5 d.n r»x« »obot, ae- except Saturday», - J* -"d Holiday*. PROSVETA flIAïti n CF AI/TAfci/n atiAA^.« _________ # cmsilo slovenske narodne podporne jednote l'rvditiàki in upravniikl prostori: -Mi {.7 S. Law nd a I« Av«. Offica of Publication: LMlf>7 South Lawndalo Ava. Telephon«, Rockwall 4\HH •t Chica ko, IUI« Komentarji pilijard dolarjev letno za srečke! Kleinholz, newyorški je povedal pred krat-J"Ameridam vsako leto jjo u pet milijard dolar toeriiikih sreik iz (Milijarda je ameriški "bi •ki znaša tisoč milijonov M milijard ! — V Združenih državah je lote-i prepovedana s federalnim Lh, in vsako pošiljanje prt po pošti je kaznjivo; pre-je tudi žrebanje, ki na-kje loteriji in sploh vsaka E Kljub temu je Amerika fe raznih "skimov" žrebanja iiuv, za katere se oblasti sploh Epsijo, ker ne morejo vse-l fay. Jasno je, da je zakon, Izpoveduje loterijo in po-^e igre za dobitke na sredo, gi prohibicija, od katere ni-IAmerika nobenega dobička tuje dežele ogrommo pro-Huo b&š zaradi tega zakona. Jbravnost presenetljivo je, da Ho iz Amerike letno pet mi-ri dolarjev za loterijske sre-l»mpak omenjeni Kleinholz jngofŽVlja, da je to resnica. »Ameriki kar mrgoli agentki prodajajo loterijske sre-i iz Irske — največ iz Irske Mehike, Anglije, Francije in agih držav. Kako te srečke ¿jo čez mejo, je uganka, to-šejstvo je, da pridejo in naj-iji painost ter zvitost ameri i tajne policije jih ne prepre-Srečke se prodajajo po dolar, i, tri in več. Sem pa tja kak pec zadene večji dobiček in to Mi na stotine novih kupcev letenja je že stara reč. Od ne-I ljudje igrajo za nekaj, kar lo dobe zastonj, odkar obsto-«»tem takega gospodarstva, •dkar je denar na svetu, je t navadi! Vsi zakoni, pa naj kili še tako strogi, niso tega ubili. Evropske vlade so že «o spoznale to človeško sla-I in so loterijo podržavile. k' hi ne dobile notranjih ojil, dolie ogromne v»ote za V Evropi se grade z late-»jiviri zavodi; na primer na m razpišejo dobitke, kadar to zgra/J it i javno bolnišnico Pijejo srečke v — Ameriko. hijeni odvetnik Kleinholz »Propagira legaliziranje lote- " Ameriki. Tudi ta prohihi- opravi in pet mili- ■dolarjov, ki grecio letno v i" Mehiko, naj ostane ■ Namesto da Američani »bolnišnice na Irskem in v Mnajjih Krade doma! Ker J^ezabraniti ljudem, da ■«vih na nekej in trošili JJ^^ke, naj tnošijo do-■■UVTK)! J» '«iru ima prav. Dokler ■*>nom*ki sistem, ki daje ^niKom priložnost, da do- i """"n, \iu IIV i, hook or crook! ^Jbolje.da se ameriška J.^ti Ph tem obiranju ri,'m s<' pa i znebi stro-sjanjem protibterlj-ki ne bo nilodar f** J«4 niino naivna. Z vso ** ki v M' drži roparskega ljudi k sebič-grabeftlj4« ti jih hoče k «•m rodnost !Ä í^'vidualni :im ft. , J" nit Vs,'b koncih in m ^»'tnija! "Un * ¿ulere lrph o(rofc >orku tfcfc, I «t, h v , h» o k fc. Trt,, »I4rv I fell k' k ■atr v. ' • — Anna An-'*r'a mati treh o-'rtek eksekuti-'•m Mtolu v jetar minut la zadela Vin-roue la Farra-' f»b*ojena na 1 m"*H Anto-^'ninila vsote ' ''¡I mož za. ,r>,«-ga u futía, Aooeptanoa for JA-U*7 lm- ,he P^t-offic j of of March «. 1|7». Chicago» 111., pondeljek, 13. avgusta (August 13), 1934. OKUC STAVKE V IELL0N0VEM PODJETJU Stavka je izbruhnila, ker je kom panija odklonila pogajanja i unijo. Ameriška delavska fe deracija podprla stavkarje SUUgglg» « Pataca proTidad far ta »actio, iHtTSTS Oct. ». 1917, authort-d on Jana 14. Ifia. Delavska vlada ¡¿ubacrtption ffl.OO STEV.—NUMBEK 157 Pittsburgh, Pa., 11. avg. — Petnajst tieoč delavcev je danes zastavkak) v industriji aluminija, katero kontrolira Andrew W Mellon, bivši tajnik zveznega za-kladnega departmenta. To atavko, katero se smatra za eno najbolj resnih v zadnjih tednih, je odobril William Green predsednik Ameriške delavske federacije. Takoj po oklfeu stav-ke je pokrajinski vladni delavski odbor naznanil, da je pri pravljen ma sodelovanje z namenom, da se doaeže zadovoljiva poravnava spora. Stavka je naperjena samo proti Aluminum Company of A-merica, ki ima nekakšen monopol nad to industrijo. Neodvisni kon-cemi v tej industriji, ki uposlu-jejo več tisoč delavcev, niso prizadeti v tej stavki. Boris Shishkin, reprezenltant Ameriške delavske federacije, je izjavil, da je bila stavka oklica-na, ker je Mellonova kompanija odklanjala pogajanja in izjavila, da ne bo pod nobenim pogojem priznaJa unije. Glavni stan Aluminum Company of America je v Pittsburgh u, »da svoje tovarne ima tudi v East St. Louisu, New Kensing-;onu, Arnoklu, Logan Ferryju, Vlasseni, N. Y., v Baden u, N. C. in Alcoau, Tenn. Aluminum Workers' Council, oiganiaacija, ki je včlanjena v Ameriški delavski federacijr, naglasa, da zastopa 90 odatotkov delavcev, uposlenih v industriji aluminija, dočim Mellonova družba to zanika. Danes zjutraj je prišlo do manjše praske med piketi in kompanijskimi uradniki, ki so )ili na poti v tovarno. Neki de-ovodja je bil lahko ranjen, ko je skušal prodreti vrste stav-covrne straže. ložejo preklic obsednega stani* ¥ Minneapolis« ederalno nodišče bo odločilo o legalnosti Olmmove akcije mi :;tdn man po- Minneapolin, Minn., 11. avg. — Usoda Olsonove vojaške vlade v Minneapolisu je sedaj v ro-tah treh federalnih sodnikov. Sodniki John Sanborn, Gunnar Ff. Nordbye in Joseph W. Molme-aux so včeraj slišali argumente odvetnikov delodajalcev v zvezi peticijo glede izdanja začasna »njunkcije, ki naj bi končala obsedno atanje, ki ga je razglasil governer Olson. To akcijo je 01-son pod vzel, da prepreči nemire v stavki voznikov tovornih avtov. Odvetniki delodajalcev v peticiji naglašajo, da je Olson proglasil obsedno stanje, da tako prisili delodajalce na sprejetje načrta vladnih posredovalcev, o katerem pravijo, da je zanje nesprejemljiv. Govemer Olaon, ki Je tudi nastopil pred federalnim sodiščem, je dejal, da sta mu bili samo dve f»oti odprti, ko je kriza v stavki dosegla višek. Civilnim avtoritetam bi lahko nudil vojaško pomoč ali pa razglasil obsedno stanje. Odločil se je za slednje sredstvo, ki se mu je Zik»k) bolj učinkovito. Govemer je poudar-al, da njegova akcija temelji na garanciji državnih pravic v federalni ustavi in da federalno aort išče ne sme podeliti injunkcije deh »dajalcem. nil v izjavi, v kateri je dejal, da vaa evidenca kaže. da je bila ob-sodha na smrt pravična in da morajo obsojenci z #fvlj«»njem gradi nov London V petih letih bodo izginili val slumski predeli. AngleAki socialisti posnemajo dunajske graditelje London. — Kot posledica zadnjih občinskih volitev, pri katerih je dobila kontrolo mestne vlade delavska stranka, bo v prihodnjih petih letih London zgle-dal dokaj lepše ko včeraj ali danes. Izginili bodo svetovno znani slumski predeli in preurejen bo velik del mesta. Po sprejetem stanovanjskem programu bo vlada v petih letih porušila vsa slaba stanovanja— 14,000 hiš—in zgradila modema stanovanja za delavstvo. Londonska delavska vlada, ki je socialistična, bo posnemala dunajske socialiste, ki so po vojni zgradili famozna delavska btano-vanja za 60,000 družin. Umorjeni klerofašist Dollfuss jih je deloma sicer porušil s topovi in pobil stotine socialistov, ni pa ubil socialističnega Dunaja. Njegov naslednik obeta postati socialistični London. Pri gradnji novih stanovanj delavska vlada upošteva tudi ekonomski In ne le socialni položaj revnega prebivalstva. Cenena stanovanja bo omogočila s subvencijo. Stališče socialistične vlade je naglasi! predsednik stanovanjske in zdravstvene komisije Lewis Silkin v sledečih besedah: "Londonsko ljudstvo nam je dalo večino, da napravimo konec slumom, kar bomo tudi storili. Ne denarna niti druga vprašanja nas ne bodo ustavila, dokler ne izgine zadnje slumsko stanovanje v Londonu." Sprejeti načrt določa zgraditev parkov in promenad na južni strani reke Thames—v sedanjem slumskem okraju, namerava zgraditi tudi veliko tovarno za čiščenje odpadkov in druge umazanije, ki se steka v reko. AVSTRIJA IŠČE PODPORE PRI SOCIALISTIH Pridobila bi jih rada ea boj proti nacijem. Rivši aocialintični župan Dunaja izpuščen iz ječe. — Obtok kancelarja Schuach-nigga na Ograkcm Dunaj. — Voditelji avstrijske socialistične stranke, katero jc Dollfussova vlada razglasila za nelegalno, so se v petek sestali v Budovicah na Češkem z namenom, da razpravljajo o apelih nove avstrijske vlade, v katerih jim ponuja spravo. Na svoji konferenci bodo odločili, ali sprejmejo mirovne pogoje avstrijske vlade ali ne, Medtem je vlada le napravila prvi korak, da pridobi aocia-llate na svojo stran. Karla Beit-za, bivšega socialističnega župana, je izpustila iz ječe, v kateri se je nahajal od februarske re-volte. Sest policijskih uradnikov je odvedlo Seltza v sanatorlj, ko je pristal, da bo tam na razpolago avtoritetam. On bi bil lahko dobil svobodo ie pred tedni, ako bi hotel formalno priznati, da ni več dunajski iupan. To je Se i t /, odklonil in tako je končno izvo-jeval moralno zmago. Kakšne mirovne pogoje je avstrijska vlada ponudila socialistom, v tem momentu še ni zna-, no. Domneva se, da bodo vsi socialisti, ki so bili vrženi v ječo po februarski rcvolti, Izpuščeni. Vlada jih hoče vsekakor pridobiti za boj proti hltlerjevcem, v katerih vidi največje sovražnike neodvisnosti Avstrije. Budapešta. — Dr. Kurt Schu- sebnigg, avstrijski kancelar, je — Iv petek z letalom dospel v Sege- 'din, drugo največje ogrsko mesto. Spremljala sta ga njegova žena in tajnik. O konferenci med njim in za stopn i k i ogrske vlade se širijo Načrt predvideva predelanje I senzacionalne govorjee. Domneva Nova stavka v avt ni industriji V Detroitu ao zaMavkali izdelovalci modelov, ki zahtevajo več plače Detroit. — (t P) — Komaj j« avtna industrija stopila na prag nove sezone, že jo je pozdravila stavka — znamenje večjega delavskega nepokoja, ko se delo zo I h* t obnovi. Zaatavkali so izdelovalci lesenih in kovinskih modelov (patternmakers), ki zahtevajo 16*;«'-zv išanje plač. Zaenkrat so prizadete le neodvisne tovarne, ki delajo za velike avtne druibe. Ce ne pride do nagle izravnave *|m>-ra, obeta urnija raztegniti stavko tudi na avtne tovarne kot take. Izdelovalci modelov so prednja straža, ki je ob naatopu nove sezone, oziroma bližanju Iste |x>klicana prva na delo. Za njimi pridejo klučavničarjl (toolma-kers), ki ao v Detroitu organizirani večinoma v Mechanics Educational Society. In čeprav ni med obema unijama nobenih organskih ve«i, stavkarjl vsekakor računajo na kooperacijo organiziranih klii-čavnlčarjev, če bi družlie hotele olxratovatl s skebi. Ta glas je dosegel že tudi ključavničarje, mod katerimi je dobil dober odmev. Med njimi se širi sentiment, da ne bodo hoteli delati s "črnimi", po skebih izdelanih modelih. Vlada «posli brezposelne v Washington« V načrtu ima tri tovarne In far- mo za rellfne "klijente" velikega dela mesta. Stanovanjske hiše ne bodo tako velike kakor so jih zgradili dunajski socialisti, delavska vlada je pa vsekakor sigurna, da bodo ponos Londonu in predvsem delavskim masam. ogajanja za končanje stavke v Kohlerju Chicago, 11. avg. — Federalni posredovalci so včeraj otvo-rili konferenco, katere cilj je cončanje stavke v KohJerjti, Wis., ki je v bitki dne 27. julija pred Kohlerjevo tovarno zahtevala življenje dveh stavkarjev n več drugih je bilo rainjenih. Na včerajšnjem zaslišanju, ki »e je vršilo v prostorih nove či-kaške pošte, so nastopili reprezentance kompanije, Henry L. Ohl, predsednik državne delavske federacije v Wisconšinitt Paul Smith, osebni zastopnik predsednika Ameriške delavske federacije, in repreaentantje u ni je Kohlerjevih delavcev. Zastopniki stavkarjev so za htevali minimalno plačo flf» centov na uro, maksimalni delovni teden .'tO ur in priznanje unije. Te zahteve so reprezentantje Ko-hlerjeve kompanije odklonili. Trdili aii, da unija Ameriške delavske federacije ne more govoriti v imenu delavcev, ki povečini spadajo v kompanijako unijo. Pogaianja se bodo danes nada Ijevala. se, da se bo na tej konferenc razpravljalo o restavriranju Habsburžanov, kar pa oficieln diplomatski krogi zanikajo. Pravijo, da je naravno, akomovi voditelj Avstrije najprej uradno obišče ogrskega premierja, ki se je izkazal za velikega prijatelja Avstrije. Roosovolt odredil podr žavijenje srebra Vae srebro se mora izročiti federalni blagajni v teku HO dni. Nekateri vidijo v tej akciji iz boljšanje ekonomske situacije odklo- plačati zločin, ki so ga storili. Vlada bo revidirala avojo agrar no politiko WaMhington. D. C., 11. avg.— Zvezni poljedelski department je včeraj naznanil, da bo revidiral svojo agrarno fiolitiko. Na milijona akrov zemlje, ki ao ostali neobdelani to pomlad, ker je vlada akošala z zmanjšanjem produkcije pridelkov pognati cene rstalo vladna last. V teku 00 dni ga morajo ljudje, ki ga lastujejo, izničiti federalni zakladnici. Za vsako unčo srebra bo vlada plavala 50.01 centa. Senator Thomas, demokrat Iz Oklahome, in več drugih, ki *o bili aktivni v kampanji za podr-¿a v I jen je srebra, vidijo v predsednikovi akciji novo dobo pro-speritete. Sodi se, da zaloga srobra, ki bo prišla v federalno blagajno, predstavlja od sto do dvesto milijonov unč. Zakladni department bo potem izdal bankovce v «oraz-merju povečam» srebrne zaloge in na ta način bo prišlo več de-narja v obtok. Inflarija Je naslednji logični korak Rootcveltsive administracije. Da se ta akcija prkakuje, pokazojejo ve<*je aktivmmti na ameriških trgih, ki *o dobile močan zamah, ko j<* RoosevHt odredil podržavljanje srebra. (Jpenšapar izgubi I Washington. — plavega orla L. obratuje obla*1 Hai ti mor u in v v i h rnentih na J notorious ifkor cev, plavega orla - NKA je vzela Greif Ir Co., ki In* tovarne v nekaterih dru-lyovzhodu in je AAevalk« dela v. Washington. — (FP) — Komisarji Distrlkta Kolumbijo so se oprijeli načrta "samopomoči" v zvezi z oskrbo brezposelnih. Naznanili so, da bo vlada zveznega distrikta ustanovila več tovarn in eno ali več farm kot del relifncga programa. Komisija Ima v načrtu obratovanje treh tovarn — za oble-ko, konzerve In pohištvo. V leh tovarnah bo uposlila "rellfne klijente" izmed 20,000 oseb, ki so na pomožni listi v Washlng-tonu. Vsi izdelki teh tovarn bodo Šli n brezposelne, ki so odvisni od vladne pomoči. V teh tovarnah bodo delali izključno za pomožne postaje in lie za trg. Komisija bo pričela tudi s poljedelstvom. V Marylandu ali Virginiji namerava najeti ali pa kupiti večji kos zemlje ali farmo, kamor bo jnislala brezposelne Washlngtončane. Na tej farmi ali farmah bodo pridelovali s oči v je in sadje za konzerviranje v vladni tovarni. Zvezna relifna administracija je v ta namen komisiji dovolila IftO.OM. "Precedent" za to ai»ro-prlacijo je ustvarila državna re-ifne administracija v Texaau, ki z zvezno |>omočjo obratuje 10 tovarn za konzerviranje sočlvja in drugih Jestvln. Za obratovanje tega relifnega podjetja «veznega distrikta bo UMtanovljena |>o-sebna korimra* ija. NdkaJ stičnega, dasl na veliko širši |Kxllagl obljublja izvesti tu-Upton Sinclair v CallforniJI, kandidira za guvernerja na demokratski Usti. Pred par leti e bil i a program "aamopomočl" popularen tudi mwi brezposelnimi v nekaterih krajih zapad* nih držav, V Tacornl in par drugih rneNtih Waahingtona no ga nekaj čaita v neki meri tudi izvajali. am|Mtk Je vse skupaj skrahiralo.: Nekateri učenjaki sorialnih problemov »o mnenja, da je pod kapitalizmom to edini izdatnej. Al pr»>yram za refctvanj* velike brezposelnosti. Upton Sinclair nicer meni, da bo z realizira ■iwiwui i.n AMNESTIJ A POLITIČNIH JETNIKOV V NEMCI JI Pričakuje ae, da ho na tisoče Jetnikov izpuščenih Iz Ječ in kon« cent raci Jakih taborišč. — Rai-pust legije avstrijskih nacljev Berlin, 11. avg. — Hitlerjeva mirovna politika, ki jo je začel izvajati kot predsednik in kancelar Nemčije po smrti Ilinden-burga, se izraia v proklamacljl splošne amnestije in v razpustitvi legije avstrijskih nacijev, ki so i>ohcgnlll Iz Avstrije na Bavarsko. Amnestija, ki bo odprla vrata jetnišnlc In koncentracijskih taborišč več tisočem jetnikov, se smatra za dobro potezo. Hitler »pa, da bodo iapuščenl jetniki pokazali svojo hvaležnost s tem, da bodo drli na volišča duie 11). avgusta in odobrili njegovo fusi-jo uradov kancelarja In predsednika. Očlvidno Je, da InkIo izpuščeni iz ječ in taborišč le tisti, ki ao bili poslani tja zaradi manjših prestopkov proti Hitlerjevemu režimu. Amnestija ne uključuje tistih, ki eo v ječah na obtožbo ve le izda jat v a in špionaže. V ta razred spadata Ernst Thaelmann in K ms t Torgler ter več drugih komunistov. Amnestija velja le za pred nekaj dnevi Je namreč naznanila, da ne bo sprejela Pa-petia, Hitlerjevega |Nisebnega poslanika, ako ne razpusti legije. To S4> je *daj zgodilo im Avstrija je s tem dobila nekakšno Zadoščenje. Avstrili se bole nove natijsko révolté Vlada kom«olidira svoje ali«, da potlači možni upor Dunaj, 11. avg, — Da obstoji možno*t novega narijskeg* pu-Ča, potrjuje včerajšnja izjava kiM*za Starhemberga, avstrijskega podkaneelarja in v<*litelja ha jm vern, privatne fašist ifne armade. Na sentanku m |M»roeevalri U nozernskega tisk« je Slarhem-ls»rg Izjavil, oliških "šturmarjev." «■■■■RBHHHMaVaMMMai L'|iorlitev brezposelnih, ki ao ftpoNobnl za delo, v relifnlh tovarnah in na farmah v avrho produciranja za njih lastne po-trel/o je po|»olnoma v skladu a nJem tega programa Izpodkofial programom "novih dealerjev' kapitaliz«*m in ga pahnil na ame-tišče zg'idovine. To naziranje Je vaekakor utopi/no. Nolienega dvoma |ia rti, da Je te vrnte relifnl program a socialnega in tudi a kapitalističnega vidika Ixilj prijHir^ljiv kakor sedanji relifnf sistem ali dola. Ameriški kapitalizem se Ihi moral tega tudi (Mialiižiti, če bo ho* tel "reševati" brez|KM»elnoat v večjem in zadoMlneJšem obsegu. Tudi korn|M*t<*ntna delavnka vlada bi bila |irialljena ae oprijeti tega programa, dokler bi ne Izvedla socializacije industrij. PROSXITS PR08VETA THE ENLIGHTENMENT MAi.UO IS I.AiTKIN A HLOVEHSO NAIODNI I.An i ^i'"1 ——— ----- poupons». jKUMOTt Or««» •r .»* »-W-*^ N.IUnal !*#»•<•• to IS» tUrUif ..m, lu K....4U ... UU., M* - IW» SSs « £ " ^ - •»Oaftvw IV W> TLn.no« r.u.; r. u*- «M. uSm» MI <>•'" *''«• ,ac#4€ •OU»tri« líWi ^ >•*' IU>k«pM •• m- O«« P" olniAnici je Zimmerman, roj. Mlakar, «tura 59 let in ¿tallica društva At. 450 SNW. l>o-ma je bila iz vasi Raven Vrt pri LJubljani, odkoder je prišla v Ameriko preti 83 U;ti. Tu zapuA ta moža, tri sinove, dva brata, v starem kraju pa dve s.stri. Dalje je umrl Frank Pintar, star Ml let. Tu zapušča soprogo, hčer, tri pastorke in sestro. Brooklyn, N. Y. — Umrl je I,. Rosman, doma iz Mrave pri Novem selu rut Dolenjskem, U>zni je umrl v St. Nicholas bolnišnici Frank Kotnik, Htar 67 let. Zapušča soprogo, pet ninov, eno hčer in enega brata. Samomor Milwaukee. — V svojem stanovanju ne je ustrelil Frank del, «Ur r>8 let in doma iz tržaške okolice. Kaj ga je jiognalo v nmrt, nt znano, domneva 0C ne, da je izvrAII obupni ¿in v hipni duševni zmedenosti. Bil je večkrat l>olan in zadnja čase stalno |x»trt. Bil je član društva At. 16 SNPJ. Tu zapušča aopro-go, v Chicegu i>a airui Johna. Glasovi1 iz naselbin Zanimive beležke k runih krajev Vsesiovanako «lavje in akupnenl Farrell-Sharon, Pa. — V tu- kajlnji Shennango Valley so Slovani uatanovili "Vseslovensko zvezo", katere namen je, da si vse slovenske narodnosti podajo roko ter podpirajo ena drugo v težkih čarih krize, obenem pa, da preneha vsako hujskanje naroda proti narodu. Duaedaj so vsako leto prirejale |M>namezne narodnosti svoje dneve, kjer ao name sebe proslavljale kot "edini narod, ki je sposoben v sega." Pri tem je bilo vedno precej hujskanja. Slovaki so sovražili Slovake, ki niso bili njih verskega prepričanja, Hrvati so hujskali proti Srbom, Srbi so sovražili zopet druge. Ta šopinizem se je že tako utrdil med nami, da je bilo vsako skupno delo nemogoče. Medtem, ko so se slovanske narodnosti blatile med seboj, so nas zasovražili Ae drugi narodi, ki so se dobro zavedali kaj pomeni narodno sovreštvo med Slovani samimi. '... . i » • • Saksoni, Nemci, Italijani so se ampak nočemo več, da bi nas kontrolirali kakšni politični bos-si ali da bi bili še dalje "updjoči v puščavi". Ml se moramo zedinitl in si podati vsi roke ter ob volitvah skupno nastopiti, ako hočemo, da kaj dosežemo. Mesto Farrell bi bilo lahko V rokah Slovanov, okra} pa tudi vsaj 507« naš. Tako bi lahko gledali, da bi dobili kakšne boljše službe kot pa samo v tovarni. Ako tega nismo doaegli sedaj, je naša krivda, ker ni bilo vseslovenske vzajemnosti. Vseslovensko zvezp so odobrili sledeči klubi: Slovaški dom, Poljski dom, Slovenski dom, Ruski dom, Srbski dom, Hrvaški dom, hrvatsko levo krilo, Ukrajinci in karpatski Rusnjeki, Cehi in Bolgari. Prva skupna slovanska proslava se bo praznovala dne ld. avgusta v tukajšnjem mestnem parku. Vsi člani posameznih klubov naj se zberejo ob 1:80 pred svojimi domovi ali klubi; skupno zbirališče bo pred Slovaškim delavskim domom, nakar organizirali skupno (mcdnerock-jse vrši parada po mestu in v no) ter v vseh slučajih, poseb* park, kjer bo spored in govori, no še, ob volitvah, pomagajo potem pa prosta zabava. Cisti den drugemu in so samo oni bi-'dobiček se bo porabil za slučaj, Brezbrižno«! delavstva. — Konferenca te zbor JSZ Cleveiand, O. — Človek! Študiraš, premišljuješ. In ponovno študiraš in premišljuješ, pa nikakor ne morei priti do zaključka, kakšnega sredstva se bi poaJu-žil, da bi masi delavstva dopovedal, da bi te razumela enkrat za vtaelej; če hoče sama Bebi dobro, se mora organizirati, moralno in finančno podpirati samo svojo delavsko stranko. Delavstvu se je neštetokrat leto za letom prepovedovalo, da demokratska in republikanska stranka ga ne bo ¿čitila, ker sta obe kapitalistični; obe stojita na tem,'da se ohrani današnji družabni sistem, ki sloni na izkoriščanju delavskega ljudstva. Leto za letom se delavska masa premetuje pod noge, enkrat k republikancem, drugič k demokratom. In celo ta kronična kriza, ki «e vleče že skoro pet let, jiih je malo spametovala. De lavska stranka nikakor ne beleži tistega porastka v članstvu, ne na shodih in prireditvah v taki meri, da bi že danes lahko rekli: "V bMžnji bodočnosti se bo kapitalistična stavba razsula in mi delavei smo pripravljeni }n tudi dovolj močni, da na razvalinah li izvoljeni v vse tukajšnje urade. Slovani so se pa kavsali med seboj, zato niso dobili nobene važne pozicije, medtem pa drugi sedijo pri polni skledi, kljub temu, da je v tukajšnjem okraju 40% slovanskih volilcev, v mestu Farrell samem pa 60%. Ker ni bilo solidarnosti, nismo nikdar dosegli drugega kot broe, katere smo po vsej pravici zaslužili radi našega narodnega sovraštva. Nekateri zavedni možje so videli kam vodi ta razdor med Slovani, zato se je ie leta in leta poskušalo, da bi se ustanovila vseslovenska zveza v tukej-Anjem okraju. Videli smo, dti smo samo davkoplačevelci, da bi pa dobili za naAe ljudi kako delo, ttjga se pa ni dalo nikakor. Vnek izvoljeni je moral služiti tisti skupini, ki ga je izvolila, za nas pa, ki smo se kavsali med seboj, ni bilo prostora nikjer. Videli smo, koliko je naših slovanskih mladeničev in mladenk, ki so absolvirali vse višje Aole, ki so se usposobili za vsakovrstne poklice, pa ni zanje nikjer mesta, da bi si služili svoj kruh. Kdino, kar jim preastaja, je Ae tukajšnja Camegiejeva tovarna in Tin Mili. Ljudem, ki so vse žrtvovali, da so svoje otroke poslali na vUje šole, ne koristi to prav nič. de imemo Sloveni sposobnege može, de se ge izvoli ne odgovorno mesto. Pomagelo se bo tudi sirotem, ki so prišle ob vse, tudi ob delo vsled denešnje ko-rumpirene politike. Nemen je tudi, de se bo ob volitveh v mestne in okrejne urade zbiralo ljudi iz delavskih vrst, ki so sposobni ter pošteni. Gledalo se bo tudi, da se vsem tistim špekulantom, ki so prodajeli naAe glasove ob volitvah onim, ki so jim plačeli, dener pe v svoj žep utekmili—de se jim odločno prepove teke kupčije. Kendidete ze posemezne ure-de, mestne ali okrajne, se bo zbiralo pri posameznih klubih, ki bodo pod strogim zvezinim nadzorstvom. Ne bo ae gledalo kak-Anega političnege prepričanja je, semo da je sposoben in pošten. Za takega se bo zveze zevezele, de mu bo pomogle do zmage ij> dele. (Neketeri se boje, da je ty "rdeče zerote".) Sovražniki so že zečeli meteti ljudstvu pesek v oči, češ, de je to boljševizem. Ako je to boljševizem, bom prvi pri njem. Ampek vseke stver i-me svoje meje, teko je tudi slovenski nerod spregledal, ako hd-če kaj doseči, da mora biti organiziran in skupno nastopiti proti politični korupciji. Neketeri že setlej govore: "Kej pe, eko boste vi prišli k o-krejnim eli mestnim koritom, e giadimo pošteno socialistično družbo." -V Kaj je vzrok, da je večina de* lavstva brezbrižna za svoj lastni obstoj? Morde čeka na demagoge kot je Hitler in drugi fešistični diktetorji, ki ji bo dal kemenje nemesto kruhe, kon-centrecijske taborišče v nadomestilo za svobodo, kroglo v gla*-vo v nadomestilo demokracije itd. Delavci in delavke! Enajsta ura bije, skrajni čas je, da se odločite v pristop llrezponefol zahtevajo delo, ne relifa Columbus, O. — "Relifa nam je že dovolj: dajte nam delo!" je bila glavna zahteva prve letin* konvencije Narodne lige hnez-ponelnih, vršeča se v tem mestu. Konvencijo se je udeležilo 1T>0 dolegetov. V vodstvu te ligo ho mustvjevci. Konvencija je nprejela resolucije proti fa&umu in imp-riali-ntičnim vojnam ; |>odprlit je Lun-deenov zakonski osnutek za broz-ItoHHnoHtno in soclaLno zavarovanj«* t«*r se izrekla za ustanovitev "delavske ivpublike, ker jmhI kapitalizmom ne more biti več upanja, da bi milijoni brez-Itoselnih Ae kdaj dobili d«*lo ob lioHtonih platah." Zavedamo se, de je emeriska li boste vi pometeli vse ven in politične mešine teko grdo ne-mazane s političnim graftom, da je težko priti do kakšnega posla, ker je povsod politični vpliv prvi, prej ko vsa zmožnost in i-zobraaba; to sploh ne pride v poAtev. Naj navedem en primer. Ko so Slovani prosili jiodpore pri svoje ljudi notri zrinili?" Ne, in še enkrat ne. Vsak, ki je pošten in zmožen, ki ima pošteno mero za vse, naj ostane. Tisti, ki so pa samo zato noter, da služijo korupciji, se bodo morali pe odstreniti. Zedevna pravila bodo izdelane in predložena v nekemu posameznemu klubu v o- v razredno-zavedno delavsko organizacijo! Podpirajte samo to, kar vem ve-leve delavske dolžnost, ker bo koristilo vem in vešemu razredu. Vsi se pridružite organiziranim delavcem in pomagajte vršiti proti nasprotnikom neizprosen boj. V nedeljo, 12. avgusta, se je vršila konferenca soc. klubov in društev, spadajočih k Prosvetni matici JSZ. 'Konferenčno zborovanje je bilo poaebno važno že zaradi tega, ker se je vršilo par tednov pred zborom Jugoslovanske socialistične zveze in Prosvetne matice. Kongres se bo vršil 1.-2.-3. septembra v Cleveland u v S. D. (iomu ne Weterloo rd. V dotič-nih dneh se bo vršilo več prireditev delavskega znečeje in upa^ ti je, de bo delevski nepredni element iz Clevelende in okolice sodelovel pri vseh. Nahejemo se pred splošno ektivnostjo ze brez-poaeMostno zavarovenje. Treba bo razmotrivati,. kako pridobiti vsa jugoslovanske društva v drŽavi Ohio ze ektivno sodeloven-je.—Ix>uis Zorko. (Pripombe ured.:—Gornji dopis je bil prepozno dostevljen ze pravočasno priobčitev.) mestu ali okraju, ako so kaj do-'dobritev. 0 tem bom poročal pobili, so bili zadnji, ako so jm zneje prosili za delo pri občini ali o-kraju, ga sploh ni bilo, to pa zato, ker se niso pokazali, de Ao tu Soclelisti in komunisti so odobrili to zvezo pod pogojem, da se ne bo delalo razlike med kandi Stavka v Pekinu končana Pekln, III. — Stavka pri A-m+rican Dintilling Oo., ki la*tu-j«* rno največjih podj vst^h 1100 delav-cev, ki ho bili prizadeti v ntav-ki, vrnilo na «Ho. Pred nekaj dnevi je stavka priki|>Ha do vrhunca, ko no se sptktmtlli <n druilta z elektriko, *«» Mr malo ta«a ve>elill nad "redukcijo** r+n ta |>ol centa pri kilomtni u-ri. I»r>a\t»a javnonnpm\»m ko-mi«i]a, ki "rrfullrii" t rim t. j p slednjemu namr Č dovoliln, «In mu rndl «nižanja cen ne lw» treba ver dnjati odjemu K «tu pronte inrtticr, V»W«d tega In» mentVni račun |«»d "ndtkkrljo |dpiralo vse. Tako bo mo-niških volitvah poštarja, je bik> več prošenj tudi od ljudi slovanskega |H>koljenja. Delo je doliil Italijan. Ko so jmstavili tukaj državne prmlajalnlce za likerje, ni niti en Slovan dobil delo, ampak Italijani. Ko je bilo nekaj državnih služb v liarrisburgu na razpolago,.jih je okrog 15 iz tu-kajinjege (»kraja dobilo državno delo, all bili so povečini Italijani in Nemci, na Slovane ne niti domicili niso,, čeravno no prnntti tudi oni za delo. Dali st> i* H-j nama pravilne kvalifikaciji*, pa jim je bilo odklonjeno. Zakaj? italijanl in Nrmcl nastopni«» ol. volitvah skupno; za kogar t»ri| flantijejo, jt* tudi izvoljen. Oni | imnio ' enotno fronto*. Pravijo: "Te» * Inimo dali tukaj, on'na tja, ii boš tam. Ali • vi »J, ko ti* ln»mo vprašali, dn 1 mn tudi v *elej unliAani, ako ne, i potem iti trehn hoditi pri drugih I vo> •tvuh-tpre I nee.** Tako delajo, to je tUta politična korupcija, ki šefa tr c In v tovarne, ker ne tudi tam da.e de'n po tistih |n»-IlItkHiih l»otn h, ki knnlrolirajo volilce po mentih in okrajih. Namen Slovnnnke «vete ni. da 1*1 pojili kakAno nnrodnofltno no-vraštvo do driMrih narotinttuti. pa obišče, ni huda in ponoči nas nikdar ne nadleguje. Odpeljale s ve se. Ko s ve dospele v Minneepolis, sve čitela v listih, da pritiska povsem srednjem za ped u silne vročina, ki je ubile že več sto ljudi. Teke vročine ne pomnijo. Tudi v Min-neepolisu je bilo vroče. Prenočile sve pri mojem nejmlejšem sinu, ki poheje medicinsko ¿olo. Vročine ni odnehela niti ponoči. Nesiednje jutro sva" pognele nejin voz proti Chicegu in še isti den proti večeru sve dospele v Chicego in se ustevile pred 17 nedstropnim hotelom YMCA, v katerem sva prenočile. Nesiednje jutro sve se nepotile na obisk k rojakom. Posetila sva glavni stan SNPJ, ki nam ga je razkezel br. Ceinker. Slovenci smo lahko ponosni na to poslopje, iz katerege se razpošilje redno poduk rojakom áirom Amerike, ker je peč hvelevredno. Vprešal sem po mojih znancih, Franku Zaitzu in Cherlieju Po-gorelcu, ki pe ju žel ni bilo dome; obe sta se mudile ne potovanju. Naslednje tri dni najinega bivanje v velemestu Chicego ava posVétile večino časa svetovni ritóstavi.' Videhi sve mnogo zanimivega. Časopisi ho poročali ó silni Vročini lñ aijetáh žrtveh. Itee^Ji- vhrtUje huda vročina. Ko sva šla v neko gle-delišče, se je iieki prétíej rején moški pred menoj zgrudil na tla in umrl od vročine. Tiste dni je semo v Chicegu umrlo ne poslediceh vročine ned sto ljudi Četrti den zjutrej sva se odpeljale proti Clevelendu, neji-nemu končnemu cilju. Vročina je kar naprej pritiskale. Žejo sve si gasile z ledeno vodo, ker pe se ni izkezalo beš dobro Precej sem se prehladil na grlo, tako da skoro nisem več mogel pravilno govoriti. Pot v Cleveland iz Chicage je precej dolge. ' Ko sve prišle Clevelend, sve se ustevile pr Tonetu Terbovcu, e ge žel ni bilo dome. Več let sem si ge žele videti, in sedej teke smole. Po-vedeli so mi, de je odšel v Mln-nesoto. Potem sve si ogledele veliki Slovenski nerodni dom novo cerkev in druge zenimivo-sti. Sestel sem se z mnogimi prijatelji in znanci, ki jih nisem videl že 26 in več let. Naste-nila sve se pri Johnu Petriču. Sevede nisva pozabile ne Col linwood, kjer sve obiskele mnogo rojekov, ki so nem postregi z vsemi dobrotemi, zeker se nej-iskreneje zehveljujeve vsem skupej. Medtem pe je čes neglo potekel, neker sve se poelovüa od prijeznih ljudi in se odpre-vile nezej proti MinnesotL John Arko. PONDEIJEK. 13. AVGV3 Uir*t* * AigHji Wjrt opoziciji Iz Minnettote v Cleveiand Chiaholm, Minn. — Bilo je sredi julija. Takrat se je namreč moj sin vrnil iz mesteca Virginia in me povebil, nej grem z njim na svetovno raz-stavo in dalje v Clevelaiid. Nisem dolgo premišljal. Odločtt tem se, da grem, ker mi je zatrjeval, da mi na jiotovanju ne bo dolgčas. Pred oči so mi stopili mnogi prijatelji in znanci v Clevelandu in drugod, na vročino pa niti (»omislil nisem, dasi ie bilo sredi julija, kajti pri nas v Minnesoti je itak ni. Cc nas Malo pojasnila Sygan, Pa. — V dopisu od tukaj, ki je bil priobčen v Prosve-ti dne 31. julije, je bilo nepečno poročeno, da je bilo dne 22. ju lija društvo Bratstvo št. 6 SNPJ zastopano na konferenci fe-derecije klubov JSZ in društev Prosvetne metice. Previlno se bi morelo glasiti, da je bito imenovano društvo zastopano na seji federecije SNJM v Moon Runu, Pe. je bilo ti$f '; napačno poročeno, de se bo veselici soc. klube št. 13 JSZ vrAila v dvorani društva Bratoljub. Pravilno bi se moralo glesiti, da se bo veselica vršila v dvorani društva Bratstvo št. 6 SNPJ. Prva ne-peke je bila narejena v rokopisu, druga pa v uredništvu. Prizadeti naj oprostijo. Veselični odbor. ra Racija se tre*, p,ed ganjen,, * Nanov. V /udri* . 260,000 delavc ev ^ wWretwl PWtefM St a \ kok »mri v K oh kr Je v ih tovarnah hlisu Shrbt.v trnnn. Win., «e nknAejo «ahavati v tovarni, kjer no «aprti kt» Jetniki, kajti piketi no odkični. da Jih prinilijo na predajo. London. — Reakcionarno P^je je po več mese:I «e kampanje proti zadru gibanju v Angliji moralo w ti P°raz. V kampanji > fl «opisje lorda Beaverbrod orda Rothermera. an,|,sk arsia. Beaverbrook je anglei zadružnem u gibanju naix w>jno že leta liKiO in je kampanje zgrešil* .svoj c je za par let suspendiral i novii zopet v pričetku tegj Letos se mu je pridružil Rothermere. Dan za dnev njuni časopisi mlatili po u nih podjetjih in hujskali ament, privatni biznis ir noat proti temu giban predstavlja gospodarsko kracijo v Angliji. Reakcionarno Časopisje seglo povsem drugačen' i kakor je pričakovalo. Njih panja je zadrugam v resn magele. V Liverpoolu je v> den pristopilo :i00 novih i P£9tnet se je zvišal i,a m londonske zadruga jniroč zedhjih 17 tednih se je p v naših trgovinah zvišal 2 084^40." Slično tudi v < krajih. Angleško zadružno giba orjak. Ni mu kos ne kri: nepadi reakcije. In ta orj ste iz leta na leto. V 1200 z nih zvezah je oi ganh skoraj sedem milijonov ga^jev, ki z družinami predstavljejo nad eno ti prebivelstve. Letni promet vseh zad podjetij v Angliji znasi poldrugo milijardo dolarji njih dela 260,000 delavcev, služijo na leto približno 760,000. Njih delovne n so unijske. Zadružno gibanje je v j tisto, kar so verižne trgo Apieriki. Ima največje pekarne in mlekarne; ni banke in tovarne za milo največji pridelovalec in rt valeč čaja na svetu. Ob tudi mnogo drugih podj< življenjske potrebščine. N valne zadruge so največja podjetja v Angliji. Vse to je odgovorno, da Časopisna magnata Koth< jn Beaverbrook progla.-"nevernost". Zadru7.no u ste s tem le opozorila, da čelo posvečati Ae več pai sku in politiki. Po vojni druge aktivno udejstvujej litični kampanji pod ol delavske stranke. Vladal načrt za otf| državnih bank Vsled opozicije v državah. ' Če jo, da bi bila obla*t si kam i izključno v vlad« kah, bo administracij« " la svoj program |»ol*iro IVashington, P. < - ' J program, čigar cilj Jf u« tev močnega narodne^ * in odprava državnih I«« kmalu sestavljen, w čila iz vladnih krogov* Ti krogi se zavedajo, načrt naletel na opolicijo žavah, ki so proti temu, vlade izvajala izključno K lo nad finančnimi in.stituc zato bodo uvajali nmrt p ma. * ... Prvi korak bo podelil terih privilegijev bodo pridružile M« ritemu, kar pomeni, d» rale vse državne bank-J hati s ponlovanj^m I" .•»tati del toga iPtema. ^Neka grup« v je za to, da se ; ke na obratovanj'' Imnk in se jih tako Pri pitulacijo, 'V meni. da bi mor«! *y jeti dotlatek k ^'T; federalni viaoi i 1 nad bankami. j j. «roti Gotovo r m,, administracij» nike v njem ^ tralizirano !«. da I* C" K [ttrv, ^ Kli, to« . «a, t. t; »t-, M A».. se po- a"ke, ki v gla-j«i "Slo-'■'•I < elih 14 ' "dgovoril. ^" piše, kava ki|»a ra i na-l*avljalni od-Ka naročiti 1 !Ííí so za Ma- ' 'jo >.*• dolgo. dozorela. ^ park ni J*4 i»j ,|;â morajo K'1*- svo-" m o kdaj V vsej dolgi polemiki v tej a-feri menda niti enkrat ni padla beseda o tem pogoju! Zdaj si jo je "Slovenec" v 14 dneh menda izmislil, ali pa je poiskal kakšen atavek-nasvet iz dopisa v klerikalnem slovenskem ameriškem tlaku. Zanimiva trditev pa je, da so Cankarjev kip naročili socialisti Tukajšnjim bralcem ameri-škcMilov enakega tiska je pri*U ta trditev zdaj prvič pred oči. Vemo in znamo je, da je kip naročil poaeben odbor, ki mu je predsednik aH kaj katoliški gro-movndk Grdina. Znamo nam je, da s tistim parkom v Clevelan-du niao imeli socialisti nikoli nobenega opravka. Toda "Slovenec" pozna jezuitske metode, pa je kratkomalo v«e elevelandske rodoljube vseh barv proglasil za socialiste ter jih "obdolžil", da so Cankarjev kip naročili oni. In Se nekaj zabeležimo: V tem svojem odgovoru pravi "Slovenec" da je Cankar "konec svojega življenja Utfi živel in pisal kbft katoličan in umrl kot katoličan". To trditev ponavljajo že od Cankarjeve smrti. Da jo je treba tako stalno ponavljati, do-tarcuj^, da sami niso dovolj trdno prepričani o tem. Ponesrečeni planinec podlegel. — Mladi dimnikarski pomočnik Anton Zidar iz Ljubljane, ki se je 22. julija težko penesrečil na Ratfctovcu, je v ljubljanski bolnišnici poškodbam podlegel. Požar pri Semiču. — V Pra-protu pri Semiču je 22. julija o-krog polnoči začel goreti pod posestnika Novaka. Rasen njega je pogorela shramba za žito, pogorelo je mnogo gospodarskega orodja ter krme. Žrtve požara bi kmalu postati ,tudi trije Novakovi sinovi, ki so spali na podu ter so se zadnji hip rešili skozi plamene. Prihiteli so gaisilci iz Se-miča, Gradca in Krvavšikega vrha s svojimi brizgainami ter preprečili širjenje požara na stanovanjsko hišo in sosedna poslopja. Novak ima škode blizu 80,000 Din, a je ravno pred kratkim odpovedal zavarovalnino ter ne bo torej prejel nobene zavarovalnine. Zavozil v oje. — V nedeljo 22. julija zjutraj se je peljal vini-čarski sin Franc Lesak iz Pre-sike v Ljutomer k maii. Dirjal je s kolesom ter ni opazil, da mu pelje nasproti kmečki voz. Voza sploh ni opazil ali pa se je za hip ozrl — zavozil je s kolesom naravnost v voz ter ga je oje sunilo v trebuh. Lesjak se je takoj zgrudil v omedlevico in klju-b pomoči kmetov in zdravnika čez pol ure podlegel najbrie notranji izkrvavitvi. Samomor. — V Framu pri Ma^ riboru si je pognal kroglo v glavo posestnik Pavel Turner ter o-. bležal mrtev. Vzrok neznan. OikaAka razstava: Profesionalni plesalci v tekmi. Snažna in čista koža je vožnje opremljena z radio a-paratom. Prvih šestnajst dni je imela monotono vožnjo. Ko pa je minila zemlja Larsa Chris-tensena, so začeli pomorščuki dvigati glave, ko so primerjali zemljevid z morjem. Dežele ee-aarja Viljema niso uzrli nikjer. Kapitan je dal povelje, naj ladja previdno krene proti jugu. Spustili so grozilo v vodo in glej, tam, kjer je prej štrlela iz vode dežela cesarja Viljema, je pokazalo grezilo 2000 m globočine. Shackleton-Shelf se je silno skrčil. Na kraju, kjer je bil še pred petnajstimi leti otok, ao izmerili globino 3600 m, predgorje se je spremenilo v nekaj zalivov in o-brežje sosedne dežele kraljice Mary je kazalo ogromne vrzeli. Položaj je bil čisto drugačen, kakor so ga napovedovali zemljevidi. Polarni raziskovalec A. Jach-eln, ki je bil med posadko "Thor-shavna", se ni mogel temu ria-čuditi. Dejal je, da morajo zemljevidi imeti velike napake—ali pa so se stvari tako temeljito spremenile, da izginja ves antarktični kontinent. Učenjaki si zastavljajo vprašanje, če je Antarktida vobče kdaj obstojala kot celinu. Ali pa je Little America morda samo kopica skalnih drobcev na Oceanu? Mogoče pa je tudi, da se antarktično ledovje topi? NAJVEČJI PODVODNI PKBDOR Otvoritev Merseyevega predora: nov triumf moderne tehnike ANTARKTIČNA PRESENEČENJA Dežela cesarja Viljema Izginila. Ali je Antarktida sploh celina? Norveška ladja "Thorshavn1 se je te dni zasidrala s 60,000 sodi kitove masti v pristanišču Buenos Aires. Prišla je naravnost iz Antarktide, kjer je nabrala svoj tovor na "plavajočih tvornicah" kitove masti. Kapitan pa ni pripeljal samo masti, ampak je prinesel tudi novico, ki je zbudila v znanstvenih krogih največjo pozornost. "Thorshavn" je bila v Kap-skem mestu pred začetkom svo- Angleški krulj je v navzočnosti kraljice Mary otvoril predor, ki veže pod reko Mersey mesti Liverpool in Birkenhead. Ta predor je doslej največji podvodni cestni predor na svetu in meri v dolžino 3 km. Širok je 15 m in lahko obvlada promet 416(J avtomobilov dnevno. Zgraditev predora je bila zelo težka, inženirji so morali obvladati ogromne težave. Pri gradbenih delih je bilo zaposlenih 2000 delavcev skozi celih devet let. Stroški so dosegli 8 milijonov funtov. Največje preglavice je delalo inženirjem blato, ki je neprestano vdiralo v predor ter so ga morali sproti črpati iz podzemlja. Kamenja in blata ho spravili iz podzemlja na površino 1,200,000 ton. Predor obstoji iz ogromne betonske cevi, ki je znotraj prevlečena s črnim steklom. Betonska cev tehta 360,000 ton ter je o-premljena z najmodernejšimi ventilatorji, signalnimi napravami itd. Angleški kralj in kraljica sta se |>eljnla pri otvoritvi predora naj prvo skozi "but onsko cev", nato pa sta jssJaljsala vožnjo na 40 krn dolgi avtomobilski eesti, ki drži iz Liverpoola v Manches-] ter. Ves < as so suverena po-( zdravi ja le množice ljudstva. Ideal vsakogar bi morala biti snažna in čista koia. Zlasti velja to za ženske. In kako lahko se da to doseči, da se moramo naravnost čuditi, zakaj negovanje kože zanemarjamo. Danes vemo, da ne zadostuje za dosego lepe kože samo zunanja skrb, temveč da more U» oni imeti čisto kožo, kojega presnova je v redu. Sploh ima pn hrana odločilno vlogo pri kakovosti kože. Opoeoriti moramo, da mastna hrana ne učinkuje ugodno, da sadja nikoli ne more biti dosti; sadje je najboljši zaščitnik lepe kože. Tudi pečeno sadje zelo dobro vpliva. Seveda pa tudi zunanjega negovanja ne smemo zanemariti, posebno še, če delamo v zaprašenih prostorih. Prah se kar hitro zaje v kožo in prične tam svoje razdiralno delovanje. Temeljiteje ko očistimo koižo prahu, tem več veselja bomo imeli nad njo. Hitro staranje kože na obrazu ima prav pogosto svoj vzrok v tej neenažnosti, ki si» je včasih niti ne zavedamo. Poskusimo enkrat! Odrgnimo si o-braz z vato, ki smo jo napojili z obrazno vodo, pa se .bomo kai1 ustrašili, kuko je k<&4 še umazana; in smo mislili, da smo se temeljito osnažill. Ce so se napravili v koži ogr-ci, jih nikar ne iztiskajmo z nohti; kajti |>ogosto nastane tam grda rdečina, ki le polaigoma izgine, če se sploh zaraste. Mnogo boljša je parna ko)>el, ki si jo lahko pripravimo sami. Napolnimo lonec z vročo vodo, nagnimo se z obrazom čez lonec in zakrij-mo glavo in lonec z ruto, da pn-ro ujamemo. Para pa ne sme biti tako vročil, da žge, kajti sicer dobimo v obraz rdeče lise, ki njegovi llepotl nlkulkor niso v korist. Ko|k»1 naj traja pet do deset minut, tako dolgo, da se začnemo v obrazu i>otitl. Nato si obraz previdno obrišemo z va to ali z mehko otiračo. 'Navadno izginejo ogrel že i*> eni sami taki koi>eli; če pa ne, moramo ko-I>el čez par dni jsmoviti. Po ko» 1 Kil i si obraz dobro splaknemo z mrzlo vodo in si ga previdno o-drgnemo z vato, namočeno z o-brazno vodo. Nato si odrgnem«/ obraz k:* enkrat, in sicer z nepre-več mastno kremo, ki jo vdelamo v kožo s prsti. K<;jM»l vzemimo najbolje pmUii gremo sput; kajti ni dobro, če gremo takoj po kopeli na prosto ali v kakšen mrzel prostor. Sicer se pa gibljlmo kolikor mogoče na svežem zraku. Najmanj dveurni dnevni sprehod je najboljši in najcenejši zaščitnik in izboljše-valec kož«». Včasih m* napravi v ustnih kotih grd izpuščaj, ki je zmeraj znak pomanjkljive prebave. IPro-tl temu Imamo kaj preprosto sredstvo: pomočimo si ustne ko-j te parkrat na «lan s kafrnim špiritom, pa je dobro; nujlsilj«* je, če se p«>m«>čimo ž« tedaj, ko se tvorba prične in se izpuščaj še ni razvil. l)i. O. Bartling piše o negovanju k«xž«» m<*i drugim sledeče: fttiri sovražnike ima vsaka ženska in jim je napovedala hu«l boj; to s«) ogrel, izpuščaji, t«ilst nos in velike kožne luknjice. Vsi štirje so istega izvora, nastopijo h p u Is* rte to, s# |K»javijo naj-češče m«*d 40. in 50. letom in potem poUgoma zopet izginejo. Narava je bolela, da nastopijo ti kortni so\ ražniki najrajši tam. kjer jih najmanj maramo, na obrazu. Vsak naj sarn poskusi, kaj mu najbolj prija in naj se opremi z velikansko količino |s>-trpežljlvosti. Važno je, da očistimo k«>žo vsak dan «si mastnih izkičitev lojnih žlez. pri čemer pa k«jAe ne smemo preveč raztolščiti in izsušiti. Vsakdo naj' si pri tem poišče zlato srednjo pvt. Ce imamo tolsto kož«) v o-brazu, se umijemo enkrat na dan —- ne večkrat! — z votlo in milom; voda naj bo vroča. Za svetlikajoče se In r«l.če nosove i-mamo pi ,*ebne krem«' Obraz ai moramo dnevno temeljito iičistl-ti in odstraniti * njega prah in koano mast, ki sta najboljše zu-tekališče bakterij, Pri tem nam dobro sluti tudi lahko-alkohho!-na obrazna voda. Vsakdanje negovanje obraza in sploh kožo zahteva veliko po-trptuijivosti, u je neobhodno potrebno in najlx»ljše pr. prečenje ogrcev in izpuščajev. Skrbi za redno prebavo, za dijeto (sadje, zelenjavo, rženi kruh h bodi iva zraku, goji zmerno lahke športne panoge! Pa ti bo koža čista in snaina!—Zdravje. SMpoAajan vsakdanji odmor! Izračun II I so, kako ogromno število korakov napravi gosinxii*. nja na dan, kolikokrat mora steči sem, kolikokrat tja; postali so pozorni, ikako* mučno in po-žrtv je njeno delo v službi družine. Nekaterim gospodinjam to delo izborno prijav nekaterim pa ne posebno ter se kmalu utrudijo, izgledajo stare in ovenelo. O teh bomo govorili, o teh, kojih oči so poaUle trud-ne iz brez svita. Pogledajo m« v ogledalo in se vprašajo: "Ali aem t«) res jaz?" Cas je, da mi-ali gos|HMlinja tudi malo nase. Kje je napaka? V prvi vrsti je najbrž goklicu vzdržati. A tudi gos|KHiinja ima svoj poklic, in še zelo vzvišen, lil tudi iona naj bi bila taka, «ia prenese kritik«». In kako t«) najbolje doseže? Tako, da si -čila in s tem svoje moči za novo delo okrepila. Zaenkrat pa sploh nič ne mislim! Takšni odmori ho neobhodno potrebni zlasti tedaj, če ima gospodinja najHiren dan za seboj in če hoče zvečer š«' kam Iti. Malo veaelja imaš, če moraš takoj js> delu iti na zabavo, Telo in duh potrebujeta vmesnega oddiha, v katerem ismtane goH|xsli-nja Iz delovnega človeka ros ženska, ki Ima veselje do zabave In kratkega časa in ki m- voxdi tu« družabnost. Najlepše Je/če moremo |w> de-^ lu vzeti toplo kopel in se potem za )M>I ur«?-vleči v |*>steljo ali <•«-lo zaspati; če to ni mogoč«, naj nartvli gospodinja tako, kot smo zgoraj zapisali. Ko zo(s svoji sestavi. Njena člana sta namreč—mož in pes. Kkspsdiclja Francisa Pensa Js gotovo najmanjša v tej seiijl, Z njo je bilo tudi najmanj stroškov, kajti zanjo je bilo treba opremiti samo enega človeka in poleg njega enega psa. Poleg vsega tega pa ni Peasa brez|K>membun človek, temveč že star in verilran pustolovec, ki ju že nekaj let svojega življenja prebil v arktičnem ozemlju, Pense hoče slediti stopinjam Johna Franklina, preiskati pas zilJrpuiom, živeti kakor živijo lOnkiml samo doseči večje u-spehe od njih. Pense Je preživel tretjino svoje življenjske dobe v arktičnih pokrajinah. Navadil se je tega sveta kakor drugi človek vsakdanjega kruha In pravi, da mu je ljubše meso mornkih psov kakor še tako tečen beefateak. Kot člnto mlad fant se je vkrcal na ladjo "IHseovery" In Je S njo križaril i>o zaledfnellh morjih. Potem ne je udeležil ekspe-dieije z ladjo "William Scorea-bay". Kazatreljeval Je led z dl* munit nimi patronami iu pri neki takšni eksploziji Je bil tudi sam ranjen. 1'roglašen je bil za Invalida — a niti kot takšen noče umreti doma na postelji. Pease ai je prvotno zamislil svojo sedanjo vožnjo a 15 m dolgim čolnom močne konstrukcij«. Tako se je hotel podati v pusto-lovščine In Je računal, da ls> u-spel ž« zaradi tega, ker bi bil ta čoln najmanjši i*l vseh dosedanjih ladij, ki so se upale na takšno jtotovanje. Toda čoln bi bil predrag, Passe ni mogel spraviti akupaj «lo« volj denarja za konstrukcijo, kot si Jo je želel. Zato je «slrilill zdaj na z «Iruglm tovarišem In spremljevalcem : s psom, Dva meseca kani ontati pri Eaklmih na (ireeiilandu, ki ga botlo |mmi-čili v vseh trikih potrebnega ribolova. Potem |M*reče avetu za dolga tri leta svoj zbogom! Kanadska vlada jI* dala Peaau naročilo, naj si spotoma ogleda teren zaradi letališč. Ce najde kaj pr i prav nega, nuj za bele* I v zemljevid, da Isslu ameriški letale! lahko preizkusili ondotn« kraj« tudi v tem |jogledu. . Nekako isto nalogo h«> imela t odi ekapedicija oxfordake univerze, ki odpotuje t norveško Jadrnico "Higrtalhorn". Odprava h»* e priti v Srnithos /aliv, nj«n pravi cilj |»m Je Oranlland. Ta ekspedirlja bo poleg izpo-l*olrij«*varija zemljevidov iakaU tudi najdišča premoga, rud, zlata, i »e trotej a in drugega, kar m more najti v arktičnih deželah. In primernih letališč sevada, kajti samo letalo mon» opraviti Klika ku/f mrhor it Oklahowt, kjer je na «Mta* *«vrj* *Hta*lv teh krajih pionir ko mialjo, ki ™ 'jo vsi pričakujejo «al nJega. P R08VET£T PONDEIJEK. 13. Pri vsem tem pa je bila Maheujeva hiša polna ljudi, ki ko prihajali in odhajali. Štefan je tu kot tajnik delil tistih tri tisoč frankov iz pomožne blagajne revnim družinam; potem pa je od raznih strani dospelo še nekaj ato frankov kot prispevek ali kot miloščina. Toda zdaj so bili vsi viri izčrpani, rudarji niso imeli več denarja, da bi vzdržali stavko, in pojavila se je preteča lakota. Maigrat, ki je bil aprva obljubil, da bo dajal štirinajst dni na up, si je čez teden dni spet premislil in prenehal dobavljati živež. Navodila je dobival po navadi od rudniške družbe; morda je hotela le-ta sestradati ljudi in s tem takoj končati stavko. Sicer je ravnal kakor muhast nasilnež in dajal ali pa odrekal kruh po tem, kakršen je bil pač obraz dekleta, ki so ga starši poslali po hrano; predvsem pa je ves jezen zapiral vrata Maheujki, hoteč se maiče-vati, ker ni dobil Katarine. Da je bila mizerija čim večja, so še prav hudo zmrzovali ter so ženske gledale, kako se jim krči zaloga premoga; mučila jih je misel, da ga ne bodo več dobile od rudnika, dokler ne pojdejo ljudje na delo. Torej ni bilo še dovolj, da poginjajo od gladu. marveč poginejo naj tudi od mraza. Pri Maheujevih je že vsega primanjkovalo, Levaqpe-dvi »o te feJ**1' saj jim je Bouteloup posodil cekin za dvajset frankov. Pierrono^l pa so imeli vselej dovolj denarja; a da bi vzbujali videz, da so sestradani ko drugi, in ker so se bali, da bi jim ne bilo treba posojati. so se zalagali na upanje pri Maigratu, ki bi bil dal Pierronkl vso svojo štacuno, če bi privzdignila krilo. Ze od sobote je hodilo več družin spat brez večerje. Toda kljub strašnim dnem, ki so se pričenjali, se ni slišala niti ena tožba, pač pa so se vsi s treznim pogumom pokorili povelju. Kljub vsemu so kazali brezmejno zaupanje, nekakšno pobožno vero, slepo vdanost vernega ljudstva. Ker so jim obljubili dobo pravice, so bili pripravljeni trpeti, da dosežejo vesoljno srečo. Glad je razpaljal glave, nikoli se jim še ni tesno obzorje bolj široko odpiralo v onstranstvo, nego zdaj, ko so se jim zaradi bede zmedli čuti.. Kadar so se jim skalile oči od slabosti, so gledali pred sabo idealno mesto svojih sanj, a v tem trenotku blizko in skoraj resnično, kjer preživlja ljudstvo bratov svoj zlati vek skupnega dela in jela. NiČ jim ni moglo omajati prepričanja, da ga bodo naposled vendarle dosegli. Blagajna je bila izčrpana, družba ni popustila, vsak dan je bil položaj slabši in slabši, oni pa so upali in z nasmeškom kazali, da prezirajo dejstva. Ce se jim bo zemlja sesula pod nogami, jih bo rešil čudež. Ta vera je nadomeščala kruh in grela Želodce. Ko so Maheujevi in drugi vse prekmalu prebavili svojo vodeno čisto juho, jih je obšla po poli omotica, ekstaza boljšega življenja, v kateri so se mučeniki nekoč metali pred divje zveri. Odslej je bil Štefan neoporečeni vodja. Pri večernih pogovorih je izrekal prerokovanja, kolikor ga je usposobilo štivo, in razpravljal je o vseh vprašanjih. Cele noči je prebil s čita-njem, dobival je zmerom več pisem; naročil si je celo "Maščevalca", belgijski socialistični list, in ta dnevnik, ki je prvi prihajal v kolonijo, mu je pridobil med tovariši izreden ugled. Njegova popularnost je rasla in ga dan na dan bolj razpeljala. Na vse strani dopisovati, razpravljati o delavski usodi na vse štiri vetrove v provinci, dajati nasvete vorcuxjskim rudarjem, zlasti pa postati središče, čutiti, kako se svet suče krog njega, vse to je neprestano j>odpihovalo niče-murnost nekdanjega strojnika in zdaj kopača z umazanimi in črnimi rokami. Povzpel se je za stopnico više, se pridružil tistemu sovražnemu meščanstvu in užival duševno in telesno zadoščenje, ki se ga sam ni zavedal. Samo eno H. Auernheimer: Prosto popoldne gospod« Duxa (Nadaljevanj« In knnoe.) "Krasen dan!" |e dejala dama, vesela, da je našla nekoga, s katerim lahko kramlja. Pohlepno se je pretegovala kakor mačica. Dux je vprašal, kaj je izgubila v Moedlingu. Obisk? Sestanek? Ne, je dejala, kaj takega ji je nepoznano, samo na izpre-hod namerava, zdravnik ji je priporočal, ker je slabokrvna. ' Meni tudi!" se je šalil Dus» "Samo meni je predpisal Laxen-hurg Ali ne bi tudi vi šli v l.a-xenburg . . T* "Vendar ne l»om z vami hodila na izprehod." km je vzvišeno zavrnila. "Saj \as niti l>oznam " neugodje mu je ostalo, zavest svoje nedostatne izobrazbe, zaradi katere je bil v zadregi in boječ, takoj ko je stal pred gospodom v salonski suknji. Četudi se je izobraževal dalje in požiral vse od kraja, je zaradi pomanjkanja metode zelo počasi sprejemal vase in se mu je tako zmedlo, da je naposled vedel reči, ki jih ni razumel. Zato se je zgodilo, da ga je, kadar je trezno premišljeval, vznemirjalo njegovo poslanstvo in se je bal, da on ni tisti človek, ki ga pričakujejo. Morda bi bil moral najeti od vetnika, učenjaka, ki zna govoriti in, ukrepati, da ne bi spravljal v nevarnost tovarišev. Toda to se mu je uprlo in ga je spet uravnovesilo. Ne, ne, nič odvetnika! Vsi so kanalije, ki izkoriščajo svoje znanje, da se rede od ljudstva! Naj se zasukne tako ali tako, delavci naj sami urejajo svoje zadeve med sabo. In spet ga je zazibal sen o priljudnem vodji: pod nogami Montsou, v daljnem mraku Pariz, kdo ve? Morda bo nekoč poslanec na tribuni v bogati dvorani; in že se je gledal, kako grmi na buržuje v prvem govoru, ki ga je delavec kdaj govoril v parlamentu. Ze nekaj dni je bil Štefan ves zbegan. Plu chart mu je pisaril pismo za pismom in se mu ., je ponujaj, da pride v Montsou, podžgati vnemo stavkujočih. Treba je bilo organizirati tajen sestanek,.,ki bi mu predsedoval strojnik; na men tega načrta pa je bil, da bi izkoristil stavko in pridobil rudarje za Internacionalo, ki ji dotlej niso zaupali. Štefan se je bal nemirov, a kljub temu bi rad povabil Plucharta, če bi mu ne bil Rasseneur strahovito oporekal tega vmešavanja. Kljub svoji moči je moral mladenič računati s krčmarjem, čigar zasluge so bile starejše in ki je imel med svojimi gosti verne pristaše. Tako je pač še dalje okleval in ni vedel, kaj naj mu odgovori. Prav v pondeljek je prispelo krog štirih novo pismo iz Lille-a, ko je bil Štefan sam z Ma-heujko v spodnji izbi. Maheu, ves pobit od brezdelnosti, je šel lovit ribe: če bi mu bila sreča mila in bi ujel kako lepo ribo pod jezom v prekopu, bi jo prodal ter kupil kfUha. Stari Bon nemot in mali Jeanlin sta šla ven preskušat svoje popravljene noge; a otroci so šli z Alziro, ki je po cele ure prebila na nasipu ter nabirala odpadke premoga. Maheujka je sedela razpeta kraj bornega ognja, na katerega se niso upali več naložiti; ena dojka ji je visela iz životnika do trebuha, in dojila je Estelo. Ko je mladenič spet zganil pismo, ga je vprašala: — Ali so dobre novice ? Mar nam bodo poslali kaj denarja? S kretnjo je odgovoril, da ne, in Maheujka je nadaljevala: — Ta teden pa res ne vem, kaj bomo poče li . . . Na vse zadnje se bomo vendar kako pretolkli. Kaj ni res, da je človek, če ima pravico na svoji strani, pogumen, zmerom bolj je močan. Zdaj je bila, kakopak, za stavko. Bolje bi bilo prisiliti družbo, da bi ravnala pošteno, in ne pustiti dela. A ker so ga že pustili, se ga ne smejo spet lotiti, preden ne dosežejo svojega. V tem pogledu je bila odločna in neodjenljiva. Rajši poginiti, kakor bi se zdelo, da so ravnali napak, če pa imajo prav!J — Oh, je vzkliknil Štefan, da bi vsaj izbruhnila kaka poštena kolera, ki bi nas odrešila teh družbenih izkoriščevalcev! — Ne, ne, je dejala Maheujka, človek ne sme nikomur želeti smrti. To nam ne bi nič koristilo, prišli bi pa drugi. Jaz bi hotela samo to, da bi le-one srečala pamet, in to pričakujem, ker so povsod pošteni ljudje ... Saj veste, da jaz nikakor nisem za vašo politiko. (Dalja prihodnji«.) aa* —rM Evropa že spet rožlja! Na sliki je videti avstrijske fašistične vojake, ki 1Q1j4 si o unai doin "vaa ma vam Anam» In »t leta 1914, da spet dajo "vse za vero, dom In fašizem." so pripn morebiti nevesta gospoda JCett-norja. A tu je alabo naletel, "Kaj si ne drznete!" ga je Ur žaljeno zavrnila ¡kot bi bilo to že kaj grešnega. "Moedltng! Na Laxenburg prestopiti !" je klical sprevodnik. Dux je ponovil svoj predlog. "Radi mene", je dejala slednjič. "A samo valed tega. ker ste prijatelj gospoda Kcttner-ja!" Kake četrt ure ae je Dux sprehajal po krasnem parku z docela tujo damo, v prijateljskem razgovoru, kot bi bila to njegova ljubljenka. I>ux je posedoval o- 00 dunajsko sposobnost, v najvišji meri, priljubiti se komu — in dama jo Je posedovala prav tako. Izbomo ata se razumela. 1 Povprašal jo je, kako je njeno krstno ime, nagovarjanje x go- ne|spodlčno je tako dolgočasno. Za-jhtevala je. naj ugane. Nato je l)ux se Je predstavil. Imenoval i fhix prodirljlvo pogledal, z breje svoje ime in pristavil: bančni aobzlrmm polsvedovalnim pogle-< uradnik. kot bi bil to kak pleme- dom. vsled katerera ie morala nitaški pridevek. mladenka zardetl,Potem je po- "V kateri banki?" je povpra-1 lagoma, pri tem pretehtaval be-áala radovedno. sede. Ugovorih "Za Marijo ste Dux Ji Je imenoval poslopje, 'prelepo opravljeni. Za Matildo "Ampak, p«»t toliko ral-'na kak način ste to doirnali?" veeelilo, Jo je vprašal, ako ni I Dux je napravil premeten o- broz: "Vaš robček je zaznamovan a Črko D. To sem opazil ie y vlaku." "Neverjetno," je dejala. "A tak človek ste?" Gotovo, tak človek je bil. Zadovoljno je stopal kraj svoje lepotice. Staro drevje in mlado zelenje, njegovo staro srce in ta mladenka, katere sveži smeh je Aelestel v njegovem spominu kakor pomladni vetrlč v ovenelem listju — to iz prošlosti in sedanjosti prepojeno razpoloženje ga je navdajalo z razmišljeno vese-1 os tj o, ki je sreča zrelejših let. Stopal je poleg Dore in pri tem mislil na Elo, Belo, na U1I in še na mnoga druga imena. Sedaj je korakal isto pot ob strani neke Dore; in kar je bilo divno, neke Dore, katera se ga ni prav nič tikala, ki ni bila njegova ljubica in nikdar ne bo, od katere ničesar ne zahteva in prav tako tudi ona ne; ki ni prav nič drugega kot lepa in ima rdeče ustne, se melodično smeje in prijetno kramlja. In Dux je mislil, da je pravilno le to: Dorin tip. Ja seveda. najde se ga pa šele tedaj, ko je ie prepozno . . . Prispela ata do ribnika, kateri se je svetil v aolncu kakor brušena kovinska plošča. Ihix je predlagal, naj vstopita v enega izmed novoprepleakanih čolnov ter odveslata. A Dora tega ni hotela. Dejala je: "Lahko bi me videli." Dux pa nikakor ni povprašal: 'Kdo? Damam sploh ni rad stavljal nepotrebnih vprašanj. In vrhu tega, ni ga zanimalo. Veselil se je, da ima Doro in se ne bi žalostil, ako ga zapusti. Ničesar drugega ni 'hotel kot da jo sme gledati nekaj časa. In zopet si je mislil, le tako je pravilno. Kadar pa od žena zahteva-mo več, bomo ogoljufani. Stopala sta ob obrežju ribnika, na desni vodna gladina, na levi večerna zarja, ki se je za drevjem kakor karminovo-rdeča zavesa spuščala navzdol. Dora se je veselila kakor otrok nad starim drevjem, nad rdečo zaveso, vonjem vode in kriki labodov. Labodi so jo še posebno veselili. Metala jim je koščke lesa in jih s tisoči zvijačami vabila na breg. Dux je sedel na klopi in u-žival nad ljubko podobo: mladenka in labodi. Vrnila se je k njemu, za trenutek sedla k njemu na klop in se vsa srečna smehljala. In prijel je njeno roko ter jo prijateljsko pobožal, nekoliko očetovsko, kakor božajo starejši samci ročice svojih ljubkih nečakinj. Potem pa je izpustil njeno roko in veselo izrekel: "Ali ni čarobno to popoldne?" Predno je Dora še lahhko odgovorila, je stal pred njima mladenič, nek enoletni prosto vol ec. Kakor bi se dvignil iz kake globeli je stal sedaj tu. Dora je kriknila, bil je krik zasačenih Sena in labodi so se razkropili, enoletni prostovolec pa je pomaknil svojo spodnjo čeljust naprej kakor kak mlad častnik, ki namerava izvesti kaj viteškega. "Gospod, vase ime!" je zalajal. Duxu je bilo kakor človeku v topli kopeli, ki nevede zaide pod mrzlo prho. A kljub temu ga to ni spravilo iz ravnotežja. Vstal je in rekel: "Nimam vas čast poznati, gospod," in po pogledu na čin je še pristavil, ' gospod kor-poral." Plemeniti Breitenstein!" je dejal prostovolec. "In če prav," je odvrnil I)ux. Hotel je oditi. A oni ga je zgrabil za roko: "Zadoščenje mi morate dati!" je tulil. "Izpustite!" je dejal Dux. "Vašo posetniCo!" je kričal vojak. In ker mu je I)ux ni takoj ponudil, je vedno in vedno kričal: "Vašo posetnico!" Sedaj se je pričel razgrevati tudi Dux. "Ne tulite vendar kakor divji osel", je dejal. Samo še ta osrečujoča beseda je manjkala. Roka enoletnega prostovoljca je prijela ročaja sablje, Dora je vrešče skočila vmes, a I>uxa se je takoj zopet polotila dobra volja. "Vaš žepni nožič kar lahko pustite v portmoneju," je dejal. 'Tu je moja posetnica in prosim za vašo." Med tem ko je koristinja Dora, ki ji je bilo resnično Pavla i-me, svojemu ljubljencu prisegala. da ji je zdravnik predpisal vse to, ker je slabokrvna. — se je Dux nejevoljen odpravil iz parka. Besedi 'divji osel' in žepni nožič' sta kričala po viteškem zadoščenju. In kakor se je vse to dogodilo, sedaj niti ni imel pravice, da sam voli vrsto orožja. A to je bila še malenkost. Najbolj ga je jezilo, da se je tako nedolžno zepletel v vso zadevo. Mnogo je grešil v svojem življenju, s poročenimi, z nevestami, z izvoljenkami drugih. A dvoboja še ni doživel. Iz vil se je ii najnevarnejših položajev in ni-daj se bo moral dvobojevati česar ae mu ni pripetilo. In se-vsled mladenke, ki ji je ime Do-rajn ima rdeče ustne, o kateri rfWIiff ne ve, ki še ga pVav nič ne tiče, s katero se je pol ure razgovarjal in pri tem ni imel nlkakih skritih želja. Samo enkrat si ni ničesar poželel in vsled tega se mora dvobojevati. Razjarjen se je odpeljal proti domu. Mimo njega je defilirala pomlad, a sedaj je ni videl. Ko je prispel tja, mu je služkinja sporočila, da ga je iskala neka dama. "Katera?" je vprašal gospod Dux. "Ravno tista . . ." obraza. 'Šele 700 m je priletel i/, oblak«. Kakor je sam pri|x ves čas padanja izjj nad svojimi živci, lu bilo to zgodilo, bi zemljo mrtev. 142 tem, ko je zapustil 1 pri padalo. Potegnil in mehanizem se je sprožil in Evdokimo srečno na neko njiv stanku se je čutil popolnoma svežega, mo eno željo, da bi t Ta želja je bila uevc polnjena. POSREČEN SKOK IZ VlSlNE 8100 METROV Kaj pripoveduje ruski pilot Evdokimov Ruski pilot Evdokimov je skočil iz letala v višini 8100 m in je v 142 sekundah srečno dosegel zemljo. iNa ta skok se je pilot pripravljal letos od marca. Pri odskoku iz aeroplana se je poslužil tudi aparata za kisik, ki se je prav dobro izkazal. Ko je letalo doseglo višino 8100 m, je letalec napravil nekaj krogov. Dvose-dežni aeroplan, v katerem je čakal Evdokimov na izvršitev svojega poskusa, je bil namreč obdan od oblakov. Ko sta se pilota dvignila, je bilo lepo vreme, ki pa se je mahoma spremenilo na slabše. Ko je Evdokimov skočil proti zemlji, ga je močan zračni val obrnil, da je padal z glavo proti zemlji. V tem položaju je ostal do višine 3000 m. Prviji 400 m padanja, pripoveduje Evdokimov, sem se vrtel z neznansko brzino okolu samega sebe. Prvo plast oblakov je predrl v višini 6500 m nad zemljo. Potem je letel nekaj časa skozi prazen prostor, v višini 4000 m je prišel zopet med oblake ter je letel 500 metrov skozi megleno morje v gl oboe i no. Pogled navzdol pa sta mu močno ovirala maska za kisik in naočniki, zato je oboje strgal z NA PRODA. Proda farma, ki mleko nadrobno in ima telo. ObHcga 158 aki Suma. Štala meri 40x tiran tlak, mlekarna, pi vanje steklenic,« sobna 2 konja. Ford t rok, > mlekarno in vxe potre orodje in »troji se dobi ko j je plačati le $10AK<* V SVOJI TISKARNI Via pojasnila daj« vf* One imerne, unijako ¿ Pilite po inform»^^ M r" S.N.P.J. PRINTS —¿trss^ * CHICAGO. II I- a -»tS-H Tam m dob« as isljo TW