Skromna turistična bera
tf«
Statistični podatki so sicer včasih lahko hudo varljivi, toda običajno nam le odkrijejo pravo podobo določenega pojava. To velja tudi za podatke o letošnjem turističnem iz-kupičku.
V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo v Sloveniji za 3 odstotke manj nočitev kot v enakem lanskem obdobju. Še posebej je porazno dejstvo, da je bilo nočitev tujih go-stov kar za 12 odstotkov manj kot lani, med-tem ko se je število nočitev domačih gostov povečalo za 2 odstotka. K takšnemu stanju je veliko pripomogel obisk v avgustu, ko je bilo nočitev tujih turistov kar za petino manj kot v enakem mesecu lani. Tako so kaj hitro skop-nele vse optimistične napovedi, ki smo jih lahko slišali po dokaj uspešni predsezoni, ki pa je tuje obiskovalce opozorila tudi na po-manjkljivosti, s katerimi se bodo srečevali v Jugoslaviji.
Povečanje nočitev domačih gostov kaže na dejstvo, da imajo domači turisti kljub padcu realnih osebnih dohodkov še vedno tolikšne prejemke — od osebnih dohodkov in drugih naslovov — da si lahko privoščijo dopust. Elastičnost turističnega povpraševa-nja je zelo velika, kar pomeni, da se ob skromnejših prejemkih kaj hitro odpovemo počitnikovanju.
Zmanjšanje nočitev tujih gostov niti ni posebej presenetljivo, kajti številni vzroki so vplivali na zmanjšan obisk. Pomanjkanje bencina, nekaterih prehrambenih izdelkov, dolge kolone na meji v predsezoni, je vpliva-
10  na odločitev tujih turistov, še posebej  ti-stih, ki se v zadnjem trenutku odločajo, kam bodo odšli na dopust, da so se raje odpelja-
11  kam drugam.
Zdi se, da bomo morali korenito spreme-niti miselnost o našem turizmu. Doslej smo pospeševali predvsem slovenski obmorski tu-rizem, skušali čimveč iztržiti od tranzitnih potnikov, ki hitijo proti morju, imamo zdra-viliški turizem, ker pač imamo naravne pogo-je. Sele, ko bomo slovensko turistično po-nudbo temeljili na takoimenovanem celin-skem turizmu in ko bo obmorski turizem zgolj njegovo dopolnilo, torej ravno obratno kot doslej, si lahko obetamo tudi večje izkupič-ke. Možnosti za to imamo dovolj, mnogo pre-malo pa posluha za njihovo izrabo. To velja tudi za turistično ponudbo šišenske občine, kjer bi lahko z malo truda in volje marsi-kaj storili. Tako pa še največ pomeni restav-racija na klancu v Medvodah, če kdo zaide v kamp v Dragočajni, ga tudi sprejmemo, pa tudi prenočišče v hotelu Ilirija ponudimo tujemu gostu. Tu se naša ponudba praktič-no konča, namesto da bi jo razširili na pod-ročja, kjer še ni industrije in bi bil turizem lahko glavni vir prihodkov.
Ob vsem tem ni čudno, da je tudi devizni izkupiček manjši, kot smo načrtovali, toda za vse to smo krivi sami. Tudi vam ni pri-jetno, če se na dopustu jezite.