glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XVII	Številka 49 (611)	Titovo Velenje, 10. decembra 1981	Cena 7 din	YU ISSN 0350-5561
Slovenski rudniki
Rudnik lignita Velenje
Včeraj popoldne so na brniško letališče pripeljali posmrtne ostanke žrtev letalske nesreče Ine-xovega letala na Korziki. Na letališču so se na žalni seji zbrali najožji sorodniki žrtev te tragedije, predstavniki družbenopolitičnega življenja občin in republike, delovnih organizacij Kompas in Inex Adrie ter številni prebivalci naše republike.
Več elektrike
S proizvodnjo 382,620.000	odstotka oziroma 14.000 ton
kWh električne energije so prej-	manjše od načrtovanih) pa zago-
šnji mesec v šoštanjskih Termo-	tavljajo ob rednih dobavah
elektrarnah presegli načrt za	predvidenih količin velenjskega
53,2%. Sicer so novembra	lignita maksimalno obratovanje
proizvedli za daljinsko ogrevanje	naprav v šoštanjskih Termoe-
Titovega Velenja in Šoštanja še	lektrarnah do konca marca.
39,870.000 kWh toplotne energi-	Zaradi slabše kvalitete premo-
je. Za proizvodnjo električne in	ga, mimo velenjskega lignita bo-
toplotne energije pa so pokurili	do letos v šoštanjskifr Termoe-
490.346 ton premoga.	lektrarnah pokurili tudi okrog
Sicer je bila enajstmesečna	600.000 ton rjavega premoga,
proizvodnja (3.388,500.000 kWh	lignita in kotlovca iz Zasavskih
električne energije) v Šoštanju za	premogovnikov Trbovlje in
2,3 % nad načrtovano z	rudnikov Senovo, Laško, Ka-
elektroenergetsko bilanco. Zara-	kanj, Ugljevik, Kolubara in Sta-
di velikih potreb po električni	nari, imajo precej težav. Največ
energiji obratujejo vse naprave v	jih je pri izgorevanju premoga v
Šoštanju že od poletja naprej s	kotlih. Zaradi okvare elektromo-
polno močjo. Na ta način krijejo	torja mlina 345 MW bloka
tudi izpad proizvodnje električne	obratuje le-ta z zmanjšano mo-
energije v Jedrski elektrarni	čjo od 280 do 325 MW. Pričaku-
Krško. Zalpge premoga ria depo-	jejo pa, da bodo v zagrebškem
niji (ob koncu novembra so zna-	Rade Končarju popravili elektro-
šale 550.000 ton in so bile za 2	motor do konca leta.
TGO Gorenje
Izvršni svet SO Velenje
Občinska konferenca ZKS Mozirje
Titovo Velenje
Programsko volilna seja 0K SZDL
V torek, 22. decembra bo v domu družbenih organizacij na Konovem programska volilna seja občinske konference SZDL Velenje.
Na sejo bodo, med drugim, ocenili delo SZDL v občini v obdobju januar-december 1981 in pregledali delo organov SZDL, sprejeli programske usmeritve za
aktivnosti SZDL v letu 1982 in ocenili priprave na skupščinske volitve 1982.
Programsko volilna seja občinske konference SZDL Velenje bo sklepala še o sprejemu novih pravil občinske organizacije SZDL Velenje ter izvolila predsednika, podpredsednika in sekretarja OK SZDL Velenje.
Spet nov rekord naših rudarjev
Ustanovili centralno jamsko reševalno četo
Med slovenskimi rudarji je bila že dalj časa prisotna zamisel, da bi. po zgledu nekaterih premogovnikov v državi in tujini, tudi pri nas ustanovili Centralno jamsko reševalno službo Slčvenije. Najbolj vneti zagovorniki te zamisli so bili prav velenjski rudarji in preteklo soboto so službo tudi ustanovili.
Na priložnostni slovesnosti, k i je bila ob tej priložnosti na Trojanah so se zbrali predstavniki Rudnika Lignita Velenje, rudnikov Senovo in Laško.
Rudnika urana Zirovski vrh. Rudnika kaolina in kalcita Kamnik ter Rudnika Kanižarica, ki so podpisali sporazum o ustanovitvi reševalne službe. Slovesnega podpisa sporazuma in pravil o delu službe so se udeležili tudi predstavniki Zasavskih premogovnikov, Trbovlje in Rudnika živega srebra Idrije. Prvi se za podpis sporazuma niso odločiti zaradi znanih težav, ki
pestijo njihov rudnik, predstavnik zasavskih premogovnikov pa je napo-" vedal, da bodo to storili kmalu. Slovesnega podpisa se je udeležil tudi glavni inšpektor za rudarstvo v Sloveniji, dipl. inž. rudarstva Franc Jura-man..
Kot je med drugim zapisano v sporazumu. so ustanovili Centralno jamsko reševalno službo zaradi težnje po poenotenem in usklajenem načinu izvajanja reševalnih akcij, strokovnega usposabljanja jamskih reševalcev, nabave skupne sodobne opreme za reševanje, nabave ter skladiščenja rezervne opreme za reševalne postaje posameznih rudnikov. Ob slovesnem podpisu so posebej opozorili, da se v procesu pospešenega pridobivanja premoga lahko z dobro organizirano reševalno službo in ob najsodobnejših varnostnih napravah v veliki meri preprečijo oziroma občutno zmanjšajo nevarnosti rudarskega poklica.
0 osnutkih planov
V ponedeljek so se sešli na 156. recjno sejo člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Na seji so obravnavali osnutke planov samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje občine Velenje za leto 1982. Opozorili so na številne pomanjkljivosti v pripravljenem gradivu in predlagali, da se se-stavljalci že naslednji dan sestanejo. Na tem sestanku jih bodo seznanili na pomanjkljivosti, kijih morajo nemudoma odpraviti in kot donol-
nilo poslati v združeno delo. Predvsem je člane izvršnega sveta motilo, da osnutki planov samoupravnih interesnih skupiiosti niso pripravljeni po enotnem kriteriju in da izhajajo iz različnih predpostavk.
To je nujno potrebno v kar najkrajšem času uskladiti, saj roka sprejema planov za prihodnje leto ne smemo prestavljati. Po rokovniku pa naj bi plane samoupravnih interesnih skupnosti sprejeli do konca letošnjega leta.
Bliža se konec leta in v preostalih dneh in tednih si bodo gotovo v vseh kolektivih prizadevali, da bi naredili čim več, da bi bili rezultati gospodarjenja ob koncu leta kar najboljši.
Tudi velenjski rudarji so se odločili, da boido naredili izjemen podvig. V prizadevanjih, da bi v tem letu nakopali kar največ premoga in prispevali izdaten delež k stabilizaciji gospodarstva so se že konec avgusta oziroma v začetku septembra odločili, da bodo nakopali dodatne količine premoga. V osnovni letni načrt, ki so ga sprejeli na začetku leta, so zapisali, da bodo v letošnjih dvanajstih mesecih nakopali 4,700.000 lignita, z dodatno obvezo, ki so jo sprejeli v septembru, pa še dodatnih 134.000 ton.
Konec meseca novembra pa so komunisti na volilnih sejah osnovnih organizacij zveze komuni-
stov v jamskih temeljnih organizacij združenega dela rudnika lignita dali novo pobudo, in sicer, da bi storili vse, da bi v preostalih tednih še povečali proizvodnjo premoga tako, da bi ob koncu leta dosegli rekordni izkop pet milijonov ton nakopanega premoga. O pobudi so v dneh pred novembrskimi prazniki oziroma po njih razpravljali tudi rudarji na samoupravnih delovnih skupinah in, kot vselej doslej, tudi tokrat pokazali izredno zavest in se odločili, da bodo uresničili zahtevno nalogo. Njena izpolnitev vsekakor ne bo lahka in bo terjala od rudarjev dodatne velike delovne napore. Med drugim bodo delali zadnji dve soboti v decembru, ki sta bili sprva predvideni . kot prosti. Precej daljši pa bo do konca leta tudi njihov delavnik, saj so rudarji uvedli medizmensko delo. Torej se menjajo kar na
delovišču, kar hkrati pomeni, da . so v jami več kot osem ur.
V enajstih mesecih so rudarji iz Titovega Velenja nakopali 4,522.000 ton premoga ali 17,826 ton poprečno na dan. Za dosego rekordnega izkopa pet milijonov ton bi morali v mesecu decembru nakopati po 18.804 tone premoga na dan. To številko so V prvih dneh izpolnjevanja njihove dodatne obvezo krepko presegli. V sredo so na primer nakopali kar 19.400 ton lignita, pa čeprav je bil to prvi dan po praznikih, v četrtek, že 21300 ton, v petek 20.000, v soboto pa so dosegli nov dnevni rekordni izkop, saj so pridobili kar 22.100 ton lignita, kar je za sto ton več, kot je znašal njihov rekordni dosežek 13. maja letos. Našim rudarjem je treba čestitati za resnično velik delovni uspeh in jim hkrati zaželeti, da bi ob koncu
komitejem. Veliko časa so v razpravi namenili delovanju komunistov v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v socialistični zvezi in vseh njenih organih. Člani konference so ugotovili, da jp aktivnost komunistov v teh institucijah dokaj zadovoljiva. Pomanjkljivosti seveda ne manjka, pri čemer so zlasti poudarili nezadovoljivo delovanje v upravnem družbenem svetu za družbene prihodke, ki se je sestal vsega enkrat in to takrat, ko se je oblikoval.
Podrobno so na seji obravnavali tudi potek priprav na skupščinske volitve. Osnovna usmeritev so bile seveda naloge, ki jih imajo pri tem občinska konferenca ZK in osnovne organizacije. Na koncu so se člani konference podrobno seznanili tudi s pripravami na prog-ramsko-volilno konferenco občinske organizacije zveze komunistov. Gre seveda za sklop zelo odgovornih nalog, tako v vsebinskem in organizacijskem pogledu, kot na kadrovskem področju. Zlasti slednje je izjemno pomembno.
Med podpisom
Radijska oddaja v živo
Da bi poslušalce Radia Titovo Velenje kar najbolj podrobno seznanili s potekom priprav na skupščinske volitve 1982, in sicer z doslej opravljenimi nalogami in delom, ki Se čaka, bomo del petkove oddaje 'namenili pripravam na bližnje volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti.
Oddaja, ki bo tekla neposredno iz
radijskega studia, »v živo«, se bo začela ob 17. uri.
Vse, ki jih karkoli zanima v zvezi s pripravami na skupščinske volitve 1982 prosimo, da sporočijo mnenja, ugotovitve in vprašanja v petek, 11. decembra dopoldne na telefon 850-087, od 16,30 naprej in med samo oddajo pa na telefon 851-501.
Uredništvo Radia Titovo Velenje
Novembrski plan izvoza proizvodnje skorajda dosežen
Zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela v tovarni gospodinjske opreme Gorenje so novembra izdelali za 1 milijardo 52 milijonov dinarjev proizvodov, od tega za izvoz 361 milijonov din (po neto prodajnih cenah). Skupna novembrska proizvodnja zaostaja za načrtovano, medtem ko je bila proizvodnja za fzvoz skorajda dosežena v načrtovani višini (za predvideno zaostaja le za 1 %).
Ugotavljati je mogoče, da tovarna gospodinjske opreme Gorenje zastavljenih načrtov za leto 1981, vsem prizadevanjem navkljub, ne bo dosegla. Poglavitni razlog za manjši izvoz od predvidenega pa je manjša proizvodnja kot posledica pomanjkanja reprodukcijskih materialov in sestavnih delov.
leta dosegli rekordno letno proizvodnjo.
Sicer pa so rudarji vključno s torkom, 8. decembra nakopali v tem letu že 4.651.000 ton premoga. Do izpolnitve osnovnega letnega načrta jim je tako manjkalo le še 49.000 ton. Napovedujejo, da ga bodo dosegli"že v petek popoldan. Ta njihov delovni uspeh bodo med drugim naznanili tudi glasovi siren. Do izkopa rekordnih pet milijonov ton pa je rudarjem manjka še 349.000 ton.
Ob koncu morda ne bo odveč, če še enkrat ponovimo misel, ki smo jO zapisali že na začetku. Do konca leta ni več dolgo. Prav bi bilo, da bi vsi sledili zgledu rudarjev in si prizadevali vsak na svojem delovnem mestu, v svojem delovnem okolju, da v danih možnostih naredimo v preostalih dneh decembra čim več.
Stane Vovk
V ospredju kadrovske rešitve
V okviru programske usmeritve delovanja občinske organizacije zveze komunistov so člani občinske konference ZK Mozirje na zadnji seji obravnavali oceno delovanja komunistov v delegacijah, v občinski konferenci socialistične zveze, v družbenopolitičnem zboru, v družbenih občinskih svetih in v družbenopolitičnih organizacijah. Za to izjemno pomembno sejo je bila podlaga tudi 10. seja CK ZKS, člani konference pa so zelo kritično obravnavali delovanje delegacij zveze komunistov v političnem sistemu. Osnovno vprašanje je bilo, v kolikšni meri se je zveza komunistov vključila v politični sistem in ob tem spodbudila tudi ustrezno aktivnost komunistov v organih družbenopolitične skupnosti in družbeno-političnih organizacij.
Letos pet milijonov ton premoga
Se posebej so na nedavni seji poudarili delovanje komunistov v družbeno-političnem zboru občinske skupščine ter njihovo povezavo z občinsko konferenco in njenim
V	torek, 1. decembra, dopoldne je po vsej naši domovini boleče odjeknila novica, da je v letalski nesreči pri mestu Ajaccio na francoskem otoku Korzika, izgubilo življenje 180 naših ljudi, ki so želeli zadnji praznični dan preživeti na tem otoku v sredozemskem morju. Letalo seje iz neznanih vzrokov zaletelo v goro San Pietro. Pri tem so izgubili življenje vsi potniki in člani posadke. Bili so iz številnih slovenskih krajev, med njimi tudi štirje občani Titovega Velenja, dva iz sosednje občine Žalec, ki sta bila zaposlena v Titovem Velenju, ter trije občani Gornje Savinjske doline*
Tragično so preminuli: SLAVKA in IVAN GRAJZL, ANICA-NUŠA PODLESNIK ter CVETKA SAJKO iz Titovega Velenja, MARIJA in DRAGO TERŽAN iz Petrovč ter MILENA ATELŠEK iz Radmirja, KATARINA BIDER z Rečice in SLAVKO BRITOVŠEK iz Mozirja.
V	občinah, delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih'so se na žalnih zborih poklonili spominu tragično preminulih. V žalnih knjigah je zapisano tisoče pretresljivih izrazov bolečin ob nenadomestljivi izgubi svojcev, sodelavcev, prijateljev,
znancev..,
Anica-Nuša Podlesnik Cvetka Saj ko
Anica-Nuša Podlesnik, rojena 26. aprila 1931 Cvetka Sajko, rojena 3, aprila 1938
ANICA PODLESNIK, CVETKA SAJKO. Bili sta, ni jih in jih "ne bo več. Kruta resnica o dokončnosti njunega slovesa je neizprosno udarila med njune najdražje, med njune sodelavke in sodelavce, znance in prijatelje. Čeprav različnih življenskih poti in značajev, sta bili dolgoletni sodelavki nerazdružljivi, pravi prijateljici. Neusmiljena usoda ju je združila tudi na njunem zadnjem, od številnih skupnih potovanj in srečanj.
Nenadomestljiva je izguba za kolektiv Združenih lekarn Titovo Velenje. Izgubil je sodelavki. In neprecenljivo več. Malo jih je v kolektivu, zato so si toliko bližji, toliko bolj povezani v svojem življenskem in delovnem vsakdanjiku. Prav Anica in Cvetka sta v dolgih letih, ki sta jih namenili predanemu delu v lekarni, k temu ogromno prispevali.
Bili sta marljivi, pošteni priljubljeni. Vsi soju cenili, ju imeli radi, kot sta imeli radi njih in svoje delo Anica in Cvetka. Bolečina je zato še globlje segla v njihova srca. Negotovost ob nasprotujočih si sporočilih je budila upanje. Ni se uresničilo. Dokončnost nenadomestljive izgube je bila neusmiljena, srcu in razumu ne-dojemljiva.
Tistega turobnega dne seje spremenilo vse. Delo v lekarni so opravljali samodejno, kar so pač mogli in morali. V globoki žalosti in solzah človečnost ni zamrla. Kako bi le mogla. V Združenih lekarnah bodo po svojih močeh pomagali nadomestiti tisto, kar se nadomestiti ne da, ne doma, ne na delovnem mestu.
ANICA PODLESNIK je odšla na pot
Slavka Grajžl, rojena 3. maja 1933
Ivan Grajžl, rojen 7. avgusta 1932
Slavka in Ivan Grajžl
brez povratka v svojem 50. letu. Skoraj 29 jih je namenila vestnemu delu v lekarnah. Najprej Šoštanj, zatem Velenje. Vedno je bila dobre volje, nasmejana, vedra. Polna vere v lepši jutrišnji dan, v življenje, je lajšala skrbi sodelavcem ob najrazličnejših težavah. Marljiva in natančna je bila prva pri vsakem delu. Njena vedrina in človeška toplina je obogatila vsako družbo. Številni znanci in prijatelji to vedo. Sindikat je bil vsa leta in do nedavnega njena skrb. Bila je izjemna organizatorka, predsednica računovodskega društva Titovo Velenje in nazadnje tudi predsednica delovne skupnosti. Vodila je eno samo sejo. V Združenih lekarnah je praznina neskončna. Izgubili so svojo Nušo.
CVETKI SAJKO seje življenje izteklo v 43. letu. Sreča ji ni bila pogosta ži-vljenska sopotnica. Težko otroštvo, strahote druge svetovne morije in tudi kasnejše težave, so neizbrisno zaznamovale njeno osebnost. Bila je tiha, marljiva, natančna. Sprostitev je poiskala v neumornem delu, v skrbi za ljudi. Usluge in pomoči jim ni odrekla nikoli in njen delavnik je pogosto trajal 24 ur. V Šoštanju to dobro vedo in zlasti v Šmartnem ob Paki, kjer je nazadnje delala. Rada je odšla v Šmartno, saj je ob samo dopoldanskem delu našla več časa in ljubezni za hčerko. Šmarčani sojo imeli-radi in pre-nekatera solza se jim utrne ob pogledu na zaprto lekarno. Predana delu seje vedno zavedala le dolžnosti, pravic ni poznala. Zase jih ni terjala, ne na delovnem mestu, ne v svoji krajevni skupnosti. Cvetke ni več.
Slavke Grajžl ne bo več med delavci Gorenja. 1. decembra je bila na letalu, ki je treščilo v skalnate vrhove Korzike. Ob njej je sedel njen mož Ivan.
Slavka Grajžl je bila letos med jubilanti dela z dvajsetletno neprekinjeno zvestobo Gorenju. Rodila seje leta 1933 v Škalah. Najprej se je zaposlila na rudniku, leta 1960 pa je prišia v Gorenje. Najprej je delala kot čistilka, nato pa je bila nekaj časa kurirka. Vse večji obseg dela in nove proizvodne naloge pa so zahtevale tudi poštno službo, ki jo je prevzela Slavka. Tedaj je prejemalo Gorenje le od 10 do 15 pošiljk, danes pa je pošiljk že od 800 do tisoč dnevno. Do nesrečnega 1. decembra je t)ila Slavka Grajžl vodja poštne službe v Gorenju, v kateri je bilo skupaj osem zaposlenih.
Slavka je ljubila svoje delo, saj je pred nedavnim o njem dejala: »Delo je precej razgibano, pa tudi veseli me. Prav pogrešala bi takšno deio, če bi šla kam drugam. Res je bilo pred 20 leti lažje, ko sem bila sama. Rast in širitev Gorenja je tudi zahtevala vedno več dela, vedno odgovornejše delo. Pošte je veliko vsak dan in pravi čas mora priti v prave roke ...«
Slavka Grajžl je bila tudi družbenopolitično aktivna, saj je bila delegat v samoupravni delavski kontroli sozda Gorenje.
Delavci Gorenja bodo ohraniii svojo vestno sodelavko v trajnem spominu, prav tako pa se bodo spominjali tudi Franca Terglava, kopilota v nesrečnem letalu. Franc Terglav je namreč še pred dvema letoma pilotiral njihovo poslovno letalo.
• • •
Z nadzornikom Ivanom Grajžljem je izgubil kolektiv tozda Klasirnica Rudnika lignita Velenje resnično prizadevnega, odločnega in družbenopolitično angažiranega sodelavca. Izgubo človeka, ki je resnično lahko bil prav vsem vzor komunista in aktivista, bo — kot pravijo
sodelavci — resnično težko nadomestiti, sicer pa bo Ivan Grajžl tudi novim generacijam za zgled, kakšen naj bo delavec v naši samoupravni socialistični skupnosti.
Potem, ko seje izučil za ključavničarja se je Ivan Grajžl v začetku 1950. leta zaposlil v velenjskem Rudniku lignita. Vmes je bil v JLA, osem let paje delal v Gorenju, da bi se avgusta lani vrnil v rudarski kolektiv, v temeljno organizacijo združenega dela Klasirnica. Vseskozi seje dodatno izobraževal in usposabljal, saj se je zavedal, da je znanje za vsako delo še kako pomembno. Opravil je izpit za nadzornika, pred desetimi leti pa je končal delovodsko šolo kovinske stroke. Med priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, pa je tudi medalja dela.
Ivan Grajžl pa je bil tudi prizadeven sodelavec in odbornik Avtomoto društva Šaleška dolina v Titovemi Velenju. Bilje med ustanovitelji avtomoto krožka; po letu 1958, ko je bilo ustanovljeno avtomoto društvo, pa se je pridružil društvenim članom in odbornikom ter jim ostal zvest vse do tragične smrti. Z nesebičnim delom je veliko prispeval za razvoj društva. Bil je pobudnik za številne novosti pri izdelavi tehnične opreme, kije ni bilo mogoče dobiti. Podobno kot v službi je tudi v prostem času dokazoval vsestransko sposobnost in pri tem dosegal pomembne uspehe. Ni bilo naloge, kije ne bi opravil. Ni mu bilo žal časa, ki ga je namenil za delo in razvoj društva. Kot športni funkcionar pa je sodeloval pri izvedbi vseh prireditev, ki jih je organiziralo društvo in ki so si pridobile sloves širom po svetu.
Za požrtvovalno delo in neumorno vnemo je prejel Ivan Grajžl najvišja priznanja Avtomoto društva Šaleška dolina Titovo Velenje in Avtomoto zveze Slovenije.
S tragično smrtjo Ivana Grajžla je Avtomoto društvo Šaleška dolina izgubilo najbolj predanega društvenega delavca, ki ga bo resnično težko nadomestiti.
Žalni zbor v KS Stara vas
V objemu gore San Pietro so preminuli tudi trije krajani krajevne skupnosti Titovo Velenje—Stara vas iz soseske Pod parkom: Ivan Grajžl, Slavka Grajžl in Ana-Nuša Podlesnik. Na žalnem zboru
samoupravnih organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij te krajevne skupnosti, so se poklonili spominu svojih sokrajanov in izrekli svojcem izraze globokega sočustvovanja.
Milena Atelšek Katica Bider Slavko Britovšek
Marija Teržan, rojena decembra 1931
Drago Teržan, rojen 26. decembra 1922
Marij a in Drago Teržan
Milena Atelšek, rojena 18. oktobra 1948
Slavko Britovšek, rojen 21 .junija 1936
Kruti udarec usode je zadal neizrekljivo bolečino toplim domovom MILENE ATELŠEK v Radmirju, KATICE BIDER na Rečici in SLAVKA BRI-TOVŠKA v Mozirju, njihovemu življenjskemu in delovnemu okolju. Želja po spoznavanju neznanega sveta jih je na krilih ponosne jeklene ptice vodila samo do skalnega pogorja sredi prostranstev Tirenskega morja, kjer so se njihove usode strnile v eno samo, v smrt.
V skalovju je ostalo grozljivo razdejanje, v družinah nenadomestljiva izguba treh skrbnih staršev in zakoncev in na Zgornjesavinjski zadrugi boleča vrzel ob nedojemljivi izgubi dolgoletnih prizadevnih sodelavcev.
•••
MILENA, SLAVKO. KATICA.
Ni jih več. Radoživost njihovih obrazov je otrpnila v prerano smrt. Ostal je le še spomin na priljubljene sodelavce, tovariše, prijatelje. Spomin in opomin, kiju z besedo ni moč prav opisati.
Katarina Bider. rojena 21. oktobra 1933
Od 48 let svojega življenja in ustvarjalnega dela jih je KATICA BIDER 33 namenila delu na zad/ugi. Po končanem šolanju je leta 1948 v težavnih razmerah povojne izgradnje krepko poprijela za delo na tedanji kmetijski zadrugi Rečica. Po trinajstih letih so se zadruge združile v Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo in Katica je na novem delovnem mestu, a za isto mizo, vztrajala še celi dve desetletji. Le še dve leti jo je ločilo od upokojitve. Ne boji dano, da bi jo uživala. Vse prerano se je podala na usodno pot brez povratka — k možu in otrokom, na svoje priljubljeno delovno mesto, v svoj kraj.
•••
Življenjska pot SLAVKA BRITOV-ŠKA seje zaključila v njegovem 45. letu. Dvajset jih je žrtvoval delu v zadrugi. Razen krajšega začetnega obdobja je vsa leta svojega prizadevnega dela namenil lastni kmetijski proizvodnji. Lani je zaradi svoje priljubljenosti in priznanih sposobnosti postal vodja te delovne enote in predsednik delavskega sveta v temeljni organizaciji Blagovni promet. Živ je še spomin na dni ob zadnjem prazniku občine Mozirje, ko je prejel priznanje za svoje dolgoletno ustvarjalno delo, na trenutek, ko je prerezal otvoritveni trak pred novo mehanično delavnico. Neizbrisen je spomin na njegov lik, še bolj je moreča praznina ob izgubi skrbnega očka in vzornega moža.
MI LEN A ATELŠEK je svoje zapustila še v cvetu mladosti. Pred nedavnim je slavila šele 33. rojstni dan. Deset delovnih let je posvetila vestnemu delu v zadružnem avtoparku. Močno je ljubila planine, naravo, cvetje. Na gori je ugasnilo njeno mlado življenje. Rada je pela in za vedno je umrl njen glas v vrstah ženskega pevskega zbora na Ljubnem. Dobre žene ni več, za vedno je za hčerkici Blanko in Anitko usahnila toplina materinskega srca.
Usodna letalska nesreča nam je za vedno iztrgala sodelavko Marijo Teržan, vršilko dolžnosti vodje gospodarskega sektorja, sicer pa koordinatorja plansko analitske službe. V vrstah delovne skupnosti je nastala vrzel, za katero si v tem trenutno ni mogoče predstavljati, kdaj bi jo lahko zapolnili.
Marija je s svojim delom, poznavanjem in izkušnjami suvereno obvladala področje načrtovanja delovnih in finančnih programov, sporazumevanja v svobodni menjavi dela in analiz poslovanja vseh TOZD in DO. Pri skromni delovni zasedbi plansko analitske službe je žal večino elementov, izračunov in analiz s tega področja sama opravljala tako, da svojega znanja ni mogla, niti utegnila prenašati na sodelavce. Zato bo mogoče le z dodatnimi, skupnimi napori vseh delavcev gospodarskega sektorja in poslovodnih delavcev Zdravstvenega centra kolikor toliko normalno nadaljevati te pomembne poslovodne naloge.
Marija Teržanova seje kot poznavale«, analitik zdravstvenih parametrov
in
uveljavila tudi izven Zdravstvenega centra, posebej pa v neposrednem sodelovanju s strokovnimi službami OZS Velenje in MZS Ravne na Koroškem. Aktiyno je delovala v republiški koordinaciji za svobodno menjavo dela pri Republiški zdravstveni skupnosti Slovenije.
V osmih letih službovanja v zdravstvu se je vseskozi zavzemala za uveljavitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in z neprestano prisotnostjo in aktivnostjo v vseh samoupravnih organih zdravstvenega centra s strokovnimi predlogi in razlagami veliko prispevala k boljšemu in kvalitetnejšemu samoupravnem odločanju.
7. decembra bi naša Marija praznovala 50-letnico rojstva. Polna načrtov, zamisli in življenjskega optimizma je želela preostala leta do upokojitve še naprej preživeti na obeh neločljivih kolosekih delovnih dolžnosti in družine. Z možem Dragom, inšpektorjem SDK v Titovem Velenju, sta se namreč izredno razumela in dopolnjevala, doma rešila marsikatero službeno vprašanje, predvsem pa ves prosti čas posvetila družini in vzgoji obeh otrok. Ustvarila sta si dobre življenske pogoje, otroka sta se že osamosvojila, a ostala v najtesnejši zvezi s staršema. Posebno mesto sta v njunem življenju začeli prevzemati obe vnučki.
Življenje je okrenilo drugače. Želja po potovanju, spoznavanju lepot in znamenitosti sveta, je bila za Marijo in Draga Teržana, po spletu neštetih naključij, tragično prekinjena. Končala se je življenjska pot dveh izredno delovnih, naprednih in poštenih ljudi, kiju bomo vedno „pogrešali. Delavci Zdravstvenega centra iji delovne skupnosti še posebej
pogrešali tovarišico Marijo, ki jo bomo za zgled delavnosti in kreativnosti še dolgo in neprenehno uporabljali pri spodbujanju lastnega dela.
Marjan Rabič
•••
Življenje smo navajeni sprejemati v človeško sprejemljivih in naravno danih zakonitostih. V takšnih miselnih okvirih sprejemamo tudi slovo naših dragih, sorodnikov, sodelavcev, znancev.
Dogodkov, ki so v nasprotju z našimi merili, preprosto ne moremo doumeti. Nepričakovan poseg usode spremeni tok življenja družine, okolja in delovne skupnosti.
Tako doživljamo izgubo sodelavca Draga Teržana tudi delavci službe družbenega knjigovodstva, podružnice Titovo Velenje. Poln sil in življenjskega poleta — ne, ne moremo dojeti, da seje njegovo življenje končalo v razbitinah letala na strmih pobočjih San Pietra.
Rodil se je 26. 12. 1922 v Petfovčah. Dokončal trgovsko šolo. Med vojno seje odzval klicu svobode in bil novembra 1945 demobiliziran.
Zaposlil se je januarja 1948 v Narodni banki, podružnici Žalec, po letu 1953 pa je skoraj sedem let delal na inšpekcijskih poslih pri takratnem okrajnem ljudskem odboru Celje. Njegovo delovno zavzetost je spremljala tudi želja za strokovnim usposabljanjem. Ob delu je dokončal ekonomsko šolo v Celju in nadaljeval s študijem na pravni fakulteti. Vmes sije ustvaril družino z ženo Marijo. Njuno srečo sta dopolnjevala sin Drago in hčerka Metka; polna ustvarjalne moči sta z ženo zgradila topel dom.
Od 1. 12. 1959 je delal v Narodni banki in Službi družbenega knjigovodstva v Celju. To so bila leta življenjske rasti in strokovne izpopolnitve.
Ob ustanovitvi Službe družbenega knjigovodstva, podružnice Velenje je zaradi potreb po ustreznih kadrih menjal delovno okolje in prišel v Velenje. Svoje znanje je prenašal na sodelavce, ob raznih nejasnostih v predpisih je pomagal z izkušnjami iz primerov v preteklosti.
Njegovo delo je vedno prevevala velika zagnanost, vmes pa je še vedno našel čas za humor. V petek, pred prazniki, je zaradi odsotnosti v prvih dneh decembra že začel pisati pooblastilo za opravljanje svojega dela. Bila je šala, kdo od nas bi takrat slutil, da se poslavljamo brez slovesa ...	i
Čutimo praznino — pogrešali bomo njegove dolgoletne izkušnje, delovno zavzetost ij^iviljefljsko vedrino.
iižbo oi_; •	Jakob Grošl
Tozd tovarna usnja Šoštanj
H
IU Vrhnika neti smelo biti vseeno, kaj bo s šoštanjsko usnjamo
Zaradi pomanjkanja surovin in reprodukcijskih materialov, domačih in iz uvoza, je vse več težav. Vzroke zanje pa ni iskati zgolj v omejevanju uvoza z namenom, da bi izboljšali zunanjetrgovinsko bilanco, pač pa tudi v nevzpostavljenih dohodkovnih odnosih med domačimi proizvajalci surovin in predelovalci oziroma neuveljavljenih družbenoekonomskih odnosih nasploh. Primer Tovarne usnja Šoštanj, tozda Industrije usnja Vrhnika, najbolj zgovorno potrjuje navedeno trditev.
I
I LI
Zaloge izginjajo kot »kafra«
Zadnje tedne se zaloge surovin kož v šoštanjski usnjarni, podobno pa tudi polizdelkov, zmanjšujejo kot še nikoli. Vprašanje je še, koliko časa bo še mogoče kolikor toliko nemoteno delati, pa čeprav je dnevni na-mok, v primerjavi z razpoložljivimi zmogljivostmi, že celo leto nižji. Domačih kož je vse manj, na uvožene pa ni mogoče računati, če ni izvoza!
Razumljivo je, da 530 delavcev, kolikor jih trenutno zaposluje tozd Tovarne usnja Šoštanj, vse bolj zanima, kaj bo z njimi, če ne bo kož. Da bi poiskali oziroma dobili odgovor na to poglavitno vprašanje sedanjega trenutka, je med drugim osnovna organizacija ZK sklicala razširjeni sestanek, na katerega so prišli tudi najodgovornejši predstavniki Industrije usnja Vrhnika. Preveč optimistično je bilo pričakovanje nekaterih, da bo lahko sestanek »predpisal recept« za razrešitev težav, ki v tem trenutku še posebej pestijo zaposlene v usnjarni v Šoštanju. Takega recepta sestanek osnovne organizacije ZK tudi ne more »predpisati«. Žal pa na sestanku niso podrobno opredelili naloge komunistov — poslovodnih delavcev, članov samoupravnih
organov in družbenopolitičnih organizacij in določili roke, do katerih je treba opraviti posamezne naloge. To bi bilo vsekakor potrebno, da bi lahko, če naloge ne bi bile opravljene, ugotavljali tako idejnopolitično kot samoupravno odgovornost posameznikov. Zadnji sestanek, ki ga je sklicala osnovna organizacija ZK pa je potekal, bodi mimogrede omenjeno, tudi bolj kot monolog oziroma dialog poslovodnih delavcev Industrije usnja Vrhnika, Tovarne usnja Šoštanj in gostov z navajanjem že dalj časa znanih dejstev in obojestranskih obtožb, pri čemer so bili prisotni na sestanku, z nekaj izjemami, zgolj poslušalci.
Se cilji, opredejeni leta 1974, uresničujejo?
Omenjeni sestanek svojega namena zagotovo ni dosegel, vsaj ne v večji meri. Ostajajo pa, razumljivo, dejstva in odprta vprašanja, na katera bo treba poiskati odgovor.
Zdi se, da bi bilo treba nemudoma nepristransko oceniti, kako se uresničujejo cilji, ki so bili opredeljeni leta 1974 ob vključitvi Tovarne usnja Šoštanj v Industrijo usnja Vrhnika. Ve-tjetno bi bilo v primeru, če bi bile že na vsem začetku odločneje
zastavljene aktivnosti za dosledno uveljavitev ciljev, stanje tudi v tem trenutku drugačno', kot je.
Pred sedmimi leti sta bila ob združevanju poudarjena zlasti še naslednja skupna interesa:
—	delitev dela znotraj Industrije usnja Vrhnika in
—	skupno načrtovanje razvoja.
Resnično nerazumljivo pa je, da je slišati po sedmih letih še zmeraj očitke, in to z obeh strani, na račun odnosov med Tovarno usnja Šoštanj in DSSS Industrije usnja Vrhnika oziroma neuveljavljenih družbenoekonomskih in dohodkovnih odnosov znotraj Industrije usnja Vrhnika, posebej še med usnjarnami Šoštanj in Vrhnika. Da s temi odnosi resnično ni vse v redu opozarja, med drugim, tudi podatek, ki je bil izrečen na zadnjem razširjenem sestanku v Šoštanju in ki ga ni nihče niti poskušal ovreči:
• medtem, ko Tovarna usi.ja Šoštanj ob koncu septembra ni mogla nameniti v sklad skupne porabe in v poslovni sklad niti dinarja, je usnjama na Vrhniki samo v poslovni sklad izdvojila kar 114 milijonov dinarjev. V Šoštanju še dodajajo, da na Vrhniki ni težav pri oskrbi s surovino, nasploh pa tam predelujejo tudi kvalitetnejše kože. Ceno preusmeritev je plačal šoštanjski kolektiv
Znano je, da so morali v Tovarni usnja Šoštanj zaradi težav pri oskrbi s surovinami, kožami, kar dvakrat po letu 1974 preusmerjati proizvodnjo.
Za Industrijo usnja Vrhnikaje bila ta preusmeritev nujna, saj so ustvarili boljše pogoje za delo drugih dveh tozdov — na Vrhniki in v Šmartnem pri Litiji. Vendar pa je ceno obeh preusmeritev plačal šoštanjski kolektiv, obljubljeni pomoči Vrhnike navkljub.
Tovarna usnja Šoštanj dosega po preusmeritvah slabše poslovne rezultate, kar se — razumljivo — odraža tudi na osebnih dohodkih zaposlenih. Zanimivi pa so tudi podatki o izvozu. Medtem ko so Šoštanjčani še pred šestimi leti prodali na tuje kar za 3,754.000 dolarjev izdelkov. se je izvoz spričo preusme-ijanja zmanjševal tako, da bo leta 1978 naprej izvozijo letno le še za okrog 600.000 dolaijev izdelkov, v pretežni"meri konfekcijo.
Leta 1979 je bil med usnjar-nama Šoštanj in Vrhnika uveljavljen. zaradi različnih proizvodnih pogojev, skupni program proizvodnje svinjskega usnja, sprejeto pa je bilo tudi načelo skupnega prihodka za to proizvodnjo. Od novega leta 1981 naprej pa to načelo ne velja več. Zakaj?
Kako doseči željeno in nujno preusmeritev proizvodnje
Gotovo je, da proizvodnja usnja v Šoštanju, dolgoročno gledano, zaradi vse večjega pomanjkanja kož ni perspektivna. Vprašanje pa je, s katerimi programi bi bilo mogoče zdaj, v zaostrenih pogojih, zagotoviti željeno in nujno preusmeritev proizvodnje. Zato bo gotovo potrebno, ob poenotenju poslovne politike v okviru Industrije
usnja Vrhnika, poiskati rešitve za nastale težave v šoštanjski Tovarni usnja znotraj delovne organizacije Industrije usnja Vrhnika, kije skupaj z velenjsko družbenopolitično skupnostjo, prva in najbolj odgovorna za to, da se zagotovi delo in perspektiva zaposlenim v šoštanjski Tovarni usnja. Kaže pa. da se na Vrhniki te odgovornosti v vsej celovitosti ali ne zavedajo, ali pa jo niso pripravljeni prevzeti. Gotovo pa je tudi, da v Tovarni usnja Šoštanj vse doslej niso bili zadosti vztrajni, da bi dobili nedvoumne in javne odgovore na vprašanja, ki so že sedem let kamen spotike, v okviru samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Industrije usnja Vrhnika.
Poraja pa se tudi vprašanje, ali je bilo resnično treba čakati kar sedem let, da so dosegli odnosi med Tovarno usnja Šoštanj in Industrijo usnja Vrhnika vrelišče oziroma ledišče, kakor kdo pojmuje, da bi naposled vendarle postavili piko na i. Nobenega dvoma ni, da je Tovarna usnja Šoštanj še zmeraj tozd Industrije usnja Vrhnika, da preusmerjanje proizvodnje ne poteka po predvidevanjih itd. Zato bo treba resnično vse težave, s katerimi se srečuje šoštanjski kolektiv, kar najbolj zavzeto in odgovorno razrešiti znotraj Industrije usnja Vrhnika, seveda z aktivnim sodelovanjem vse, ki so pri tem dolžni sodelovati.
Pripravljeni prvi ukrepi znotraj Tovarne usnja Šoštanj
Zanimalo nas je. kaj vse je že bilo storjeno v Tovarni usnja
Šoštanj po nedavnem sestanku osnovne organizacije ZK, da bi pospešili razreševanje težav. Izvedeli smo, da v Industriji ushja Vrhnika še zmeraj ni potrebne pripravljenosti, da bi šoštanjska usnjarna dobila več kož, predvsem pa tudi kvalitetnejše kože. Ker ni izgledov, da bi bilo več surovin, so začeli v Šoštanju pripravljati ukrepe, ki so jih obravnavali v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih jedrih.
Do konca leta bodo skušali zagotoviti izkoriščenost zmogljivosti z dodelavnimi posli za Konus iz Slovenskih Konjic. V obratu Konfekcija bodo uvedli drugo izmeno, predtem bo treba nadomestiti nekatere že iztroše-ne dele opreme, s čimer bodo zagotovili delo za okrog 30 delavk iz usnjarne.
In ker ni izgledov, da bi v letu 1982 namakali več kot 12 ton surovih kož na dan. bo treba nekaj dset delavcev prezaposliti, in to v kolektivih v občini Velenje. Strokovna komisija delavskega sveta bo pripravila podrobnejša merila za prezaposlovanje.
Pospešeno pa iščejo v šoštanjski Tovarni usnja partne-rje, ki bi jim zagotavljali surovine in pomožne materiale in za katere bi potem opravljali do- ■ delavne posle. Tudi na ta način I naj bi. seveda ob zmanjšanem dnevnem namoku, zagotovili kolikor toliko normalno proizvodnjo in zasedenost zmogljivosti.
Marijan Lipovšek
I
Prejeli smo
Nekatera vprašanja socialistične vzgoje mladine
Ko razpravljamo o aktualnih vprašanjih socialistične vzgoje mladih seveda ne moremo mimo objektivnih pogojev, v katerih se oblikuje mlada generacija. Če želimo socialistično vzgojiti človeka, potem moramo vedeti in povedati, kaj je socialistično, katere so temeljne vrednote naše samoupravne socialistične družbe.
V pričujočem sestavku želimo opozoriti na nekatere pojave, ki zlasti negativno vplivajo na socialistično vzgojo naše mlade generacije.
Vsi dobro vemo, da si mlad človek rad išče vzornike, poznamo pa tudi pregovor »besede mikajo — zgledi vlečejo«. Ob prizadevanjih, da našo mlado generacijo vzgajamo in vzgojimo čimbolj v socialističnem duhu, si moramo zastaviti naslednje vprašanje: Ali imajo naši mladi ljudje danes dovolj vzornikov, dovolj prepričljivih besed in zgledov, po katerih se bodo ravnali. Ali še drugače: ali smo znali in uspeli mladim dovolj približati vzornike, zglede, socialistične vrednote, da jih bodo prevzeli, osvojili, se zanje borili, ne pa se jih le učili?
Vemo, da je najmočnejši dejavnik socializacije človeka prav neposredno okolje, v katerem človek živi, se razvija in si v spletu mnogih dejavnikov oblikuje svoj jaz in svetovno nazorski pogled. Zastavimo si vprašanje: Je to okolje takšno, da dovolj močno deluje v smeri socialistične vzgoje mladega človeka? Ali delujejo v tem okolju dovolj močne subjektivne sile, ki z vidika lastne odgovornosti znajo in uspevajo v večini primerov uveljaviti idejno bistvo socialističnih vrednot naše družbe in vplivati na varovanje pridobitev socialistične revolucije? Teh nekaj vprašanj sem nanizal zato, da bi vsak zase in skupaj ocenili pogoje in razmere, ki vplivajo na socialistično vzgojo mladih.
Poskusimo socialistično vzgojo naše mlade generacije oceniti skozi uveljavljanje temeljnih vrednot naše družbe, v svojem delovnem in življenjskem okolju s tem, da ocenimo, koliko so spoštovane naslednje vrednote
— človek kot svobodna, humana in ustvarjalna osebnos'.
—	samoupravljanje — kot proces samoučlovečenja družbe in oblika potrjevanja in izražanja svobodne ustvarjalne osebnosti ter proces preseganja raznih oblik odtujenosti človeka in hkrati sistem naše družbene ureditve,
—	bratstvo in enotnost kot izraz odnosov, temelječih na politični zavesti o povezanosti in soodvisnosti našega nacionalnega obstoja v socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti,
—	svoboda kot pogoj in možnost vsestranskega razvoja ustvarjalne osebnosti kot posameznika in naroda, torej kot splet demokratičnih odnosov, v katerih si človek sam kuje svojo srečo in pogoje za osebni, socialni in nacionalni razvoj,
—	solidarnost — kot oblika osebne in družbene zavesti vsak trenutek pomagati sočloveku, drugemu narodu ali ljudstvu, takrat, ko potrebuje pomoč, z občutkom odgovornosti za srečo sočloveka,
—	patriotizem kot izraz ljubezni do domovine, lastnega naroda in čuvanja pridobitev NOB in revolucije ter kulturne dediščine,
—	enakopravnost kot izraz dejanskih družbenih pogojev za enakopraven razvoj slehernega človeka, naroda oz. narodnosti,
—	humanost — kot osebna in družbena zavest o spoštovanju slehernega človeka in način reševanja medčloveških odnosov, borbe proti rasizmu, apartheidu in vsem oblikam izkoriščanja in neenakosti ljudi, s krepitvijo človekovega dostojanstva,
—	pravičnost, iskrenost, odgovornost, demokratičnost, angažiranost, delavnost, to so vrednote, ki jih verjetno ni potrebno posebej opredeljevati.
Le s stalnim razvijanjem, njihovo uveljavitvijo v praksi ter z vzgajanjem mladega človeka v duhu teh vrednoot lahko dosežemo, da bodo sedanje in bodoče generacije, ki se niso kalile v vojni in revoluciji, deležne dovolj socialistične vzgoje in se same borile za poglabljanje teh vrednot in njihovo prevzemanje ter prenašanje na nove generacije.
Mlad človek mora čutiti povsod, v šoli, v družini, v okolju, kjer živi. da se te vrednote
spoštujejo, da se ljudje na vsakem koraku, zlasti pa v družbenopolitičnih organizacijah, borijo za uveljavljanje teh vrednot, da imajo te vrednote pri ljudeh več veljave, kot npr. stremuštvo, egoizem, nacionalizem in razni drugi -izmi- z negativnim predznakom
Brez konkretne družbene prakse, v kateri bodo primeri teh vrednot dejansko prednjačili, ni prave družbene klime in pogojev, ki morajo pozitivno vplivati na socialistično vzgojo mladega človeka. S pojmom — konkretna družbena praksa' — mislim na družbene odnose in dejavnike, ki pri mladem človeku krepijo zaupanje in ljubezen do domovine, socializma, samoupravljanja in spodbujajo angažiranost ljudi v tej smeri.
Seveda mlad človek potrebuje tudi ustrezne pogoje za razvedrilo — otroška in športna igrišča, rekreacijske objekte, dobro organizirane in pravilno vodene družabne aktivnosti, ki ga bodo pritegnile. Rabi pogoje za zabavo, če želimo, da ne bo prepuščen cesti, brezdelju in vplivom mnogoterih negativnih dejavnikov in da bo sam pri sebi ugotavljal, da prej naštete vrednote niso le proklamacija, ampak resnična bit naše družbe. Razumeti mora, zakaj se velja boriti za te vrednote, zakaj so ljudje zanje umirali.
Generično bistvo človeka je zavestna — načrtna ustvarjalnost, torej ustvatjalno delo. Ali smo storili dovolj kot vzgojitelji
—	učitelji in starši — kot družba in njene subjektivne sile, da bi pri mladem človeku z dovolj zglednimi primeri, preko konkretne prakse, vplivali na-obliko-vanje zavesti, da je smisel življenja v delu, da je vsako delo cenjeno, in da le ustvarjalno delo prispeva k oblikovanju nove vrednosti v družbi. Vse preveč je še primerov, ko kot starši dopovedujemo svojim otrokom »uči se, da ti v življenju ne bo treba delati«. Mišljeno je seveda ftzčno
—	proizvodno delo. Ali se zavedamo dovolj negativnosti tega prigovora in vrste drugih, kot so: »moj sin ne bo knap, ali zidar, čevljar in podobno?
S takšnimi nasveti in vplivi ne dosegamo le tega, da bi se otrok bolje učil, ampak ustvarimo pri
mladem človeku odklonilni odnos do rudarskega, zidarskega ali čevljarskega dela in poklica, sočasno pa izražamo podcenjevanje tovrstnega dela in nehote ga skušamo napraviti celo za sramotilnega.
Od kod ta malomeščanska (»purgerska« miselnost. V kakšnih krogih se razvija. Ali se ljudje, ki skušajo s takšnim razmišljanjem in odnosom do dela vzgajati svoje potomce, sploh zavedajo, da bi tudi sami bili precejšnji reveži — v duhovnem in materialnem smislu, če bi ne bilo rudarjev, zidarjev, čevljarjev in še vrste drugih proizvodnih poklicev.
Ali se zavedamo, da skozi takšen odnos do rudarskega dela oz. poklica, oblikujemo tudi v zavesti otroka podcenjevalni odnos do ljudi, ki opravljajo takšno delo. Torej gre za vzgojo, ki ima za posledico nastajanje zavesti o bolj cenjenih in manj cenjenih ljudeh, o gospodih v belih plaščih in delavcih v modrih »ban-durah«.
V isti koš sodi tudi drug pojav malomeščanščine, ki bi ga s popačenko imenoval »gospoda-kanje«. Gre za pomanjkanje osnovnega socialističnega — kulturnega bontona. Eden od ciljev naše revolucije je bil, da bi bili vsi delovni ljudje in občani tovariši. Zakaj so tedaj potrebni nazivi »gospa doktor, gospod inženir, gospa in gospod«?
Vedno pogostejši so pojavi, da te otroci na ulici ali na dvorišču pred stanovanjskim objektom ne znajo nazvati drugače kot: gospod, koliko pa je že ura? Tovariši in tovarišice so potemtakem samo še v šoli?!
Postavlja se mi vprašanje, ali nam je beseda tovariš kot izraz iskrenega prijateljstva in enakopravnosti med ljudmi, znanci in sosedi, tuja, ali pa želimo z nazivom gospod in gospa, izkazovati svojo ponižnost in sveto-hlinstvo do »gospodov« z željo, da bi nas tudi oni povzdignili v »gospode«.
Najhuje je to, da je ta pojav najmočneje prisoten prav pri mlajših, pri povojni generaciji.
Naslednje vprašanje, ki mu želim z vidika socialistične vzgoje mlade generacije dati poseben poudarek in mu bomo morali v bodoče posvetiti več pozornosti, je naš odnos do nekaterih pojavov v kulturi in zlasti v kulturno-
zabavnem življenju. Gre za vprašanje našega odnosa do raznih vrst »pank glasbe, ultra revolucionarnega pesništva in druge revolucionarne zabavne umetnosti«. Ne želim biti starokopiten, vendar ne morem mimo našega nekritičnega odnosa do vsebine tovrstne glasbe in pesništva, ki sta se razvila v pogojih razkrajajoče se kapitalistične družbe, katere prava demokracija se kaže v obstoju raznih getov, rasizmu, apartheida in oboroževalne tekme, ki peha človeštvo na rob propada, torej v družbi, kjer je človek danes bolj odtujen in tudi izkoriščan kot kdajkoli prej.
Ali je tudi naša družba takšna, zlagana, brez solidarnosti, brez proletarskega humanizma in svobode? Ali so res »Pankrti« nov rod naših poetov? Ali pa gre le za povsem nezavestno in nekritično sprejemanje nečesa, kar bi naj zapolnilo prazen prostor, iz katerega so se umaknile oz. ga niso v zadostni meri zapolnile ustvarjalne sile naše družbe.
Smo se že vprašali, ali imajo ti pojavi kaj skupnega s Titovo potjo v prihodnost. Prav gotovo ničesar. Kaj nam je tedaj storiti? Poglobiti idejno vzgojo, družbenopolitično delo z mladimi, boriti se za bolj dosledno spoštovanje temeljnih socialističnih vrednot, dosledneje in odgovorneje uresničevati samoupravno pot razvoja, več delati z mladimi, nuditi jim drugačno — našim socialističnim razmeram sprejemljivo zabavo in društveno dejavnost.
V večji meri moramo pri mladih razvijati občutek odgovornosti, pa ne le s tem, da kažemo na druge ... Naučiti jih moramo razlikovati socialistične vrednote od vrednot kapitalističnega sveta, resnično revolucionarnost od ultralevičarskega protesta. V večji meri bo potrebno razvijati soodvisnost šole od okolja. Bolj bomo morali začeti preverjati, kakšna je resnična idejnost pouka in vsebina svobodnih dejavnosti v šoli. koliko so komunisti v teh ustanovah kritični do raznih pojavov, ki nimajo veliko skupnega s socialistično vzgojo.
Bolj bomo morali paziti na to, kdo in kako vzgaja in uči našo mladino. Ali imamo ustrezno idejno naravnane vzgojitelje, ali pa le politično obarvan pristop k podajanju posameznega predmeta. To, zelo bistveno vprašanje, se
največkrat razume napačno, namreč v tem smislu, da bi morali biti vsi učitelji člani ZK. Takšna zahteva bi bila v nasprotju z našo ustavo, saj se vendar zavedamo, daje šola le eden, najbolj usmerjen, dejavnik vzgoje. Drugi dejavniki so družina, okolje.. . Vendar pa ustava zahteva, da mora učitelj, ne glede na svojo ideološko opredelitev, podajati učno snov angažirano, z idejnih pozicij naše samoupravne socialistične družbe. In to moramo začeti preveijati! Ne more biti učitelj vsak, ki pozna matematiko in zgodovino in zna iz knjige prečitati našo družbeno ureditev.
Žal so tudi tna področju vzgoje vedno bolj v ospredju vprašanja ekonomskega pragmatizma, povezana s potrošništvom.
Ne moremo se zadovoljiti s tem, da je sodelovanje med krajevno skupnostjo in šolo ali šolo in OZD le skupno glasilo, ali morda sredstva, kijih podjetje da za dopolnjevanje vzgojno-didak-tične opreme. Namen tega sodelovanja mora biti v resničnem spoznavanju vsebine in bistva dela posame:zne organizacije združenega dela, samoupravljanja v tej OZD, življenjskih problemov delavcev itd. Tu bomo morali marsikje zaorati v ledino.
Samoupravljalcev ne moremo vzgajati s tem, da učimo v šoli le načela samoupravljanja, ampak se samoupravljalci oblikujejo skozi samoupravno delo in samoupravno zasnovano vzgojo, skozi samoupravne odnose, ki morajo vladati v šoli, v krajevni skupnosti, OZD in tudi v oddelčni skupnosti. Zato bo potrebno v bodoče tudi več vzgojno-politič-nega dela s starši in učitelji. To še posebej velja za porušen most med osnovno in srednjo šolo. Ohranjanje in razvijanje tradicij NOV in naše revolucije ne more potekati v obliki pravljic in zgodb, ampak skozi krepitev in spoštovanje vrednot in pridobitev te revolucije.
Ne navsezadnje bi kazalo izpostaviti vprašanje neenakih možnosti in učnih pogojev otrok, vprašanje varstva in tudi vključenosti v razne društvene aktivnosti in mentorstva v njih.
Morda bo v tej smeri kdo nadaljeval moje razmišljanje!
Tone ŠELIGA
Številka 49 (611) - 10. decembra 1981
Prispevki mladih dopisnikov
Namensko varčevanje za deset novih vrst posojila
Ljubljanska banka nudi občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja oziroma na podlagi prodaje deviz in vezave dinarske protivrednosti teh sredstev posojila za naslednje namene:
nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš,
plačilo stroškov vzdrževanja oziroma obnove stanovanja ali stanovanjske hiše,	..
nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah,
gradnjo ali nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo,
plačilo stroškov za priključitev stanovanja ali stanovanjske hiše na električno omrežje, toplotno ogrevanje, vodovodno omrežje in kanalizacijo,
plačilo stroškov za telefonski priključek,
popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev.
plačilo uvoznih dajatev.
plačilo vpisnine za izredno šolanje.
plačilo invalidskih pripomočkov ter drugih pripomočkov in storitev za rehabilitacijo.	_
Pri namenskem varčevanju dinarskih sredstev se občan lahko odloči bodisi za redne mesečne pologe bodisi za enkratni polog. V obeh primerih varčevalna doba ne more biti krajša od 12 mesecev in daljša od 36 mesecev Po poteku dogovorjene dobe varčevanja dobi občan od 150 do 330 odstotkov posojila na privarčevani znesek, odvisno od trajanja in načina varčevanja. Kadar pa občan proda banki konvertibilna devizna sredstva ter veže za dogovorjeno dobo njihovo protivrednost v dinarjih, dobi kredit takoj in v višini 250 odstotkov od vezanega zneska.
Le otroci so...
/O hitreje do cilja

Če napeljujete v svoje stanovanje
CENTRALNO OGREVANJE
aL aorenie
prodajalno	WB 'Jv
v Titovem Velenju, Celjska 19
NUDIMO VAM:
-	lamelne jeklene radiatorje,
-	izolacijske plašče PURLEN-ALU,
-	kotle za centralno ogrevanje in
-	ventile za radiatorje ARMAL
(ročna nastavitev oziroma nastavitev
s termostatom)
I?, dneva v dan zagleda luč sveta veliko otrok, nedolžnih otrok, ki ne vedo kaj jih čaka. Prav tako iz dneva v dan ugasne mnogo teh drobnih, komaj začetih
■ življenj.
Ko privekajo na svet. ne vedo. kam so prišli. Vedo namreč le to. da morajo živeti. Živeti pod varstvom skrbnih staršev ali v nasilju, revščini in bedi. ni važno kje - živeti morajo. Nekateri srečni malčki se znajdejo v okolju, kjer živijo kot kraljeviči, ki jim ničesar ne manjka, pa vseeno niso zadovoljni. Drugi žalostno upirajo oči v svojo mater ter jo prosijo kruha, da bi potešili lakoto. Srečni postanejo, če dobijo kos kruha, ne belega, brez klobas, marmelade ali masla. Spomnim se še na tiste, ki doživljajo še strašnejše stvari, na tiste, ki dan za dnem, noč za nočjo poslušajo reglanje strojnic, padanje bomb. Shujšani in podhranjeni se stiskajo v kote koč ter se tresejo za golo življenje, ki v bistvu sploh ni življenje, ampak životarjenje polno strahu, ponižanja in trpljenja. Veliko njih so sirote brez starše^'. Nikakor ne morejo dojeti, zakaj sojim ubili starše, zakaj so sploh nasvetu, da trpijo. Ne morejo razumeti, zakaj se ljudje pobijajo med seboj, kaj iščejo na njihovem ozemlju tujci zčeladami. Zakaj vse to, sprašujem tudijaz. Kdodrugzačne sejati zlo. kot tisti, ki so presiti, ki jim je predobro. Seveda, človek je največja zver. Ko si ustvari osnovne pogoje za življenje, se ne zadovolji, ampak šele začne divjati. Ropa, ubija, uničuje ...	...
Ne pomisli na žrtve, na otroke, ki morajo umirati na cestah. Ali ni nikogar, ki bi jim pomagal; saj so vendar samo otroci, nesposobni, da bi se branili. Otroci, ki so željni ljubezni in topline, pa morajo namesto tega prenašati krutosti in ponižanja. Želijo se igrati, odraščati v miru in svobodi. Zakaj jih ne pustite pri miru. ljudje. Ne ljudje, temveč zverine so. če tem nesrečnim mladim bitjem ne privoščijo mirnega življenja.	Dora Tertinek 1.1.
Gimnazija
Ohrid ostaja nepozaben
No. pa smo tu. si mislim. Ozrem se nazaj in kot bi mignil švistnejo mimo tri dolga, dolga leta. ki so naenkrat postala kratka kot bežen trenutek. A kaj trenutek! V tem času so iz zmedenih dekličev zrasla dekleta, iz neugnanih fantičev pa fantje, ki mislijo, da so odrasli, ker govorijo pametne reči. obenem pa se še lovijo okrog šolskih klopi. A tuje zadnji letnik, postali smo maturantje, osemnajst pomladi je za nami — nočeš, nočeš — časje. dase malo zresnimo in stopimo v življenje s trdnim korakom.
Kaj pa maturantski izlet, boste vprašali. No. tudi tega smo preživeli. Ohrid ... sanje .. . Kdo od nas še ni sanjaril o njem?!
Vožnja ž letalom, drobne lučke v globini, temperamentna vodička, prijetni bungalovi tik ob obali širokega sinjega jezera, kopanje v dežju sredi jate rib. ki se ti zaletavajo v kolena, izleti in opoldanski živržav na kamnitih ulicah starega mesta, disko in ritem glasbe v večerih brez sna. dobri stari siri v zakotnih prodajalnicah. beli biseri za okras ali darilo in tu in tam še kakšna razglednica s pozdravi... Le kaj naj si človek še poželi?
Makedonija. Škripanje starega avtobusa je sicer uspavalo, a jaz nisem mogla zadremati. Pogled mi je zlezel skozi okno in se stopil s požganimi travami golih planot. Malo niže so presenečala ravna polja tobaka, sončnic in vinske trte, po bregovih pa zgoščene, križem kražem nametane hiše z vplivom orientalske arhitekture. Dežela stotih kultur se je za vsakim ovinkom prikazala z drugačnim obrazom.	-
Razvaline antične herakleje z razpadajočimi mozaiki in ostanki stare ohridske trdnjave so me navdali z občutki skrivnostne preteklosti in naše majhnosti v grozljivi ječi časa. ki teče in teče in za sabo pokriva usode majhnih in velikih. Stari vonj samostana Svetega Nauma je pričal o starosti kamnitih sten. ki so, prevlečene s freskami, obdajale majhen prostor minulih stoletij. Nezemska akustika je oživljala stare ikone.
" V Strugi je bil ravno semanji dan. Mesto, trg in ulice so bile nasičene z ljudmi iz okoliških vasi, ki so hiteli na ves glas prodajati izdelke domače obrti. Zame je bila to prava paša za oči. Še nikoli namreč nisem videla toliko originalnih starih vezenin na kupu. Ženske v narodnih nošah so izdajale, kako tukaj narod še živi s svojo folklorno tradicijo in kako malo je vpliv tehnike 20. stoletja prodrl do skritih makedonskih vasi. Ljudje so odprtih misli, prijazni in domačni. Kar povlekli so me med potke svojega načina življenja in mišljenja. Živeti, da živeti! Tega se moramo mi še naučiti, kajti življenje ni le tisto, ki ga živimo jaz. ti, mi vsi; drugi narodi žive drugače in so srečni. Nekoč bomo to morda razumeli in jih ne bomo več obsojali, zato ker ne žive tako kot mi.
Skratka, bilo je nepozabno. 1 oda vse lepo nekoč mine in tako so potekli tudi dnevi našega izleta. V Makedoniji smo pustili košček sebe, s seboj pa smo vzeli spomine na prijetne skupne dni in zavest, da nas sošolce resnično nekaj veže. Se eno leto je pred nami. še kakšna vragolija bo »ušpičena«, polomljen stol in počečkana klop. mi pa bomo opravili zrelostni izpit in stare rogovile bodo ukročene. Ene bo čakala služba, druge študij, tretje vojaščina, četrte otroci, razkropili se bomo, v naši zavesti pa bo ostal dobri stari maturantski A.	M. K.
Kako olepšati svoje okolje?
V današnjem svetu imamo tovarne, bloke, hiše, igrišča in še veliko drugega. Vse to spada k lepemu in urejenemu mestu. K lepo urejenemu mestu spada še nekaj drugega, na kar večina ljudi rada pozabi; zelenice in čisto okolje.
Tudi pri nas je tako. Imamo tovarne, ki onesnažujejo zrak. enako avtomobili. Vse to škoduje ljudem. Vse preveč vdihavamo onesnažen zrak, zato se pojavljajo različne bolezni. Ljudje, ki živimo v mestih, se večkrat sprašujemo, kako bi olepšali okolje. Učenci vseh šol prirejamo razne očiščevalne akcije: pobiramo papirčke, grabimo, pometamo smeti, vendar ne gre. Mimogrede pride kdo od starejših, odvrže papirček ali ogorek od cigarete in spelje tu ista pesem. Jaz pa se večkrat zagledam daleč in se zamislim. Cislo okolje, lepa zelena trava, sveži zrak ... Oh, to bi bilo prečudovito!
Okolje pa bomo olepšali tako. da bo vsak pobral papirček in ga vrgel v koš in da se bomo udeleževali očiščevalnih akcij, ki jih prirejajo krajevne skupnosti, pa tudi med seboj se lahko organiziramo in gremo v akcijo. Zato čimprej v akcijo, da bomo spet zaživeli v ČISTEM OKOLJU!	Tatjana Vidmar 5. a
literarno dopisniški krožek OS Anton Aškerc Titovo Velenje
Zgodovina
Ko tovarišu še ni. vse je pač živahno, ko pogleda v redovalnico, vse je zelo plašno. Učitelj vpraša Janezka, la se kar smeji, neha se šele takrat, ko cvek v redovalnico dobi Potem še vpraša A nico. nekaj le pove. zato dobi bolj slabo dve.
Ko tovariš neha spreševali. vsi se veselimo, in še dvajset počepov za zdravje naredimo. Snov nadaljujemo, lo je bolj slabo, ker vemo. da za domačo nalogo spel obnova bo. Ko končno zvonec zazvoni, vsi oddirjamo. zopet v novo učilnico, kjer bo. kakor bo.
Milena Ledinek 6. b OS Karel Deslovnik-Kajuh
Moja torbica
Moja torbica je v celodnevni šoli in se počuti drugače, kot torbica na šolah, ki niso celodnevne.
Imam jo že iz prvega razreda, zdaj ji teče že četrto leto. odkar sem jo kupil. Torbica ni največja, ne najmanjša, ampak je srednje velikosti. Ne uporabljam je veliko, ampak še vedno mi služi, da spravim v njo stvari. Na sprednji strani ima nqjisanega jeznega Ostržka. ki mora pisati domačo nalogo. Pri njem pa je račka, ki je vedno hodila zraven njega. Malo od slike je prozoren žepek..in v njem list, sa katerem sta moje ime in priimek, ime šole in moj naslov, če bi slučajno torbo kje pozabil. Ima še ročaj in dva pasa. da si jo lahko dam na hrbet.
Vesel sem. da imam torbico. Kaj bi le bilo. ko ne bi bilo torbic?
Peter Marčec, 4. a OS Veljko Vlahovič Titovo Velenje
Prvi planinski izlet
V soboto zjutraj smo se zbrali člani planinskega krožka pred centralnim spomenikom v Smatrnem ob Paki. Odpravili smo se na pot. Šli smo prek Slatin v ■ Skorno. Ustavili smo se na Gneču pri partizanskem spomeniku. Prižgali smo svečke in odšli naprej. Končno smo prispeli do cilja. Najprej smo se ustavili pri spomeniku, kjerje padlo 19 borcev Šercerjeve brigade. Prižgali smo svečke. S tem smo se oddolžili vsem padlim borcem, saj so nam priborili svobodo. Svobodo, ki je ne znamo dovolj ceniti. Pri gozdu smo se ustavili in se oddahnili od dolge poti. Pomalicali smo. Ogledali smo si bližnje hribe, ki so bili pobeljeni s snegom. V daljavi smo videli Savinjske Alpe. Smrekovecseje bahal s svojo belc^kapo. Uršlja gora pa seje smehljala v soncu. Po enournem igranju smo nadaljevali pot proti
domu. Veselo razpoloženi smo se vrnili na domove.	„. Ol, ...
r	Biserka Pavič in
Alenka Naveršnik 4. r OŠ bratov Letošnje Šmartno ob Paki
Bolje preprečiti, kot gasiti
V	tednu požarne varnosti je zavijanje siren namišljeno, da preizkusijo znanje nas gasilcev. Tudi jaz sem gasilec in vem nekaj vzrokov požarov.
V	trenutku zaslišim zavijanje siren, kmalu nato škripanje zavor, takoj nato pa se rdeče vozilo, ki vozi s hitrostjo proti mestu, katerega je zajel požar. Na avtu pa je narisan simbol gasilcev — rdeči petelin.
Največkrat zanetijo požar ljudje sami. zaradi svoje malomarnosti in neprevidnosti. Za požar pa so še drugi vzroki, kot naprimer: odlaganje žare-čega pepela, tleče vžigalice, cigaretni ogorki, eksplozije plinov. Požar je mnogokrat tudi življenjsko nevaren. Do raznih eksplozij pa pride tudi pri nepravilno shranjenih plinskih bombah. Eden od izkušenih velenjskih gasilcev je dejal: »Požar je vedno lažje preprečiti, kot gasiti! V prvi minuti požara zadostuje skodelica vode, v drugi minuti je potrebno vedro vode, v tretji pa že cisterna!«
Razen povzročenih pa so tudi naravne oblike požarov. Na primer, ko udari strela. V preteklosti so ob hišah sadili visoka drevesa, ki so privabljala V strelo nase in ne v hišo. Sedaj na strehah hiš že montirajo — strelovode.
Ce bi ljudje vsaj malo pazili, bi olajšali delo gasilcem, sebi pa morda usodno nesrečo.
Simon Lamot, 6. b OŠ bratov Mravljak Titovo Velenje
Mi in vi
Med mlajšimi in starejšimi generacijami pride pogosto do nesporazumov. Starejša generacija nas pogostokrat ne razume. Tako ta starejša generacija ne razume, da se svet spreminja in da se bodo morali s tem sprijazniti.
Največkrat se s tem ne morejo sprijazniti starši in stare mame ter stari očetje. Ne morejo si predstavljati, da njihov otrok ni več tak, kakršen je bil pred nekaj leti. Začel je hoditi v disco, v kino, začel se je oblačiti po modi. Na to pa imajo starši veliko pripomb. Največ o discu. Pravijo, da tam zahajaš v slabo družbo. Tudi proti modi imajo veliko povedati, češ da je ta moda, ki že nekaj let prevladuje, nespametna. Večkrat ne dovolijo, da bi še oblačil, kakor želiš sam. Ce zahajaš v kino, ti večkrat starši določijo uro vrnitve, in če se v pravem času ne vrneš domov, je že direndaj v hiši. Očitajo ti, da si se potikal okrog in se družil z neprimerno družbo, čeprav to velikokrat ni res.
Starši bi se s temi spremembami, ki jih imamo mi mladi, morali sprijazniti, čeprav se tudi mi večkrat zavedamo, da vsega ne počenjamo prav.
Vlasta Klafer 7. a OŠ Karel Destovnik Kajuh
Moda in mi
Večkrat se sprašujem, zakaj se oblačimo, kakor nam narekuje moda? Zdaj so v modi hlače, ki jim moj ati reče „špičaste" in ga jezi, če jih oblečem.
Jaz pa se vseeno navdušujem za te nove hlače in so mi všeč. Ko sem rekla mami, da potrebujem nove hlače, mi jih je kupila. Komaj sem jo naprosila, da mi je kupila hlače, ki so mi bile všeč. Trdila je, da so grde, ker so narejene kot koren.
Cez čas se je s tem sprijaznila in spet sem potrebovala nove hlače, ker je postalo vroče in starih nisem mogla več nositi, saj so mi bile premrjhne. Takrat je šel z menoj oče in me doma vprašal: ..Kakšne hlače pa bi rada imela?" Bila sem kar tiho, ker je dobro vedel, katere ■ si želim. Rekel mi je: „Da boš vedela, tiste ta ,,špičaste" odpadejo!" Bila sem jezna in ko sva prišla v Titovo Velenje, se je ata premislil in mi kupil hlače po zadnji modi, spodaj ozke in s precepom. Bila sem zelo vesela in tudi ata je bil zadovoljen, ker ne bom več sitnarila.
Težave imam tudi s krilom, ker ga nočem nositi. Mama mi v nedeljo reče: ,,Danes pa obleči krilo." Naredim se, kot ne bi nič slišala in že si oblečem hlače. Ce pa si vendar oblečem krilo, vsi pravijo, da se je zgodil čudež.
Mira Ostovršnik 7. b OS Karel Destovnik Kajuh Šoštanj
To sem jaz
Kakšen sem pravzaprav jaz? Ne vem. Toda nekaj mora biti na meni. Vedno, kadar je glavni odmor, vsi iz drugih razredov vzklikajo: ,,Glejte ga, Krši-narja!"
Naredim se, kot da jih ne vidim in ne slišim. Toda učilnico vendar moram zapustiti. O, vem, kaj hočejo! Toda tega ne bodo dosegli! Nisem lutka, da bi me porivali, brcali, . . . Hitro, kot blisk planem mednje in strmim za tem, da se jim čimprej izmuznem. Vendar se motim. Pri naslednji učilnici imam spet težave. Končno sem na cilju. Toda tukaj so zopet sošolci. Mislijo, da sem norček, tepček, . . . Vendar se motijo. Kaj bi oni naredili na mojem mestu?
Igor Kršinar, 8. a literarno-dopisniški krožek ČS Anton Aškerc
/
OK SZDL Mozirje
Dobre priprave na volitve
Program političnih aktivnosti v pripravah na skupščinske volitve so v občini Mozirje sprejeli v mesecu februarju. Zatem so v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih oblikovali koordinacijske odbore za kadrovska vprašanja in volitve, ali jih dopolnili povsod tam, kjer niso bili pravilno oblikovani. Naslednja naloga je bila zagotovitev enotne evidence' vseh evidentiranih kandidatov od leta 1974 dalje. Pri tem delu so se srečevali z vrsto problemov, kljub temu pa so ga v združenem delu in v krajevnih skupnostih dobro opravili.
Sledili so ustrezni posveti za predsednike koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja in volitve in z evidentičarji, na katerih so se udeleženci seznanili z vsemi potrebnimi navodili za uspešen pričetek evidentiranja novih kandidatov in z vsemi spremljajočimi nalogami v pripravah na volitve. Dogovorili so se, da bodo vsekakor skušali evidentirati tiste ljudi, ki bodo dobro opravljali delegatske naloge v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v zborih občinsktf skupščine, skratka tiste, ki jim ljudje zaupajo, ki imajo potrebne moralno-politične kvalitete in so ustrezno strokovno usposobljeni. Seveda niso pozabili na primerno sestavo delegacij, vsekakor pa ne na račun kvalitete.
V občini Mozirje so na novo evidentirali približno 2000 novih delegatov, delno pa so že pričeli
z novo zahtevno nalogo, s postopkom usklajevanja med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi. Veliko je namreč primerov dvojnega evidentiranja. Dokončno so uskladili tudi predlog evidentiranih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Predlog je bil sestavljen tudi na podlagi mnenj in stališč iz temeljnih organizacij in krajevnih skupnosti, na listi, ki jo je v javno razpravo poslalo predsedstvo občinske konference SZDL, pa je zaenkrat za posamezne funkcije zapisan le en kandidat. Razprava o tem predlogu bo trajala še ves december, o dokončnem predlogu pa bodo po končani javni razpravi sklepali na skupni seji občinske konference socit istične zveze in občinskega sveta zveze sindikatov. Tako oblikovan predlog bodo obravnavali na temeljnih kandidacijskih konferencah v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah, ki bodo konec meseca januarja.
V Mozirju ocenjujejo, da so priprave na izvedbo volitev v občini potekale tako, kot so se v začetku leta dogovorili, razen ene ali dveh izjem kjer bodo morali krepko poprijeti za delo. Jasno seveda je, da je pred vsemi še veliko nalog, opravil in usklajevanja, upajo pa, da bodo tudi to delo opravili tako uspešno, kot so dosedanje.
J. P.
Občinska izobraževalna skupnost Velenje
Zagotoviti denar za naložbe
Povišali družbeno denarne pomoči
Pretekli četrtek so se sešli na redno sejo delegati skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje. Med drugim so obravnavali eiaborat o družbeno ekonomski upravičenosti ustanovitve Centra za socialno delo Titovo Velenje ter sprejeli tudi sklep o njegovi ustanovitvi. Ta center bo pričel delovati 1. januarja prihodnje leto, njegova glavna dejavnost pa bo opravljanje preventivnega in kurativnega strokovnega dela na področju o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med občinsko skupnostjo socialnega skrbstva in delovno skupnostjo skupnih služb družbenih dejavnosti, katera bo z januarjem prihodnjega leta opravljala dela tudi za to skupnost.
Na dnevnem redu je bila tudi obravnava devetmesečnih poslovnih rezultatov. Delegati so ob postavkah, ki niso do tega časa izkoriščene niti do polovice, menili, da bi dodelili enkratno pomoč tistim občanom, ki prejemajo od te skupnosti denarno pomoč kot edini oziroma dopolnilni vir
preživljanja.
Valorizirali so družbeno denarne pomoči kot edini vir preživljanja od 3.300 dinarjev na 3.400 dinarjev mesečno, kot dopolnilni vir preživljanja pa se te povečujejo za 6 odstotkov. To povišanje velja od 1. oktobra dalje. Delegati pa so sklenili tudi, da bodo znašale družbeno denarne pomoči kot edini vir preživljanja od 1. januarja dalje 4.200 dinarjev, kot dopolnilni vir preživljanja pa se bodo te povečale za ustrezen odstotek.
Na zadnji seji skupščine skupnosti socialnega skrbstva Velenje so delegati spregovorili tudi o programu te skupnosti za prihodnje leto. Ta program izhaja iz opredelitev sprejetih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana socialnega skrbstva y občine Velenje za obdobje 1981 — 1985, samoupravnem sporazumu o zagotavljanju socialne varnosti za to obdobje ter resoluciji o politiki izvajanja dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje za to srednjeročno obdobje. Tako kot doslej bodo tudi v prihodnjem letu iz-
vajali določbe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in ma podlagi zakonov izdani predpisi. Izvajali bodo svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju ter diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedensko motenimi otroki, mladostniki in odraslimi osebami. Prav tako bodo nudili pomoč posameznikom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok ter pomagali pri oskrbi in varstvu v tujih družinah, socialnih zavodih in organizacijah za usposabljanje. Vključevali se bodo v prizadevanja za preprečevanje in zdravljenje alkoholizma in drugih zasvojenosti ter izvajali družbeno denarne pomoči. Sodelovali bodo pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje, delu in organizacije dela individualnih oseb pod posebnimi pogoji ter pri organizaciji in izvajanju pomoči občanom na domu.
M. Zakošek
Zbor združenega dela, občinska zdravstvena skupnost Velenje
Izgubo moramo »zdraviti" pri koreninah
Poleg skupne seje z zborom združenega dela je bila prejšnji četrtek tudi samostojna seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti. Na seji so spregovorili o devetmesečni realizaciji plana te skupnosti v letošnjem letu. Menili so, da so bili uspešno zaključeni vzgojnoizobraževalni programi preteklega šolskega leta ter da se je uspešno pričelo novo šolsko leto, ki je prineslo tudi nove prostorske in vsebinske pridobitve ter v srednjih šolah prehod na usmerjeno izobraževanje.
Tako je bila dokončana nova osnovna šola Bratov Mravljakov, ki je z novim šolskim letom pričela obratovati kot celodnevna šola z 22 oddelki. Dograjena je bila tudi telovadnica v Pesju. Z izgradnjo nove šole je bila na ostalih osnovnih šolah v Titovem Velenju uspešno izvedena prerazporeditev oddelkov in učencev in so tako v letošnjem šolskem letu le tri šole, ki se še otepajo z eno in pol izmenskim poukom.
V občini Velenje deluje osem centralnih osnovnih šol z desetimi podružnicami ter osnovna šola s prilagojenim programom. V letošnjem šolskem letu obiskuje osnovne šole skupno 4992 učencev, ki so razporejeni v 196 oddelkih.
Celodnevno obliko dela imajo 3 centralne šole in 2 podružnici ali 1636 učencev v 60 oddelkih, kar
V"
Na skupni seji zbora združenega dela skupščine občine Velenje in občinske izobraževalne skupnosti, kije bila prejšnji četrtek, so delegati spregovorili o problematiki usmerjenega izobraževanja v občini Velenje.
V letošnjem letu seje v srednje šole v naši občini vpisalo 693 učencev, kar je 89 odstotkov načrtovanega vpisa. Najbolj pod planom je bil vpis v rudarsko usmeritev, ki je bil dosežen 57 odstotno. Kljub temu pa so tudi tu opazni pozitivni premiki, saj je sicer vpis pod planom, a vendar za 70 odstotkov večji od lanskega. Ob tem velja omeniti, da seje delež vpisanih učencev iz Slovenije v to usmeritev povečal za 84 odstotkov.
Vpisne zmogljivosti v usmerjeno izobraževanje so v občini izrazito proizvodno usmerjene. Razen v rudarstvu so te kapacitete izpolnjene ali celo presežene, pri odraslih pa je — podobno kot drugje v Sloveniji — vpis zaskrbljujoče nizek. Problem je tudi, da je v vse usmeritve v Titovem Velenju iz šaleške doline vpisanih le 70 deklet, čeprav je osnovno šolo končalo okoli 300 deklet. Kar okoli 200 se jih je vpisalo v slovenjgraške in celjske šole, in to predvsem v blagovni promet (trgovinska in ekonomska
Na skupnem zasedanju so delegati zbora združenega dela skupščine občine Velenje in skupščine občinske zdravstvene skupnosti Velenje zelo obširno in kritično spregovorili o problematiki zdravstvenega varstva v občini. Kot je v uvodnem poročilu povedal predstavnik izvršnega odbora občinske zdravstvene skupnosti Velenje združeno delo Šaleške doline že nekaj let namenja premalo denarja za občinsko zdravstveno skupnost oziroma za zdravstveno varstvo v občini, zato se v skupnosti srečujejo z nenehno izgubo. Trenutno znaša izguba 24 milijonov dinarjev, predvidevajo pa, da bo ob koncu leta dosegla 33 milijonov dinarjev. Za primer so navedli, da je delež sredstev za zdravstveno varstvo v skupni porabi v občini, ki je izražen v višini stopnje prispevka za zdravstveno varstvo, med najnižjimi v Sloveniji, na drugi strani pa je struktura gospodarstva takšna, da pogojuje večje število nesreč pri delu. večjo obolelost, zato bi morala biti sredstva za zdravstveno varstvo tudi temu primerna. Predstavnik izvršnega odbora je tudi omenil, da so v občinski zdravstveni skupnosti dogovorjene nekatere izjemne pravice iz zdravstvenega varstva in socialne varnosti, kot so vračilo participacije za zdravljenje v bolnišnici ali zdravilišču in nadomestilo osebnega dohodka med zaposlitvijo na ustreznem delu v času medicinske rehabilitacije do višine osebnega dohodka na prejšnjem delovnem mestu. Teh pravic
predstavlja skoraj 33 odstotkov vseh učencev v občini. To je prav gotovo veliko, saj v večini drugih občin ne dosegajo tako zavidljivih korakov pri uvajanju celodnevne oblike dela. Takšen razvoj pa prinaša tudi bolj ali manj upravičena nasprotovanja, ki so povezana predvsem z opozorili o različnih pogojih za izobraževanje in večjih obremenitvah, ki jih za združeno delo pomeni tako nagel razvoj COS.
Seveda pa je vprašanje ali je trenutno možno poiskati kakšno drugačno rešitev, saj poti nazaj prav gotovo ne bi smelo hiti.
V občini deluje tudi glasbena šola, katero obiskuje okoli 500 otrok, kar je približno 10 odstotkov vseh osnovnošolcev v občini.
Na seji so spregovorili tudi o nekaterih težavah s katerimi se na šolah oziroma v občinski izobraževalni skupnosti srečujejo v letošnjem letu. Tako bo morala ob-činsica izobraževalna skupnost do konca leta za pospeševanje izvoza odvojiti 2.780,000 dinarjev, za solidarnost v republiki pa še dodatnih 6.000.000 dinarjev. V tem letu so se nad planom povečali tudi nekateri drugi izdatki, kot so naprimer prevozi s šolskimi avtobusi; v finančnih težavah pa se je znašla glasbena šola, ki bo za kritje programa potrebovala še 1.100.000 dinarjev. To pa bo
V
dejavnost) ter pedagoške in zdravstvene šole, kjer se v občini Velenje že sedaj kažejo izobrazbeni viški. >
Na seji so menili, da moramo še naprej nadaljevati s široko zasnovano akcijo usmerjanja slovenskih učencev v rudarsko izobraževanje, organizacije združenega dela v občini pa naj bi se odrekle praksi usposabljanja in strokovnega izpopolnjevanja svojih delavcev po programih, ki imajo samo interno veljavo, če obstajajo ustrezni verificirani programi. Prav tako pa bi bilo potrebno skrbneje načrtovati izobraževanje ob delu, prednost pa bi morali imeti kandidati, ki želijo pridobiti izobrazbo proizvodnih usmeritev.
Na seji so izvajalci usmerjenega izobraževanja v občini opozorili tudi na kadrovske težave, saj naše srednje šole nimajo dovolj pedagogov z ustrezno izobrazbo, posebno pozornost pa so namenili materialnim pogojem za razvoj usmerjenega izobraževanja. Do začetka šolskega leta 1982/83 je namreč nujno potrebno zagotoviti nove učne prostore, saj bodo sedanje prostorske zmogljivosti že do konca izkoriščene. Predvidena je sicer, nadzidava sedanjih učilnic RŠC, vendar le, če bo združeno delo sposobno in voljno zagotoviti potrebna sredstva. Sicer pa so delegati na seji menili, da morajo na Rudarskem šolskem centru najprej in predvsem poiskati notranje rezerve.
Na seji so bila sprejeta tudi stališča komite ja za družbene dejavnosti o tej
zavarovanci v drugih občinah nimajo. Delegati so predlagali, da je treba uskladiti te pravice z drugimi. V občini je še vedno preveč izostankov z dela. Zaradi bolezni, nesreč pri delu in izven njega, raznih poklicnih obolenj, nege družinskih članov in spremstva je bilo letos izgubljenih skupaj 330.811 delovnih dni, in to v breme delovnih organizacij 207.205, v breme skupnosti pa 123.606.
To pomeni, da je izostalo z dela na dan poprečno 1670 ali 5,62 odstotka vseh delavcev, lani pa 5,59 %.
Analiza poslovanja občinske zdravstvene skupnosti za januar-sep-tember skratka kaže, da stroški za zdravstveno varstvo naraščajo veliko hitreje kot to dovoljujejo dohodkovne možnosti gospodarstva. Obenem paje moč ugotoviti, kot so dejali na seji, da tudi v posameznih okoljih niso naredili dovolj za zmanjšanje izostankov z dela, nadalje, da bi se znotraj zdravstva sredstva za zdravstveno varstvo z boljšim delom in prilagajanjem izvajalcev sprejetim usmeritvam morala koristiti smotrnejše. Prav tako bi si morali prizadevati za uveljavljanje cenejše in hkrati kvalitetne oblike zdravstvene zaščite, krepiti preventivno dejavnost ne le v samem zdravstvu, ampak v delovnem okolju in tam. kjer občani živijo ipd.
Po razpravi, v kateri je sodelovalo kar precej delegatov, so sprejeli številne ukrepe za izboljšanje stanja v občinski zdravstveni skupnosti. Nekatere sta predlagala že komite za
možno le s povečano dotacijo občinske izobraževalne skupnosti ter s povečano šolnino.
Na seji so delegati potrdili tudi valorizacijo osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, saj so le ti zaostajali za osebnimi dohodki drugih delavcev v občini. Sprejeta je bila tudi valorizacija za tiste materialne stroške, ki so bistveno prekoračili plan.
Ob oceni možnosti delovanja občinske izobraževalne skupnosti Velenje v prihodnjem letu so bili delegati seznanjeni, da bo zaradi izjemno velikega vpisa v prve razrede osnovnih šol (že doslej je prijavljeno 820 učencev), potrebno dodatno odpreti še 9 novih oddelkov. To pa gotovo pomeni ponovno uvedbo dvoizmenskega pouka na nekaterih šolah, saj bi bila najbrž ukinitev ene od celodnevnih šol še najmanj smiselna. Sicer pa so bili delegati mnenja, da je potrebno, kar najhitreje zagotoviti določena sredstva za novogradnje. Gradnja nove osnovne šole v Titovem Velenju se po njihovem mnenju ne sme prelagati, saj so potrebe po njej očitne. Do izgradnje te šole pa bi bilo potrebno z dozidavami in preureditvami obstoječih šolskih objektov zagotoviti kar najenakopravnejše pogoje za vse učence, ki obiskujejo osnovno izobraževanje.
B. Zakošek
problematiki. Tako naj bi se nadaljeval neokrnjen razvoj usmerjenega izobraževanja v občini Velenje v rudarski. kovinarsko-predelovalni, elektrotehniški, računalniški in družboslovni usmeritvi. V investicijski del programa občinske izobraževalne skupnosti za to srednjeročno obdobje je potrebno vključiti tudi širitev šolskega prostora za potrebe usmerjenega izobraževanja, in sicer z nadzidavo prve šolske stavbe RŠC Velenje. Občinska izobraževalna skupnost mora postati mesto dogovarjanja in uresničevanja svobodne menjave dela tudi za usmerjeno izobraževanje. Večjo skrb je potrebno nameniti kadrovskemu načrtovanju. Le-to mora postati sestavni del razvojnih dokumentov organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. Pomembno nalogo pri tem načrtovanju ima skupnost za zaposlovanje. Zaradi problematike na področju zaposlovanja, zdravstva in na drugih področjih socialnega varstva, si moramo prav na področju usmerjenega izobraževanja prizadevati, da bomo izobrazili čimveč domačega kadra, zlasti pa ženske mladine.
Delegati so nato v razpravi še opozorili na nekatere pomanjkljivosti. V glavnem pa so se strinjali s pripravljenim gradivom in usmeritvami, seveda pa bo potrebno o njih podrobneje spregovoriti še v vseh delovnih okoljih.
B. Z.
družbene dejavnosti občine Velenje in izvršni svet, veliko pa jih je prispevala razprava.
Tako so podprli predlog, daje treba dogovoriti z združenim delom večji delež sredstev za potrebe zdravstvenega varstva. Za reševanje sedanjega stanja je izvršni odbor občinske zdravstvene skupnosti predlagal, da se izjemoma valorizira vrednost programa skupnosti v letu 1981. To valorizacijo naj bi izvedli na dva načina. S stopnjo, ki je dovoljena glede na rast dohodka in drugič, aa se dovolijo porabiti obstoječi viški v skupnosti in da bi se tudi del presežkov ostalih interesnih skupnosti preneslo v OZS, seveda ob upoštevanju možnosti oziroma težav drugih interesnih skupnosti. Eden izmed delegatov je na seji predlagal, da bi za pokritje izgube v občinski zdravstveni skupnosti porabili denar, ki je bil namensko zbran za izgradnjo zdravilišča v Topolšici. Tega denarja je sedaj približno 110 milijonov dinarjev. Prevladalo je mnenje, da bi bila to le trenutna rešitev. Izgubo je treba, kot je poudaril eden izmed delegatov, reševati pri koreninah.
Prav nadaljnjemu razvoju Topolšice so delegati namenili precej pozornosti. Menili so, daje bila to odločitev združenega dela, narejeni so bili načrti, vendar se dosedaj še ni nič naredilo. Zato bo vendarle treba odločiti, kako naprej. V zvezi s tem so podprli predlog izvršnega sveta skupščine občine Velenje, daje treba — to
Kje
so
delegati?
V ponedeljek, 7. decembra, bi morala biti seja skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Velenje. Na njej bi delegati morali spregovoriti med drugim o naslednjih vprašanjih: Revalorizaciji finančnih sredstev za leto 1981, rebalansu plana za prihodnje leto, sprejemu aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1981/85, oceni možnosti zaposlovanja
v letu 1982 ter evidentiranju možnih kandidatov za prihodnje skupščinske volitve.
Kljub pomembnosti vprašanj pa skupščine ni bilo zaradi nesklepčnosti delegata. Udeležilo se je le 31 delegatov, od 80., kolikor šteje skupščina za zaposlovanje. Spet se je ponovila stara, že prepogosta praksa, da je neka sklicana skupščina morala odpasti, zaradi skrajne neodgovornosti nekaterih delegatov. Kje so bili delegati, je za zdaj težko reči. Eno pa je povsem gotovo. Opravičil odsotnosti ni nihče, čeprav bi bila dolžnost slehernega. Nadalje pa je tako početje nekaterih delegatov tudi netovariško do vseh tistih, ki so prišli tokrat na sejo in nepotrebno zapravljali svoj dragoceni čas.
Zatorej bi bilo zelo prav, da bi bili na take pojave pozorni prav sedaj, ko evidentiramo možne kandidate za prihodnje skupščinske volitve. Saj nam ne sme biti vseeno, katere delegate bomo v prihodnje izvolili, še zlasti zato, da se nam sedanja praksa ne bo ponavljala.
Bogdan Mugerle
naj bi bilo storjeno do 31. marca prihodnje leto — resnično strokovno, nepristransko in celovito presoditi o nadaljnjem dolgoročnem razvoju Topolšice. Pri sprejetju takšne presoje bo treba upoštevati tako republiški družbeni dogovor o zmanjšanju števila postelj praktično v vseh bolnišnicah v Sloveniji, kot kadre oziroma zaposlene v bolnišnici in zdravilišču v Topolšici. Prav zato naj bi skupina strokovnjakov. ki jo bo imenoval izvršni svet, pripravila variantne odločitve oziroma predloge.
Nadalje so delegati poudarili, daje treba racionalizirati stroške, tako v zdravstvu kot v organizacijah združenega dela. V zdravstvu so predvsem opozorili na morebitno odvečno administracijo in slabo organizacijo dela. pri čemer so delegati opozorili predvsem na delo ginekološke ambulante, pa tudi otroške ambulante, kije odprta samo v dopoldanskih urah, ko je večina učencev v šoli, pa na dežurstva itd. Na drugi strani pa bodo morali tudi v združenem delu ugotoviti, kaj še lahko storijo za zboljšanje stanja. Zlasti morajo v vseh temeljnih in drugih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih kritično oceniti visoke izostanke z dela zaradi nesreč pri delu in ukreniti vse, da se odpravi vsakršno izkoriščanje bolniškega sta-leža. Potrebno je uvesti tudi strožji nadzor nad tistimi, ki so doma zaradi bolniške in povsod tam, kjer ugotovijo izkoriščanje bolniške, najstrožje ukrepati. Prav tako naj bi v prihodnje
strokovne službe izterjale vse stroške, ki so nastali zaradi raznih kaznivih dejanj, prekrškov ali pa so bili povzročeni namenoma oziroma iz malomarnosti po tretji osebi. O predlogu za odpravo teh pravic bi moral svoje reči tudi občinski sindikalni svet. Nadalje je treba uveljavljati bolniško varstvo v občini Velenje, če so zavarovanci tu zaposleni, da se ne bo dogajalo kot doslej, da so zavarovanci uveljavljali zdravstveno varstvo v občinah, kjer so stalno prijavljeni. Saj gre v teh primerih pogosto za neopravičeno bolniško. Več doslednosti bo potrebno tudi pri kadrovski politiki oziroma sprejemanju na delo, saj so doslej bili pogostokrat primeri, da je bil delavec ob sprejemu zdrav, kmalu nato pa se je pojavila določena poklicna bolezen.
Skrajšati je treba tudi postopke pri uveljavljanju pravic iz invalidsko pokojninskega zavarovanja. Sedaj traja ta postopek tudi od šest mesecev do dveh let. Obenem je treba uvesti ponovne preglede za ugotavljanje invalidnosti in pravic, ki izhajajo iz tega. So tudi primeri, ko nekateri posamezniki iščejo razrešitev ugodnejšega socialnega stanja na račun zdravstva, saj je za marsikoga, zlasti za delavce z relativno visokimi osebnimi dohodki, prestavlja 90 odstotkov nadomestila v času bolniške dovolj denarja za zadovoljevanje življenjskih potreb. Zato je treba proučiti tudi ustreznost tolikšnega nadomestila.
Posebej so spregovorili tudi o delu obratnih ambulant. Delegat Reka je
menil, da sedanje še niso opravičile obstoja in predl agal, da bi morale biti v delovni organizaciji. Podprli so pobudo in sklenili, da je treba izdelati celovito analizo o nadaljnjem delu obratnih ambulant.
Na seji so še poudarili, daje treba v prihodnje prizadevati, da se bo več zdravilo v zdravstvenem domu, pospešiti je treba zdravljenje in nego na domu, omogočiti zavarovancem da bodo prišli do nekaterih osnovnih zdravil tudi brez receptov, zaostriti je treba nadzor na domu nad tistimi delavci, ki so v bolniški izboljšati zdravstveno prosvetljenost zavarovancem. da ne bodo za vsako malenkost hodili k zdravniku, utrjevati odgovornost zdravnikov splošne prakse in postopno odpravljati razne komisije, odbore, konzilije in druge laične organe, ki so izvor raznih dodatnih zaslužkov. Med sprejete sklepe so zapisali tudi to, da je treba preučiti sedanji delež, ki ga občinska zdravstvena skupnost v obliki solidarnosti odvaja drugam, pri tem pa se sama srečuje s pomanjkanjem denarja, vključiti se bo treba v strokovne priprave za nudenje zdravstvenega varstva delavcem, ki so zaposleni v tujini. Podprli pa so tudi prizadevanja, zdravstvenega centra za razširitev prostorov za zdravstvo v Velenju, saj že nekaj let ni bilo na tem področju nič narejenega. Potrebe po zdravstvenem varstvu pa so se zaradi vse večjega zaposlovanja nenehno povečevale.
Številka 49 (611) - 10. decembra 1981	Naši kraji in ljudje	i\£7
		
Šmartno ob Paki
Vredni dediči bogatega kulturnega izročila
S slavnostno sejo v domu kulture v Šmartnem ob Paki so v tej krajevni skupnosti sklenili mesec kulture, ki so organizirali v počastitev 75-letnice organiziranega delovanja na področju kulture v tem kraju. Poleg kulturnih delavcev, ki delujejo danes v posameznih sekcijah kulturnega društva Ivan Letenje—Kmet, so na skupščino povabili tudi tiste krajane, ki so zaslužni, da je bila kulturna dejavnost v Šmartnem zelo razgibana tudi v preteklih desetletjih. Mnogim današnjim in starejšim kulturnim delavcem so se oddolžili s priznanjem kulturnega društva oziroma Zveze kulturnih organizacij občine Velenje, ki so jih podelili predsednica društev Slavica Pečnik in predsednica občinske kulturne skupnosti in ZKO Peter Krapež in Karel Kordeš. Peter Krapež je v imenu kulturne skupnosti, ki je bila hkrati, pokrovitelj letošnjega meseca kulture čestital sedanjim in starejšim kulturnikom z anjiho-vo resnično nesebično in bogato kulturno delovanje, ki je preseglo že zdavnaj občinske meje, saj so posamezne skupine znane ne le po naši domovini ampak tudi v tujini. (Prav v začetku tedna se je namreč vrnilo z mednarodnega festivala na Poljskem amatersko gledališče Pod kozolcem). Sklepne slovesnosti ob tem pomembnem kulturnem dogodku so se udeležili tudi predstavniki skupščine občine Velenje in
njenega izvršnega sveta. Franjo Korun, predsednik skupščine občine Velenje je izrekel vse priznanje šmarškim gledališčni-kom. folkloristom, pevcem, likovnikom literatom ... za njihovo nadvse ustvarjalno delo in izrekel prepričanje, da bodo bogato tradicijo kulturnega delovanja nadaljevali tudi v prihodnji. Predsednici društva Sla-vici Pečnik pa je izročil umetniško sliko, kot priznanje društvu za 75-letni jubilej.
Sekretar občinskega sveta zveze sindikatov Velenje Janez Pukl in Stane Zula, predsednik odbora za kulturno dejavnost pri občinskem svetu sta izročili ob jubileju društvu posebno plaketo občinskega sindikalnega sveta, 75 nageljnov, ki sta jih poklonila šmarškim kulturnikom predsednik ZKO občine Velenje Karel Kordeš in tajnik Vinko Šmajs pa je na lep simboličen način označilo dolgoletno delo na kulturnem področju v kraju.
Resnično bogato je kulturno delo v Šmartnem ob Paki. Enako ambiciozen, če uporabimo besede predsednice društva izrečene na slavnosti skupščini, je bil njihov delovni načrt ob
firaznovanju tega visokega jubi-eja. Devet prireditev v enem mesecu in to v glavnem novih, naštudiranih prav za jubilej. November so pričakali resnično nadvse skrbno pripravljeni, v želji, da ljudem pokažejo, kaj se je rodilo novega na njihovem ustvarjalnem področju in" da
Priznanja najzaslužnejšim-
dokažejo, da so vredni dediči bogatega kulturnega izročila. Najlepši odgovor na vse to so dobili v ljudeh, svojih sokraja-nih, ki so vsakič do zadnjega
kotička napolnili dvorano v kulturnem domu in s tem najbolje pokazali, kako cenijo njihovo delo.
S: V.
Priznanje kulturnega društva
Moški pevski zbor, folklorna skupina Oljka, ansambel Srnica, Gledališče pod Kozolcem, likovna sekcija, osnovna šola bratov Letonja, Vino Šmartno ob Paki, ZKO Velenje, KUD Oskar Hudales, Stane Točaj, Olga Lesnik, Franc Lenošek, Bogo An-dolšek, Pavla Pož, Franc Kor-ber. Stana Mejač, Cvetko Andrej, Frida Jančič, Štefan Kojc, Alojzija Kačičnik. Ivan Ježo-
vnik, Ema Govšek, Zdravko Uroš, Anton Ažmari, Anton Fojdiga, Ivan Bizjak, Vinko Kliner, Anton Likeb, Vinko Li-keb, Mirko Modrijan, Franjo Karažinec.
Priznanje ZKO Velenje:
Karla Podvratnik, Franc Rudnik, Bernarda Podkrižnik, Mija Žerjav, Jožica Kranjc, Bogomir Veras. Pavla Letonja.
Prosvetno društvo Gornji grad
Znova izjemen uspeh
Člani prosvetnega društva iz Gornjega grada so bili lani res-snično marljivi. Ob 100-letnici organiziranega kulturnega in prosvetnega dela v tem kraju so med drugim seveda pripravili jubilejno proslavo, ki so se je udeležili tudi nekateri člani kulturniške skupine 4. operativne cone, ki je leta 1944 delovala v osvobojenem Gornjem gradu. Srečanja članov prosvetnega društva in krajanov z Radova-nom Gobcem, Vero Beblerjevo in drugimi so bila iskrena in izredno prisrčna.
Gornji grad je obiskal tudi pisatelj Ivan Potrč, ki je društvo sicer obiskal že ob uprizoritvah njegovih dram. Poleg njega je društvo povabilo v goste še Antona Ingoliča, Smiljana Rozmana in Branko Jurco. Z odlomki iz svojih del so krepko popestrili že sicer izredno vzdušje v nabito polni dvorani.
Ob tej priložnosti je gornjegraj-' sko prosvetno društvo odkrilo spominsko ploščo na hiši, v kateri je bila pred 100 leti ustanovljena čitalnica. Kar 60 prizadevnim članom društva so ob visoki obletnici njegovega bogatega delovanja podelili posebna priznanja, plaketo pa je društvu podelila tudi kulturna skupnost občine Mozirje.
To seveda ni bilo vse. Spomladi so v Gornjem gradu pripravili področno dramsko revijo. Zanimivo je, da so vsa tri uprizorjena dela požela visoko priznanje na republiški reviji amaterskih dramskih skupin. Poleg tega so člani prosvetnega društva lani pripravili Moličrovo delo Zdravnik po sili. Z njim so gostovali v različnih krajih Gornje Savinjske doline in bili povsod prisrčno sprejeti, z njim pa so se uvrstili tudi med najboljše amaterske skupine v Sloveniji v tej sezoni.
Letos so se lotili še posebej trdega oreha, uprizoritve Cankarjevega Kralja na Betajnovi. V pripravah na to uprizoritev so v prejšnjem obdobju zaigrali nekaj težjih del, kamor nedvomno sodita deli Kreflova kmetija in Lacko in Krefli. Zanimivo je, da je tretji del / Kreflov še v njihovem načrtu. Zavedali so se, da bo ta, doslej največkrat uprizorjena slovenska igra, ki je samo v poklicnih gledališčih doživela 70 premier, za njih posebno trdna preizkušnja. S pomočjo Arija Urlepa so v pomoč pridobili Andreja Kurenta, člana Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane.
Za prvo predstavo so se zavzeto pripravljali, zlasti žari"*,' tri mesece. Nazadnje'so se na v snah zbirali vsak večer, tudi po ?e ur naen-
krat. Pozabiti ne smemo, da so vadili pretežno v nezakurjeni dvorani, saj so izdatki za ogrevanje dvorane previsoki, da bi jih društvo zmoglo. Prav tako je na mestu ugotovitev, da so se člani igralske skupine požrtvovalno odrekali marsičemu, da so zmogli tako velik napor. Tudi delovna organizacija Smreka je pokazala veliko razumevanje za njihov trud. Med drugim je svojim delavcem rada omogočila, da so zamenjali službo in se lahko redno udeleževali vaj, pa tudi sicer jim pomoči nikoli ne odreče.
Premiero zahtevnega dela so namenili dnevu republike. Domačim gledalcem so se prvič predstavili na praznični predvečer in drugič v nedeljo popoldne. Njihovi napori in odrekanja niso bili zaman.
Zahtevno delo so dobro zaigrali in poželi nedeljeno priznanje številnih obiskovalcev. Ob tem je zagotovo na mestu ugotovitev, da bi se s tako zahtevnim delom vsakor morali predstaviti tudi ljubiteljem te umetnosti v drugih krajih občine in izven nje. Tudi tako bo njihov trud primerno poplačan.
KS Konovo
Koncert v počastitev praznika republike
V soboto, 28. novembra 1981 je bil v počastitev dneva republike v domu DPO Konovo koncert amaterskih pevskih zborov z Raven nad Šoštanjem, Gabrk in Konovega. Zbori so predstavili z bogatim izbirom pesmi celoletni trud. Vse zbore vodi Andrej Pačnik. Poslušalci so njegov trud nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Med posameznimi nastopi pa se je oglašal tamburaški orkester KUD Konovo pod vodstvom Vikija Hladina.
Vsi poslušalci so bili po koncertu mnenja, da so se nastopajoči zelo potrudili in da je bilo vloženega veliko truda in časa. Na žalost pa za njihovo delo ni vedno tudi do-
volj posluha, saj se jih večino srečuje z velikimi finančnimi težavami. Večino denarja namreč zberejo samo s prostovoljnimi akcijami. Vsi smo bili mnenja, da je potrebno organizirati še več takih prireditev zlasti sedaj, ko so fa to na voljo tudi ustrezni prostori. Novo dramsko društvo KUD Konovo se že pripravlja na svojo predstavo.
Po končanem koncertu so se pevci pomešali med poslušalci in skupaj z njimi zapeli nekaj lepih narodnih pesmi.
Ob razidu pa so vsi nastopajoči sklenili, da se prihodnje leto znova srečajo in da to ni bil njihov prvi skupni koncert.
Z. Slatinjek
Praznično darilo
Prazniki ne bi bili v Titovem Velenju prazniki, če ne bi, vsaj za kratek čas, »zatajilo« daljinsko ogrevanje. Med zadnjimi prazniki je bilo tako v ponedeljek, 30. novembra.
Če je bilo resnično potrebno opraviti dela (vprašanje pa je, če so prazniki dejansko najprimernejši čas za to), bi lahko koristnike daljinskega ogrevanja na to vsaj opozorili. Tako pa so na Toplo zvonili telefoni (korist od tega bodo imeli poštarji), da so lahko tisti najbolj »radovedni« izvedeli, da se bodo radiatorji znova segreli zvečer in da bo topla voda šele v torek zjutraj.
Opaziti, je, da je ob praznikih vse več občanov Titovega Velenja doma. Izletov in popotovanj je vse manj. Gotovo je svoj delež prispevala tudi stabilizacija. Zato gotovo ni dopustno, da praviloma med prazniki »zatajita« centralno ogreva-nje in topla voda.
Če pa so kakršni koli posegi nujni in resnično neodložljivi, pa bi kazalo občane o tem vsaj obvestiti. Saj jih mora večina, seveda z izjemo tistih, ki imajo števce, plačati tudi »gretje« ob hladnih prazničnih radiatorjih.
Pa brez zamere!
Občni zbor TD Šoštanj
V petek, 11. decembra, ob 18. uri bo v Kajuhovem domu v Šoštanju občni zbor Turistično olepševalnega društva Šoštanj, ki so ga ustanovili že leta 1902. Naslednje leto bo slavilo 80-letni jubilej.
Na občnem zboru bodo podelili priznanja uspešnim gojiteljem okrasnega cvetja, petim dolgoletnim gojiteljem pa bodo podelili tudi priznanja Celjske turistične zveze. Ob letošnjem krajevnem prazniku 8. oktobru je društvo
organiziralo različne prireditve in razstave, ki so bile od 4. do 11. oktobra, zato bo društvo tudi vsem tistim, ki so sodelovali, podelilo spominske plakete v znak priznanja in zahvale.
Odbor turistično olepševalnega društva vabi prebivalce Šoštanja in okolice, da se občnega zbora udeležijo in s svojimi pripombami ter predlogi prispevajo za lepši izgled in razvoj mesta Šoštanj.
V. Kojc
Pisma bralcev
Ali je to mogoče?
Letos smo se večkrat vpraševali, ali je to mogoče?
Ali je to mogoče? sem se vprašal tudi sam med zadnjimi prazniki. Upam pa, da ne edini. 29. novembra sem se, s ponosom, sprehajal po ulici Veljka Vlahovič a, kjer tudi stanujem. Zadovoljstvo in ponos pa sta kaj kmalu izginila, ko sem ugotovil, da so bile izobešene zastave samo na štirih hišah (1,2,3, 4). Tudi v Splitski ulici ni bilo dnigače, saj so bile zastave le na dveh hišah (32,34).
Javno vprašujem občane in hišne svete, zakaj niso za rojstni dan naše socialistične samoupravne neuvrščene Jugoslavije — 29. november izobesili zastav. Prav pa bi tudi bilo, da bi istočasno ugotovili še, kdo je snel z drogov cestne razsvetljave zastave, simbol države, za katero je daroval svoje
življenje vsak deseti Jugoslovan, in kaj je hotel s tem povedati.
Pojava, ki sem ju opisal, sta me močno prizadela. Vprašujem se, kaj bomo storili, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo! Zanima me tudi, kje so bili med zadnjimi prazniki naša zavest, naša budnost, naše samozaščitno ravnanje?
Franc Korošec, Veljka Vlahoviča
49
Pripis uredništva:
Tudi na straneh Našega časa in v oddajah Radia Titovo Velenje smo večkrat grajali naš odnos do praznikov in do (ne)izobešanja zastav. Stvari pa se, kot vse kaže, ne spreminjajo na bolje. V občini Velenje so sprejetT predpisi, ki urejajo izobešanje zastav, pa jih, kot kaže pismo Franca Korošca, ne izvajamo.
Popačenje krajevnih
imen
V	zadnjih letih opažamo, da se vse bolj pogosto pojavljajo popa-čenja krajevnih imen, predvsem manjših krajev in naselij. O tem lahko v dnevnem časopisju beremo tudi razne protestne dopise prizadetih krajanov.
Tudi krajani krajevne skupnosti Gaberke začudeni in ogorčeni opažamo, da se je ime našega kraja, ki se že od nekdaj piše in izgovarja GABERKE, pričelo popačevati v GABRKE.
V	vseh arhivih, zemljiških knjigah, zemljevidih in starejših uradnih listinah je uporabljeno pravilno imenovanje našega naselja GABERKE. le v zadnjem času se vse bolj vsiljivo pojavlja ime GABRKE.
Na računih, vabilih, prijavnicah za RTV, ki jih Gaberčani prejmemo iz Titovega Velenja, je napisano GABRKE. Zveni neverjetno, a resnično: nove hišne številke imajo napis GABRKE. No, in sedaj so pričeli še novinarji NAŠEGA ČASA skoraj dosledno nnorabljati to popačenko.
Mislim, da bi prav novinaiji morali biti prvi, ki bi to napako odpravili. Potem bi verjetno temu sledili še drugi »grešnild«.
Po pripovedovanju mojega starega očeta ime GABERKE izvira iz imena GABER, ki je bil nekdaj zelo razširjeno drevo v tej dolini. Kasneje se je iz tega imena razvilo ime GABERJE m nato le-to v GABERKE, ki pa z GABRKAMI nima nobene povezave.
Majda Lomšek Gaberke
Pripis uredništva:
Razveselili smo se vašega pisma, saj smo tudi mi bili nenehno v dvomih, kako pravilno pisati ime tega kraja. V krajevnem leksikonu je napisano ime GABRKE, tako tudi mi uporabljamo to pisavo.
Morda bo vaše pismo spodbudilo še koga k razmišljanju o pravilnosti pisanja krajevnih imen.
Pisma brez podpisa
Število pisem, ki jih pošiljajo naši naročniki in bralci, se je v zadnjem času povečalo. Iz meseca v mesec jih je več. To je opazno tudi na straneh domačega tednika, česar smo v uredništvu, razumljivo, samo veseli.
V pismih so odmevi na sestavke, objavljene v Našem času. Obravnavajo pa pisma bralcev tudi dniga žgoča vprašanja sedanjega trenutka, največkrat z navedbo konkretnih slabosti in domnevnih krivcev zanje.
Vendar pa so praviloma prav tista pisma, ki obravnavajo žgoča vprašanja sedanjega trenutka, brez podpisa.. Ne vemo, ali je piscem zmanjkalo poguma, da bi k imenu in priimku domnevnega »grešnika« oziroma krivca, pristavili svoj podpis, ali pa so na podpis »pozabili«. Predstavitev pa je ob vsakem srečanju potrebna, ali ne. In ker manjkajo podpisi, vsa tovrstna pisma oble-žijo v uredniški mapi, neobjavljena.
Vsi, ki pišejo pisma uredništvu, morda resda ne želijo, da bi bilo pod pismom v Našem tedniku objavljeno njihovo ime in priimek. Iz raznoraznih razlogov. Če je temu tako, naj nas opozorijo in v uredništvu bomo to njihovo željo zagotovo upoštevali. Predstavitev piscev je potrebna, lahko bi rekji celo nujna, da bi navedbe po potrebi še dopolnili oziroma obravnavano problematiko predstavili še bolj poglobljeno. In ne nazadnje, da bi se prepričali, če je pisec pisma res občan, ki je podpisan.	t
V uredništvu smo prepričani, da v prihodnje pisem bralcev ne bo nič manj, kot jih je bilo doslej, pa čeprav vsa, in to izključno zaradi anonimnosti, ker ni bil naveden pisec, niso bila objavljena. Želimo pa si, da bi bila vsa pisma, ki bodo v prihodnje prihajala v uredništvo, tudi podpisana.
Uredništvo Našega časa
Cesta in cvetlični lonci
BtfTIITICDtiB
Srečanje planincev
V soboto 12. in nedeljo 13. decembra bo planinsko društvo Laško na Šmohorju pripravilo zimsko srečanje planincev imenovano ,,domače koline". V soboto bo v planinski koči na Šmohorju zanimiv kulturni program, v nedeljo pa bodo udeleženci odšli k spomeniku partizanske tehnike ,,Nestl". Ce bo zapadlo dovolj snega bo organizirano tudi smučarsko tekmovanje. Prijave za srečanje sprejema planinsko društvo Laško. V soboto bo na Šmohorju tudi srečanje članov mladinskih odsekov planinskih društev Savinjske.
Vozilo na sliki ni naredilo nobenega prometnega prekrška, vendar se komaj »prebija« med cvetličnimi lonci. Takšna in podobna slika se ponuja vsak dan na površini, ki daje videz ceste (upaimo, da to kmalu tudi bo) in je med naseljem Gorica ter cesto, ki povezuje Titovo Velenje s Celjem.
Brez dvoma spada naselje Gorica v skupino tako imenovanih »satelitskih naselij« in usposodobitev ceste bi pomenila delno razbremenitev prometa skozi center (mimo semaforjev), Titovega Velenja.
Upamo, da bodo (ne) odgovorni čimprej usposobili cesto, cvetlične lonce pa postavili tja kamor sodijo, kajti za prepoved prometa so prometni znaki-	Tone Prislan
Piše: Franc Pistotnik
Pot in vrnitev iz Mauthausna
Kam sedaj? Morda nas bodo izpustili?
in pretepen, toda nikoli obupan. Za nas ostale je bil pravi politični komisar. Od njega smo zvedeli, da imajo Nemci koncentracijska taborišCa in kaj se tam dogaja. Naučil nas je tudi pesem ,,Bilečanka", katero smo potem večkrat tiho zapeli ter tako vsaj malo pozabili na prazne želodce.
23. avgusta okrog 10. ure dopoldne smo zaslišali po hodniku tek in klicanje že znanih imen. Kmalu so odklenili tudi naša vrata, skozi katera je vstopil čuvaj z listkom v roki. Med klicanimi sem bil tudi jaz. Ukazal nam je, naj vzame vsak svoje reči, kajti nekateri so imeli od doma tudi kovčke s perilom. Jaz sem imel samo to, kar sem imel na sebi — umazano jamsko obleko.
Franc Pistotnik
več grozil. Postaviti smo se morali v vrsto po pet in pet z dvignjenimi rokami, sklenjenimi nad glavo. Močno zastraženi smo krenili. Pred odhodom so nam zabičali, da ne sme nihče spuščati rok, niti se ozirati.
Ugibal sem, kam sedaj? Ali nas bodo peljali proti rudarski koloniji, nad katero je bil gozd ali proti železniški postaji. Oddahnil sem se. Zavili smo po cesti proti železniški postaji, kamor smo prispeli po enourni hoji. Roke so nas že močno bolele. Kmalu je prisopihala za nas naročena lokomotiva s tremi živinskimi vagoni. Vlak je kmalu odpeljal in okrog 23. ure pripeljal v Maribor. Tako smo se znašli v mariborskih zapornih.
Vrata celice št. 74 so se za menoj zaprla. Kako dolgo? V tej celici je bilo ie dalj časa zaprtih ♦pet mladih fantov srednješolcev iz Maribora. Name je naredilo nepozaben vtis njihovo tovarištvo in solidarnost. Vsako najmanjšo sprejeto hrano od doma smo si razdelil? na toliko delov, kolikor nas je bilo v celici. Nihče si kot lastnik sprejetega paketa ni prisvajal večjega dela. Za vedno mi bo ostal v spominu dijak 6. razreda gimnazije Bojan Ilich.
Po končani gimnaziji je nameraval študirati kemijo. Stalno so ga klicali na zasliševanje, večkrat tudi ponoči. Vrnil se je ves zbit
Da se bomo kmalu znašli še na slabšem, se nam še sanjalo ni. V negotovosti smo čakali fla dvorišču zapora. Med tem čakanjem in večkratnim klicanjem naših priimkov se je moral Bojan vrniti nazaj v celico. Videl sem, da se ni rad vrnil nazaj. Kljub mladosti je bil že izkušen revolucionar in je slutil, da imajo Nemci z njim druge načrte. Vedel je, da se bodo kruta zasliševanja še nadaljevala. Kot sem zvedel po vojni, so ga kmalu po našem odhodu iz mariborskih zaporov ustrelili.
S tovornjaki so nas zvozili na vlak, ki je čakal na samem, daleč od železniške postaje. Ker Maribora ne poznam, še sedaj ne vem, kje je bilo to. Spomnim se samo, da se je na desni strani v smeri naše vožnje dvigal mali hrib porasel z vinsko trto.
Na naše veliko začudenje nas je čakal osebni vlak III. razreda. Z njega so nam mahali že znani tovariši, ki so bili do takrat zaprti v Celju in so jih tudi pripeljali do Maribora. Zasedli smo še kar udobno opremljene vagone. Tudi straža številčno ni bila preveč močna. Zopet se je pojavil tisti, že večkrat izrečeni ,,kam" — kam sedaj?
To smo okrog tretje ure popoldne že izvedeli, kajti vlak je krenil proti nemški meji. V našem vagonu sta bila samo dva policista, ki sta nam zagrozila, če kdo pobegne, bo zato deset ustreljenih. To nam je dalo vedeti, da nas na končni postaji ne čaka nič dobrega. Na nekaterih postajah sta nam celo dovolila, da smo šli posamezniki piti vodo.
(Dalje prihodnjič)
Nastala je moreča tišina. Občutka, da te čez 10 minut ne bo več, se ne da opisati, niti pozabiti. Teh 10 minut je teklo z neverjetno naglico. Po izteku 10 minut nam je dal v premislek še 5 minut. Takrat sem že pomislil, da puške mogoče ne bodo zapo-kale, da je to samo grožnja. Toda kaj se ve!? Ali bom ostal živ. V to nisem verjel.
Ker je po vseh teh grožnjah nastala popolna tišina, nam ni
26. Škripajoče so se odprla grajska vrata. Topot kopit je utihnil in Ken je obležal v prahu z obrazom navzdol.
Stražarji so ga dvignili. Pred njim je stal knez.
»Z življenjem se igraš, fant! Moja hči ni vaška vlačuga!«
Udurik je izvlekel meč.
»Ne!« je rekel knez z glasom, ki ni poznal ugovora. Pokazal je z očmi v ječo.
Udurik se je ugriznil v ustnice, ozelenel v obraz. Strup seje razlil po njegovi notranjosti.
Ujetnika so stražarji zavlekli do ječe in ga spustili v temno globino stolpa. Dolgo, dolgo je Ken ležal, nato se je s trudom premaknil. Naslonil se je na ledeno steno z neobčutljivim hrbtom in s polzaprtimi očmi obmiroval. Tako, kot da se ne premakne nikoli več.
Visoko v gradu pa je nič manj strt sedel v svoji sobici drug človek: Anesta. Ko je izvedela, kaj so storili s Kenom, seje zaklenila in niso je mogli več priklicati iz izbe.
In kot da je tudi narava želela dati trenutku svoj mrki prispevek: nebo se je ovilo v sive koprene in okrog grajskih lin je zlovešče za-l pihalo.
Smo dočakali novo zimo? so se spraševali stanovalci.
Šele popoldne se je vzdušje nekoliko popravilo. Neprespane postave hlapcev in voj-ščakov so se razgibale. Nekdo je namreč prinesel novico, da prihajajo potujoči trgovci.
Zaškripala so vrata obzidja in na dvorišče je pripeketalo krdelo suhih konj, obloženih z vsem mogočim. Privedli so jih možje črnega, tujega videza.
Ljudje so vreli na dvorišče.
Številka 49 (611) - 10. decembra 1981	Od tu in tam	i\*9
		
Jezikovno razsodišče (49)
Vse za izvoz
Začel sem brati Kompasov prospekt »KOMPAS TOURS Zimski program«, toda »generalne kondicije« so mi bile popolnoma nerazumljive. Na srečo sledi besedilo v angleščini (General conditions), ki mi je omogočilo razumevanje slovenskega naslova.
Da bo stvar jasnejša: Kompas je izdal na oko kar prijeten prospekt, na videz v štirih jezikih (slovenščini, srbohrvaščini, angleščini, in nemščini), za štiri predvidene izlete (v Lipico, in Postojno, v Trst. po Istri v Videm).
Slovenščina je postavljena celo na čelo in tako se na vrhu prospekta glasi: »GENERALNE KONDICIJE. Kompas si pridržuje pravico potovanja podražiti, spremeniti program, oziroma odpovedati potovanje v primeru višje sile ali premajhnega števila prijav.«
Častno mesto slovenščine je torej omadeževano s tako nepremišljeno zapisanimi »generalnimi kondicijami«. Ne veš, ali se
pisec prospekta boji besede pogoji, ker je v slovenščini dostikrat pomensko zlorabljena, ali pa je bil v tako slabi kondiciji. da boljšega pač ni spravil iz sebe. Ne gre namreč tako preprosto prepisovati tujih besed in jeziku iz zasebne nevednosti pripisovati vrzeli in mu s tem manjšati ugled in izrazno moč.
Slovenščina jo je v tem Kompasovem prospektu tudi sicer precej slabo odnesla. V nekaterih rubrikah (v naslovu, pri dnevih izletov, pri urah, pri cenah) je sploh ni, marsikje pa preveč šepa: »V ceno izleta je vključeno: avtobusni prevoz, vodič, vstopnice ter postrežnina lunch paket... Po jugoslovanskih carinskih predpisih je dovoljena višina iznosa din 1500 v bankovcih po 100 din po osebi.«
Čudimo se, da se Kompas še ni pozanimal, kako se po naše reče vodiču (vodnik), lunch paketu (malica ali prigrizek ali suha hrana ali kar pač misli ponuditi potnikom), Istratouru (izlet po Istri), Redipuglii (Sredipolje), Kompas toursu (Kompasovi izleti).
Jezikovno razsodišče (50)
Ni vsak trud zaman
Objave Jezikovnega razsodišča sprejemajo prizadeti različno. Nekateri se zanje ne zmenijo, čeprav so bili imensko navedeni. Drugi napako priznajo in pokažejo voljo, da jo popravijo. Tretji sicer molčijo, vendar z dejanji pokažejo, da so si vzeli nauk k srcu.
Vsakdo je vesel, če njegovo prizadevanje rodi uspeh. In tako tudi nas veseli, da lahko javnosti sporočimo več primerov, ko naš trud ni bil prazen:
V	16. sporočilu smo grajali jezikovno pomanjkljive čeke, ki jih je med drugimi uporabljala podružnica Ljubljanske banke v Novem mestu. Kakor smo slišali, je centrala v Ljubljani te obrazce že nadomestila z jezikovno ustreznejšimi.
V	28. sporočilu smo grajali slovenščino v jutranjih poročilih ljubljanskega radia. Radio seje odzval s tem, daje odprl posebno službeno mesto za lektorja, ki pregleduje ta poročila.
Tudi tozd Elektro Ljubljana mesto, grajan v 42. sporočilu, se je naglo oglasil. Njegov zastopnik nas je osebno obiskal in nam zatrdil, da bo podjetje ob bližnji reorganizaciji poskrbelo za nove, jezikovno b^ezgrajne tiskovine.
Posebno razveseljiv in posnemanja vreden se nam zdi soglasni sklep uredniškega kolegija dnevnika Delo, da bo jezikovna
kritika poslej del splošne redakcijske kritike prispevkov, tako da bo vplivala tudi na osebni dohodek. S tem je bilo pri našem ne j večjem dnevniku uveljavljeno spoznanje, daje dober jezik ena izmed nepogrešljivih lastnosti časnikarskih besedil.
Gledanje naše javnosti na vlogo in pomen materinščine se vendarle spreminja; to kaže tudi droben podatek iz zadnjega časa. Centromerkur v Ljubljani je za novo prodajalno otroških čevljev iskal ime z natečajem in v njem takole navedel pogoje: »Novo ime prodajalne mora biti slovensko, zvočno in lahko izgovorljivo. Ustrezati mora osnovnim zahtevam jezika v javni uporabi.« Upamo, da bo takih natečajev še več, ali da bodo delovne organizacije same znale najti slovenska imena zase in za svoje izdelke.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
Srečanje z igralcem Maksom Furjanom
V petek, 11. decembra ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra »Ivan Napotnik« v Titovem Velenju zanimiv kulturni večer, za katerem se bo predstavil slovenski gledališki igralec Maks FURIJAN. Furijan bo v obliki monodrame predstavil odlomke iz del Miroslava Krleže, Ivana Cankarja in Nikolaja V. Gogolja.
Maks Furiian je rojen v Zavr-ču pri Ptuju leta 1904. Po igral-
skem šolanju v Mariboru je tam nastopal v letih 1927-36, nato pa je do leta 1947 delal zunaj Slovenije. Kasneje je do upokojitve delal v ljubljanski Drami. Prejel je dve nagradi na Sterigi-nem pozorju ter dve nagradi na filmskem festivalu v Pulju. Furijan je tudi dvakratni nagrajenec Borštnikovega srečanja, enkrat za vlogo, enkrat s prstanom.
Na kulturnem večeru v Titovem Velenju bo Furijan najprej
predstavil vlogo barona von Lembaha iz Krleževe drame »V agoniji«. Miroslav Krleža, eden največjih še živih hrvaških pisateljev, je v tej drami podal jasno podobo propadajočega sveta po prvi svetovni vojni.
Kantorjeva vloga je ena najtežjih Furijanovih vlog. Veliki umetnik, pisatelj Ivan Cankar, je uporabil negativni lik Kantorja v »Kralju na Betajnovi« s tako
Kulturni center Ivan Napotnik
Prireditve v sezoni 1981/82
mogočno pretresljivostjo, da se tej Cankatjevi podobi noben naš ne tuj igralec ni približal tako, kot se je pred 70 leti posrečilo približati Cankarjevi viziji Ignacu Borštniku.
Z vlogo upokojenega ruskega poročnika Ževakina iz prejšnjega stoletja je Maks Furijan uspešno nastopal v ljubljanski Drami. Delo je režiral pokojni režiser Igor Pretnar.
Programski svet pri Kulturnem centru »Ivan Napotnik« Velenje je po širši razpravi z nekaterimi uporabniki kulturnih storitev sprejel predlog kulturnih prireditev, ki jih financira Kulturna skupnost Velenje. Organizator je prepričan, da bo sprejeti program lahko izveden, razen, če bi nastali finančni in tehnični problemi, za katere organizator ne odgovarja.
Med gledališkimi deli bomo v Titovem Velenju že 16. decembra lahko gledali komedijo hrvaškega dramatika Zvonimiija Bajsi-ča: KAKO SE DAN LEPO ZAČNE v izvedbi Drame iz Ljubljane. Sledila bo drama Henrika Ibsna: GOSPA Z MORJA, v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Mestno gledališče ljubljansko bo gostovalo z irsko komedijo Mary 0'Mallyja: MILI BOG V NEBESIH.
Sledil bo še kabaret Svetla-ne Makarovič DAJ-DAM, v katerem nastopa tudi avtorica sama. Od domačih amaterskih gledaliških skupin se bo Amatersko gledališče Velenje predstavilo z MUSICALOM ZA ČLOVEŠKI GLAS IN BOBEN Janeza Žmavca v priredbi Bogomirja Verasa, Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki pa prav tako z novim gledališkim delom, ki ga bo režiral Bogomir Veras.
■Med koncerti smo v tej sezoni že gledali MEHIŠKI FOLKLORNI BALET, poslušali koncert IVA POGORELIČA ter gledali domačo folklorno skupino KOLEDA. 18. decembra bo nastopil violinski virtuoz JO-VAN KOLUNDŽIJA iz Beograda. o katerem je zapisano, da je talent, ki se rodi samo enkrat v sto letih. V začetku prihodnjega leta bo v Titovem Velenju koncert simfoničnega orkestra SLOVENSKE FILHARMONIJE z dirigentom Markom Munihom in solisti. Triom Tartini in Klemenom Ramovžem s kljunasto flavto. Sledil bo koncert SLO-
VENSKEGA OKTETA in koncert MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ MARIBORA z opernim orkestrom pod vodstvom Branka Rajšterja. Gostovala bo tudi LJUBLJANSKA OPERA. Izmed domačih glasbenih skupin je predviden koncert obeh mešanih pevskih zborov »SVOBODE« in »GORENJE«, DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA GIMNAZIJE Velenje in RUDARSKE GODBE Velenje. Posebnost bo gostovanje folklorne skupine »OLJKA« iz
Šmartnega ob Paki z novo postavitvijo.
V	domu kulture v Šoštanju je
predvideno gostovanje folklorne skupine »OLJKA« iz Šmartnega ob Paki ter Mestnega gledališča ljubljanskega s satiro Toneta Partljiča: NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI.
V	Šmartnem ob Paki bo gostovala ljubljanska drama s komedijo Zvonimiija Bajsiča: KAKO SE DAN LEPO ZAČNE, sledil bo kabaret DAJ-DAM Svetlane Makarovič in koncert KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA JZ CELJA, ki ga vodi Vid Marčen.
Kot vsako leto bo tudi v tej sezoni nekaj predstav za šolsko mladino. Tako bo za srednje šole posebna gledališka predstava Amaterskega gledališča iz Velenja s komedijo Žmavc — Veras: MUSICAL ZA ČLOVEŠKI GLAS IN BOBEN. Celjsko gledališče bo za mladino uprizorilo Ibsenovo dramo: GOSPA Z MORJA, Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane pa Risti-čevo MISO V A MOLU. Predvidena je tudi posebna OPERNA PREDSTAVA za srednješolce.
Za osnovno šolsko mladino bo
Slovensko ljudsko gledališče iz Maribora uprizorilo BUTALCE Frana Milčinskega. ki so namenjeni višji stopnji, najmlajši pa si bodo lahko ogledali lutkovno predstavo ljubljanskega lutkovnega gledališča KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI.
CENEJE DO
ZNANJA!
DELAVSKA ENOTNOST
PAKETNI NAKUP 20% POPUST OBROČNO ODPLAČEVANJE
Prvi paket:
Več avtorjev: AKTUALNI PROBLEMI MARKSIZMA 310, - din
A.	Bibič: INTERESI IN
POLITIKA	550, - din
P. Alatri: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITIČNE MISLI
420,— din
B.	Kavčič-I. Svetlik: POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE DELA	360,- din V. Sruk: FROMMOVA HUMANISTIČNA VIZIJA 290,- din
1.930,- din - 20 % popust 386,- din
1.544,- din (v 5 obrokih: 1 obrok 308,- dinl
Drugi paket:
A. Kranjc: IZOBRAŽEVANJE NASA DRUŽBENA VREDNOTA
220, - din S. Bezdanov: ZDRUŽENO DELO IN IZOBRAŽEVANJE 190,- din A. Kranjc: METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
260,- din E. Roje: IZOBRAŽEVANJE ZA DELO IN SAMOUPRAVLJANJE
360,- din
1.030,- din - 20 % popust 206,- din 824, - din tv 3 obrokih: 1 obrok 274,- din)
Tretji paket:
Več avtorjev: INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU	150,-din
G. Devetak: TEHNIČNE INOVACIJE	550,-din
L. Sočan: POT V GOSPODARSKO RAZVITOST 360, - din M. Bunc: MARKETING V ZDRUŽENEM DELU 390,-din C. Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA	250,- din
1.700,- din - 20 % popust 340,- din
1.360,- din Iv 5 obrokih: 1 obrok 272,- dinl
Četrti paket:
S. Ilič: PSIHOSOCIOLOŠKI ASPEKT INFORMIRANJA V ZDRUŽENEM DELU 250,- din F. Džinič: K0MUNIK0L0G1JA
320, - din
dr. V. Stambuk:
KIBERNETIKA	250,-din
M. Gorjup: SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO	140,- din
L. Šetinc: TEMELJI SAMO-UPRAVNEGA SISTEMA INFORMIRANJA	190,- din
1.150,- din - 20 % popust 230,- din 920,- din (v 3 obrokih; 1 obrok 306, — din)
Peti paket:
Več avtorjev: KRONOLOGIJA NAPREDNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1868-1980	700,-din
P. Alatri: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITIČNE MISLI
420, - din dr. M. Stiplovšek: RAZMAH STROKOVNEGA SINDIKALNEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1918-1922	650,-din
V. Tomšič: ŽENSKA V RAZVOJU SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE JUGOSLAVIJE	240,- din
2.010,- din - 20 % popust 402. - din 1.608,- din (v 5 obrokih: 1 obrok 321,- dinl
Šesti paket:
M. Kerševan: RAZREDNA ANALIZA
MARKSISTIČNA DRUŽBENA TEORIJA	300,- din
C. Ribičič: IZVRŠNI SVET V DELEGATSKEM SKUPŠČINSKEM SISTEMU JUGOSLAVIJE 300,-din dr. B. Kavčič-V. Antončič: SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA USPEŠNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ
250, - din
20 % popust
850,- din 170,- din
680, - din (v 3 obrokih; 1 obrok 226,— dinl
Z vplačilom 1. obroka na žiro račun št.: 50100-603-41502 DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 in navedbo željenega paketa vam pošljemo naročen(e) paket(e) in ustrezno dokumentacijo za obročno odplačevanje.
Podrobnejše informacije zahtevajte na naslov DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 (telefon 320-403), Knjigarna DE (telefon 317-870) in po vseh knjigarnah v Sloveniji.
i ari t4<>l/
REK Velenje
Zimska služba
Srečanje na delovnem mestu
Avgust Kovač
sedanji poštni prostori, predvsem tisti v katerih poteka promet pošiljk za delo, sila neprimerni in tesni. Zato toliko bolj z nestrpnostjo pričakujemo novo pošto v Titovem Velenju. O zadovoljstvu osebnega dohodka bi dejal tole: Glede na velikost terena, ki ga poštar mora vsak dan prehoditi in to ob vsakem vremenu, menim, da naše delo ni dovolj ovrednoteno, še zlasti če vemo, da malo kateri dočaka redno upokojitev. Znano je namreč, da se jih večina že poprej invalidsko upokoji, zaradi razno raznih obolenj. Temu je bržkone tudi vzrok, da se za ta poklic odloča tako malo žensk.
Osebno si želim, da bi to delo lahko opravljal še vrsto let. Seveda, če mi bo zdravje dopuščalo", je sklenil svoje razmišljanje Avgust Kovač, doma iz Titovega Velenja. Ob tem pa velja zapisati, da nam je ob koncu pogovora še zaupal, da se je v mlajših letih aktivno ukvarjal s smučanjem in padalstvom. Slednje je povsem opustil, smuča pa še danes, sicer bolj poredko, a vendar.
Naj mu ob zaključku tega pogovora zaželimo kar največ osebnega zadovoljstva, uspešno delo in obilico zdravja.
Bogdan Mugerle
Izvajalci so dobro pripravljeni
Pred dnevi so na sestanku izvajalcev zimske službe, katerega sklicatelj je bil občinski inšpektorat skupščine občine Velenje, obravnavali, kako je služba pripravljena za bližajočo zimo. Pogovarjali so se o slabostih in o tem, kako jih odpraviti. Predlagali so tudi nekaj novosti, katere pa bodo zagotovo v prid uporabnikom teh storitev.
Sicer pa nam je o tem več povedal vršilec dolžnosti načelnika občinskega inšpektorata JOŽE KAN-DOLF: ,,Kot je znano je izvajalec zimskih del pluženja posipavanja cest, ulic in pločnikov v Titovem Velenju delovna organizacija Ve-kos. Le-ta ima organizirano zimsko službo, ki je tehnično in denarno dokaj dobro preskrbljena.
Ob tem velja poudariti, da je prav zimska služba ena izmed najbolj zahtevnih komunalnih dejavnosti, kar pomeni, da ji je potrebno posvetiti toliko več pozornosti.
Ko smo na sestanku obravnavali dosedanjo delo službe v pretekli zimi, smo ugotovili, da je bila uspešna. Zal pa se je znovič pokazala večletna praksa, da se v akcije zimske službe zelo malo vključujejo občani sami. Prav tako niso svojih nalog zadovoljivo opravili lastniki poslovnih prostorov in drugi. Brez dvoma moramo te slabosti čimpreje odpraviti, da jih v prihodnje ne bo več. Naj ob tej priliki opozorim na veljavni odlok, ki govori, da je ob vsakem sneženju potrebno do desete ure očistiti vse pločnike ter dohodne
Sosedska pomoč
V času, ko že zima krepko trka na vrata, je občinski odbor rdečega križa Titovo Velenje organiziral kratek seminar o nudenju sosedske pomoči starejšim občanom. Na tem seminaiju so nas delegate vseh osnovnih šol v občini, seznanili z raznimi konkretnimi oblikami dela.
Tudi mladi lahko pomagamo ostarelim in osamljenim ljudem. Starši, vzgojitelji, člani in aktivisti RK naj razsodijo, kdaj lahko pomagamo, kje in kako. Ko odrasli ugotovijo, da je treba nekomu nuditi pomoč, se v podmladku RK dogovorimo, kdo bo obiskal prizadetega človeka. Tak učenec mora stanovati blizu njegovega doma, dobro pa je, če ga tudi pozna. Starejši človek ima rad. če ga kdo obišče. Ob takih priložnostih se najprej z njim pogovorimo in ga predvsem poslušamo. Ob pogovoru se z njim pogovorimo o težavah, ki ga tarejo. Pospravimo mu stanovanje.
skočimo v trgovino ali na pošto. Ce želi, mu napišemo pismo, preberemo časopis in se ga spomnimo s skromnim darilom za rojstni dan, god ali za druge praznike (novo leto, 8. marec ...).
Več pomoči, in to stalne, so potrebni starejši ljudje, ki nimajo svojcev, ki živijo osamljeno in so bolni. Taki so potrebni vsakodnevne pomoči in vsakodnevnega obiska. Posebno v zimskem času moramo skrbeti, da so na toplem, upoštevati in izpolnjevati moramo njihove želje. Če potrebujejo zdravniško nego, moramo poklicati zdravnika.
Težko je opisati, kateri so vsi načini nudenja raznovrstne pomoči. Podmladek rdečega križa tudi na naši šoli pripravlja program nudenja sosedske omoči. Med nami naj ne bo učenca, odklonil tako humano delo.
Tanja Podgoršek, 6. r COS Biba Ročk
poti do poslovnih prostorov in stanovanjskih hiš.
Kot posebni problem pa je čiščenje snega s parkirnih prostorov, ki spadajo k posameznim stanovanjskim hišam oziroma poslovnim prostorom. Stanovalci doslej niso bili pripravljeni pravočasno očistiti parkirnih prostorov in je sled tega prišlo večkrat do neljubih zastojev. Tudi s to neodgovorno prakso bomo morali v bodoče prenehati.
Nadalje smo se na sestanku dogovorili, da se morajo hišni sveti čimprej dogovoriti z uporabniki poslovnih prostorov, kako bodo organizirali čiščenje snega, na že prej omenjenih mestih. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, kako zagotoviti boljšo in ustreznejšo čiščenje snega na nekoliko oddaljenih cestah, na katerih pa se prav tako vsakodnevno odvija dokaj močan promet. Zato smo predlagali SIS, da v svoj program čiščenja vključi tudi te ceste.
Ze uvodoma sem povedal, da je zimska služba dobro pripravljena in ni pričakovati kakšnih večjih izpadov. Povsem razumljivo pa je, da je uspešnost te službe še kako odvisna od nas občanov. Da se bomo pravočasno dogovorili in organizirano pristopili k akcijam, ki so v zimskem času potrebne."
B. Mugerle
pom ki bi
Uspešni klub zdravljenih alkoholikov
Leta 1974 so v velenjski občini ustanovili klub zdravljenih alkoholikov. Takoj ob ustanovitvi so ugotovili, da bi bilo njihovo delo mnogo uspešnejše, če bi takšne klube ustanavljali tudi v delovnih organizacijah, torej v pkoljih. kjer zdravljeni alkoholik živi in dela. Precej zdravljenih alkoholikov je bilo na Rudniku lignita Velenje, zato so tudi dali pobudo, da ustanovijo takšen klub v tej delovni organizaciji. Tako je bila na rudniku še istega leta ustanovna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov, sočasno s tem pa so v tej delovni organizaciji tudi pristopili k načrtnemu preprečevanju alkoholizma.
K razreševanju teh vprašanj sta pristopila socialni delavec Albin Medved in psihologinja Milena Ahtik. Milena Ahtik dela tudi kot terapevtka v klubu zdravljenih alkoholikov. »Bili smo takorekoč brez izkušenj,« se spominja Milena Ahtik, zato smo takrat ob ustanovitvi kluba posvetili najprej največ pozornosti študiju "tega področja. Udeležili smo se številnih seminaijev na to temo, pa tudi sami smo se izobraževali iz literature, kije pri nas na voljo. V veliko pomoč so nam bili Zaposleni v bolnišnici Vojnik.«
Kot pravi Milena Ahtik, je delo z zdravljenci steklo dokaj uspešno. Ob ustanovitvi je imel klub zdravljenih alkoholikov v tej delovni organizaciji 8 članov, sedaj pa se je to število povzpelo na 58. Delajo v dveh skupinah, razmišljajo pa o ustanovitvi tretje, saj je takšno delo v manjših skupinah mnogo uspešnejše.
In kako poteka delo v klubu? Zdravljenci se srečajo v klubu vsak ponedeljek. Udeležba na srečanjih je obvezna. Opravičljivi razlogi so samo izmensko delo, bolezen ali smrt v družini. Na teh srečanjih morajo obvezno sodelovati tudi svojci zdravljencev. Delo poteka po že ustaljenem dnevnem redu. Najprej ugotavljajo prisotnost in skušajo vplivati na tiste, ki so se ponovno vdali pijači in kluba ne obiskujejo več. K njim pošljejo socialnega delavca, ali pa ga tudi sami obiščejo. Sledi kontrola abstinence. Vsak zdravljenec mora pred vsemi vzeti tableto, s katero dokaže, da ni pil alkohola. Na tth srečanjih se _
predstavljajo novi člani, listi, ki so se vrnili z zdravljenja, opišejo, kako je pri njih potekal alkoholizem in kako so se zdravili. Vsi tisti, ki se niso zdravili v bolnišnici, morajo opravljati izpite s področja alkoholizma, saj je nujno, da zdravljeni alkoholik svojo bolezen dobro pozna, ker se ji bo le tako lahko uprl. Pripravljajo pa tudi krajša predavanja s tega področja.
Bolj občutljivo pa je odkirvanje alkoholikov, pravi Milena Ahtik. Najpogosteje se pri njej oglasijo žene ali pa otroci alkoholikov, ki pripovedujejo o težkem življenju skupaj z alkoholikom. Takoj nato se ozrejo na delovno mesto, kjer skušajo ugotoviti, kakšen je ta delavec na delovnem mestu. Najpogosteje se dogodi, da na delovnem mestu niso še nič opazili, alkoholik pa zna svojo bolezen tudi odlično prikrivati, pogosto z vestnim delom, saj bo le na ta način dosegel, da mu bo predpostavljeni spregledal kakšno napako. Predpostavljene zadolžijo, da spremljajo delo alkoholika, vplivati pa skušajo tudi na ženo, katera mora biti dovolj odločna in mora postaviti moža pred dejstvo, da se bo v primeru, če ta ne bo šel na zdravljenje, ločila. Enako strogi so do alkoholika tudi na delovnem mestu. Dobro sodelujejo z obratnimi ambulantami, v katerih od ločijo, ali se alkoholik še lahko zdravi doma, ali pa mora na zdravljenje v bolnišnico. Na zdravljenju ga ves čas spremljajo, po zdravljenju pa ga vključijo v klub zdravljenih alkoholikov, kjer se zdravljenje pravzaprav nadaljuje.
V akcijski program za preprečevanje alkoholizma so si na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje zadali tudi nalogo, da pripravijo predavanja o alkoholizmu. Na ta način želijo seznaniti delavce z zakonitostmi alkoholizma, da bi se ti nevarnosti. ki jim morda grozi, še lahko uprli, oziroma bi znali pravilno ukrepati, če se je alkoholu vdal kakšen njihov sodelavec. Doslej so pripravili predavanja v delovni organizacijah sozda REK. Želijo doseči. Jijla bodo alkoholizem še pravočasno odkrivali, saj je le pravočasno zdravljenje te bolezni, uspešno.
..........M,. 3alpšek
Rojen v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu. Takoj po vojni se je skupaj s starši preselil v Titovo Velenje, kjer je po končanem šolanju delal najprej v jami. Vendar je zaradi slabega zdravstvenega počutja po letu dni pričel iskati novo zaposlitev in jo tudi našel na velenjski pošti, kjer še danes opravlja delo poštarja. Čeprav je to delo dokaj naporno, že zaradi vsakodnevnega pešačenja s polno torbo, in to v vsakem vremenu, pa ga Avgust z veseljem in ljubeznijo opravlja. Delo si je sicer nekoliko olajšal s kolesom, vendar pa je kljub temu še mnogo poti, ki jih je potrebno prepešačiti.
Ko sva se pogovarjala o tem in onem, je takole pripovedoval o svojem dolgoletnem delu. ,,V teh sedemnajstih letih kar opravljam to delo sem spoznal veliko ljudi, ki so do mene zelo prijazni. Povsod me lepo sprejmejo in se veselijo mojega prihoda, kar je zame še v posebno zadovoljstvo.
Z delom pričnem zjutraj ob četrt na šest, končam pa ga običajno ob pol enih, odvisno od števila pošiljk, ki jih moram dnevno raznesti. Največ dela je vsekakor ob novem letu, ko se poštne pošiljke podvojijo, celo potrojijo, število raznašalcev pa nas je enako. Zatorej so prene-kateri, ki so se spoprijeli z našim
delom in spoznali težkoče le-te-ga, kaj kmalu obupali in odšli drugam. Problem pri našem delu je vsekakor tudi raznos pošte številnim podnajemnikom, katerih priimki niso vpisani na sezna-
mu ostalih stanovalcev. Da o poštnih nabiralnikih ne govorim, saj jih je več kot polovica, ki niso označeni s priimki. Tako nam iskanje ,,neznanih" naslovljen-cev povzroča dodatno delo in skrb, kajti vse neoddane pošiljke moramo še isti dan vrniti. Poleg tega velja poudariti, da so tudi
Četrtek, 10. decembra — SMl-LJ AN
Petek, 11. decembra — DANIJEL
Sobota 12. decembra —
ALJOŠA
Nedelja, 13. decembra — LUCIJA
Ponedeljek, 14. decembra —
DUŠAN
Torek, 15. decembra — KRISTINA
Sreda, 16. decembra — ALBINA
PRODAM TOVORNI AVTOMOBIL TAM 6500 - kiper. Naslov: Stane Verdev, Salek 16, Titovo Velenje.
PRODAM MERCEDES 220 D. Stane Verdev, Salek 16, Titovo Velenje.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da je od 7. 12. 1981 dalje odprta delavnica za popravilo barvnih TV sprejemnikov in ostalih akustičnih aparatov. Delavni čas je od 9.xdo 12. ure in od 14. do 16. ure. Jože Gorenjčič, Celjska 37 (pri mostu), Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM KOMPLET SPALNICO (nizka omara) in pisalno mizo. Zeleznik, Cankarjeva lb (Modni salon), Titovo, Velenje.
ZELO UGODNO PRODAM zritrzovalno skrinjo Gorenje 210 1, še v garanciji. Naslov v upravi lista. PRODAM TOVORNJAK TAM 2001, letnik 1974, karamboliran, registriran do maja 1982. Ogled tovornjaka je mogoč vsak dan. Olga Miklavžina, Ravne 159, Šoštanj NA DOM SPREJMEM TIPKANJE BESEDIL. Telefon 850-177.
PRODAM ZASTAVO 101, staro 9 let, karambolirano, za dele. Ivan Uovšek, Kersnikova 15/26, Titovo Velenje.
PRODAM ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, staro 4 leta. Ogled od 14—16 ure. Ivan Ilovšek, Kersnikova 15/26, Titovo Velenje. DNE 24. 11. 1981 JE BIL V ČAKALNICI SPLOŠNE MEDICINE dr. Kralja pomotoma zamenjan ženski sivi zimski plašč št. 44. Prosim osebo, ki ga je zamenjala, naj se zglasi v uredništvu JVašega časa, kjer je naslov osebe, ki ji je bil zamenjan plašč.
PRODAM OJAČEVALEC ,,SANYO" DCA 611 2 x 60 W, TJUNER SANYO 611 in kasetofon HITACHI D—850. Kelc, Rudarska 2, Titovo Velenje, telefon 852-895.
PRODAM STANOVANJSKO HlSO, starejšo, večjo, lahko za obrt, takoj vseljivo. Šmartn6 ob Paki 131. Informacije po telefonu 062-845-173 — popoldne. PRODAM STEREO RADIO z zvočniki 2 x 20 W in anteno, moč 40 W. Cena 5.500 din. Bojan Stropnik, Kavče 40, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM CCA 2500 komadov stare strešne opeke. Jožica Borovšak, Čopova 4, Titovo Velenje.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da zaradi opustitve delavnice ,,Krojaštvo" Štefan Felicijan, Celjska 37 (pri mostu), dvignejo opravljena naročila do 15. 1. 1982 ali do 30. 1. 1982 v Podkraju 25, Titovo Velenje. Za poznejše iskanje ne odgovarjamo.
SERVISNE USLUGE ZA GOSPODINJSKE STROJE GORENJA iz Velenja (pralne stroje, štedilnike, bojlerje) vam nudi servis za gospodinjske aparate DANI GOSTEC-NIK v Šoštanju, Partizanska cesta 15, telefon 881-111 interna 172.
KOMUNALNI CENTER p. o., Velenje
Titovo Velenje, Koroška 37 b objavlja prosta dela in naloge
VODJE PRODAJNE SLUŽBE
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
—	višjo šolo ekonomske smeri
—	smisel za organizacijo dela in za delo z ljudmi
—	2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih Poskusno delo traja 3 mesece.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba DO 15 dni po objavi. Podrobnejše informacije o delu lahko interesenti dobijo v kadrovski službi DO ali na telefon (063) 850-630.
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili najpozneje v 30 dneh po objavi.
Sreda, 16. decembra — dr. Do-
však
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI TITOVO VELENJE SEDEŽ ŠOŠTANJ
Od petka, 11. decembra do četrtka, 17. decembra — Franc, Blatnik, dipl. vet. Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 852-253
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Petek, 11. decembra — dr.
Žičkar (dnevni), dr. Blatnik (nočni)
Sobota, 12. decembra — dr.
Zupančič (dežurni), dr. Žičkar (pomožni dež.)
Nedelja, 13. decembra — dr. Zupančič (dežurni), dr. Žičkar-(pomožni dežurni)
Ponedeljek, 14. decembra — dr.
Prenc (dnevni), dr. Lešnik (nočna)
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Sobota, 12. decembra — dr.
Radenko Lubarka, Stanetova 23 b, Titovo Velenje
Nedelja, 13. decembra '— dr. Radenko Lubarda. Stanetova 23 b. Titovo Velenje
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ Četrtek, 10. decembra — dr.
Dovšak
Petek. 11. decembra — dr.
Menih
Sobota, 12. decembra — dr.
Menih
Nedelja, 13. decembra — dr.
Menih
Ponedeljek, 14. decembra — dr.
Lazar
Torek, 15. decembra — dr. Lazar
Gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD TITOVO VELENJE
RODILO SE JE:
28 dečkov in 11 deklic
POROKE:
Dušan Marič, roj. 1959, rudar iz Titovega Velenja in Branka Pe-čečnik, roj. 1962, šivilja iz Šmartnega; Roman Bastl, roj. 1958, urar iz Titovega Velenja in Nura Filipovič, roj. 1959, delavka iz Titovega Velenja; Mehmed Mejrič, roj. 1954, rudar iz Titovega Velenja in Dragica Boškov roj. 1952, skladiščnik iz Titovega Velenja; Josip Juričič, roj. 1929, strojni ključavničar iz Opatije in Sonja Šebenik, roj. 1933, gospodinja iz Opatije;.Zlatko Fratnik, roj. 1956, aranžer iz Spodnje Nove vasi in Ljubica Drašler, roj. 1951, zobo-tehnik iz Spodnje Nove vasi; Zvo-nimir Fratnik, roj. 1955, uslužbenec iz Titovega Velenja in Marija Romih, roj. 1955, delavka iz Titovega Velenja; Sead Sakič, roj. 1959, rudar iz Gnojnice in Dragica Golob, roj. 1961, tehnična risarka iz Titovega Velenja; Zoran Valen-tič, roj. 1961, viličarist iz Titovega Velenja in Marija Strmčnik, roj. 1963, šivilja iz Titovega Velenja; Mirko Beber, roj. 1951, strojni ključavničar iz Titovega Velenja in Mariia Skaza. roi. 1961. ekonom-
OB TRAGIČNI LETALSKI NESREČI NA KORZIKI IZREKAMO
GLOBOKO SOŽALJE DRUŽINAM, SORODNIKOM IN PRIJATELJEM
PREMINULIH.
»IZLETNIK«, TOZD TURISTIČNA AGENCIJA POSLOVALNICA
TITOVO VELENJE
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža. očeta in dedka
Franca Uranjeka
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami
sočustvovali in nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju bolnice Topolšica in dr. Menihu za dolgoletno skrb
in zdravljenje.
Iskrena hvala vsem gasilskim društvom, posebno gasilskemu društvu Šoštanj in pevskemu zboru. Hvala tudi govornikom za poslovilne besede ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Amalija, sin Branko z družino in ostalo sorodstvo.
ski tehnik iz Titovega Velenja; Miran Rednak, roj. 1959, rudar iz Paškega Kozjaka in Romana Kline, roj. 1964, gospodinja iz Paškega Kozjaka.
Alojz Obu, roj. 1960, kmetovalec iz Podkraja pri Titovem Velenju in Jožica Jendrok, roj. 1960, delavka iz Skalskih Cir-kov; Franc Dobrovnik, roj. 1955, orodjar iz Šoštanja in Zlatka Ba-bič, roj. 1960, prodajalka iz Gavc; Ramiz Husič, roj. 1958, strojnik iz Titovega Velenja in Semsa Suljakanovič, roj. 1957, delavka iz Titovega Velenja.
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Rojstva otrok v mesecu oktobru:
10 dečkov in 10 deklic.
Poroke:
Mirsad Hajdukovič, roj. 1955, prodajalec, Titovo Velenje, Veljka Vlahoviča 51 in Anica Britovšek, roj. 1961, prodajalka, Topolšica 111; Miran Verdev, roj. 1953, viličarist, Topolšica 192/a in Erika Celcer, roj. 1960, točkalka, Topolšica, 192/a; Marjan Britovšek, roj. 1956, avtomehanik, Topolšica 112 in Mihaela Verdnik, roj. 1960, učiteljica, Šoštanj, Aškerčeva 24; Franc Satler, roj. 1957, varilec, Or-lova vas 5, Polzela in Brigita Stropnik, roj. 1962, prodajalka, Topolšica 157; Bojan Slamek, roj. 1959, šofer, Gaberke 41 in Kristina Vo-dušek, roj. 1961, konfekcionarka, Breg, št. 36, Polzela; Marjan Hu-dej, roj. 1957, študent, Šoštanj, Levstikova 18 in Sonja Zorman, roj. 1957, dipl. slovenist, Gubčeva cesta 13, Vir; Alojz Trap, roj. 1955, klepar, Ravne 136 in Anica Drev, roj. 1961, gospodinja, Ravne 136; Srečko Očko, roj. 1957, kurjač, Cesta talcev 15, Šoštanj, in Ida Friškovec, roj. 1961, prodajalka, Cesta talcev 15, Šoštanj.
Umrli:
Franc Kosem, upokojenec, Čelovnik 3, Sevnica, star 61 let ; Anton Verdev, upokojenec, Studenci 35, Žalec, star 65 let; Angela Suhoveršnik, gospodinja, Prešernova 9b, Titovo Velenje, stara 73 let; Albin Tavčar, upokojenec, Ložnica 46, Žalec, star 77 let; Justina Mlinar, upokojenka, Cankarjeva ul. 31, Šoštanj, stara 76let; Bogomira Radovan, upokojenka, Prebold 2a, stara 67 let; Franc Uranjek, upokojenec, Sv. Florjan pri Šoštanju 158, star 62 let; Edvard Skaza, kmetovalec, Gaberke 8, star 67 let; Marija Hlip, soc. podpiranka, Gaberke 50, stara 72 let; Edvard Eder, upokojenec, Cankarjeva 9, Šoštanj star 77 let; Ivan Požun, gaterist, Lokovica 29, star 45 let; Rozalija Herlah, gospodinja, Šoštanj, Cankarjeva 6, stara 78 let; Marija Mrak, kmetovalka, Sv. Florjan pri Šoštanju 54, stara 57 let.
»KNJIŽNI DAR« — Izšla je redna letna knjižna zbirka Prešernove družbe s koledarjem za leto 1982. Zbirka petih knjig v broširani izdaji stane 350 din, vezanih (broširan je le koledar) pa 450 din. Naročite jo lahko v najbližji knjigarni, pri poveijeniku družbe ali na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, Borsetova 27, Ljubljana.
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD TITOVO VELENJE Komisija M DR
RAZPISUJE
dela in naloge GOSPODARJA ZAVODA
Pogoj: - KV vodovodni inštalater ali KV električar ali KV ključavničar.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na komisijo MDR Vzgojno varstvenega zavoda Titovo Velenje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
titovo
velenje __
turizem /
gostinstvo
propaganda
?A<A
SILVESTROVANJE
RDEČA DVORANA
-	DUSKO LOKIN z ansamblom
—	Narodnozabavni ansambel ,,TRIM"
Cena rezervacije s konzumacijo je 400 din. Prodajajo jih v Rdeči dvorani.
HOTEL PAKA
—	Igral bo ansambel ,,Štajerski fantje"
-	V kegljišču bo DISCO
Cena silvestrskega menija z aperitivom je 800 din. Rezervacije prodajajo v recepciji hotela Paka.
RTC GOLTE
—	Zabaval vas bo ansambel ,,Sovič"
-	DISCO
Rezervacije silvestrskega menija z aperitivom po 900 din, prodajajo v Turistični agenciji Rdeče dvorane. Za večje skupine bo organiziran prevoz.
PRIDITE, ZABAVALI SE BOSTE!
Glasbena šola
„Frana Koruna-Koželjskega" Titov trg 4, Titovo Velenje
Razpisna komisija sveta glasbene šole ,,Frana Koruna-Koželj-skega", Titov trg 4, Titovo Velenje
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
RAVNATELJA glasbene šole ,,Frana Koruna-Koželjskega"
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev ie pogoje iz 27. člena zakona o glasbeni šoli:
—	da ima visoko izobrazbo (akademija za glasbo)
—	najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu
—	da je moralno-politično neoporečen
Za razpisana dela in naloge velja 4-letna mandatna doba.
Kandidati naj vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov Glasbena šola ,,Frana Koruna-Koželjskega", Titov trg 4, 63320 Titovo Velenje, z oznako ,,za razpisno komisijo".
Rok za prijavo kandidatov je 20 dni od dneva objave razpisa. O sklepu sveta šole pa bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo. «
Vsako ime in vsak priimek, zapisana v seznam potnikov zrušenega letala, pomenita bolečino. Se posebno ob vesti, daje v strahotnem udarcu umrl tudi naš dolgoletni sodelavec
Drago Teržan
inšpektor
\ . . V našem kolektivu je zazijala praznina, pogrešali bomo njegove dolgoletne izkušnje. Titovo Velenje, 4. 12. 1981
Delovni kolektiv Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji podružnica Velenje
Med slovesnostjo
10 let Name Velenje
Ponudbo še izboljšati
Preteklo soboto so delavci tozda veleblagovnica Name Velenje slovesno počastili desetletnico delovanja tega trgovskega lokala v Titovem Velenju in po 35 letnico delovanja delovne organizacije Nama Ljubljana. Ob tej priložnosti so imeli slavnostno sejo delavskega sveta, na kateri so pregledali in ocenili prehojeno pot. Prisotne je v imenu delavskega sveta pozdravila predsednica tega samoupravnega organa Vida Kovačič. Prehojeno pot pa je orisal direktor tozda Zvone Zupan. Med drugim je dejal:,, V gospodarskem razvoju občine Velenje so bile nedvomno v ospredju proizvodne dejavnosti, tako rudarstvo, kovinsko predelovalna industrija, energetika itd. S tem pa je naglo rastlo število prebivalcev in vzporedno s tem je bilo potrebno razvijati tudi drugo dejavnost, kamor sodi tudi trgovina. Te potrebe je pravilno ocenilo
Prisotnim je govoril direktor Zvone Zupan
trgovsko podjetje Nama iz Ljubljane, ki je po sporazumu s skupščino občine Velenje v decembru leta 1971 odprlo v Velenju nov -sodoben trgovski objekt. V začet-
GIP VEGRAD - ZAVOD ZA URBANIZEM
Skupni nastop na tržišču
ku je ta kolektiv zaposloval 122 delavcev, ki so ustvarili za 57 milijonov din letne proizvodnje, v letošnjem letu pa upravičeno pričakujemo, da bomo dosegli 400 milijonov din bruto realizacije. Promet je naglo naraščal pa tudi število zaposlenih se je povečalo skoraj za polovico."
Prva leta je poslovalnica v Velenju poslovala kot samostojna enota, leta 1974 pa se je organizirala v samostojno tozd, združeno v trgovsko podjetje Nama Ljubljana. Z zaživitvijo tozda je zaživela tudi samoupravna organiziranost. Nov prav tako pomemben uspeh so beležili delavci blagovnice Nama Velenje, leta 1977, ko so odprli novo Namino trgovino Preskrba na Koroški cesti v Titovem Velenje.
Uspehov, ki so jih v desetih letih dosegli delavci Name Velenje ni malo, pa vendar ob tem jubileju razmišljajo predvsem to, kako bi smoternejšim izkoriščanjem prodajnih površin, zadovoljili vse večje povpraševanje, ob tem pa želijo zaposlovanje kar najbolj omejjti. Povečanje storilnosti mora biti eden izmed ciljev nadaljne-ga razvoja, poudarjajo. Izboljšati morajo poslovanje, povečati izbiro blaga, posebej še tistega za katerega je na tem področju največ povpraševanja.
Ob tej priložnosti so pripravili mladinci Name zanimiv kulturni program.
M. Z.
Uspešen začetek sezone
V Mariboru je bilo tekmovanje judoistov druge jakostne skupine. Prvega kola se je udeležila tudi ekipa judo kluba Titovo Velenje, ki je dosegla odlične uvrstitve. Prva mesta so zasedli Petrovič, Zgornjanin, Rošer in Slatnar, druga mesta pa Zupane in Ovčjak. Ti tekmovalci se bodo prihodnjič borili za mesta v prvi jakostni skupini.
Naši judoisti pa so se udeležili tudi mednarodnega turnirja treh dežel v Kranju. V najlažji kategoriji je zmagal Uroš Potočnik, v težji pa sta Zupane in Slatnar dosegla tretji mesti.
Vsekakor obetaven začetek pomla-jenga judo kluba iz Titovega Velenja, ki ga vodita trenerja Verko in Apat.
Prvenstvo v namiznem
Osvojile tudi pokal mladosti
* « * *
tenisu

V sredo. 25. novembra so predstavniki gradbenega industrijskega podjetja Vegrad in Zavoda za urbanizem podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju.
Delovni organizaciji sta se odločili, da bosta v prihodnje skupaj nastopali na domačem in tujem tržišču z inženiring storitvami, tako z izvajalskim inženiringom kot s kompleksnim inženiringom.
Za uresničevanje določil samoupravnega sporazuma b<? skrbel poseben 4-članski poslovni odbor.
»NAŠ CAS« glasilo SZDL izdaja Center za informacije, propagando in založništvo Velenje p. o. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAS ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1 januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej,
UREDNIŠTVO: Marijan Lipov-šek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (Odgovorni urednik), Bogdan Mugerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefon (063) 850-087 in 850^316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČGP Večer. Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne, 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
ff
Nagradna križanka »Elkroj Mozirje
Razdeljene nagrade
V uredništvu Našega časa smo v torek, 8. decembra izžrebali nagrajence, ki so pravilno rešili nagradno križanko ,,ELKROJ" Mozirje.
Prvo nagrado (500 din) prejme Ivanka Treibenreif, Mozirje 275, Mozirje, drugo nagrado (400 din) dobi Tončka Hrovat, Tomšičeva 10, Titovo Velenje, tretjo nagrado (300 din) dobi Zdravko Podkoritnik, Stanetova 7, Titovo Velenje, četrto nagrado (200 din) pa prejme Boris Kališek, Mali Vrh 14 a, Šmartno ob Paki. Denarne nagrade po 100 din od 5. do 10. mesta prejmejo Taja Srebotnik, Špeglova 15, Titovo Velenje, Sabina Knavs, Šaleška 16/11-7, Titovo Velenje, Danica Štukovnik, Foitova 4, Titovo Velenje, Olga Siljar, Luče ob Savinji, Jolanda Vrečko, Tekavčeva 13, oo-štanj in Sebastijan Naraglav, Topolšica 61.
Rešitev nagradne križanke „Elkroj" Mozirje
Okarina — Kelemina — Ole .— Eland — Paka — Sato — Sli
—	OV — Proizvodnja — Modna konfekcija — Se — Braco — OM
—	Banavz — Mandril — Laci — Neal — JNA —"Arara — Krez
—	Jam — Tara — Col — Rab — Serak — Kavalek — Ideja — Oro — Cook — AA — Etik — Ose — Kardelj — Antonin — SB
—	Farna — Ot — Alimentacija
—	Trpimir — Tozd — Reja — Tavoleta — Zora — Namizni tenis — ltaltaf— Uta — Režim
—	Erar — JR — Prekla — Eire
—	Aro — Korito — SP — Kmet
—	Mira — TL — Kooperacija — Ruša — Ikt — Enz — Kan — Mantova — ZOO — Trafika — Anorak — AŠ — Franz — Raner Ali — Avanti — Tipa — FD — SB — KJ — Oronim — Esnaf— Oje — Tercet — Cs — Tatrman
—	Seks — LUI — Eritreja — Anjou — Aca — Kanjoni — Rakar - iS - Slanik - Vida Tomšič — Naslavljanje — Asa
—	Oranže — Ast — Nao — Rea.
Namizno teniški klub Tempo iz Titovega Velenja bo organiziral soboto. 12. decembra, občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za članice, člane, mladince in veterane. Tekmovanje bo v telovadnici osnovne šole Anton Aškerc, začelo pa se bo ob 8. uri.
Organizator vabi na tekmovanje čim več ljubiteljev te igre.
Rekreacijska liga
V telovadnici podružnične šole v Pesju se bo v soboto, 19. decembra ob 8.30 začela rekreacijska liga v namiznem tenisu. Za sodelovanje v ligi so se prijavile naslednje ekipe: Samski domovi, Titovo Velenje, Partizan Šmartno ob Paki, Ping Pong Penk. Teš Šoštanj. Postaja milice Titovo Velenje, NTK Tempo, DO AOP Rek, Društvo invalidov Titovo Velenje, KS Konovo in Vegrad.
V Mozirju zastonj
Člani društva ZSAM Mozirje bodo 19. decembra od osme do dvanajste ure brezplačno kontrolirali in po potrebi nastavljali luči in izpušne pline. ,
Zakaj prav luči in izpušne pline? V letnem času, ki je pred nami se prav te dve pomanjkljivosti še posebno odražata, poleg tega pa je za njihovo nastavitev potrebna tehnična oprema, ki jo (žal) nima vsaka avtomehanična delavnica.
Torej, če vas bo pot vodila skozi Mozirje, ustavite se za trenutek v avtomehanični delavnici (poleg trgovine z rezervnimi deli), kjer bo akcija.
Ko skrbite za brezhibnost svojega vozila, skrbite tudi za svojo varnost.	Tone Prislan
Rokometašice Velenja so k osvojitvi jesenskega naslova v drugi zvezni rokometni ligi dodale še enega. V finalnem srečanju za pokal mladosti na območju Slovenije so premagale igralke ljubljanske Olimpije, ki igrajo v 1. B ligi z rezultatom 29:23 (17:12).
Igralke Velenja so pred kakšnimi 700 gledalci v Rdeči dvorani prikazale izredno igro zlasti v prvem polčasu in v drugi polovici nadaljevanja. Treba je reči, da so vse pokazale todi izjemno borbenost, in še seveda na koncu zasluženo veselile. Pokal jim je predal v imenu predsedstva republiške rokometne zveze Hinko Dermolj,
predsednik Območne rokometne zveze Celje.
Na posnetku igralke Velenje s trenerjem, Antunom Bašičem, ki je za jesenski del odlično pripravil ekipo. Spomnimo se, da so dekleta dobila vseh enajst srečanj in seveda upamo, da bodo tudi ob koncu spomladanskega dela prvenstva na vrhu lestvice.
Ta uspeh deklet iz Titovega Velenja pa ni ostal prisoten le med ljubitelji njihove igre tukaj doma. Pred dnevi so dobile povabilo, da bi odigrale dve srečanji na Dunaju z avstrijskimi državnimi prvakinjami. Vendar so se v klubu odrekli temu gostovanju zradi finančnih težav.
Najboljši Smajlovič
Smajlovič (na desni) med bojem
Karate klub Gorenje je organiziral preteklo soboto v Rdeči
dvorani tradicionalni turnir mojstrov karateja za pokal Titovega Velenja. Letošnji turnir je bil že osmi, udeležilo pa se ga je 18 karateistov iz osmih slovenskih klubov. Prvo mesto je osvojil član karate kluba Gorenje Smajlovič. z odličnim bojem v finalu, ko je premagal Stani-vukoviča iz Emone Ljubljana.
Največji favorit na turnirju je
bil Mariborčan Javoršek, letošnji državni pirvak v težki kategoriji, vendar so ga 'sodniki zaradi nekontroliranega udarca v drugem kolu diskvalificirali. Smajlovič je sicer izgubil z odličnim Prajncem iz Maribora, vendar je bil potem v popravnih bojih zelo dober in tako zasluženo prejel pokal od predsednika karate kluba Gorenje dr. Petra Dovška.
V.
Rdeča dvorana
w
Prireditev - Šport
in varnost v cestnem prometu
Združenje šoferjev in av-tomehanikov iz velenjske občine bo v četrtek, 17. decembra organiziralo drugo razstavo na temo Preventiva, šport in varnost v cestnem prometu. Ta razstava, ki je lani vzbudila veliko zatjimanje med občani naše občine bo tudi letos v Rdeči dvorani. Organizatorji obljubljajo, da bodo predstavili najzanimivejše in najnovejše dosežke na področju preventive, športa in varnost v cestnem prometu, obenem pa bodo poskrbeli tudi za druge aktivnosti.
Otvoritev razstave bo ob 16. uri. Ob 17. uri pa bo strokovno posvetovanje s področja preventive, vzgoje, izobraževanja in družbene samozaščite. Na posvetovanje, ki bo v prostorih doma SLO, vabijo predstavnike svetov za preventivo celjske regije, predstavnike avto šol celjske regije, načelnike oddelkov za notranje zadeve pri skupščinah
občin celjske regije ter predstavnike izpitnih komisij za vozniške izpite iz Celja in Titovega Velenja. Istočasno bo v Rdeči dvorani potekalo organizirano vodstvo skupin in posameznikov po razstavnem prostoru, predvajanje filmov, omogočen pa bo tudi anonimen preizkus zn;anja iz cestno prometnih predpisov.
Razstava bo odprta do 20. decembra, vsak dan od 9. do 19. ure. Med tem ■časom bodo od 16. do 18. ure v Rdeči dvorani organizirali preizkuse znanja iz cestno prometnih predpisov, na parkirnem prostoru pred Rdečo dvorano pa bodo na vozilih pregledovali nastavitev svetlobnih teles, izpušnih plinov ter tehnično brezhibnost vozil.
V nedeljo, zadnji dan razstave, bodo obiskovalci lahko v dopoldanskih urah zastavljali vprašanja nekaterim znanim tekmovalcem avto moto športa.
B. Z.
VELEBLAGOVNICA
nama
VEL EN JE
1
i
UGODEN NAKUP
ZIMSKE ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO!
KONFEKCIJE!	j