËja jedrske stroke. V okviru zveze deluje tudi zdruæenje mlajpih strokovnjakov, do 35 let, ki zavzemajo svoje stalipËe do jedrske energije. Enkrat na leto se na posebni konferenci v okviru zveze dobivajo odgovorni za stike z javnostmi iz posameznih organizacij.« Kaj po vapi presoji pomeni v jedrskih elektrarnah strokovno znanje? ˜Strokovno znanje in stalno usposabljanje je kljuËno za dobro delo vsake jedrske elektrarne. Operater v komandni sobi mora ptirikrat na leto opraviti trening na simulatorju, poleg tega mora opraviti teoretiËno usposabljanje in vsake ptiri leta dræavni izpit. Podobno preverjanje znanja je le pe pri pilotih.« Kako lahko strokovno znanje strokovnjaki jedrskih elektrarn ohranjajo oziroma ga nadgrajujejo? ˜Predvsem s stalno kritiËnostjo. Ti delavci nikoli ne smejo reËi, da so zadovoljni s svojim delom. Poleg tega je pomembna motivacija vodstva elektrarne: celotno osebje mora imeti zastavljene dovolj visoke cilje, tako da jih izzivi silijo h kakovosti in napredovanju. Za operaterje NE Krpko je zelo dobro, da imajo svoj simulator, ki je identiËen komandni sobi, prej so hodili na trening na podobne naprave v Ameriko. Svoj pomen ima tudi zunanji pritisk. Tako Uprava za jedrsko varnost RS od zunaj gleda na teæave, ki zadevajo jedrsko varnost in tako sili elektrarno na neprestano budnost.« Ali mora jedrsko tehnologijo dobro obvladovati tudi vodstvo jedrske elektrarne? flVsekakor. Vodstvo mora razumeti, zakaj gre pri jedrskem objektu in kaj ima pirpe posledice za okolje in druæ-bo, v kaj je pomembno vlagati za varno in zanesljivo delo objekta. V NE Krpko ima vodstvo veljavno dovoljenje za obratovanje reaktorja, ali pa je tako dovoljenje imelo v preteklosti.« Lahko vsi træni mehanizmi veljajo tudi za jedrsko elektrarno? flTræni mehanizmi da, vendar pod ustreznimi pogoji, ki pa so strogi, tako pri nabavljanju opreme kot pri izvajanju del v objektu. Kakovost ima tu vso prednost.« Kako presojate predlog sporazuma o NEK? Elektrarna bo po ratifikaciji sporazuma v obeh parlamentih postala tehniËni obrat za proizvodnjo elektriËne energije v lasti Eles Gena in Hepa, hkrati pa se zniæuje strokovna zahteva vodstvu elektrarne. Dovoljenje za obratovanje ni veË potrebno. flDvojno lastniptvo NEK je dejstvo. Dve lastnipki podjetji je normalna poslovna poteza tudi drugod v svetu. Pri nas bosta ti podjetji le malo manjpi, ker sta dva lastnika dobrih 700 MW. Tisto, na kar lahko vplivamo, je pretirani pritisk lastnikov na notranje poslovanje, zniæevanje stro-pkov, iskanje rezerv tudi na raËun stopnje zanesljivosti, kar pomeni na-jedanje ravni, ki je potrebna za varno in zanesljivo obratovanje elektrarne. Vsak lastnik se trudi potegniti iz elektrarne Ëim veËjo korist, zato je pomembno, da tovrstni objekt vodi kompetentno vodstvo. V predlogu sporazuma ni veË zahtevano dovoljenje za vodilne NEK, morajo pa imeti petletne izkupnje v tej stroki, kar naj bi bilo neke vrste jamstvo, da na vodilna mesta ne bi pripli na primer zanimivosti Dr. Andrej Stritar ekonomisti. Ce bo do spremembe prišlo, bo potrebna vecja pozornost od zunaj, da so v objektu v celoti upoštevana pravila o varnem in zanesljivem obratovanju.« Kakpna je izkupnja kanadskih jedrskih elektrarn izpred nekaj let, ko je novo vodstvo zaËelo uresniËevati politiko zniæevanja stropkov? »Kanadsko elektrogospodarsko podjetje Ontario Hydro je zacetku devetdesetih let postavilo novo vodstvo, ki si je postavilo za cilj znižanje stroškov. Do takrat je bil kanadski jedrski program z 19 jedrskimi elektrarnami videti kot eden najbolj urejenih, zanesljivih in stabilnih na svetu. Novo vodstvo je uvedlo precejšnjo decentralizacijo, kljub temu, da je tip elektrarn podoben ali celo enak - Candu. Vsaka elektrarna je zacela po svoje razvijati obratovalne postopke, sisteme vzdrževanja, usposabljanja in druge potrebne dejavnosti. V štirih letih so število zaposlenih s 30.000 zmanjšali na 21.000, predvsem z ugodnimi pogoji za odhod. Odšli pa so najboljši. Obratovalni kazalci so šli v štirih letih navzdol. Razpoložljivost je padla z 72 odstotkov na 59 odstotkov, njihov tip reaktorja pa omogoca razpoložljivost cez 80 odstotkov. Po štirih letih je vodstvo Ontario Hydra najelo vrhunskega strokovnjaka iz ZDA, da je z ekipo šestih strokovnjakov temeljito analiziral nastalo situacijo. Rezultati so bili porazni, saj so ugotovili neu-Ëinkovito vodenje, nizko zastavljene cilje, neodgovornost, slabo naËrtova-nje, slabo usposabljanje, neprimerne procedure, neupoptevanje priporoËil upravnega organa. Vir vseh pomanjkljivosti pa je bil v slabem vodenju na vseh ravneh.« Kako so se lotili sanacije razmer in kakpna je bila cena za to? ˜Za repitev situacije so tehtali med sedmimi moænimi repitvami, med drugim tudi o zaprtju vseh 19 jedrskih elektrarn. Omeniti kaæe, da jih je upravni organ opozarjal na pomanjkljivosti, vendar ni mogel ukrepati, ker varnost neposredno na nobenem segmentu pe ni bila ogroæena. Ker bi bilo zaprtje vseh 19 elektrarn nesprejemljivo tudi zaradi nacionalnega interesa province Ontario, so se odloËili za zaËasno zaprtje sedmih najstarejpih elektrarn. Popolnoma so reorganizirali vodstvene strukture, tudi tako, da so prestavili kadre iz zaprtih elektrarn v delujoËe. Ugotovili so, da jim manjka 4000 delavcev. Zaprte elektrarne naj bi ponovno za-Ëele delati v tem desetletju. O stro-pkih rehabilitacije so podatki skromni. Gibljejo se med 1 in 1,5 milijarde dolarjev na leto. Gre pa za ogromne vsote, saj so morali zmogljivosti zmanjpati za tretjino. Novo vodstvo je sprejelo ugotovitve , da si je pri vodenju jedrskih elektrarn bistveno zastaviti visoke cilje in jim tudi slediti. Upoptevati je treba pripo-roËila upravnih organov in industrijskih zdruæenj in se truditi za visoke varnostne standarde. Razpoloæljivost jim potem sledi sama po sebi.« Skoraj bi pozabili omeniti, da se nismo pogovarjali samo s predsednikom Druptva jedrskih strokovnjakov, ampak od lani tudi predsednikom Zveze jedrskih zdruæenj Evrope. ˜V pestËlanskem predsedstvu Zveze sem od leta 1994, leta 1998 sem postal podpredsednik in lani junija predsednik z dvoletnim mandatom. Izbran sem bil na volitvah z dvema kandidatoma, kjer so mi dali prednost pred francoskim predstavnikom v Zvezi.« NORVEŠKA NAJVECJE POLJE VETRNIC V DRŽAVI Na severni obali Norvepke, natanËneje na otoku Masoy, bo v naslednjih letih zrasel najveËji park z vetrnimi elektrarnami v tej dræavi. Pogodba o gradnji je æe podpisana, naËrte pa bo uresniËilo elektroenergetsko podjetje Miljokraft. Projekt bo stal 37,3 milijone evrov. FRANCIJA KLJOD NIŽJIM PRIHODKOM OBETAVEN DOBICEK DobiËek francoske naftne in energetske druæbe TotalFinaElf je lani kljub padanju cene nafte in zaradi tega tudi niæjih prihodkov zrasel za 11 odstotkov in se tako povzpel na 7,6 milijarde evrov. Konec leta 2001 je imela druæba 105 milijarde evrov prihodkov, kar je za osem odstotkov manj kot leta 2000, toda podjetju je ta manjko oËitno uspelo nadomestiti, prav tako 41-odstotni upad dobiËka v zadnjem lanskem Ëetrtletju. V obdobju od oktobra do konca decembra lani je namreË TotalFinaElf ustvarila zgolj 630 milijonov dobiËka, kar je malo v primerjavi z lanskim dobiËkom, ki je znapal 1,06 milijarde evrov. Sicer pa je druæba v minulem letu investirala v izboljpave slabih deset milijard dolarjev, kar je za 18 odstotkov veË kot predlani njena proizvodnja pa se je poveËala za deset odstotkov, in sicer na 2,2 milijarde sodov nafte na dan. Do leta 2005 namerava proizvodnjo poveËati za pe dodatnih 30 odstotkov. (STA) ITALIJA IN PORTUGALSK MINKA SKUBIC NOVI KOGENERACIJSKI ELEKTRARNI Podjetje Siemens PG je podpisalo dve pogodbi, po katerih bo zgradilo dve novi kogeneracijski elektrarni - eno v Italiji in eno na Portugalskem. Italijansko podjetje AEM Torino je izbralo omenjeno druæbo ter Fiat Engineering za gradnjo 380 MW elektrarne v Moncalieriju, ki naj bi stala 200 milijonov evrov, delovati pa naj bi zaËela leta 2005. Poleg tega se Siemens dogovarja tudi s podjetji Enel in Edison o pte-vilnih novih projektih, med njimi tudi o gradnji elektrarne na biomaso v bliæini Rima. Na Portugalskem pa bo Siemens sodeloval pri gradnji veËje elektrarne, ki jo je naroËilo podjetje Termoelectrica do Ribatejo. Elektrarna z moËjo 780 MW, ki naj bi zaËela delovati æe Ëez dve leti, bo sestavljena iz dveh enot, zgradili pa jo bodo 25 kilometrov stran od Lizbone. Opisani projekt, ki bo stal 400 milijonov evrov, je drugi Siemensov na Portugalskem - leta 1999 je nam-reË æe sodeloval pri postavljanju 990 MW elektrarne Tapada do Outeiro. 37 ekologija Dovolilnice za emisije Kjotski protokol o zmanjpevanju emisij toplogrednih plinov bodo dræave Ëlanice EU ratificirale do poletja. Slovenija naj bi se temu roku pridruæila. Izdelan je slovenski kjotski program, ki uvaja dovolilnice za emisije ogljikovega dioksida. V 38 zaËetku marca so v Bruslju ministri za okolje 15 dræav Evropske unije dosegli soglasje, da Kjotski protokol ratificirajo do poletja. Slovenija prav tako predvideva ratifikacijo tega za podnebne spremembe nujno potrebnega dokumenta v prvi polovici le-topnjega leta. Operacionalizacijo strategije zmanjpevanja toplogrednih plinov, ki jo je napa vlada sprejela novembra leta 2000 pomeni program izvedbe Kjotskega protokola, ki ga pripravljajo na Ministrstvu za okolje in prostor. Program bo vseboval evidenco emisij toplogrednih plinov po sektorjih, instrumente in ukrepe za doseganje sektorskih ciljev ter njihovo presojo skladno s kriteriji omenjene strategije, ocene stropkov zmanj-pevanja emisij in ocene zmogljivosti zmanjpanj emisij toplogrednih plinov ter projekcije emisij za posamezne sektorje. IzhodipËno leto za zmanjpanje emisij ogljikovega dioksida si je Slovenija izbrala leto 1986, ko so bile emisije tega toplogrednega plina najveËje, znapale so 20 milijonov in 105 tisoË ton. Strokovnjaki ocenjujejo, da so odtlej do danes emisije narasle za pti-ri odstotke, kar pomeni, da napi one-snaæevalci izloËajo od 21 do 22 milijonov ton toplogrednih plinov. Po-veËanje gre predvsem na raËun to-plogrednih plinov, ki se izloËajo pri kurjenju fosilnih goriv, to je ogljikov dioksid, medtem ko poveËanje metana in dupika ni tako veliko. Po ratifikaciji protokola bodo nape obveznosti v letih prilagoditve, med katerimi je najdaljpi rok za prilagoditev pro- meta 2010, vsi drugi pa prej, 8 odstotkov manj ogljikovega dioksida kot leta 1986, po dejanskih sedanjih podatkih pa to pomeni celo 12 odstotkov ali 2,2 do 2,5 milijona ton ogljikovega dioksida manj. Slovenski kjotski program vsebuje instrumente, kako doseËi zastavljeni cilj. flNap program najprej vsebuje ukrepe s podroËja ostalih toplogrednih plinov in ogljikovega dioksida. S prvega podroËja æe imamo vpeljana instrumenta; prvi je dogovor o ponorih, kjer raËunamo, da bo napi dræavi priznanih pol milijona ton emisij na ra- Ëun veËje lesne zaloge v gozdovih v zadnjih letih, drugi predpis pa se na-napa na odlaganje odpadkov, ki zmanjpujejo emisijo metana v zrak. Na tem podroËju smo s taksami in predpisi o odlagalipËih svoj program do konca lanskega leta harmonizirali z evropskim. S tem ukrepom bi zmanjpali emisije za okrog 0,4 milijona ton. Pri ogljikovem dioksidu pa delimo ukrepe v prometu, pri doma-Ëem premogu, industriji - tako imenovani IPPC zavezanci - ter v gospodinjstvih in komercialnem sektorju. Za vsako podroËje imamo izdelane svoje ukrepe zmanjpanja emisij,« pojasni temeljno delitev slovenskega kjotskega programa mag. Radovan Tavzes, dræavni sekretar za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor. V slovenskem kjotskem programu bo verjetno ostal slovenski premog pri-viligiran, ker bi dræava sama sebi pla-Ëevala takso. Na MOP-u raËunajo, da bi lahko - Ëe bodo vztrajali in Ëe bo politiËna volja, da se termoelektrarna v Trbovljah leta 2008, tako kot predvideva zakon, zapre in njena moË nadomesti z moËjo elektrarne z boljpim gorivom, kot je na primer plin - lahko prihranili 0,3 milijona ton emisij.Instrument za zmanjpeva-nje emisij bo pe naprej plaËevanje takse. Predlog spremenjene uredbe o taksah za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki naj bi bil sprejet v kratkem, med drugim vsebuje nove ukrepe taksiranja ogljikovega dioksida. Kot nam je povedal mag. Radovan Tavzes, bo skladno s smernicami Evropske unije æe naslednje leto zaËela veljati prenosljivost dovoljenja za emisije ogljikovega dioksida na celotnem trgu Evropske unije. flNapa dræava bo napim zavezancem podelila dovolilnice, ki bodo prenosljive. Tako bo lahko na primer TE Trbovlje dovolilnico v vipini sub-stituiranega plina lahko prenesla na druge subjekte v Sloveniji ali Evropi in tam proizvajala elektriËno energijo, Ëe bo to tam ceneje ali uËinkovi-teje. Lahko bo prenesla svoje dovoljene koliËine na primer na Lendavo ali katero koli koncernsko zdruæenje Evrope. Namen teh prenosljivosti je, da bo zaradi omejitev industrija imela pri uËinkoviti rabi energije v vseh dræavah Evropske unije enake pogoje poslovanja.« MINKA SKUBIC Mag. Radovan Tavzes ?47606 investicije SENG Tudi druga he kmalu v na mrezt Po dobrem letu, odkar so prebili dovodni tunel za HE Doblar II in s tem konËali najzahtevnejpa dela, so Sopke elektrarne s pomoËjo dobaviteljev in izvajalcev del v zaËetku marca zaËele zagonske preskuse 40 MW elektrarne, ki naj bi po naËrtih na leto proizvedla 212 GWh elektriËne energije. RaËunajo, da bo po enomeseËnem poskusnem obratovanju elektrarna zaËasno prevzeta in vkljuËena v omreæje. G radbeno dovoljenje za obe elektrarni je bilo izdano konec maja 1997, pripravljalna dela so potekala do aprila naslednjega leta in potem se je zaËela gradnja obeh elektrarn. HE Plave II je zaËela obratovati lani, HE Doblar II pa naj bi zaËela polno delovati letos. flV zaËetku marca smo opravili prvo vrtenje agregata in zagonske preskuse elektrarne. Po terminskem naËrtu naj bi bila ta elektrarna pripravljena na prvo vrtenje lani decembra. Posamezna dela pod zemljo so trajala nekoliko dlje, zato bo gradnja obeh elektrarn konËana v nekaj veË kot pti- rih letih, po investicijskem progamu pa bi morala biti natanËno v ptirih letih. Glede na teæavnost vseh gradbenih del na objektu, od katerih jih je veËina pod zemljo, med drugim tudi skoraj deset kilometrov tunela, investicija tako finanËno kot Ëasovno poteka uspepno,« meni vodja gradnje obeh hidroelektrarn Vlado Gabrijel-ËiË. Po konËanih zagonskih preskusih v HE Doblarju bo na vrsti tehniËni pregled upravnih sluæb. Po enomese-Ënem poskusnem obratovanju, ki ga spremljajo izvajalci del, bodo Sopke elektrarne objekt zaËasno prevzele in ga vkljuËile v komercialno obratovanje. Odtlej bo tekel 1,5-letni garancijski rok za opremo in petletni za gradbena dela. V tem Ëasu bodo odpravljali pomanjkljivosti, ki jih bodo pe odkrili. Pri Sopkih elektrarnah ra-Ëunajo, da bo celotna veriga elektrarn na SoËi preskupena do konca letopnjega leta, prav tako do tedaj naj bi bile tudi odpravljene vse pomanjkljivosti. Nato naj bi v celoti prevzela vlogo, za katero je bila grajena, in dana v komercialno obratovanje za naËin delovanja, pri katerem bodo SENG dosegle najugodnejpo ceno. MAJHNA SKUPINA, VELIKE OBVEZNOSTI Pri Sopkih elektrarnah so sredi devetdesetih let æe za pripravo dokumentacije za obe hidroelektrarni imenovali posebno projektno skupino, ki je pozneje vodila pripravljalna dela in izvedbo samega projekta. Projekt gradnje obeh elektrarn so razdelili na elektro, gradbeni, ekonomski, pravni del ter okolje in prostor in imenovali vodje posameznih podprojektov. Skupina sedmih delavcev na projektu - Vlado GabrijelËiË, Stojan Æerjal, Miran Komel, Zdenka Pahor, Jelka Hvala, Dario MarkovËiË, Sebastjan Bratina in Marta BeovËiË kot tajnica - se je skupaj pe z dvema zunanjima sodelavcema pred tremi leti preselila v zgradbo nad HE Doblar in od tam vodila gradnjo obeh objektov. Pri njihovem delu so jim po potrebi po Del projektne skupine konËuje dela pri HE Plave II in Doblar II. magale skupne strokovne sluæb 39 Vhod v podzemni svet HE Doblar II. 40 SENG, kot so finanËna in pravna sluæba ter sluæba za okolje in prostor. flTeæave s tunelsko gradnjo smo repe-vali skupaj s svetovalnim podjetjem Colenco, ki je sodelovalo tudi pri izdelavi razpisne dokumentacije. Pri tovrstni gradnji je bila posebnost predvsem denarna plat tehniËnih te-æav, in sicer se je porajalo vprapanje, kako denarno ovrednotiti zaostanke izvajalcev del. Pri tem so nam bili tuji strokovni konzultanti s praktiËni-mi izkupnjami nadvse v pomoË,« je povedal vodja gradbenih del Miran Komel. V pogovoru s Ëlani projektne skupine smo izvedeli, kako pomembno je, da vodijo dela delavci z izkupnjami in poznavanjem posebnosti objekta. Pri gradnji obeh elektrarn so bili vsak dan v neposrednih stikih z nosilcem gradbenih del Pri-morjem iz AjdovpËine, ki je med Ëla-ni skupine SoËa porazdelil delo. So- govorniki so se strinjali, da je bilo sodelovanje s Primorjem zadovoljivo, z SCT-jem, kot Ëlanom skupine SoËa, pa nekoliko manj pohvalno. Najteæja pri delu projektne skupine je bila obilica dela hkrati, saj sta se obe elektrarni gradili soËasno.« Velikokrat se nam je dogajalo, da se nismo mogli ukvarjati s pomembnimi deli projekta, ker je bilo veliko manj pomembnih, a nujnih del, nas pa premalo za spremljanje obojega,« je med drugim dejal Stojan Zerjal, vodja strojnega podroËja, podroËja, ki je bilo med gradnjo deleæno steËaja Metalne. Za primerjavo, s kako maloptevilno ekipo so vodili gradnjo dveh elektrarn na dveh lokacijah, govori podatek, da je Solkan gradila pe enkrat ptevilËnejpa ekipa na eni lokaciji. Kljub napornemu delu celotne ekipe na projektu in njenih spremljevalcev iz drugih sluæb SENG, so po besedah Mirana Komela s to gradnjo, ki gre h koncu, bogatejpi za znanje, ki so ga pridobili na podzemnih delih, tako rudarskih kot tunelskih, s strojem TBM, spoznali in spremljali so delo tujih izvajalcev del v skupini SoËa, nauËili so se samostojno finanËno voditi projekt in ga preverjati. Na vprapanje, kaj bo skupina delala po konËani gradnji, smo dobili odgovor, da bodo tako kot doslej med gradnjo enega in drugega novega objekta, delali veË na vzdræevanju obstojeËih elektrarn. Bodo pa dali vse od sebe, da bodo na Primorskem zgradili pe kaj novega. Optimizem jim vlivajo naËrti, ki so energetsko zanimivi in realno izvedljivi. MINKA SKUBIC strokovna sreËanja Druga balkanska elektroenergetska konft erenca Pred dvema letoma sta se na Ohridu sreËali dve delegaciji, ena z Ljubljanske univerze, Fakultete za Elektrotehniko v Ljubljani, pod vodstvom dr. Roberta Goloba in druga s Fakultete za elektrotehniko iz Skopja, Univerze flSveti Kiril in Metodij«, pod vodstvom dr. Vlasti-mirja GlamoËanina.Tedaj se je tudi porodila zamisel o organizaciji Balkanske energetske konference. G ostiteljica prve Balkanske elektroenergetske konference je bila Slovenija. »eprav je bila konferenca naËrto-vana junija 2001 na Ohridu v Makedoniji in zaradi vojnih razmer v Makedoniji prestavljena na Bled, je bil odziv kljub vsemu velik. Priplo je 120 gostov z vsega sveta. Konferenca je tako postala tradicionalna in pomeni osrednje letno sreËanje predstavnikov univerz, raziskovalnih in strokovnih institucij. Kaj je poglavitni cilj konference? Poglavitni cilj konference je bil Slovenijo predstaviti kot pobudnico in organizatorko prve pomembne mednarodne regionalne elektroenergetske konference in s tem prispevati k pospepitvi sodelovanja na podroËju elektroenergetskih sistemov v jugovzhodni Evropi. V naslednjih letih bo Slovenija v regiji poveËala svoj vpliv pri narekovanju razvoja in kot pridruæena Ëlanica EU lahko na energetskem podroËju drugim dræa-vam tudi veliko ponudila. Vse dræave jugovzhodne Evrope se na podroËju energetike sreËujejo s teæavami. Slovenija je kot prva dræava s pirpega obmoËja jugovzhodne Evrope æe sprejela energetsko zakonodajo, ki uvaja na podroËje elektroenergetike træne odnose. Najbolj pereËe so prav teæave na institucionalni ravni, kjer je v ospredju vprapanje uveljavljanja uËinkovitih energetskih politik. Pri tem morajo vsem biti za merilo usmeritve Evropske unije. VnoviËna povezava GrËije, Jugoslavije in Makedonije z Evropskim omreæjem UCTE ter vkljuËitev Bolgarije in Romunije v UCTE omreæje pomeni ne le strokovni in tehnolopki, temveË tudi politiËni izziv. Preko konference skupamo spodbuditi prenos slovenskega znanja in izkupenj pri uvajanju liberalizacije in deregulacije trga z elektriËno energijo. Konferenca ima kot cilj tudi ustvariti nove priloænosti za pripravo novih skupnih projektov s podroËja svetovalnih, ptudijskih in raziskovalnih aktivnosti med institucijami in gospodarskimi subjekti v dræavah jugovzhodne Evrope, v katerih bodo vidno vlogo lahko igrali prav slovenski strokovnjaki. Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani je prevzela organizatorstvo konference in skupaj s svojimi soor-ganizatorji, univerzo v Skopju in Univerzo v Beogradu, na nevsiljiv naËin, z izobraæevanjem in podporo pri medsebojni komunikaciji, pe dodatno poudarila svoje prednosti na teh podroËjih. Tako se bomo letos od 19. do 21. junija zbrali v Beogradu. PriËakujemo udeleæbo 150 do 250 predstavnikov z univerz, elektrogospodarskih podjetij, svetovalcev ter raziskovalcev iz Slovenije, Makedonije, Jugoslavije, Bosne in Hercegovine, Romunije, Bolgarije, GrËije, Hrvapke, TurËije, Italije, Madæarske, Avstrije, ©vedske, Norvepke, NemËi-je, Velike Britanije, Kanade, ZDA in Rusije. Na konferenci bo organiziranih osem tematskih zasedanj ter pest okrogli miz. Skupaj bo predstavljenih 72 prispevkov. Upamo, da bo konferenca imela velik vpliv pri pos-pepevanju gospodarske rekonstrukcije in ponovne oæivitve vlaganj v energetiko, pe posebej pa v elektroenergetske sisteme dræav JV Evrope. Slovenija bo v celotnem procesu igrala izjemno pomembno vlogo, saj bo lahko udeleæencem posredovala svoje izkupnje in znanja s tega podroËja in s tem pomembno prispevala k uËin-kovitejpemu zakonskemu in sistemskemu prilagajanju dræav JV Evrope svetovnim smernicam razvoja energetskih sistemov v Evropski uniji. Konferenca bo tudi odliËno izhodi-pËe za promocijo Slovenije kot aktivne donatorke pomoËi regiji jugovzhodne Evrope. Z izmenjavo izkupenj in znanj ter aktivno vlogo pri oblikovanju energetskih politik dræav jugovzhodne Evrope in pospepitvijo pribliæevalnih procesov v evropske strukture bo konferenca prispevala k Ëim tesnejpi integraciji elektroenergetskih sistemov. S tem bodo ustvarjene moænosti za stabilizacijo nacionalnih elektroenergetskih trgov ter ustanovitev enotnega regionalnega trga z elektriËno energijo. PoslediËno bodo nastopile razmere za pirpe ekonomsko sodelovanje ter hitrejpi in skladnejpi razvoj regije, kar je nedvomno v dolgoroËnem stratepkem interesu Republike Slovenije. VeË informacij o Balkanski elektroenergetski konferenci 2002 lahko dobite na spletnih straneh http:// www.bpc2002.org BILJANA STOJKOVSKA 41 gradnja kadrov Teorija obogatena s prakso Vsakdo izmed nas je nenehno priËa prepletanju teorije s prakso, pri Ëemer je takpnega prepletanja pe najmanj tam, kjer bi ga najbolj potrebovali, to je v izobraæevalnih ustanovah. Po zaslugi posameznikov pa do takpnega soæitja teorije in prakse obËasno vendarle pride, pri Ëemer se vsakiË znova potrdi, da je mogoËe ravno na ta naËin dosegati najboljpe rezultate. z in jih v svoje delo bolj vkljuËevati æe med ptudijem. Le na takpen naËin, poudarja dr. Franc Jakl, je namreË mogoËe zagotoviti potrebno sinergi-jo med teorijo in prakso oziroma med izobraæevalnimi ustanovami in stroko kot konËnim porabnikom izobraæevalnih storitev. Seveda pa prehod v takpno raziskovalno razvojno delo, ki ga je mogoËe krepiti le z aktivnim delovanjem v mednarodnih strokovnih organizacijah, ni lahek. Zame osebno je najveËji izziv ravno delo v razliËnih ptudijskih delovnih skupinah mednarodne CI-GRE, pa tudi zdruæenju inæenirjev IEEE s sedeæem v ZDA, v okviru katerega deluje v veË kot ptiridesetih ra-zliËnih sekcijah 350 tisoË Ëlanov z vsega sveta. Zadnjih deset let pe pose-a veËino izobraæevalnih ustanov velja, Franc Jakl, so bili vedno moje vodilo bej aktivno sodelujem v ptudijski da svojim varovancem dajejo pred- aktualni problemi daljnovodne te- skupini za daljnovodne vodnike in v vsem veliko teoretiËnega znanja, ki hnike. Seveda pa je to pomenilo tudi tem Ëasu smo na skupni ravni obde-pa je premalokrat podprto s prakti- ogromno vloæenega lastnega dela in lali æe vrsto konkretnih problemov s Ënimi izkupnjami. Takpen naËin izo- truda, saj so ptudentje danes zelo tega podroËja in sklepe objavili tudi braæevanja je predvsem posledica zahtevni in je treba njihovo zanima- v uradnem glasilu paripke CIGRE dejstva, da tudi veËino snovi podaja- nje spodbuditi z uporabo vseh mo- Electra. Gre za izjemno zanimiva rajo profesorji akademiki, ki so tudi sa- goËih izobraæevalnih tehnik, ter jih ziskovalna podroËja, ki se nanapajo mi bolj flizdelek« izobraæevalnega tudi ves Ëas pravilno usmerjati. Poleg na ugotavljanje sprememb mehan-procesa in so z leti zgubili neposredni tega se v Sloveniji sreËujemo tudi s skih lastnosti daljnovodnih vodnikov stik s prakso. Na drugi strani pa je problemom zelo majhnega ptevila v odvisnosti od temperaturnih spre-mogoËe krivca za takpne razmere ptudentov na tej smeri, ki je pred le- memb in mehanskih obremenitev iskati tudi pri samih podjetjih, ki v tom ali dvema postalo celo kritiËno med obratovanjem daljnovodov, veËini primerov ne kaæejo velikega in se zniæalo s petnajst do dvajset v vpeljevanje monitoringa termiËne zanimanja za sodelovanje z univerza- prejpnjih letih na skromnih pest slu- obremenljivosti prenosnih vodov, mi oziroma se aktivno ne vkljuËujejo pateljev. Zanimanje za to smer elek- ugotavljanje segrevanja vodnikov v v oblikovanje svojih prihodnjih ka- trotehnike sicer spet postopoma na- normalnih obratovalnih stanjih in v drov. Prav zato lahko dr. Franca Ja- rapËa, pri Ëemer pa se mi zdi kljuËni kratkostiËnih razmerah, v zadnjem kla, iz Elesa, ki je æe polnih 38 let ak- problem premajhno zanimanje po- Ëasu pa se jim pridruæujejo tudi ptu-tivni Ëlan domaËe CIGRE (prej JU- djetij, ki bi morala ptudente spodbu- dije meteorolopkih vplivov in ekolo- 42 KO CIGRE, po osamosvojitvi Slovenije SLOKO CIGRE) in 30 let aktivni Ëlan mednarodne paripke CI-GRE), in zadnjih 25 let aktivno sodeluje v pedagopkem procesu Mariborske univerze oziroma natanËneje tamkajpnje Fakultete za elektrotehniko, raËunalniptvo in informatiko, oznaËimo za zgled, kako bi takpno sodelovanje teorije in prakse dejansko moralo potekati. Kot nam je povedal dr. Franc Jakl, sega njegovo sodelovanje z univerzo æe v pozna sedemdeseta leta, ko ga je na Univerzo pripeljal profesor Marjan Plaper, sicer njegov mentor najprej pri magistrskem ptudiju in pozneje pri doktoratu, in je zaËel s predavanji na temo elementov elektroenergetskega sistema in prenosnih naprav oziroma jih pozneje prilagodil sedanjemu podro-Ëju Prenosa elektriËne energije. Pri pripravi uËnih programov, pravi dr. jati z ustrezno štipendijsko politiko gije oziroma sploh vplivov naših na- Prof. dr. Franc Jaki in mag. Miro Žunec sta uspešno združila izkušnje in znanje, njun rezultat pa se kaže v uporabni magistrski nalogi. prav na okolje. Skratka, zanimivih tem z napega podroËja za nadaljnjo znanstveno obdelavo ne primanjkuje. »e nam pri tem uspe zdruæiti teo-retiËna spoznanja in praktiËne izku-pnje, pa so lahko dobljeni rezultati pe toliko dragocenejpi in v konËni fazi prinapajo tudi konkretne prihranke finanËnih sredstev. Ravno zato sku-pam h takpnim aplikativnim nalogam usmeriti tudi moje ptudente in doslej sem bil mentor æe ptevilnim nalogam s tega podroËja. RAZISKOVALNE NALOGE KOT POMO» PODJETJEM Dober primer konkretne naloge, katere rezultati bodo v veliko pomoË tudi pri vsakdanjem delu, je denimo ptudija monitoringa termiËne obre-menljivosti nadzemnih vodov, ki jo Eles æe nekaj let izvaja skupaj z EIMV, in bo v konËni fazi omogoËi-la poveËanje uËinkovitosti prenosnega omreæja, saj bomo s pomoËjo realnega modela obremenitve daljnovodov upravljalcu omreæja dali orodje za neposredni nadzor nad trenutnimi obremenitvami in dogajanji na posameznih daljnovodih. To nalogo, pravi dr. Franc Jakl, naj bi nato nadgradili pe z modelom napovedovanja pri-Ëakovanih dogodkov, tako da bo dis-peËer dejansko vedel, kaj lahko priËa-kuje v naslednjih 8 do 12 urah. Ta ptudija, v kateri sodelujejo tudi zunanji podizvajalci GIS DATA iz Ljubljane, ASD&S iz Maribora in AR-TES iz Velenja, je v sklepni fazi in bo opremljena s podatki o kritiËnih mestih v prenosnem omreæju, ki bodo vkljuËena tudi v Geografsko informacijski sistem. Drugi raziskovalni projekt, ki prav tako æe teËe z ARTES-om iz Velenja, je koncept razvoja me-teorolopkih postaj EES Slovenije, katere namen je doloËiti lokacije in te-hnolopke repitve meteorolopkega mo-nitoringa za potrebe osnovnega delovanja prenosnega EES, izboljpave njegovih karakteristik ter za pridobivanje podatkov za projektiranje obnovljenih ali novih tras daljnovodov na ozemlju Republike Slovenije. Posebni raziskovalni projekt flVodniki« pa vsebuje raziskave dogajanj na starej-pih vodnikih, konkretno na 220 kV daljnovodih Podlog-Holmec-Obersi-elach in Podlog-BeriËevo, kjer prihaja zaradi prevelikih povesov do razli-Ënih okvar. Gre za problem, ki je te-oretiËno obvladljiv, in ga skupamo ra- Jtf 1 H S Itv Pogled na vzorce vodnikov z daljnovoda 220 kV Podlog-Holmec-Obersielach po preizkupanju. Pretrg aluminijskega plapËa demontiranega vodnika z daljnovoda 220 kV Podlog-Holmec-Ober sielach ob preizkupanju na raztrg celotnega vodnika. zreški z ugotavljanjem stopnje raztezanja in obnašanja novih in že obremenjenih vodnikov v laboratorijskih razmerah. Raziskave potekajo v laboratoriju Dalekovoda v Zagrebu, ki je edini te vrste v regiji, z njimi pa bomo skušali ugotoviti stopnjo staranja vodnikov. Gre za vecmesecno delo, po katerem pa bo mogoce dobljene rezultate primerjati tudi v širšem mednarodnem okolju in predlagati ukrepe za odpravo težav, s katerimi se pri svojem rednem delu srecujejo vzdrževalci. NALOGE ZRCALO DEJANSKIH DOGAJANJ Ena zanimivejših magistrskih nalog, ki je v zadnjem casu nastala pod mentorstvom profesorjev na FERI Maribor dr. Igorja Ticarja, dr. Jožeta Vor-šica in dr. Franca Jakla, je tudi delo mag. Mira Zunca z naslovom Modeliranje segrevanja vodnikov in kablov OPGW pri nadzemnih vodih. Mag. Miro Zunec je v Elektro-Slovenijo prišel iz oddelka obratovanja pri Elektro Maribor prvega januarja letos in sedaj dela kot odgovorni inženir za prenosno omrežje v okviru Elesove službe za razvoj. Kot sam pravi, ga je na novo delovno mesto pritegnila ravno možnost združitve raziskovalnega dela s prakticnimi rešitvami, pri cemer gre za poglobljene študije in izrabo sodobnih racunalniških programov za analizo dejanskega stanja na slovenskem prenosnem omrežju. Tej usmeritvi je sledil že v svoji magistrski nalogi, katere teemljni cilj je bil z uporabo matematicnih algoritmov in programa, ki si ga je za ta namen sposodil na Graški univerzi, izpeljati model izracuna porazdelitve temperature ob kratkih stikih znotraj kablov OPGW oziroma zašcitnega vodnika. Rezultate, dobljene z izdelanim modelom, je nato primerjal z laboratorijskimi raziskavami kablov OPGW, ki so jih opravili v Nemciji, in meritvami, ki jih je pri nas opravil dr. Franc Jaki, pri cemer se je pokazalo, da izdelani model zelo dobro ponazarja dejanska dogajanja. Pri tem gre poudariti, da so tovrstne laboratorijske raziskave zelo drage in zato tudi maloštevilne. Omenjeni model pa omogoca racunalniški prikaz porazdelitve toplote po vodniku, s cimer je mogoce tudi videti, kaj se natancno v takšnih trenutkih dogaja znotraj vodnika oziroma kabla OPGW vkljucno z opticnimi vlakni ali kakšna je temperatura v tocno doloceni tocki znotraj le-tega ter s tem tudi ali so presežene mejne vrednosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti opticnih vlaken. Kot nam je povedal mag. Miro Zunec, že pripravlja tudi nadgradnjo tega modela v svoji doktorski nalogi, ki poteka v okviru mednarodnega projekta med Slovenijo in Avstrijo, njen poglavitni cilj pa je omenjeni program razviti za univerzalno uporabo in ga še bolj približati uporabnikom. Resnicno škoda, da takšnih primerov združitve teoreticnih spoznanj s prakso ni vec, saj lahko ravno iz takšnega sožitja dobimo najvec - študentje zanimivo in s konkretnimi primeri podkrepljeno raziskovalno delo, podjetja pa uporabne naloge, ki prinašajo tudi financne koristi. BRANE JANJlti 43 strokovna posvetovanja V PRIPRAVI VRSTA NOVIH STANDARDOV V Firencah je bilo lani æe 65. generalno zasedanje mednarodne elektrotehniËne komisije IEC, ki se ga je udeleæilo kar 1150 udeleæencev z vsega sveta, med njimi tudi iz Slovenije. M 44 ednarodna elektrotehniËna komisija IEC (International Electrotechnical Commission), katere namen je bil vpeljati standardizacijo za podroËje elektrotehnologij v svetovni prostor, je bila ustanovljena æe leta 1906. S tem je nastala najveËja svetovna standardizacija za panogo elektrotehnike, ki jo pozna veËina strokovnjakov elektrotehnike po svetu. Njeni cilji in nameni so se v zgodovini prilagajali zahtevam Ëasa, sedanji pa so: - pospepevanje nastajanja standardi-zacijskih dokumentov za panogo elektrotehnike po svetu, - stimuliranje trgovanja z elektroteh-niËnimi izdelki in storitvami po svetu tako, da so medsebojno primerljivi, - ustvariti moænosti za ugotavljavlja-nje skladnosti izdelkov ter ustvariti moænosti za nacionalne (te se izvajajo na ravni doloËene dræave) oziroma regionalne standardizacije (vanjo se vkljuËujejo ustrezni organi iz dræav z doloËenega politiËnega ali gospodarskega obmoËja) ter prostovoljno, neobvezno uporabo standardov kot dokumentov, ki opredeljujejo stanje tehnike. (V danem trenutku doseæena stopnja razvoja tehniËne zmogljivosti proizvodov, procesov, in storitev, ki temelji na relevantnih priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izku-penj.) Nacionalne standardizacije - standardizacije posameznih dræav - tvorijo Ëlanstvo v IEC tako, da sodelujejo pri standardizacijskem delu in glasovanju. Glede na stopnjo aktivnosti deli IEC Ëlanice v tri skupine. Dokumenti, ki jih IEC izdaja, so mednarodni standardi, tehniËne specifikacije ter napotila. IEC zastopa interese nacionalnih organov, proizvajalcev opreme in njihovih dobaviteljev, uporabnikov oziroma kupcev opre- me, vlad Ëlanic, strokovnih organov ter znanstvenih in razvojnih organov. Nacionalni organi sodelujejo pri oblikovanju mednarodne standardizacije s svojim volilnim glasom. Ta se oblikuje predvsem na generalnih zasedanjih. Poglavitna celica IEC so tehniËni odbori in pododbori, ki jih sestavljajo sekretar, predsednik ter Ëlani. Za posamezna strokovna podroËja pa se obiËajno oblikujejo delovne skupine, takpno obliko organiziranosti prevzemajo obiËajno tudi nacionalne standardizacije. Nacionalni odbori so lahko v IEC kot P-Ëlani, ti imajo pravico in dolænost glasovanja in delovanja, ter O-Ëlani, ki imajo omejene pravice, predvsem glasovanja. 65. GENERALNO ZASEDANJE IEC Zadnje, 65. generalno zasedanje IEC, ki je bilo od 14. do 20. oktobra lani v Firencah, je gostil in soorgani-ziral italijanski nacionalni IEC komite, na njem pa je delovalo 88 tehni-Ënih odborov oziroma pododborov. Zasedanja sem se udeleæil kot predstavnik Slovenije ter zaradi lastnega strokovnega interesa predvsem za podroËje elektromagnetne zdruælji-vosti. Sodeloval sem v delu naslednjih skupin: - IEC/SC 77 B, visokofrekvenËni pojavi, - IEC/SC 77 A, nizkofrekvenËni pojavi ter - TC 77, elektromagnetna zdruælji-vost. PodroËje elektromagnetne zdruælji-vosti v IEC je eno izmed najbolje organiziranih in glede standardov ter standardizacijskih dokumentov izjemno plodno. V okviru vsega IEC nastane na leto do 400 dokumentov, na podroËju elektromagnetne zdru- æljivosti obstaja trenutno 69 standardov, 31 standardov je v pripravi. V to ptevilo niso zajeti standardi, ki jih za podroËje elektromagnetne zdru-æljivosti pripravljajo drugi tehniËni odbori, predvsem tisti za izdelke ali inptalacije. POVZETEK DELA IEC SC/77B -VISOKOFREKVEN»NI POJAVI Pri obravnavi tem s tega podroËja se je pokazalo, da strokovnjakom, ki se po svetu ukvarjajo s tem podroËjem, ni uspelo pripraviti dovolj strokovnih podlag za standard, ki bi obravnaval izraËunavanje, merjenje in kali-briranje inptrumentarija za obravnavo vplivov elektromagnetnih sevanj na Ëloveka. Glede na minulo delo tega komiteja, ki se je sicer pred Ëasom ustavilo, naj bi ustrezno gradivo vendarle kmalu pripravili. Posebej zanimiv je bil predlog in poroËilo delovnega telesa CIGRE, ki deluje v okviru ptudijskega komiteja ©K 36 (Per-turbacije oziroma po novem Elektro-magnetic compatibility). PoroËilo je v imenu CIGRE podala delegacija CESI-ja, ki je nekako dvorna hipa italijanskega elektrogospodarskega podjetja Enel. Skupina je dala pobudo za spremembo standarda 61000-4-5 (Testing and measurement techniques - Surge immunity test). Ob tem naj omenim tudi nape dejavnosti, ki smo jih zaËeli na tem podroËju pred desetletjem in pol. Æe takrat smo opozorili IEC ter vodjo delovne skupine pri CIGRE, da je treba pripraviti poseben standard, ki bo obravnaval visokofrekvenËne pojave po vodnikih oziroma po oæiËenjih v elektroenergetskih postrojih. Pripravili smo vrsto strokovnih materialov, ki smo jih posredovali IEC in CESI. Del napih predlogov je upoptevanih v IEC 60694 (Common specifikations for high - voltage switchgear and controlgear standards). Oba dokumenta sta v povezavi z dokumentom IEC 61000-6-5 (Generic standards -Immunity for power station and substation environments). Sedanji predlog je, da se IEC 61000-4-5 raz-piri tudi na pojave, ki nastanejo zaradi stikanj v zazankanih kabelskih in-ptalacijah, in na pojave, ki so posledica induktivnega oziroma radiacijskega sklopa. Za te pojave so podane æe okvirne dopustne vrednosti, prav tako pa tudi opis okolij, v katerih se smejo posamezne velikosti pojaviti. Praksa, ki jo vsebujejo æe pred nedavnem sprejeti standardi in dokumenti v pripravi, je pravzaprav v skladu s slovensko prakso. POVZETEK DELA IEC/TC 77A -NIZKOFREKVEN»NI POJAVI Obravnavane teme so zanimive predvsem zaradi motenj nelinearnih porabnikov, ki so opazne v elektroenergetskem omreæju. Delovne skupine so pripravile gradivo za merilno opremo ter postopke merjenja skoraj vseh motenj, ki se pirijo v omreæju. Delo, ki bo obnovilo standard IEC 60725 - ta opredeljuje karakteristi-Ëne impedance omreæij, kar je pomembno za obravnavo motenj v om-reæju in kakovost napetosti - se nadaljuje in bo konËano prihodnje leto. Dela potekajo intenzivno tudi na po-droËju Power quality (kakovost napetosti - energije - moËi). V tem letu lahko priËakujemo æe standard na temelju dokumentov, ki dajejo osnove za merilni inptrumentarij (61000-4-30). Velik boj za ostrejpa merila, ki opredeljujejo navzoËnost harmon-skih tokov v opremi do 16 A in nad 16 A, ter pritiski proizvajalcev po blaæjih kriterijih, se nadaljuje. POVZETEK DELA TC 77 V tem tehniËnem odboru so podali konËna poroËila predsedniki oziroma sekretarji pododborov: IEC/SC 77A, IEC/SC 77B in IEC/SC 77C. Opredeljena je bila tudi politika pododborov o medsebojnem sodelovanju in sodelovanju z drugimi odbori, strokovnimi organizacijami (CI-GRE, CIRED ...) ter standardizacij-skimi flhipami«. Velik del razprave je bil namenjen tudi terminologiji. Splopna ugotovitev je, da je za to po-droËje teæko pridobiti strokovnjake, ki bi delo pospepili. O GENERALNEM ZASEDANJU SreËanje v Firencah je bilo tudi prilo-ænost za proslavitev 100-letnice Gi-orgijevega merskega sistema. Italijanski raziskovalec in inæenir Giovanni Giorgi je namreË oktobra 1901 na kongresu v Rimu prikazal koherentni merski sitem. Tega je zasnoval tako, da je k trem mehanskim enotam (centimeter, gram, sekunda) dodal pe enote iz elektrike. Njegov sistem je postal izhodipËe sedaj splopno veljavnemu SI sistemu. S kolegom Serpe-nom iz Agencije za energijo sva se sreËala s predsednikom IEC Mathia-som R. Fünfschillingom, ki izhaja iz inæenirske druæine, njegov dedek pa je vodil gradnjo HE Fale na Dravi. To je bila v tistem Ëasu najsodobnej-pi tovrstni poseg v Evropi. Predsednik se je izkazal kot dober poznavalec Slovenije ter slovenske standardizacije predvsem v Ëasu, ko je bila ta povezana z jugoslovansko. Posebej je omenil prof. Franceta Mlakarja, ki je bil tudi podpredsednik IEC. Nekaj spletnih strani s podroËja standardizacije: http://www.sist.si,http:// www.iec.ch,http://cenelec.be, http://cen.be, http://vde.de. DR. FRANC ÆLAHTI» 45 nosa gostja: prof. Bogdana Herman Najprej premisli, potem spregovori! Tako v zasebnem kot poslovnem komuniciranju je zelo pomembno, kot stalno poudarja prof. Bogdana Herman, direktorica Centra za poslovno kulturo ljubljanskega podjetja Socius, da ozavestimo napo komunikacijo ter okrepimo samozaupanje in samozavest. Pomembno je, da o kaki stvari najprej premislimo in pele potem o njej govorimo ali pipemo. Skratka, v mipljenju in govoru naj bi nastopali usklajeno in celovito, to je z razumom, srcem in telesom ter pri tem upoptevali glavne retoriËne, etiËne in druge vrline, ki so potrebne za uËinkovito komuniciranje. P 46 rof. Bogdana Herman je trenerka treninga poslovnega in osebnega razvoja (Trening Dale Carnegie) z mednarodno licenco, ki ga podjetje Soci-us izvaja od leta 1996. Redno se izpopolnjuje v ©vici in ZDA. Tako kot njen kolega Matjaæ Kopir tudi ona vodi odprte skupine (razpisani treningi) in interne skupine v okviru gospodarskih druæb. V letih od 1999 do 2000 je v koprodukciji Sociusa in TevePike pripravila in izvedla 35 polurnih izobraæevalnih oddaj o zasebnem in poslovnem komuniciranju z naslovom Govorim, govorip, govori. Med spoptovalci slovenske kulturne dedipËine je znana kot pevka in oblikovalka radijskih in televizijskih oddaj o najstarejpih slovenskih ljudskih pesmih. Njene interpretacije poznajo tudi v petnajstih drugih dræavah sveta - v trikotniku med GrËijo, Islandijo in Argentino. Ob tem pe omenimo, da je novembra lani vodila tudi seminar z naslovom vrhunska komunikacijska kultura, in sicer za skupino slupateljev iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, v okviru katere deluje nap Sindikat dejavnosti energetike (o seminarju smo pisali v lanski novembrski ptevilki Napega stika). Pred kratkim smo prof. Bogda- no Herman zaprosili za intervju, na katerega se je odzvala z veseljem. Gospa Herman, prosim, Ëe lahko za zaËetek pojasnite nekaj temeljnih pojmov. Kak-pna je po vapem mnenju bistvena razlika med neposlovnim (zasebnim) in poslovnim komuniciranjem? flRazlik naj bi bilo Ëim manj. Tako doma kot v poslovnem okolju naj bi izbirali besede, govorili premipljeno, poslupali sogovornika, se poskupali væiveti vanj, ga znali motivirati za skupno uresniËevanje naËrtov in podobno. NajveËje so gotovo razlike na jezikovni ravni. Ko se znajdemo v obmoËju formalnega poslovnega komuniciranja, marsikdaj zaËnemo uporabljati jezik, v katerem se ne znajdemo dobro, in dajemo v bistvu vtis, da smo drugaËni, kakor smo v resnici. To je teæava, ki jo veËkrat opazim na kakpni seji ali v kakpnem poslovnem okolju, kjer se napaËno uporabljajo tujke, slipi pa se tudi privzdignjen ali birokratski jezik, ki oteæuje razpravo. Sicer pa je tudi poslovni pogovor lahko spropËen, konkreten in zanimiv.« Zakaj je poslovno komuniciranje tako zelo pomembno? flKomuniciranje je veËidel dvosmerno poËetje, ki ima doloËen cilj, na primer, da koga o Ëem prepriËamo, da ga pridobimo za kako stvar ali odloËitev, ga motiviramo. Vsaka komunikacijska okolipËina terja obvladovanje doloËenih vepËin. V poslovnem komuniciranju pa igrajo pomembno vlogo tudi poslovni interesi, poslovna moË, poloæaj in podobno. Tudi voditi ne moremo drugaËe kakor z ustno ali pisno komunikacijo.« Katera izhodipËa moramo upoptevati v poslovnem komuniciranju? flVizijo razvoja gospodarske druæbe upoptevajmo tudi v komuniciranju. Tam so namreË zapisana doloËena naËela, ki so lahko tudi napa vodila. Zadovoljstvo kupca bo gotovo veËje, Ëe bo dobremu izdelku priloæen tudi kulturno napisan, vsebinsko jasen in toËen prospekt, Ëe bo njegovi reklamaciji sledilo prijazno opraviËilno in pojasnitveno pismo gospodarske druæbe.« Kaj pa, Ëe kaka gospodarska druæba nima jasne razvojne vizije? flTam, kjer je vizija razvoja gospodarske druæbe v bistvu bolj formulacija, namenjena za navzven, za letno po-roËilo in podobno, in kjer zaposleni ne vedo kaj dosti o njej, tam je komuniciranje zagotovo slabpe. Menim pa, da je takih podjetij danes vse manj, sicer ne bi preæivela na trgu. Politika komuniciranja je namreË v vsakem boljpem, kaj pele odliËnem podjetju toËno opredeljena in tam so seveda opredeljeni tudi kratkoroËni in dolgoroËni poslovni cilji.« Katere so temeljne teæave, ki se pojavljajo v komuniciranju? Kako jih odpravljamo? Teorija pravi, da je tako pri oblikovanju in popiljanju kot pri sprejemanju in razumevanju sporoËil mogoËe narediti celo vrsto napak. Glede po-piljanja naj omenim odsotnost samih sporoËil, torej nekomuniciranje, pa nepopolna, nejasna in nelogiËna spo-roËila. Druga vrsta napak se pojavlja pri sprejemanju sporoËil, ko recimo podjetje prejme kako pritoæbo, pov- praševanje ali prošnjo za pojasnilo. Posledica napake, ko prehitro sklepamo, kakšna je prava narava sporocila, je vsebinsko zgrešen odgovor ali vzvišenost. Vsako podjetje, ustanova ali urad, ki je po naravi stvari monopolno, bi se moralo zavedati, da tak položaj ne opravicuje nekomuniciranja ali vzvišenega komuniciranja.« Kakšne so lahko posledice, ce na delovnem mestu ne komuniciramo dovolj? »Posledice opazimo z ocmi in ušesi, zacutimo s srcem, izražajo pa se tudi v številkah. Z ocmi opazimo nejevoljo, zamero ali zaprepadenost, z ušesi prestrezamo trde besede, številke pa povedo, kakšne so ekonomske posledice nejasno formuliranih internih navodil, birokratskih komunikacij (to je sinonim za brezosebna sporocila; navadno so to zahteve, ki ne spodbujajo vprašanj, s tem pa tudi ne domišljije), presekanih komunikacijskih kanalov, nespoštljivega komuniciranja s kupci, slabega odnosa do obvešcenosti delnicarjev in podobno. Povezovanje in sodelovanje se spremeni v izolacionizem posameznih oddelkov, tudi posameznih ljudi, timsko delo se zaradi slabih odnosov pocasi razgrajuje in razpad sistema je nenadoma lahko zelo blizu. Ce bi kdo kdaj naredil analizo kakega podjetja, ki ga je vodstvo zapustilo v nesreci, bi se gotovo pokazalo, da tam ni šlo samo za likvidnostno, ampak tudi za komunikacijsko krizo, ki je že prej na nek nacin napovedovala poslovni zlom ali stecaj podjetja.« Katere so glavne možnosti, metode in potrebne vešcine, s katerimi lahko v podjetju izboljšamo komuniciranje? »Treba je ozavestiti komunikacijo, okrepiti samozaupanje in samozavest, v svoji glavi povezati komuniciranje z bontonom, etiko, diplomacijo, tolerantnostjo in podobno. Tako mislim tudi kot trenerka Treninga Dale Carnegie. Posebej bi rada poudarila potrebo po ozavešceni komunikaciji. Mi komuniciramo spontano, tako kot smo se spontano naucili materinšcine. Vendar komuniciranje ni samo jezik in tudi ni samo govorica. Najprej moramo stvar premisliti in šele nato kaj povedati. Ko želimo priti do dolocenega cilja, vcasih pozabimo na taktnost in vljudnost Prof. Bogdana Herman, direktorica Centra za poslovno kulturo v delniški družbi Socius. do sogovornika. Pozabimo tudi na to, s kom se pogovarjamo, ali nam sogovornik lahko sledi, ali nas razume in ali ga to, o Ëemer mu govorimo, zanima. Ozavestiti komunikacijo, pomeni, vse to imeti v mislih, ne pa govoriti tako, kakor nanese.« Kakpen pomen imata v komuniciranju osebni videz in govorica telesa? flOgromen. V neposredni komunikaciji, v komunikaciji iz oËi v oËi, bolj zaupamo tistemu, kar vidimo, kot tistemu, kar slipimo. Moramo se zavedati, kaj vse izraæamo s svojim obrazom, telesom, z rokami, dræo, s svojim videzom. S tem zelo vplivamo na to, kako bo nap sogovornik nape besede razumel in pe bolj na to, koliko jim bo verjel. Pri tem bi rada opozorila pe na eno zelo pomembno stvar. Na tisoËe, celo na stotisoËe je posamiËnih neverbalnih znakov, ki pa jih ne bi smeli flbrati« posebej. NauËiti bi se morali razbirati veËje celote teh sporoËil. Izmojstrimo se torej v opazovanju, da bomo bolj vedeli, pri Ëem smo.« Kako odpraviti oziroma omiliti tremo pred javnim nastopom? »V zvezi s tem naj omenim nekaj temeljnih pravil. Cim vec bo nastopov in seveda priprav nanje, tem manj bo treme in vec bo samozavesti. Cim vec bo samozavesti, tem vec bo obcutka pomembnosti, koristnosti, ustvarjalnosti ... Za pripravo naj bi praviloma porabili desetkrat daljši cas, kot ga je potem na razpolago za sam nastop. Pri tem je eno izmed zanimivih orodij tako imenovani spodbujevalni sa-monagovor. To pomeni, da si pred nastopom pomagamo s pozitivnim razmišljanjem, da o tej temi veliko vemo, da bo to, kar imamo povedati, za marsikoga zanimivo, da smo dobro pripravljeni ... Na tak nacin se lahko spodbudimo, da pridemo pred ljudi z veseljem in navdušenjem. Ce smo vsestransko pripravljeni, bomo ljudem govorili angažirano in prepricljivo. V javnem nastopu pa odsvetujem branje že vnaprej pripravljenih govorov. Govornik, ki bere, ima le malo stika s tistimi, ki ga poslušajo.« Kateri elementi odlikujejo go- vorniski nastop vrhunskega me- nedzerja? »Med najpomembnejšimi atributi pri javnem nastopu menedžerjev so sprošcenost, odlocnost, brezhibno obvladovanje vsebine, spoštljivost do poslušalcev in obvladovanje govorniških vešcin, to je prepricljivost, ki zbuja zaupanje. Kar se tega tice, vrstni red ni pomemben. Sprošcenost je gotovo nekaj, kar poslušalce pritegne že na zacetku. Pred javnim nastopom se lahko sprostimo na vec nacinov, na primer z raznimi tehnikami sprošcanja, s spodbujevalnim samonagovorom, s kako razgibalno govorno vajo, s tem da še enkrat preletimo kljucne besede v besedilu itd. Odlocnost se še najbolj kaže v našem glasu (barva, intonacija ...); ce je glas krepak, je tudi naša drža bolj pokoncna in dostojanstvena. Pomembno je, da govorimo o tistem, kar poznamo in obvladamo. Spoštljivost do poslušalcev se deloma kaže v obrazni mimiki, še bolj pa se to zacuti v samem govoru. Spoštovanje moraš zacutiti, pa ga bodo zacutili tudi tisti, ki jim je tvoja beseda namenjena. Med govorniškimi vešcinami lahko omenim tudi gestiko, obvladovanje prostora, strukturiranost govora, obvladovanje avdiovizualnih in drugih elektronskih pripomockov, obvladovanje retoricnih vešcin, razvijanje lastnega sloga itd.« ^' ogdana Herman se je rodila leta 1948 v Ljubljani. Z diplomo na filozofski fakulteti v Ljubljani si je pridobila naziv profesorica slovenpËine in rupËine. Med drugim je bila zaposlena na Filozofski fakulteti in na Televiziji Slovenija. V delnipki druæbi Soci-us Ljubljana je direktorica Centra za poslovno kulturo. Na seminarjih, delavnicah in individualnih sreËanjih udeleæence usposablja za javno nastopanje, za uËinkovitejpe notranje in zunanje komuniciranje ter za vipjo raven poslovne kulture in kulture vodenja. Na pravni fakulteti v Ljubljani od leta 1996 predava retoriko kot uËiteljica vepËin. Je zunanja sodelavka dræavnega sveta. Predava tudi za Gea College. Leta 2000 je po odloËitvi republipke komisije strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraæevanje pridobila naziv predavateljica vipje pole. V okviru Sociusa je doslej med drugim predavala o komuniciranju ter poslovni in jezikovni kulturi tudi uradu varuha Ëlovekovih pravic, dræav-nim svetnikom, strokovnim sluæbam dræavnega sveta ter vodstvom in sodelavcem ptevilnih slovenskih gospodarskih druæb. Poleg tega izvaja tudi individualno svetovanje s podroËja obvladovanja razli-Ënih formalnih govornih poloæajev, na primer javnega nastopanja, prezentacij in vodenja. 48 Ali si sodobni menedzer lahko privošci, da novinarja odpravi z odgovorom, ceš da zadeva se ni zrela, in mu ne posreduje niti temeljne informacije? »Ne in ne! Poglavitna nacela, ki jih mora imeti stalno v mislih tudi menedzer, ne samo tisti, ki je pristojen za odnose z javnostmi, so prijaznost, ustrežljivost in gojenje stikov z novinarji in mediji. Menim, da je izjemno pomembno imeti prijazen odnos, se veseliti stikov z novinarji, jih oskrbovati z gradivi, s tekocimi informacijami (ne pa jih zasipati s splošnimi besedili). Novinarji morajo imeti obcutek, da so jim vrata na široko odprta, ne pa, da morajo za informacije malodane prosjaciti. Sodobni menedzer si ne sme in ne more privošciti, da bi ga mediji pustili pri miru. To je nesmiselno! Cemu pa to služi, prosim? O podjetju, o upravi, ki odklanja stike z novinarji in mediji, si jaz ne morem misliti prav nic dobrega. To ni pravi odgovor na tendenciozno ali kako drugace napacno porocanje medijev!« Tu in tam se se vedno najde kak sogovornik, ocitno se iz prejšnjega miselnega sveta, ki novinarju sploh ne odgovarja na vljudno zastavljena vprašanja, temvec mu v pogovoru zastavlja celo neprijetna nasprotna vprašanja. Kaj menite o taki drži s pozicije moci? »Predvsem se mi zdi nekaj škoda. Nekateri vodilni ljudje nimajo prav radi stikov z novinarji, pa ne zato, ker se bojijo, da se bo slabo pisalo o njih, temvec zato, ker ne obvladajo vešcin komuniciranja - ali pa se jim vsaj zdi tako. Novinar je vsekakor poosebljena javnost. In ker imajo pri nas nekateri vodilni ljudje še vedno precej težav z javnim nastopanjem, se z novinarji ne pogovarjajo radi, kar je seveda zgrešeno.« In ce se ozremo tudi na drugo stran. Katere komunikacijske vešcine bi moral obvladovati novinar, recimo, ko zastavlja vprašanja v intervjuju? »Novinar naj bi bil po mojem mnenju spoštljiv in obziren do sogovornika. Zdi se mi, da se vcasih kak novinar vede kot neke vrste monopolist. Ceš, saj vi brez nas tako ali tako ne morete, mi krojimo vašo podobo v javnosti in podobno. Vendar pa stvari ne smemo posploševati. Po eni strani govorimo o skrajnostih pri menedžerjih, ki sploh nocejo sprejeti novinarjev in govorijo, saj že imamo cloveka za odnose z javnostmi. Po drugi strani pa nekateri novinarji pricakujejo, da jim bodo ljudje ob vsakem casu na razpolago, da morajo odgovarjati tudi na tendenciozna vprašanja in podobno. Take skrajnosti nikamor ne vodijo. Zanimiv bi bil odgovor na vprašanje, zakaj kakšno podjetje potrebuje medije.« Kakšno vlogo ima med sporazumevanjem poslušanje sogovornika? »Komuniciranje po novem je še najbolj podobno aktivnemu poslušanju. Vse je odvisno od tega, kako znamo sogovorniku prisluhniti. Zelo pomembno je, da mu pridemo blizu, da mu ustrežemo, da odgovarjamo na njegova vprašanja, da se vživimo v njegovo vlogo, da ga razumemo, da zadovoljimo njegov interes, da mu pomagamo na tocki, kjer prosi za pomoc. Danes je dobro prisluhniti, kaj ljudje zares potrebujejo, ne pa samo umetno ustvarjati neke potrebe. Pri tem ne smeš biti poln samega sebe, ker taka komunikacija sploh ni nobena komunikacija, ampak pomeni podrejanje sodelavca, kupca, stranke ... tvojim interesom. Tudi v komuniciranju je zelo pomemben tako imenovani partnerski odnos.« MIRO JAKOMIN komisija za ženska vprašanja pri SDE SKUPNIMI MOCMI NAD v težave Komisija za ženska vprašanja, ki deluje v okviru Sindikata dejavnosti energetike, je v treh letih svojega obstoja postavila temeljne okvire svojega delovanja in se aktivno vkljucila tudi v mednarodno sindikalno sceno. Februarja uspešno izpeljana konferenca, konec marca pa bodo znani tudi rezultati ankete o položaju žensk v energetiki. N a Bledu je v organizaciji Odbora za ženska vprašanja sindikata kemicne, nekovinske in gumarske industrije Slovenije in komisije za ženska vprašanja, ki deluje v okviru SDE, od 14. do 16. februarja potekalo prvo srecanje clanic odborov za ženska vprašanja sindikatov vclanjenih v mednarodno združenje ICEM iz držav nekdanje Jugoslavije. Srecanje, ki se ga je udeležilo 40 udeleženk iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Jugoslavije in petih mednarodnih organizacij, je znova potrdilo, da se ženske iz omenjenih držav kljub drugacnemu delovnemu in življenjskemu okolju srecujejo z zelo podobnimi težavami. Ravno iz tega razloga je še toliko pomembnejše, da se povezujejo in sodelujejo tudi na mednarodni ravni in skušajo s skupnimi mocmi in z izmenjavo informacij in izkušenj poiskati najustreznejše rešitve. Kot nam je povedala predsednica komisije za ženska vprašanja pri SDE Zdenka Pergar, je delo na omenjeni konferenci potekalo v mešanih delovnih skupinah, v katerih so bile predstavnice iz posameznih držav in sindikatov, pri cemer so obravnavale tri tematska vprašanja, ki naj bi zajela tudi poglavitne probleme, s katerimi se ženske danes ukvarjajo - položaj ženske na delovnem mestu, položaj ženske v družbi in socialno zašcito žensk. Po temeljitih razpravah so nato izoblikovale tudi posamezne programske usmeritve in sklepe, ki naj bi jih izvajale v okviru prihodnjih skupnih srecanj. Tako naj bi se predstavnice sindikatov, združenih v ICEM, v roku dveh me- secev znova sešle in izdelale podrobnejši program za obravnavo tem, povezanih s sedanjim položajem žensk v sodobni družbi, redno naj bi si izmenjavale vse informacije in publikacije, povezane s to tematiko, za združenje poiskale skupno ime in pripravile svojo spletno stran ter se skušale povezati z drugimi domacimi in mednarodnimi organizacijami in združenji, ki se ukvarjajo s problematiko žensk. Iz vsake države pa bodo izbrale tudi koordinatorke - specialistke za posamezna podrocja, ki bodo enkrat na leto temeljito proucile razmere v posameznih državah, uresnicevanje zastavljenih programov in izvajale usposabljanja izbranih skupin za nadaljnje izobraževanje drugih žensk na vseh ravneh in v vseh okoljih. V AKCIJO PREDVSEM OB KONKRETNIH PROBLEMIH Komisija za ženska vprašanja, pravi Zdenka Pergar, je bila v nasprotju z drugimi državami, kjer tovrstne sekcije ustanavljajo na kongresih ali skupšcinah, pri nas ustanovljena leta 1999 na pobudo predsedstva SDE, ki tudi drugace reševanju teh vprašanj namenja precejšnjo pozornost. Predsednica komisije je tako tudi clanica predsedstva SDE, drugace pa je delo naše komisije organizirano prek šestclanskega odbora. V komisijo za ženska vprašanja je ta hip vclanjenih okrog 60 clanic sindikata, ki 49 Zdenka Pergar: » Vse vecjo kršitev pravic zaposlenih opažamo tudi v razvitih evropskih državah.« v spomin omisija za æenska vprapanja, ki deluje v okviru SDE, je konec minulega leta po energetskih podjetjih razposlala tudi obseæen vprapalnik na temo enakopravnosti æensk v energetiki, s Ëimer naj bi naredili pregled aktualnih dogajanj na tem podroËju. Konec marca naj bi bili znani konËni rezultati in na njihovi podlagi bo nato komisija izoblikovala tudi konkretne sklepe ter sprejela program svojih nadaljnjih aktivnosti. ALOJZ BERLOT 50 prihajajo iz približno 18 energetskih družb. Vedeti moramo, pravi Zdenka Pergar, da je energetska panoga kadrovsko bolj moško obarvana, kar posredno pomeni, da je v nekaterih manjših družbah delež žensk resnicno majhen. Drugace pa je komisija za ženska vprašanja zasnovana zelo široko in odprta za vsakršne izražene želje o sodelovanju, pri cemer se s konkretnimi težavami ukvarjamo predvsem tedaj, ko do njih dejansko pride oziroma ko se dejansko izpostavijo kot perece vprašanje. Eno takšnih bolj aktualnih je denimo nedavni odpust delavke, ki je bila na porodniškem dopustu, pri cemer bo naša komisija ukrepala z opozorilnim pismom vodstvu tega podjetja, da se takšni primeri ne bi ponavljali. Seveda pa se ob tem zavedamo, da bo kršitev pravic zaposlenih in še posebej žensk v prihodnje verjetno še vec, saj so takšne tudi tuje izkušnje, pri cemer gre posebej poudariti podpisovanje posebnih pogojenih pogodb pred zaposlitvijo, kot denimo o tem, da ne bodo imele otrok, pa drugacne delovne razmere za ženske in z njimi povezana nižja placila in podobno. Pri tem je zanimivo, da so takšni pritiski vse bolj opazni tudi v tistih evropskih državah, ki so doslej veljale za zelo socialne in razumevajoce, kar je bila tudi ena izmed ugotovitev Blejske konference. Zato se nam v SDE zdi še toliko pomembneje, da sodelujemo v širših mednarodnih okvirih in se preko izmenjave informacij in izkušenj ustrezno pripravimo na jutrišnje izzive. V okviru tega se povezujemo tudi s sorodnimi sindikati, pri cemer pa na žalost pravega podatka o številu takšnih združenj na ravni naše države ni. Naj še povem, da naše delo temelji na prostovoljnosti, kar je verjetno tudi eden od razlogov, da ženske niso toliko aktivne, kakor bi si želeli, saj imajo poleg službenih še vrsto drugih obveznosti tudi doma, v svojih družinah. Zato smo naše delo tudi organizirale tako, da skušamo delati predvsem na konkretnih vprašanjih, vmesni cas pa izrabljamo za zbiranje informacij, izobraževanje in nabiranje izkušenj. Vsekakor pa vabim vse clanice sindikata, da se aktivno vkljucijo v naše delo in tudi same prispevajo k razrešitvi aktualnih vprašanj in k zagotavljanju enakopravnega položaja žensk na delovnem mestu in v širši družbi. BRANE JANJI!) Pred dobrimi tremi leti nas je Lojz povabil na svoj dom, da skupaj proslavimo njegovo devetdesetletnico. Alojz Berlot se je rodil sedmega septembra 1908 pri KrpËkovih v Plavah na levem bregu SoËe. To je bila ptevilna druæina: oËe Anton, mati Antonija, bratje Anton, Milovan, Franc, Alojz, Albin, Joæe in Pepe ter sestra Marica. Vsi so æe pokojni. Prva svetovna vojna je trkala na vrata. Na desnem bregu SoËe so se utrdili Italijani, na levem pa Avstrijci. MrzliËno so gradili utrdbe in kaverne, dova-æali so vojake, oroæje in drug vo-japki material. Prebivalci ob SoËi so postali Ëez noË begunci. ©olar-Ëek Alojz in druæina so beæali preko Grgarja in »avna v Vrh-polje na Vipavskem, kjer so pre-æiveli tri leta bolj laËni kakor siti. Po konËani vojni vihri so se begunci vraËali. Vrnil se je desetletni Lojz in njegova druæina. Pogled na domaËi kraj je bil strahovit: podrte domaËije, poægana zemlja, popolno razdejanje, levi breg SoËe posejan s tisoËerimi vojapkimi grobovi. UresniËila se je napoved goripkega slavËka: fl... in ti mi bop krvava tekla ...«. Beguncem so postavljali lesene barake. KrpËkovi so v njih preæi- veli pet let. Nekateri krajani so æiveli v kavernah. Tudi kapela je bila v kaverni. ©ele leta 1925 jim je uspelo zgraditi si hipo. Treba je bilo preæiveti. Ljudje so izkopavali in prodajali kovine eksplo-diranega streliva in drugega vojapkega materiala. Leta 1928 je Lojz delal v minerski skupini, ki je Ëistila teren, kjer se je nahajalo veliko oroæja in razstreliva. Leta 1931 se je Lojz preselil na desni breg SoËe k Luiæevim. Po-roËil se je z Marijo KriæniË. Kmalu nato je prejel licenco za prodajanje drv. ZaËela se je druga svetovna vojna. Primorski fantje in moæje so morali med obema vojnama veËkrat odpotovati od doma z lesenimi kovËki. Tako je Lojz odpel v Potenzo. V letih 1942-43 je bila mobilizacija popolna. Vpoklicani so bili vsi fantje in moæje, ki so pe bili doma od letnika 1901 do letnika 1926. Iz Potenze je pot peljala Lojza na Sicilijo. Tu so ga junija 1943 ujeli zavezniki in ga odpeljali v Severno Afriko. Leta 1945 se je vrnil domov. Nekaj Ëasa je delal v gozdovih na KoËevskem, nato pri Sopkih elektrarnah in dvajset let pri elektro distribuciji Gorica. Leta 1950 je opravil strokovni izpit in postal kvalificirani elektromonter. Njegovo delo je bila kontrola elektroenergetskih naprav, predvsem na visoko in nizkonapetostnem omre-æju. Posebno uspepno je sodeloval pri prehodu na 35 kV prenosno napetost in 10 kV distribucijsko napetost. Njegova delavnica se je razprostirala po dolini SoËe in po Vipavski dolini. Devetega septembra 1968 je pel v zasluæeni pokoj. Bil je pe zdrav in krepak kot dren. Pomagal je pri doma-Ëih delih in bil opora invalidni æeni. Konec lanskega leta pa so mu zaËele pepati moËi. »util se je trudnega in bolnega. NeËaki-nja Karlina ga je negovala, mu stregla in mu pomagala. Po zadnjih nemirnih noËeh ga je v Ëe-trtek zjutraj obrnila na postelji. Lojz se je podprl z roko in rekel: flZdaj pa bom spal.« V petek, 15. februarja, smo ga pokopali. V poslovilnih besedah na æalni slovesnosti smo slipali, da je bil Lojz praviËen in pokonËen moæ. Hvaleæni pevci so mu ubrano za- peli. Vsi Lojzevi sorodniki se ga bodo pe dolgo spominjali. Spominjali se ga bomo tudi vsi prijatelji in sodelavci. In ko se bomo peljali mimo Plav, bomo pogledali na desni breg nape lepe So-Ëe. Na vzpetini stoji prastara cerkvica sv. Ahaca. Pred njo poËiva nap Lojz v druæbi æene Marije in sinka Izidorja. IVO VIDMAR SKUBIN Kako ne le dnevi, temveË tudi meseci hitijo mimo nas, ponazarja tudi to, da je æe kar nekaj slednjih preteklo, odkar smo se poslovili od sodelavca Elektro Primorske Bruna Skubina - za oæje sodelavce BrunËija. Omagal je v 75. letu starosti. Burna obdobja zgodovine so poskrbela, da je bila tudi njegova æivljenjska pot pestra in zanimiva. Iskanje zaposlitve je njegovega oËeta z druæino peljalo v za tiste Ëase daljno Brescio v Italijo, tako da je Bruno tam konËal osnovno in srednjo polo. Izrazito ga je privlaËilo spoznavanje literature in umetnosti - pe zlasti slikanje. Velika æelja, da bi znanje poglobil na slikarski akademiji, se mu æal ni izpolnila, to pa je omogoËil svoji hËerki. Po konËa-ni vojni vihri se je druæina preselila v rodni Solkan. Bruno je po-lanje konËal v Trstu in pridobil poklic elektrotehnika. Leta 1947 se je zaposlil v podjetju Elektro Gorica in mu ostal zvest vse do upokojitve. Med vojno opustope-na Primorska je nestrpno Ëakala na obnovo in elektrifikacijo. ©e posebno rad je delal na terenu, saj je imel izredno dober obËutek za prostor in orientacijo. ZaËrtal je nove in nove linije elektriËnih napeljav, med svojim delom pa se je sreËeval s ptevilnimi doma-Ëini, ki so bili voljni sodelovati pri delu. Nepozabna so bila tudi sreËanja, ko je v domaËijah tudi po njegovi zaslugi zasvetila luË. Z veliko napora in z delom pridnih rok si je skupaj z æivljenjsko druæico ustvaril nov dom v Kromberku. Vsa leta je ostal zvest slikanju in mnoge njegove slike krasijo prostore doma, pri sodelavcih, prijateljih in v podjetjih elektrogospodarstva. Med njegovimi naj-ljubpimi motivi je bila SoËa. Kot pravi Solkanec je uæival v njenih bistrih, a mrzlih valovih. Malo pred sreËanjem z Abrahamom je hudo zbolel. Sam je rad povedal, da mu je prav njegova moËna telesna kondicija najbolj pomagala premagati bolezen.V mladih letih se je rad ukvarjal z nogometom, plavanjem, pozneje plani-naril in pahiral. Prav slednje ga je druæilo z mnogimi ljubitelji paha v elektrogospodarstvu. Leta 1981 se je invalidsko upokojil. Tudi potem se je rad druæil s sodelavci in se udeleæeval aktivnosti tako v okviru podjetja kot sindikata. Lahko se reËe, da je bila Elektro Primorska njegov drugi dom. NEKDANJI SODELAVCI 51 4 z miško po internetu 52 Pla»ilo za gimnastiko Pred kratkim je ameripka druæba za tr-æne raziskave Jupiter Media Metrix napovedala, da bodo informacijska podjetja leta 2006 s prodajo spletne vsebine dobila 2,3 milijarde dolarjev, kar je trikrat veË kakor leta 2001. Kljub temu pa naj bi bili Ëez ptiri leta prihodki od spletnega oglapevanja pe vedno vipji od naroËnin in obsegali 15,4 miljarde. Vseeno pa je za ponudnike spletne vsebine zelo skrb zbuja-joËe, da menda kar sedmim desetinam vseh odraslih spletnih deskarjev danes ne pride niti na misel, da bi plaËevali za informacije, s katerimi so jih doslej spletni kraji - veËinoma brezplaËno - stregli. Staro in mlado se je, kratko malo, v zadnjih letih navadilo na misel, da je svetovni splet brezplaËen. Svoje so pripomogli tudi omreæni sistemi za izmenjavo glasbenih posnetkov, kot sta bila Napster in Morpheus. Ti so pe dodatno okrepili sveto prepriËanje internetnikov, da si lahko z vso pravico v enem veËeru brezplaËno prenesejo na svoj disk za sto dolarjev glasbenih uspepnic. Kaj to pomeni za splet in na milijone njegovih dræavljanov? Vsekakor se konËuje navidezna brezplaËna juæina, zaËinjena z dovtipi domnevnih informacijskih gurujev o tem, kako je internet brezplaËno in enakopravno sredstvo za izmenjavo informacij med podjetji in posamezniki z vsega sveta. VeËina duæinskih uporabnikov je æe ugotovila, da jih 25 ur internetne povezanosti, z upoptevanjem delne amortizacije osebnega raËunalnika, programja in modema z mize v dnevni sobi, stane vsaj 20 tisoË tolarjev na mesec. Kar se podjetij tiËe, pa so vodje informatike æe pred nekaj leti spoznali, da internetna navzoËnost zahteva tudi krepka denarna sredstva. Ker se ukvarjam z razvojem informacijskih dveri, ki imajo v ozadju spletne podatkovne zbirke, lahko na hitro pojasnim, koliko stane manjpe, vendar zmogljivo, spletipËe z dinami-Ëno vsebino - torej noviËarske dveri ali pa elektronska revija. Za spletni in podatkovni streæniËek bomo morali odriniti kakih milijon tolarjev, za na- mensko programsko repitev spet vsaj milijon, za redno meseËno vzdræeva-nje in urednikovanje vsaj 250 tisoË tolarjev ter najmanj kakih sto tisoË tolarjev na mesec za najeti podatkovni vod z, denimo, 128 kilobiti na sekundo. No, Ëe smo morda tako sre-Ëni, da imamo pirokopasovne povezave z internetno hrbtenico na voljo kar v krovnem podjetju, nam voda ni treba najemati od slovenskega Telekoma in lahko zadnjo raËunsko postavko zanemarimo. Kljub temu moramo za postavitev sistema in prvo leto delovanja zbrati vsaj 25 tisoË evrov. Za ta denar lahko dobimo uËinkovite spletne dveri, vendar nas stanejo vsaj toliko, kot objavljanje manjpega tedenskega tiskanega glasila. Æal internet prav niË ne zmanjpuje stropkov za javno predstavljanje podjetja in za sporoËanje njegovih informacij, res pa je, da omogoËa to na bolj uËinko-vit in veËpredstavnejpi naËin kakor doslej. »e pomnoæimo letne stropke za en streænik z dvajset ali ptirideset, nam postane jasno, koliko stane delovanje srednje velikega ameripkega komercialnega spletipËa. Prav zato so morala ptevilna ameripka podjetja v zadnjem letu dni zaËeti svojo spletno vsebino prodajati. Iskalnik Northern Light zdaj zagotavlja storitve samo pe velikim podjetjem in se je umaknil iz javnega interneta, iskalni veteran Yahoo pa poËasi drsi v poslovni model za plaËevanje najbolj zanimive vsebine. OdliËna floporeËnipka« ameripka elektronska revija Salon.com pa æe pol leta veËino Ëlankov daje v branje samo plaËnikom. Zaloæba Merriam-Webster je pred kratkim vpeljala pla-Ëljivo spletno brskanje po tretji, polni, izdaji svojega anglepkega slovarja. V spletu za zdaj pe vedno najdemo brezplaËni Collegiate Dictionary in Collegiate Thesaurus, ki pa premore-ta manj kakor pol gesel iz polnega slovarja. »e æelimo iskati po definicijah, etimolopkih geslih, rimi, avtorjih ali navedkih, nas zdaj to stane 29,95 dolarja na leto ali 4,95 dolarja na mesec. Redke zgodbe o uspehu pipe samo pepËica druæb, kot so Sony, Wall Street Journal in Playboy. Sony Online ima dobrih 400 tisoË naroËnikov na priljubljeno omreæno internetno igro EverQuest, ki jih stane 10 dolarjev na mesec. Eden od najbolj Ëisla-nih poslovnih Ëasnikov na svetu, Wall Street Journal (WSJ), prodaja svojo elektronsko izdajo kar 600 tisoË naroËnikom, in sicer za 59 dolarjev na leto - ali 29 dolarjev, Ëe smo æe na-roËeni na tiskano razliËico. Play-boy.com ima dobrih sto tisoË naro-Ënikov, ki meseËno nakazujejo med 10 in 70 dolarji. A oËitno je Playboy flpremehak« za horde pravih moæ s poraslimi hrbti, saj gre kar pestina -skoraj 300 milijonov dolarjev - vseh spletnih nakazil s kreditnih kartic na raËune brezimnih lastnikov trdih pornografskih spletipË. Ti so, poleg pepËice e-Ëasnikov v slogu WSJ, edina svetla - dobro, kriËeËa - izjema pri ljudski pripravljenosti za plaËevanje spletne vsebine. V poslovno krizo so zdrknila mnoga spletipËa, ki so pe pred pestimi meseci ponujala brezpla-Ëne storitve. ZnaËilen predstavnik iz te skupine je BlueMountain.com, s katerim lahko danes popiljamo veËi-del samo plaËane pojoËe in premika-joËe se elektronske vopËilnice. Kakpni so obeti za ponudnike spletnih informacij v recesijskem letu po jesenskem teroristiËnem napadu na ZDA? NiË roænati, saj je veËina ponudnikov globoko razoËarana. Po mnenju poznavalcev spletnega trga bodo spletipËa z avtorsko vsebino preæivela naslednje poslovno leto samo tako, da bodo obiskovalcem pripravila dovolj vabljivo zmes brezplaËne vsebine z oglasi ter zanimivih plaËanih informacij. Ponudnikom gori pod nogami, saj se je dokonËno pokazalo, da spletno oglapevanje ne more pokrivati stro-pkov za vzdræevanje informacijsko bogatih spletipË. Celo Yahoo, ki si je leta 2001 pe lahko zagotavljal triËetrt proraËuna s 717 milijoni oglapeval-skih dolarjev, bo letos verjetno napra-skal skupaj samo pe 300 milijonov. Slovenija ni prav nobena izjema: lani, denimo, je Ëasnik Finance imel krajpi Ëas odprto vsebino svojih spletnih Ëlankov(http://www.finance-on.net), nato pa jih je veËino zaklenil in namenil samo plaËnikom. Sprijaznimo se z dejstvom, da bomo morali v letu ali dveh skoraj vso zanimivo spletno vsebino plaËevati, kar nekatere ljudi, zaËuda, jezi. Pa vendar - Ëe smo pripravljeni popteno plaËati za porcijo prebranca s ËevapËiËi in ruæico ter za popolno lepotilno oskrbo v æenskem salonu za liposukcijo in sonËenje, je Ëas, da seæemo v æep tudi za brskanje po spletnem slovarju ali dnevnih novicah - pa Ëeprav niso polne slik sle-Ëenih deklet v nemogoËih gimnasti-Ënih dræah. DAVID PAHOR SAVSKE ELEKTRARNE (http://www.savske-el.si) Ker smo se dolgo mudili samo v tujem spletu, je æe Ëas, da ponovno obi-pËemo katerega od domaËih energetskih spletipË, denimo tistega, ki svetu predstavlja duæbo Savske elektrarne Ljubljana (SEL). Na glavni strani lahko kliknemo samo vsebinsko razliËico v slovenskem jeziku, saj nem-pka in britanska zastvica, æal, ne delujeta. Vsebina je uokvirjena v veliko osrednjo stran z levo navpiËno menijsko pasico s povezavami Podjetje, Elektrarne, Center vodenja, Okolje, Druæbena vloga, Za radovedne, Povezave in Vprapanja. Na straneh izvemo, da ima druæba dolgoletno tradicijo pri opravljanju svoje glavne gospodarske dejavnosti, ki je, kot pove ime samo, pridobivanje elektriËne energije v hidroelektrarnah. Najstarejpa od teh, ki so v sestavi druæbe, je HE Zavrpnica in deluje æe od leta 1914, mlajpe od nje pa so HE Moste, HE MavËiËe, HE Medvode in HE Vrhovo. Danes so Savske elektrarne Ljubljana kapitalska druæba z omejeno odgovornostjo in z veË druæbeniki. Poleg veËinskega druæbe-nika, slovenske dræave, imajo manjpe poslovne deleæe pe posamezne poo-blapËene investicijske druæbe ter Kapitalski sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Med dejavnosti podjetja sodijo, poleg pridobivanja elektrike v hidroelektrarnah in njenega prenosa, pe upravljanje in vzdræevanje elektroenergetske, strojne in telekomunikacijske opreme ter gradbenih objektov v hidroelektrarnah. Poleg tega SEL tudi izvaja inve-stitorsko inæenirstvo za elektroenergetske objekte in strojne sestave ter namepËa in preskupa opremo. Za deskajoËega energetika sta verjetno najbolj zanimivi povezavi Druæbena vloga, kjer izve, da je SEL eno izmed treh najveËjih podjetij za hidroproizvodnjo elektrike v Sloveniji, ter poglavje Za radovedne, ki bo privabilo tudi mlade. VODNIK IFILM (http://www.ifilm.com) Vas zanima vodnik po internetni videovsebini? V dvereh iFilm lahko izbiramo med veË kakor 80 tisoË kratkih filmËkov, napovednikov in video-posnetkov z najrazliËnejpo tematiko, od znanstvene fantastike, humorja in pporta do erotike, akcije in potopisov. »e nas zanimajo samo novice o dogajanju v Hollywoodu in s snemalnih prizoripË novih filmov, pa se zatopimo v zanimiva besedila. Ko je vap spletni pisec prviË obiskal iFilm, je moral hitrost prenosa preskusiti z nekaj izbranimi digitalnmi filmËki. Tako si je takoj ogledal televizijski oglas za spodnje perilo pevke Kylie Minogue, nato pa pe nekaj drugih pouËnih video posnetkov, kjer so nakljuËno nastopala dekleta. Æal pa prav z Ifilmom spoznamo, zakaj na tem svetu potrebujemo hitre sluæbene omreæne povezave in domaËe prikljuËke za ADSL. Proti veËeru se æe same besedilne strani iFilma nalagajo peklensko poËasi, pe bolj polæji pa je zaËetek predvajanja videa. A palo na stran, v bran pred srdom boljpih polovic: iFilm je prav zaresno in veËkrat nagrajeno spletipËe za ljubitelje filma, ki hrani raznovrstno zbirko avtorskih kratkih filmov, politiËnih satir, risank, odlomkov iz filmov in videospotov. Ustvarjalci kratkih filmov lahko spletipËu popljejo svoja dela, internetnemu obËinstvu v ogled, pri tem pa v celoti obdræijo avtorske pravice. iFilm ima najveËjo spletno zbirko kratkih filmov in filmskih odlomkov ter je eno od desetih najbolj obiskanih spletipË za pretoËni video (streaming video) s tremi milijoni meseËnih obiskovalcev. iFilm je tudi elektronsko stiËipËe trænikov in razpeËevalcev filmskega gradiva ter mladih avtorjev, ki pele stopajo na zvezdno preprogo slave. Le zakaj ne bi malce klikali in opazovali, kako nam poËepne preobremenjeni internet v podjetju? 53 najprej je zdravje atitw. Hepatitis ali vnetje jeter je bolezen, za katero v zadnjih letih vse pogosteje slipimo. Po navadi ga povzroËa virusna infekcija, lahko pa se razvije tudi kot posledica nekaterih zdravil, kemikalij ali strupov. Obe obliki virusnega hepatitisa lahko danes pozdravimo s cepljenjem, toda kljub temu je tudi to bolezen najbolje prepreËevati - hepatitis A s skrbno higieno, B pa z upoptevanjem pravil varne spolnosti in izogibanjem izmenjavi krvi. H 54 epatitis je lahko akutna ali kroniËna bolezen. V Sloveniji je najbolj pogosta prva oblika, katere najpogostejpi vzrok je okuæba z virusom hepatitisa, ki je lahko tipa A, B ali tipa niti-A ni-ti-B. Slednjega ima bolnik, Ëe zdravniki s preiskavami ne najdejo virusa hepatitisa, obolela oseba pa ima oËi-tne simptome te bolezni. Ta vrsta se vedno prenapa s transfuzijo okuæene krvi in jo povzroËa veË kot en virus, v veËini primerov je to posebni RNA virus ali hepatitis C. Hepatitis A imenujemo kar infekcijski, saj se najpogosteje piri s kontaminacijo pitne vode ali hrane z okuæe-nim blatom. Hepatitis B pa imenujemo tudi serumski hepatitis - vËasih se je namreË piril veËidel s transfuzijami krvi, toda ta nevarnost je danes z razvojem posebnih testov skorajda æe odpravljena. Zato se po navadi prenapa s spolnimi odnosi ali z oku-æeno krvjo. Hepatitis B je veliko re-snejpa bolezen kot njegova A razliËi-ca, saj lahko vztraja pe leta po okuæbi in povzroËi tudi kroniËno obliko he-patitisa ter se nazadnje razvije celo v cirozo jeter ali jetrnega raka. KRONI»NI HEPATITIS Bolniki vËasih po akutnem hepatiti-su ne ozdravijo povsem, kar lahko vodi v stalno okvarjanje in vnetje jetrnih celic. To se obiËajno zgodi pri nekaterih oblikah virusnega obole- epatitis je torej teæka bolezen, ki lahko prina-pa tudi hude posledice. ©e najmanj nevarna je njegova oblika A, bolj trdovratni pa sta B in C, ki se lahko razvijeta v kroniËno obolenje. »e-tudi proti hepatitisu A in B æe poznamo cepiva, je bolezen le najbolje prepreËevati. Najbolj ogroæene skupine ljudi za hepatitis A so popotniki, ki potujejo v Azijo, Afriko ali Juæno Ameriko, zato je pripo-roËljivo, da se pred potjo cepijo, sicer pa se lahko bolezni izognejo s previdnostjo pri izbiri hrane in pijaËe. Tudi proti hepatitisu B se je mogoËe cepiti, prepreËiti pa ga je mogoËe z varno spolnostjo, torej z uporabo kondomov, ter z izogibanjem uporabi skupnih igel. Podobni napotki veljajo za hepatitis C, za katerega pe ne poznamo cepiva. nja, vendar pa lahko kroniËno ponavljanje povzroËajo tudi obilno uæivanje alkohola, nekatere avtoimun-ske bolezni (pri katerih naravni obrambni mehanizmi telesa napadejo tkiva), razna zdravila ali presnovne bolezni, ki napadejo jetra. Glede na vzrok bolezni razlikujemo veË vrst kroniËnega hepatitisa - tip, ki napada alkoholike, in kroniËni aktivni hepatitis lahko napredujeta v cirozo jeter, Ëe ju pravoËasno ne ozdravimo, manj hud pa je tako imenovani kroniËni perzistentni hepatitis, pri katerem ni nevarnosti ciroze jeter ali jetrnega raka. KAKO GA PREPOZNAMO IN ZDRAVIMO? NajoËitnejpi znak akutnega hepatitisa je zlatenica, pe pred njo pa se pogosto pojavi tudi gripi podobno obolenje - bolnik je utrujen, zbit in Ëuti boleËine v mipicah in sklepih. Prav zato lahko to sicer resno bolezen zamenjamo z navadnim prehladom ali virozo. Toda v tem primeru trajajo simptomi dlje, po navadi pa bolezen spremljajo pe bruhanje, izguba teka ter boleËine v zgornjem desnem delu trebuha. V redkih hudih primerih je lahko zlatenica tako moËna, da odpovedo jetra, lahko pa vpliva tudi na druge organe, s Ëimer povzroËi v najslabpem primeru celo komo ali smrt. Za veËino primerov akutnega hepatitisa ni posebnega zdravljenja, razen cepljenja. Do pe pred kratkim so proti hepatitisu B cepili samo ljudi, ki so izpostavljeni nevarnosti, zdaj pa svetujejo zdravniki tovrstno zdravljenje tudi drugim ljudem. V veËini primerov je cepljenje preventivno. »e pa bolezen æe nastopi, je treba v primeru hepatitisa A ali hepatitisa, ki nastane zaradi alkohola, zdravila ali kemikalij, najprej odstraniti vir okuæ-be. V nekaterih primerih - Ëe nastane bolezen zaradi kemikalij ali drugih strupov - je moæna tudi detoksikaci-ja. Toda ne glede na vrsto bolezni, morajo bolniki poËivati v postelji in se dræati posebne hranilne diete. Po navadi okrevajo v nekaj tednih. BESEDILO SIMONA BANDUR Povzeto po Druæinski zdravstveni enciklopediji planinarjenje Z ahodni del Karavank, ki se dviga nad Savsko dolino, je za zimske vzpone naravnost idealen. V dolgi verigi grebena, ki meji s sosednjo Avstrijo, najdemo celo vrsto vrhov, na katere se vzpnemo brez posebnih teæav. S teæa-vami mislimo bolj na nevarnosti, saj nam nekaj gaæenja pozimi nikakor ne uide. Izbira dveh vrhov v tem obmoËju, ki jih tokrat predlagamo za izlet, zato ni bila lahka. Baba (1891m), imenovana tudi Dov-pka Roæca, med planinci pa najbolj znana kot Dovpka Baba, je sredogor-ska gora nad Dovjem. Sodi med najbolj obiskane zimske cilje v Sloveniji. Njeno vrpno prostrano golo pobo-Ëje in gozdna cesta, ki pripelje skoraj pod vrh, sta vabljiva za turne smu-Ëarje, za obiskovalce brez smuËi pa je vrh prav tako primeren. Med hribovci velja nekakpno pravilo, da morap biti v eni sezoni vsaj enkrat flgor«, z fldilcami« ali brez njih. Pozimi po markirani poti niti ne hodi tako veliko obiskovalcev, paË pa bolj po cesti in mnogih bliænjicah Ëez razgledne senoæeti, ki se pozimi spremenijo v piroke bele poljane. Kje zaËnemo? V Dovjem v mnoæici ozkih asfaltnih cest poipËemo odcep, ki vodi vzhodno. Avto po navadi parkiramo nekoliko nad Dovjem. Odcep oznaËene poti bomo napli pri samotni hipi æe v gozdu pred prvim klancem. Steza vodi ob potoku Mlinca skozi zarapËen predel Ëez ne- kaj senožeti strmo navzgor do prostrane planine Goreljše. Tam preckamo kolovoz (po njem se pride do ceste) in nekaj višje precimo strma pobocja (melišca) pod Belo pecjo do Lahovega prevala (po cesti je ugodneje). Cesta naprej naredi velik krog, zato se »pešaki« raje zagrizemo v strmo pobocje ob grapi, kjer vodi pot. Ko se gozd konca, smo že na spodnjem robu planine Dovška Rož-ca (tu je izvir, imenovan Starka). Na razgledni uravnavi stoji koca pašne skupnosti, kjer nam obicajno tudi postrežejo. Vrh je tik pred nami (pa je do tja še 250 višinskih metrov!), za nami pa se bohoti Triglavska skupina. Do vrha sledimo slemenu. Razgled je kar prostran. Vrnemo se po isti poti, lahko pa naredimo nekoliko daljši obhod. V tem primeru precimo po grebenu v jugovzhodni smeri vse do sosednjega Hruškega vrha. Vmes je kratka izpostavljena precka, kjer moramo biti pazljivi. Z vrha sestopimo na sedlo Rožca, pod njim je na naši strani lovska koca. Z nje sestopimo še nižje cez strmo grapo do uravnave Hruške planine. Na njenem zahodnem robu ujamemo stezico in pozneje kolovoz, ki nas skozi gozd privede do ceste, po njej pa se vrnemo na izhodišce. Višinska razlika 1100 m, vzpon 3-4 ure, sestop 2-3 ure, zemljevida: Kranjska Gora (1:30.000) ali Julijske Alpe, vzhod (1:50.000). Stol (2236 m) je najvišji vrh Karavank, zimski vzpon nanj pa nezahteven, vendar kar naporen -prehoditi moramo namreË blizu 1500 metrov vipinske razlike! V ugodnih razmerah, Ëe imamo na primer pot shojeno, pa je lahko tura prav prijetna. V lepem vremenu bomo videli, kako majhna je napa deæelica, praktiËno jo imamo na dlani: zahodno je nadaljevanje Karavank Ëez mejo, v daljavi Dolomiti, jugozahodno Vzhodni Julijci, na jugu osamljen Sneænik in vËasih UËka (desno zadaj od Sneænika), vzhodno Kamni-pko-Savinjske Alpe, za njimi podolgovata Peca, severno Visoke Ture. Kje zaËnemo to pot? Po stari gorenjski cesti se pripeljemo v Moste, v bli-æini mosta Ëez Zavrpnico zavijemo vzhodno v dolino Zavrpnico. Pred umetnim jezerom lahko æe parkiramo, Ëe pa je cesta prevozna, se lahko pripeljemo pe vipje. Cesta vodi mimo velike poseke Planica do Valvasorjevega doma. Tu zavijemo ostro desno in skozi gozd preËno doseæemo prijetno Æirovnipko planino. Do sem lahko pridemo po bliænjici: s Planice jo uberemo kar navzgor in se brez teæav vzpnemo do Zabrepke planine, od tam pa preËimo do Æirovnipke planine (nekaj malega navzdol). Tu se za-Ënemo vzpenjati v kljuËih strmo skozi gozd in vipje ob grapi. ©e preden pot zavije iz grape desno, hodimo prav po plaznici, zato ta vzpon takoj po sneæenju nikakor ni primeren! V kljuËih nadaljujemo mestoma Ëez poseke delno skozi gozd mimo skalnih stolpov nad gozdno mejo. PoËa-si se izoblikuje neizrazito rupevnato rebro in dolinica, desno je Mali Stol (2198 m) in Prepernova koËa. Vrh Stola doseæemo po zahodnem slemenu ali pod vzhodnim grebenom. Sestopimo po isti poti, lahko tudi po juæni poti naravnost do Æirovnipke planine. Raziskovalcem ponujam pe dve drugi razliËici: mimo vzhodnega sedelca sestopimo v dolinico Orlice. Prva moænost sestopa v dolino Zagon je grapa med OrliËjem in Srednjo peËjo, druga pa je iz doline V koænah takoj ob Srednji peËi. Mimo TinËkove koËe sestopimo skozi Za-vrpnico. Vzpon 4-6 ur, odvisno od razmer, sestop 2-3 ure, skozi Zavr-pnico nekaj veË. Zemljevid: Stol in BegunjpËica (1:25.000). VLADIMIR HABJAN 55 kriæanka pale 56 Na meteorolopki postaji zazvoni telefon. flHalo, ali je tam vodja postaje?« flDa.« flAli bi lahko pri vas naroËil lepo vreme za nedeljo.« flSeveda, za koliko oseb pa?« Malce vinjen moæakar v gostilni: fl»udno, Ëudno. Najprej sem spil liter vina, nato pol litra in nazadnje le pe dva deci ... ampak manj ko pijem, bolj sem pijan.« Kako blondinka lovi zajca? Skrije se za grm in æviæga kot zelje. Ljudoæerci ujamejo Gorenjca. Priveæejo ga na kol in zaËnejo peËi nad ognjem. »ez nekaj Ëasa pride mimo poglavar in zaËne vpiti: flFantje, vrtite no malo hitreje, saj nam bo drugaËe ves krompir iz æerjavice pojedel.« flKaj vas je privedlo na sodipËe?« vprapa sodnik obdolæenca. flDva policista,« je odvrnil obtoæenec. V znano raËunalnipko podjetje dobijo obupan klic. flProsim, pomagajte. Ne vem, kaj naj storim. Na raËunalniku mi pipe, naj vstavim novo disketo.« flPa jo vstavite.« flNe gre, æe drugo disketo sem komaj noter stlaËil.« V bolnipki Ëakalnici je nepopisna gneËa. Zdravnik pride v ordinacijo z veliko zamudo in takoj vprapa: flKdo tukaj najdlje Ëaka?« Iz mnoæice se oglasi mlajpi moæakar. flJaz, gospod doktor. Lani jeseni sem vam zmontiral centralo kurjavo, pa mi pe do danes niste plaËali.« »lane tuje delegacije v Moskvi povabijo v mestni muzej. Tu jim po-kaæejo neprecenljiv diamant, ki popolnoma nezavarovan leæi na polici. flAli je diamant vedno tako nezavarovan,« je vprapal eden od tujcev. flSeveda.« flPa se ne bojite, da bi ga kdo lahko ukradel? Pri nas bi takpno dragocenost imeli za repetkami.« flPri vas je kapitalistiËni sistem in vi bolj cenite stvari. Za nas pa je to navaden kamen. Pri nas so dragocenost ljudje, zato imamo za repetka-mi raje njih.« TOVARNA STIKALNIH NAPRAV SWITCHGEAR MANUFACTURER SLOVENIJA, 2000 Maribor, Šentiljska 49, tel.: 386 2 228 66 00, fax: 386 2 252 50 05 E-mail: tsn@siol.net CR5V 24 - NOV IZDELEK IZ TSN Srednjenapetostna kovinsko pregrajena (total metal-clad) stikalna celica CR5V 24 z izvleËljivim odklopnikom in zraËno izolacijo je nova celica, ki se æe uveljavlja v elektrodistribucijah. Zaradi kovinskih sten med vsemi predelki in s kovinskimi zastori prekritimi epoksidnimi skoz-njimi izolatorji pomeni vsak dotik kateregakoli dostopnega dela celice le dotik nenevarnega ozemljenega dela. Tu ni moænih plazilnih in odvodnih tokov ter elektriËnih prebojev izolacije zaradi npr. visoke vlage izolacijskih sten. Jeklene stene vplivajo na zmanjpanje obloËne napetosti in s tem zmanjpujejo tudi energijo morebitnega nastalega elektriËnega obloka, njegove vroËe produkte pa z elektromagnetnim in termiËnim vplivom usmerjajo v nenevarno podroËje. Celica je odporna na oblok vse do toka kratkega stika 25 kA. Opisane prednosti umepËajo to celico med izdelke najvipje varnosti in obratovalne zanesljivosti. Celica je v celoti testirana v inptitutu IPH, Berlin in v popolnosti zadovoljuje mednarodne elektrotehniËne standarde. Malo je podjetij, ki znajo narediti tak izdelek in ki jim ga uspe certificirati ter takoj zaËeti prodajati, kot je to uspelo TSN, tovarni stikalnih naprav, Maribor. TSN Tovarna Stikalnih naprav d.o.o. Šentiljska 49, 2000 Maribor Tel. +386 2 2286600, fax: +386 2 2525005 Vsako veliko podjetje Ëas. David Joseph * Schwartz r - .«?