Sespodarsks stvari. Kaj pomeni no7a posta^a zoper govejo kugo glede na našo živinorejstvo! Sedanji drža^ni zbor, 7 katerem nimajo uemški liberalci 7e6ine, ampak konser^ati^no-narodni poslanci, je nže pokazal, da mu je za kmetske ljudi bolje mar, kakor prejinjemu. Pripra^lja 7e8 za kmetsko prebi^alstvo in za obitnike jako 7ažnib in potrebnih postav, eno pa je uže dognal in sklenil, namre8 posta^o zoper go^ejo kugo. To posta7o so liberalci lani dolgo rešetali pa jo naposled pod klop 7i-gli. No7i poslanci so jo zopet pobrali, preudarili, popra^ili in sklenoli. Po tej posta^i ae bodo od 1. januarja 1882. naprej meje proti Kusiji in Rumuniji, in 8e treba proti Turčiji, od koder je do sedaj strahovita goveja kuga k nam prihajala, popolnem zaprle. Ne bode se smela 8rez mejo 77ažati ue go^eja ži^ina, ne meao, ne kože. Tako bo mogo8e oko^ariti naae dežele pred go^ejo kugo. Goto^o se bo marsikdo izmed bralce7 8udil, kako to, da se taka potrcbna postava uže davnoni sklenila? Edo se je temu najbolj upiral ? Dunajako mesto in jego^i liberalni poslanci. Ti so bili zoper to, da bi se meje zaprle. Poudarjali so, da bi se goredina mestnim prebi^alceui pre7e8 podražala, ker sedaj na leto 7 Dunaj po 30.000 gla7 ži^ine samo iz Ru8ije dobi^ajo. Toliko kla^ne ži^ine, pra^ijo, ne zmorejo naše a^strijsko-ogerske dežele. Velika mesta, po.sebuo Dunaj, bi morala stradati meaa, koje bi tako drago postalo, da bi si ga le bogateja gospoda kupiti mogla. Ali to ni re8ni8no. Ela^ne ži^ine imamo 7 A78triji do^olj in zamoremo je še ve8 piiiediti, ako nam le tuje blago in pa dunajski judje cene ne gubijo. V dokaz 80 nam nemški in česki kmetje ob pruskonemikej meji, kateio je Bismark našej šivini tako zaprl, da nje 7edno menje na Nemško proda^ajo. Predlanskim so ae tje prodali 131.774 govcd, lani pa uže samo 79.000, ter jim je všlo 7,824.000 fl., ki bi jih sicer iz Nem6ije dobili. To je 7elika zguba. Nemške meje ao pa zaprte, ker imatiio pri naa 7sako leto sedaj tu, sedaj tam, go^ejo kugo. Iz reSenega je tedaj raz^idno, da moramo meje proti okažunim deželam zapreti, ako ho6emo doma kugo zatreti, in pouzročiti, da se nam neruške meje zopet odpiejo. Dalje je o8i7iduo, da imamo uže sedaj 7eliko 7e8 go^ed na razpolago samo 7 nemakib in českib deželab, kakor jih Dunaj potrebaje, namre8 7e6 kakor 50.000 gla7. In naposled imajo naši kmetovalci 2 leti časa, da število klavnib goved pomnožijo in se pripravijo to uadomestiti, kar Dunaj iz Rusije dobi^a. Tako se bo ži^inoreja po^zdigaila, muogo denarja bo oetalo v ceaarst^u, ki sedaj na Rusko in Rumunsko gre. Še bolj spla6ala 86 bo živmoreja, kedar nam bodo nemake meje zopet odprte, kar ae bo takoj zgodilo potem, ko bo pri naa goveja kuga nemogoča. No7a posta^a zoper go^ejo kugo je tedaj vele^ažna za naše Ži7inorejst7o, za kmeta. Piiael bo 6aa, ko bo teinu živinoreja največ dobička donašala, 6e bode skrbel 7eliko go^ed izrejati po 7odilib umne ži^inoreje. Za to poata^o so kmetje 87ojim kouservativnim-narodaini poalancem slobodno h^aležni. Ti so jim 070 posta^o dognali in sklenoli, liberalci ao 86 pa njej upirali lani in tudi letos. češplja. (Prunus domestica). II. Eot ob8na hrana služijo Seaplje siro^e brž z dre^esa; ra7no tako pogosto se pa tudi posušene kuhajo, in z 7inskim ali hruše^im moštom 7 tako imeno^an ,,po7idel" 7kubavajo. Tudi se 7 jesih in cuker 7lagajo in sploh 7 kubariji in pekariji na mnogO7r8tne načine pripra^ljajo za 7Ži7anje. Iz njih se delajo tudi tako imeno^ane nprunle" ali laške češplje, kakor 86 po štacunab 7 škatle stlačene prodajajo. Raz Sešplje se koža lepo rahlo potegne, te olupljene 8eaplje lepo na solncu posuše in potem 7 škatle 7lože in stla8ijo. Se^eda se jim koačice prej iz7zamejo. Na Goriškem se mnogo mnogo cento? takih subih češpelj za kup8ijo piiredi in lep denar 7 deželo pripra^i. Siro^e češpljo pe8ene 7 mo8natih jedilib in sušene obdrže 87ojo pr^otno lastno sladkobo, med tem ko mnogo druge sorte sliv okisnejo. Tudi se češplje použijo zdra^e in ne akodujejo labko, druge sli^ine sorte mnogokrat želodec pok^arijo in mrzlico napra^ijo. Po mnogib krajih na Virtemberskem narejajo iz češpljinih košcic pra7 dobro olje. Subi sad služi ko zdra^ilst^eno in me8i7no in 8isti7no sredst70, zato so posebno okre7ajo8im bolenikom zelo priporo8e7ana jed. Tudi drugače se 7 zdra7ilst7U porabljajo. Lepi, rudečkastoruja^i in trdi les se od strugarje^ zelo obrajta in za razne reči podeluje. Tudi ko netilo je les zelo čislan, vendar se pa redko kdaj za to rabi, ker se druga8e 7 7e8i prid obrne. Cešpelj je 7e8 sort, izmed kterih pa le o tistih go^oriti ho8emo, ki imajo posebno ^rednoet. 1. Na^adna češplja. (Prunus donieetica). Sad je podolgo^at in srednje debel. Nabaja se splob po sadovnjakih, sočivnjakih, na polju iu na travnikih, ob potokih in posebno pa blizu rasi in pobištev, ktera jim dajejo zavetje, 7 kterem posebno dobro store. Zore meacca septembra. Je koriatno in hasno^ito sadje. 2. Debela angleška češplja. Tadi požlahtojeua SeSplja imenovana. Sad je prav debel in posebne dobrote. Nabaja se 8 prejinjo sorto po sado^njakih 7endar bolj redko. Je 7e8 7redna ko prejšuja aorta in je za gospodarske namene brez vgovora prvi sad. Zori septembra. 3. Laška 8eaplja. Sad rano zori, je pra7 prijetnega okusa in zori meseca avgusta. Drevo zelo bitro raste, rano rodi in je pra7 rodo^itno posebno sa 8o8i7njake priporočati. 4. Zelena češplja. Je podobna uavadoi 6eaplji, ali zelenobelkaate barve, jednakega okusa in se tudi po semeau čisto zareja. 5. Rude8a 8eiplja. Lep, debel sad z rumenim me8om sladkovinskega okuaa. Zori meaeca avgusta. Dre70 je veliko in rodovituo in se da iz koreninskib izrastkuv in iz seraena izrediti. 6. Žolta marcinka ali žolta jajčnata česplja. Sad je prekrasen, vendar pa lepši ko boljši. Zori septembra. Dre7o jo trpežno in rodovitno in zahte^a toplo lego. Za jabelka so lotošnjo jesen kmeto^alci 7 gornjem A^strijskem dobili zopet mnogo denarjer. V par teduih 80 po Dona^i spustili proti Duuaju 34 flo8O7, na katerih je bilo 34.000 mecno7 jabelk naloženih, 7iednih 40.000 fl. Krompir utegne na spomlad, ko bo ga za seme treba, jako drag biti, ker so gana Gališkem, 7 Šleziji, Mora^skem in spodnjem A^strijskem prav malo pridelali.