DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJUBLJAl
Poštnina plačana v gotovitU.c SI o '24.'IV. 1930
* " _ V LiubUani, rine 24. aprila 1930
Stev. 17.
Posamezna ilev. Din 1—»
Leto XIII.
h	
i	
1	
1	| |
J	
m	y0.
Upravništvo „0omovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128
Naročnini zi tuzemstvo: četrtletno t Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; za lat. zemstro razen Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din, Amerika letno 1 dolar, — Račun poštne hranilnice, podružnice v LJubljani, št. 13.711,
»Kmetski list" pod istim vodstvom kakor
»Domovina"
Našim čitateljem moramo javiti važno vest, da se nahaja odslej tudi «Kmetski list» pod istim vodstvom kakor «Domovina». Oba tednika «Domovina» in «Kmetski list» bosta kakor doslej izhajala samostojno, vendar se bosta sedaj pod skupnim vodstvom lahko še vnetejše posvečala delu za vsestranski napredek našega naroda in za krepitev jugoslovenske zavesti.
Zgodovinski januarski manifest našega kralja vsebuje misel, da je treba prenehati s kvarnim cepljenjem narodovih moči.To velja za vso Jugo-
slavijo, a tudi posebej za našo ožjo domovino. Zaradi tega je bil prav v smislu druženja naših sil sklenjen sporazum med obema listoma, da bosta skupno in zato s tem večjim uspehom služila kralju, državi in narodu.
Oba nepolitična tednika se bosta sedaj še bolj posvečala delu na gospodarskem polju ter bosta širila prosveto med najširše ljudske plasti naše ožje domovine, priznavajoča krščanstvo kot tvorno silo v življenju našega ljudstva.
Pobiranje banovinskih davščin
Dravski ban inž. Sernec je v »Uradnem listu« z dne 16. t. m. objavil uredbo o banovinskih davščinah za kritje izdatkov proračuna Dravske banovine za leto 1930./1931. Ta uredba jc stopila ,v veljavo z dnem razglasitve v «Uradnem listu® s 16. t. m., pri čemer se davščine prično pobirati nazaj s 1. aprilom, koli« kor ban za poedine vrste davščin ne določi drugače. S 1. aprilom so prestale veljati vse uredbe in vsi pra« vilniki bivše ljubljanske in mariborske oblastne samo« uprave, ki so urejevali samoupravne davščine. Ob« javljena uredba pa ne vsebuje nikakih predpisov glede v proračunu določenega davka na dediščine in glede prirastkarine od vrednosti najemnin, ker se glede načinapobiranja teh davščin vršijobržkone še priprave.
Banovinska doklada na državne neposred* nje davke.
Na vse neposrednje državne davke (zemljarino, zgradarino, pridobnino, družbeni davek, rentnino in uslužbenski davek) se pobira 40odstotna banovinska doklada, ki jo odmerjajo in pobirajo davčne uprave. Za te doklade veljajo glede pobiranja isti predpisi kakor za državne davke.
Banovinske doklade na državne neposrednje davke so v proračunu določene s 308 milijona dinarjev, dočim so bile v obeh lanskih proračunih ljubljanske in mariborske oblasti predvidene skupaj z 9-33 mili« jona dinarjev. Tudi v sosednji savski banovini se te doklade pobirajo sedaj na vse vrste državnih ne« posrednjih davkov, toda le v izmeri 20 %.
Banovinska davščina na plesne prireditve in veselična taksa.
Za vsako javno plesno prireditev se plačuje v mestih in kopališčih taksa od 300 Din, v trgih 180 Din in v ostalih krajih 80 Din in se more v mestih in kopališčih pavšalirati. Plesne šole so takse oproščene, če se ne točijo alkoholne pijače. Za vsako podaljšavo policijske ure se plačuje v mestih in kopališčih 100 di« narjev, v trgih 60 Din in v ostalih krajih 30 Din ter se lahko pavšalira. Ti dve davščini pobirajo oblastva, ki izdajajo tozadevna dovolila in se dovoljenje ne sme izdati, če banovinska taksa ni plačana. Dalje se na vse prireditve, za katere se plačuje od vstopa 20; odstotna državna taksa (na prireditve varijetejev, kabaretov in sličnih nočnih prireditev), pobira 50« odstotna banovinska doklada. Kinematografska pod« jetja plačujejo 4odstotno banovinsko takso od vred« nosti vstopnic.
Te davščine odgovarjajo davku na ponočni obisk kavarn, gostiln, plesnih prireditev in podobnega
(predviden z 980.000 Din). V bivši ljubljanski oblasti je znašala doslej taksa na plesne prireditve 250 Din, taksa za bare in nočne kavarne mesečnih 600 Din in taksa za podaljšanje policijske ure v Ljubljani 100 di« narjev, na deželi 50 Din. Dalje se je pobirala šest« odstotna oblastna taksa na kinematografske vstop« niče in 50odstotna doklada k državni taksi za gostil« niške in kavarniške pravice, ki sedaj odpade; v mari« borski oblasti pa je doslej obstojala 50odstotna do« klada za varijeteje in slične prireditve (kakor sedaj), 50odstotna doklada k državni taksi na potroške v hotelih, gostilnah, ki odpade, davščina na ponočni obisk gostiln, kavarn, barov in kvartanje ter na po« daljšanje policijske ure in 25odstotna doklada k državni taksi na kinematografske vstopnice.
Taksa na sekanje gozdov.
Banovinska taksa na sekanje gozdov predstavlja za našo banovino novo davčno obliko. V proračunu je dohodek od te takse predviden v višini 500.000 di« narjev. Taksa na sekanje gozdov znaša dva odstotka od prodajne cene lesa, odnosno od vrednosti poseka« nega lesa, namenjenega za prodajo, pri čemer se kot prodajna cena, odnosno vrednost, računa vrednost na panju. Ta taksa se ne plačuje za les, posekan za lastnikovo porabo, dalje za les, ki ga porablja indu« j strijec iz lastnega gozda kot sirovino za industrijske izdelke in tedaj, če izkupiček za les v koledarskem letu ne presega 5000 Din.
Takso plačuje praviloma kupec, lastnik pa, če pre« deluje les le zaradi prodaje in ne uživa gornje opro« stitve. Vsako sekanje morata prijaviti prodajalec in kupec, preden se sekanje začne, in sicer občinskemu uradu, v čigar okolišu je gozd, ter morata navesti prodajno, odnosno kupno ceno (na panju) in pred« ložiti v overovljenem prepisu eventualno kupno po« godbo. Občinski urad predloži prijavo sreskemu na« čelstvu, ki odmeri takso in izroči stranki zaradi pla«1 čila položnico banske uprave. Pri osnovanih pomisle« kih glede napovedane prodajne cene ugotovi vred« nost po potrebi in po odredbi banske uprave sreski šumarski referent. Ta taksa je v enaki izmeri uve« dena tudi v sosedni savski banovini.
Taksa na živinske potne liste.
Ob prodaji, odnosno izdaji živinskih potnih listov se pobira banovinska taksa v višini 3 Din za drob« nico, odnosno 6 Din za velike živali (za eno glavo živine). Takso pobirajo sreska načelstva, odnosno ob« činski uradi. Ta taksa predstavlja novo davčno obliko in je v proračunu predvidena z 2,400.000 Din.
Trošarina na potrošek premoga.
Od premoga, ki se potroši na ozemlju Dravska banovine, se plačuje banovinska trošarina, ki znaša za tono rjavega premoga: pri kosovcu 10 Din, pri kockovcu in rovnem premogu 7 Din, pri orehovcu 5 Din in pri grahovcu, zdrobu in prahu 3 Din; ta trošarina se pri črnem premogu poviša za 50 odstot' kov, pri lignitu pa zniža za 50 odstotkov.
Te trošarine ni plačati za premog, ki ga porabijo drj^vna in samoupravna telesa (samoupravna samo, kolikor ne služi premog v pridobitne svrhe), in za premog za proizvajanje električnega toka (ker se pla* čuje trošarina na potrošek električnega toka). Pod< jetja, ki uporabljajo premog kot sirovino za indu« strijsko predelavo, so glede premoga, porabljenega za te namene, oproščena te trošarine. Končno se ne pla« čuje trošarina za premog, ki ga uporabljajo premo* govniki za deputate svojim uslužbencem.
Pri prodajah izpod 10 ton pobirajo trošarino pro« izvajalci sami, v vseh ostalih primerih pa plačujejo to davščino kupci. Trošarino odmerja in pobira ban« ska uprava, prt čemer sme uporabljati tudi organe finančne kontrole in mestnih dohodarstvenih uradov. Proizvajalci morajo voditi seznamke, trgovci premoga pa so dolžni prijaviti vsak prejem premoga v 24 urah oddelku finančne kontrole. Zaradi kontrole morajo proizvajalci in trgovci dovoliti organom banske upra« ve vpogled v knjige glede oddaje premoga. Uvožen premog mora prijaviti prejemnik v 24 urah in plačati trošarino na čekovni račun banske uprave. Prav tako morajo železniške postaje namembnega kraja v Dravi ski banovini prijaviti vse uvožene pošiljke premoga. Dohodek te trošarine je predviden z 18 milijona di» narjev. V sosedni Savski banovini ni te vrste dav* ščine.
Trošarina na porabo električnega toka.
Od porabe električnega toka se v območju Drav« ske banovine plačuje banovinska trošarina v višini dveh odstotkov odškodnine, ki jo plača porabnik za tok. Ta postavka se zniža za polovico pri toku, ki se uporablja kot pogonska sila, in za 75 % pri toku, ko« likor se uporablja v elektrokemijske in elektrometa« lurške svrhe, pri čemer se zneski zaokrožijo na dese« tine dinarja. Ta trošarina se plača tudi na tok iz lastne naprave in na tok, ki se oddaja brez odškod« nine, pri čemer ugotovi odmerno osnovo banska uprava sporazumno s proizvajalcem toka, odnosno po ocenitvi vrednosti proizvedene električne sile. Od plačila so izvzeti državni in samoupravni uradi in zavodi, v kolikor niso pridobitna podjetja, prav tako tudi tok iz parne centrale, ki se proizvaja s premo« gom v pretežni meri za lastno porabo. Trošarino po* birajo podjetja, ki tok neposredno dobavljajo porab« nikom, drugače pa proizvajalci,'ki so sami porabniki. Lastniki elektrarn kakor tudi posredovalci oddaje toka morajo dovoliti organom finančne kontrole in banske uprave zaradi kontrole vpogled v knjige o prodaji toka in dostop do kontrolnih aparatov.
Dohodek od te trošarine je v proračunu pred« viden v višini 1'4 milijona Din. Ta trošarina je nova davčna oblika v ljubljanski oblasti, dočim je v bivši mariborski oblasti že obstojala. V sosedni Savski banovini ni te vrste davščine.
Trošarina na vino in ostale alkoholne tekočine.
Na vino in vinski mošt, ki se proda ali podari za neposredno vživanje ali pa za prodajo na drobno, se plačuje banovinska trošarina, in sicer na vino v
višini 1 Din od litra (doslej 50 par) in na vinski mošt nad 1500 kg 5 Din (priklopni vozovi plačujejo od
v višini 0 60 Din od litra. Na vino, ki ima nad 18 sto* pinj alkohola, se plačuje banovinska trošarina po po« stavki za špirit. Glede vin iz lastnih vinogradov veljajo
vsakih začetih 50 kg teže 5 Din in poleg tega še po nosilnosti enako kakor tovorni avtomobili sami; za tovorne avtomobile in priklopne vozove s polno pnev«
dotični predpisi zakona o državni trošarini. Trošarina matiko se plača še 60odstotni povišek); 3.) za traktor«
se ne pobira, če množina podarjenega vina ne pre« sega 5 litrov naenkrat.
Na vse ostale vrste alkoholnih tekočin, ki se po« trosijo ali nadrobno prodajajo v Dravski banovini, se pobira banovinska trošarina v nastopni izmeri: na
je za vsakih začetih 50 kg čiste teže 20 Din; 4.) za motocikle (tudi s priklopnimi sedeži) za vsakih za« četih 10 kg teže 10 Din.
Teh davščin so oproščena nerabna vozila, dalje traktorji za kmetijske svrhe, motorna vozila, ki so v
pivo 60 Din od hektolitra (doslej 30 Din); na esence, j skladišču zaradi prodaje, vsa državna, banovinska in ekstrakte in eterska olja z alkoholom 400 Din od 100 kg j samoupravna vozila (samoupravna, če ne služijo v (doslej 400 Din); na liker, rum, konjak in špirit 7 Din pridobitne svrhe), nadalje motorne brizgalne in reše«
od hektolitrske stopnje (doslej 5 Din) in na žganje 5 Din od hektolitrske stopnje (doslej 5 Din).
Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kon« trole, odnosno tudi občinski uradi ter jo sproti od«
valni avtomobili, vozila dobrodelnih ustanov in vozila, ki so bila izven porabe vzdržema vsaj 6 mesecev. Avtoomnibusi, ki imajo več kakor 7 sedežev, plačujejo polovico davščine, če nimajo polne pnevmatike; prav
vajajo na čekovni račun banske uprave. Kdor prejme . tako plačajo polovico lastniki tovornih avtomobilov predmete, zavezane banovinski trošarini za neposredni in avtotaksijev, ki upravljajo ta vozila sami brez na«
potrošek ali za prodajo na drobno, mora njih vrsto in količino ter pri žganju po možnosti tudi okolnost prijaviti v 24 urah, odkar jih je vkletil, odnosno po« stavil v shranišče, kontrolnemu organu. Pri množi«
jetih moči ter jim je to stalen in edini poklic.
Ta davščina se plačuje vnaprej v četrtletnih obrokih; če pa skupni predpis ne znača več kakor 250 Din na leto, je plačati davščino vnaprej za vse leto. Če na«
nah, manjših od 5 litrov čistega alkohola, plača troša« stopi dolžnost plačevanja med letom, se plačuje dav« rino kupec. Če pa se kupčeva istovetnost ne more ščina od začetka onega četrtletja, v katerem je nasto«
dognati, jamči prodajalec za plačilo banovinske troša« rine.
Dohodek od banovinske trošarine na alkoholne pijače je v proračunu predviden s 35-8 milijona Din, to je za 32 milijona Din manj kakor je bilo pred« videno v proračunih ljubljanske in mariborske oblasti za preteklo proračunsko leto. Višina banovinske troša« rine je ista kakor v Savski banovini z razliko, da se
pila dolžnost.
Odmerja in pobira to davščino banska uprava, pri čemer sme uporabljati organe finančne kontrole in občin. Davčni zavezanci morajo naznaniti vsako iz« premembo glede vozil tekom 1 meseca. V proračunu jc dohodek te davščine predviden z 800.000 Din.
Davščina na šmarnico.
Na vsak trs šmarnice v območju Dravske banovine
v Dravski banovini pobira trošarina tudi za vinski	, . ,	, . .	■
.....	.	, .	, ...... se pobira banovinska davščina, in sicer za leto 1930.
most, do;im se pri nas pobira posebna višja trošarina „ ;	, ____ „.„„. . . , ,„„„
,.« .	.	, , c u; 0 05 Din, za eto 1931. 010 Din in izza leta 1932. 015
na vina v steklenicah in na šampanjec kakor v Savski	' _ , vv	.,.,...
banovini	na	davsemo plačujejo oni, ki plačujejo
zemljarino od zemljišča, zasajenega s šmarnico. Te osebe morajo do 15. septembra vsakega leta prijaviti občinskemu uradu število šmarničnih trsov. Občinski
Davščina na motorna vozila.
Banovinski davščini na motorna vozila so zavezana
vsa motorna vozila, registrirana v Dravski banovini, i urad overovi prijavo in predpiše davščino, ki se mora kakor tudi inozemska motorna vozila, ki se uporab« plačatj do J5 decembra. Ta davščina je nova in ima Ijajo v območju Dravske banovine več kakor tri namcn pospcšiti iztrebljenje šmarnice .Njen dohodek mesece na leto. Trošarino plača lastnik, pri inozem« jc predviden z 250.000 Din. skih vozilih pa oni, ki vozilo uporablja. Banovinska
davščina na motorna vozila znaša na leto:
1.) za osebne avtomobile za vsakih začetih 50 kg čiste teže 25 Din; 2.) za tovorne avtomobile za vsakih
Davščina na hiše, oproščene državnega neposrednjega davka.
Od poslopij, oproščenih državnega neposrednega
začetih 50 kg čiste teže 15 Din, poleg tega pa še za davka po čl. 32., točki 15., zakona o neposrednih vsakih začetih 50 kg nosilnosti do 1500 kg 10 Din in davkih, se plačuje letna banovinska davščina po šte«
vilu stanovanjskih delov, in sicer: za en stanovanjski del 10 Din, za dva dela 12 Din, za tri dele 15 Din, za štiri dele 35 Din, za pet delov 40 Din in za vsak na« daljni stanovanjski del še 20 Din. Za stanovanjske dele se smatrajo samo sobe in čumnate, v katerih sta« nujejo ljudje ali so določene za stanovanje. Ta davek obremenjuje hišno posestvo. Do 31. avgusta 1.1. se morajo občinskemu uradu prijaviti vsi objekti, zave« zani temu davku; davščina pa se mora na podlagi predpisa občinskega urada plačati najkesneje do konca septembra. Donos tega davka je v proračunu predviden v višini 1\5 milijona Din.
Enoodstotna banovinska taksa od prenosa nepremičnin.
Od vsakega prenosa nepremičnin v območju Drav« ske banovine se pobira enoodstotna banovinska taksa. To takso pobirajo oblastva in uradi, ki pobirajo državno takso od prenosa nepremičnin. Taksa je v proračunu predvidena v višini &7 milijona Din in pred« stavlja novo banovinsko davščino.
Davščina na lovišča, ribolove in taksa na lovske karte.
Banovinska davščina na lovišča, ribolove in taksa na lovske karte. Zakupniki občinskih lovišč in osred« kov (enklav) plačujejo banovinsko davščino v letnem znesku 0'40 Din od vsakega polnega hektarja lovišča. Lastniki samosvojih lovov plačujejo 0-50 Din,če samo« svoj lov ne oddajo v zakup skupno z občinskim lovom. To davščino odmerja kraljevska banska uprava, po« birajo pa jo sreska načelstva, odnosno občine hkrati, ko pobirajo zakupnino. Lastniki samosvojih lovov plačajo davščino naravnost banovinski blagajni do 31. maja vsakega leta. Za plačilo davščine jamčijo soli« darno zakupniki, sozakupniki, odnosno občina, če pobira zakupnino.
Lastniki ribarskih okrajev (samosvojih in zakup« nih), ki so oddani v zakup, plačujejo davščino v j znesku 25 odstotkov letne zakupnine. V primeru pcx j mislekov glede napovedane zakupnine določi davščino ' kraljevska banska uprava, ko je zaslišala pristojno strokovno ustanovo za pospeševanje ribarstva. Last« niki samosvojih ribarskih okrajev, ki niso oddani v zakup, plačujejo 25 odstotkov zneska, ki bi se do« segel v zakupu, o čemer odloča banska uprava po raz« merju zakupnine enakih okrajev. Ta davščina se mora od samosvojih okrajev plačati do 31. maja vsakega leta, od zakupnih pa ob dospelosti zakupnine. Izpre*
GUSTAV STRNIŠA:
Francozi in rokovnjači
(Dalje.)
«Ne! Verujte nama! Dondeža smo se že vsi naveličali. Res ni nihče od nas preveč prida človek, ampak ta Dondež je prava zver. Vedno bolj divji postaja. Več ljudi je že umoril. Svojo staro je pa baš na večer, ko se je z drugo poročil, zastrupil pot podgano.*
«Glej, glej! Kako to čudno zveni! Glavar tak ubijalec, a njegovi tovariši same nedolžne ov-čice! Koliko sta jih pa že vidva spravila na drugi svet? Kaj? Kar po resnici govorita!« je izpraše-val sodnik.
«Jaz nisem še nikogar ubil in ga tudi ne bom! Močan sem ko bik, a tudi mehak kakor vosek! Še živalica se mi smili!« je trdil krepki Tilen. Pa tudi nič nimam proti temu, če pustite Dondeža pri miru! Naj živi revež! Saj ga vest grize za njegove grehe! To mi pa lahko verjamete, da sem popolnoma nedolžen človek, da sem bil samo rokovnjaški kovač. Zato vas pa prosim, da bi se zavzeli zame, da bi ne bil kaznovan, če se prikažem na dan! Kajti rokovnjači so me šiloma odpeljali, a zdaj sem jim srečno odpetal«, je pripovedoval Tilen.
«Tilen, ti si šema! je zakričal Jur. Le Dondeža primite, pomagala vam bova. Tisti krajcar-Čki bodo kot maslo prav prišli!»
«Vprašal sem, ali sta koga ubila. Na to mi odgovori tudi ti!» je zarentačil sodnik.
«Jaz? Hm, kaj hočem? Res sem enega lopnil®, je priznal Jur. «Ampak sam nisem kriv! To je tista prekleta gorenjska kri, ki takoj vzkipi.
Ubil sem francoskega vojaka, ki je stal pod oknom moje ljubice. Sama prekleta nesreča ga je privela tjekaj. Prehitro sem ga zagrabil! Nič nisem vprašal, kako in kaj. Pa je bil fant nedolžen, kar sem zvedel, ko je ležal že mrtev v travi. Da, da! Tista norša, noršasta! Niti mojih skrbi in težke vesti ni bila vredna, še manj pa človeškega življenja?»
«Zdaj pa misliš, budalo, da te bom kar jaz oprostil in zlezel namesto tebe na vislice? O, kako se motiš!» se je razhudil sodnik.
«1, kaj tisto! Ampak prosiva vas samo, da bi naju poskusili rešiti. Hvaležna vam bova, prav iz srca hvaležna! Nikomur ne bova več skrivila lasu!«
«To se tako razume! Ali misliš, da j:h boš še par pobil, potem pa dobil odpuščenje, pa menda medaljo in nagrado? Kam pa misliš, teslo rokovnjaško!« se je repenčil Hrastar. Nekoliko pomirjen je dodal:
«Naj bo! Ker sta me tako ljubeznivo speljala v hosto, kjer sta mi velikodušno pustila življenje in prostost, bom že poskusil. Poročal bom višji gosposki. Toda obljubiti vama ne morem ničesar. Kovača bomo menda že spravili venkaj! Ampak s teboj bo trda! Kako moreš zaradi beba«J iun-čare umoriti poštenega vojaka kakor kakega petelina? Čudni ste ljudje. Kam naj vama pa pošljem odgovor?«
«Nikamor! Čez dva meseca se bo oglasil v vaši pisarni star kmet, ki vas bo vprašal, kako in kaj. Kar njemu povejte!«
«Dobro! Če bomo kdaj tako nesrečni, da se vrnejo stari časi in nas dobi spet Avstrija, tedaj boš tudi ti oproščen, če ne prej! Sicer pa bolj
škoda te vlade kakor tvoje buče. Bog živi Francoze!« je zavpil sodnik in sedel nazaj v voz.
«No, gospod, nikar naju ne pozabite!« je še enkrat zakričal Jurij, ko je voz že odhajal.
«Težko bo kaj!« je zagodrnjal Jur. «Ta medved se bo slabo zavzel za naju. Ampak pogumen je! Menda se mu Dondež smili, kajti povsod vedo, kakšnega junaka imamo za glavarja,« je modroval Jur.
«Če naju je pa potegnil, mu ne bo dobro! Enkrat ga že še srečam. Pa se bova zmenila bolj po rokovnjaško. Če je prav korajžen dedec, ga bom namlatil, da me bo pomnil!«
Tilen je na vse to molčal. Jur se pa še ni umiril:
«Veš kaj? Najbolje storiva, če jim čimprej pre-skrbiva Dondeža! Če bodo imeli njega, bodo zadovoljni in midva tudi. Ti boš dvignil tisti denar za njegovo glavo, pa ga bova delila!«
«Ne maram Judeževih tolarjev!» je dejal Tilen.
«Tilen! Ti si čuden človek! Po vsej sili nočeš sreče. Pri rokovnjačih bi bil lahko dobil Donde-ževo sestro, taka je, kakor bi bila v enem dnevu zrasla. Ti si se je pa otepal z vsemi štirimi.«
«Ne maram rokovnjačke! Če ne dobim poštene žene, tudi rokomavharice ne maram!«
«Ampak denar boš vendar vzel, ne bodi smešen!«
Tilen je molčal.
Jurij je odslej samo premišljeval, kako bi dobil Dondeža v pest. Svojih tovarišev ni hotel izdati, a glavarja bi rad izročil rokam pravice. Nikoli ni mogel pozabiti, kaj je naredil Dondež s svojo ženo, ki je bilo Jurijeva sestrična.
membe zakupnine se upoštevajo. To davščino plačajo tudi ribarski upravičenci v onih krajih, kjer še niso ustanovljeni ribarski okraj.
Od vsake lovske karte se plačuje v gotovini bano* vinska taksa v znesku 200 Din. Člani Slovenskega lovs skega društva in ostalih lovskih organizacij, včlanjes nih v Središnji upravi Saveza lovačkih udruženja, uživajo 80 Din popusta. Takso pobirajo upravna obla* stva prve stopnje, ki izdajajo lovske karte; te se ne
smejo izdati, dokler taksa ni plačana. Kdor je bil v posesti lovske karte pred 1. aprilom 1.1., mora do 31. maja 1.1. doplačati tri četrtine banovinske takse na lovske karte. Lovišča, ki so bila zdražena ali drugače oddana v zakup ali ki jim jc bila zakupna doba podaljšana pred 1. januarjem 1929., so te davščine oproščena.
Donos teh treh davščin je v proračunu predviden z noto 300.000 Din.
Gonja proti „Doinovmi44
Kleklova okrožnica — Naš odgovor
DolnjaLendava, aprila.
Stara lažniva pesem je že, da je «Domovina» protiverska. S to, že zastarelo «vižo» strašijo nekateri gospodje naše ljudstvo in ga odvračajo od čitanja naprednih časopisov, pri tem mu pa vsiljujejo svoje.
V najnovejšem času se je zopet začela ostra borba proti «Domovini». Gospod Klekl je razposlal gospodom duhovnikom okrožnico, kjer opozarja, da se je v Prekmurju zelo razširila «Domovina» in da je zato potrebno ljudi pozvati, da takoj odpovedo «Domovino» in naročijo njegove «Novine»-. Nekateri gospodje duhovniki so v resnici ubogali in so pozvali k sebi s posebnimi pismenimi vabili naročnike «Domovine». Tu so jim povedali željo g. Klekla ter jih pozvali, naj «Domovino» odpovejo, ker je ta baje proti-verski list.
Mi se ne bomo spuščali s temi gospodi v dolgovezne pogovore po časopisih, ampak resnici na ljubo moramo povedati in našteti gcla dejstva, ki gospodom ne dajo miru.
Najprej moramo pribiti, da je vršiti danes kakšno agitacijo ali sploh vršiti dejanja, ki spominjajo na bivše strankarske čase, nedopustno. Zato samo obžalujemo, da se v Prekmurju tu in tam kažejo znaki strankarskih razprtij.
Sedaj pa k stvari!
«Domovina» ni bil niti ni protiverski list. V Jugoslaviji imamo več veroizpovedi in je nam potreben verski mir in mirno sožitje vseh naših državljanov, naj bodo te ali one vere! Vsak človek naj živi po svoji veri. Čitatelji «Domovine»
živeti, da bo pošten. «Domov!na» vzgaja slovensko ljudstvo za pošten narod in ga navaja na življenje, ki je tudi Bogu dopadljivo. Grda laž je tedaj, ako kdo govori drugače.
«Domovina» prinaša dosti in lepo gospodarsko štivo, brez katerega dandanes pameten gospodar ne more biti. V njej čitamo krasne povesti, ki so nam v nedolžno zabavo po trudapolnem celotedenskem delu. Koliko lepih navodil za kuhinjo najdejo v njej naše gospodinje! Njena priloga v slikah razveseljuje staro in mlado. Pa čemu bi to naštevali! Vsak naročnik «Domovine» zna že itak preceniti list, ki mu je učitelj, voditelj in mu skrbi za zabavo. Resnica je: kdor enkrat skrbno čita «Domovino», ne more biti več brez nje.
Zakaj pa potem taka gonja proti temu najboljšemu ljudskemu tedniku? Tudi to povemo!
«Domovina» ima v Prekmurju lepo število naročnikov. Njo čitajo ljudje z največjim zanimanjem. Odkar imamo Prekmurci v njej svoj glasnik, nam je postala še bolj priljubljena. «Novine» so puste in ne zadostujejo več našemu malo bolj izobraženemu kmetu. Naročnikov imajo vedno manj in manj. «Novine» se z «Domovino» v r.o- izbrali!
benem oziru ne morejo primerjati. Cena je ista, zato imajo ljudje raje «Domovino». Vzrok gonje proti našemu listu sta tedaj nevoščljivost in strah pred konkurenco. Tu je doma tisti strah, ki gospodom ne da miru. Zato na nedopusten način nagovarjajo ljudi, naj nimajo naročene »Domovine«.
«Domovina» je v zadnjem času prinesla več člankov o naših perečih zadevah. Omenimo naj samo agrarno vprašanje in regulacijo Mure. Vse to pa gospode draži, ker oni mislijo, da smejo samo oni govoriti in pisati v imenu Prekmurcev. Oni se bojijo, da nari d izve kaj več, kakor oni hočejo. Oni nikakor ne morejo prenašati tega, da so v Prekmurju ljudje, ki gledajo na potrebe našega ljudstva. Mi tudi hočemo, da se naš narod otrese suženjske miselnosti in se razvija v jugo-slovenskem pravcu.
Ni več prikrito, da se prekmursko ljudstvo otresa stare robske obleke in sili k svetlosti, k izobrazbi in narodnemu čustvovanju. Skuša se pa naše ljudstvo obenem izogibati ljudi, ki mu niso resnični prijatelji v vseh njegovih potrebah.
Popisali so tudi naročnike «Domovine». Ali ni to nekaka prikrita grožnja? Če se bo kdo udal temu pritisku, je pač še slab. Vemo pa, da naročniki «Domovinc» pretežno gredo mimo takih pritiskov in groženj in bo naš odgovor ta, da pridobi vsak naročnik «Domovine» še enega novega naročnika.
Mi Prekmurci se takih groženj ne splašimo. Prava jugoslovenska miselnost poganja korenike tudi v Prekmurju. Od nikogar ne prosimo nasvetov, kakšne časopise naj čitamo. Mi pustimo vsakomur svoje, pripovedujemo si pa, da nas kdo straši s peklom, ker mislimo po svoji pameti. Čitali bomo tiste časopise, kateri so našemu čuvstvovanju najbližji in katere bomo sami
Načrt enotnega poselskega reda za
vso državo
Osrednji odbor za posredovanje dela v Beogradu je po nalogu ministrstva socialne politike sestavil načrt novega zakona o službenih od-
se mšoiiaSHfsjSHM&sar proiivsrssega, pač pa.i iiošajjh hišnih in gospodinjskih poslov (poselsKi
borzam dela, da ga prouče in stavijo morebitne izpopolnjevalne in izpreminjevalne predloge. Za naše razmere načrt novega zakona v
splošnem ne prinaša posebnih poselnih izpre-lepe in poučne nauke, kako mora dober človek i red). Načrt zakona je bil razposlan vsem javnim i rnetnb sedaj v dravski banovin! VeljaVnul posei-
Ko se je Jurij tako potepal okoli, je slučajno naletel v kranjski okolici na nekega kmeta, ki je iskal hlapca. Ponudil se mu je. Kmet ga je sprejel.
Dondež ni slutil, da ga namerava Jurij izdati. Vedel je pač, da je jezen nanj. Da ga bo izdal Jurij, ki je bil po mneju glavarja eden njegovih najbolj zvestih,.si ni mogel misliti, čeprav je Jurij odšel brez slovesa iz rokovnjaškega tabora.
Dondež si je sam spletal vrv nad glavo. Bil je prevelik junak in preveč zaupljiv, da bi izgubil vso vero v svoje tovariše. Pa tudi na ženo ni mislil, da bi bila zmožna izdaje. Zaradi nje je umoril svojo prejšnjo ženo.
Dondeževka je pa bila zlobna ženska. Le navidezno je bila mirna in dobrodušna. V resnici pa je imela v sebi samega zlodeja.
Preden se je prihlinila rokovnjačem in prišla v njihov tabor, je živela med cigani, kjer se je kar mimogrede otresla nekega svojega ženina, ki ji ni bil zvest. Izbrala si je drugega fanta, ki je njenega cigana ubil.
Pri Dondežu je opazila, da se premalo briga zanjo, čeprav si je morala priznati, da jo ima dedec rad.
• Ker je postajal včasi tako divji, se ga je tudi ona bala. Spočetka ji ni ničesar hotel, ni se je doteknil. Kesneje pa je tudi njo tepel, če je prišel do nje. Vpil je nad njo:
«Rokovnjaška baba si! Danes ješ pečenko in piješ vino, jutri goltaš solze in dobivaš udarce! Ali ni to pristno rokovnjaško življenje? E, veš ljubica! Dobro poznam babe! Predobro! Danes tolčem po tebi, a jutri me boš zato desetkrat raje imela. Kaj za to, če te malo nakoličim. Ni ljubezni brez bolečine!«
Ona se je jezila, škripala z zobmi, se poskušala braniti. Vse ji ni nič pomagalo. Njen krepki dedec jo je sukal v roki kakor lahko igračico in se ji divje režal.
Ko jo je prvikrat nabunkal, mu je odpustila. Mislila si je:
«Dedec je pač prismojen! Danes me je udaril. Jutri mu bo žal. Kesal se bo in pazil, da se me nikdar več ne dotakne!«
Pa se je pošteno zmotila. Reza pač ni poznala svojega divjaka in njegove narave!
Odkar jo je prvikrat udaril, je to pričel ponavljati. Prihrumel je pijan nadnjo in pričel udrihati po nji.
Ona je molčala. A v njenih očeh, ki so se večkrat divje zaiskrile kakor oči mačke, je odsevalo skrito sovraštvo. Nikoli ni pokazala, da sovraži Dondeža. Skrivala je svoje občutke in samo čakala prilike, da se nad svojim možem maščuje.
Ko je neki ponedeljek še pred zoro Dondež vstal in dejal ženi, da gre v Kranj s konji na sejem, ga je prosila, naj jo vzame s seboj.
«Pa pojdi, baba sitna, če mi moraš viseti povsod na vratu!« ji je odvrnil. Potem se je pa spomnil:
«Le pojdi, Reza, le! Saj mi boš še prav prišla! Tebe v Kranju ne poznajo tako kakor mene, te bom lahko kam poslal!«
Zajezdila sta dva konja, druga dva je glavar privezal poleg sebe in že so zleteli.
Ko sta prišla Dondež in njegova žena na Hu-jansko gmajno nad Kranjem, je na zvoniku kranjske cerkve že odbila osma ura zjutraj.
«Tebe skoro nihče ne pozna! Pojdi na živinski trg in poišči našega mešetarja. Če ga ni na
trgu, poglej po kranjskih gostilnah! Nekje ga bos že dobila, saj Lukca Brenka vsi poznajo, posebno še, odkar je bil od rokovnjačev zaznamovan. Še čudno, da nam je odpustil in se sam prišel ponujat. Se pač vidi, da je pri nas dosti zaslužil! Torej le pojdi, jaz te pa kar tule počakam!« je zaključil Dondež.
Ko je Reza že odhajala, je še kriknil za njo:
«Pa nikar se ne spuščaj v pogovor s kakimi našimi tiči, ki so nam odleteli iz gnezda! Sama veš, da jim preveč ne smemo zaupati, čeprav vem, da nas ne bodo izdali. Pa kmalu se vrni!«
Zala rokovnjaška je hodila po Kranju. Iskala je mešetarja in druge znance. Za mešetarja je vedela, da ga bo dobila, saj je že pred tedni obljubil Dondežu, da pride na sejem.
Ona bi pa rada našla še kakega drugega znanca, da bi se z njim kaj pomenila.
Spomnila se je na Jurija. Svoječasno je lazil za njo. Vedela je, da je jezen na glavarja, pa tudi nanjo, saj je bila prva Dondeževa žena njegova sorodnica. Upala pa je, da si bo že pridobila njegovo naklonjenost in se maščevala nad svojim možem.
Ko je postopala po Kranju, je njen pogled bolj iskal Jurija kakor mešetarja, in upala je, da pride na sejem.
Hotela se je že vrniti na živinski trg, poiskati mešetarja in oditi nazaj k možu, ko se je skoro tik pred njo pojavila suha Jurijeva postava.
Za vpila je nad njim:
«E, motovilo, ali si na nas že čisto pozabilo?«
Jurij je čul znan glas in se obrnil. Zagledal je rokovnjaško in se kar prestrašil.
«Morda so me že izvohali in vedo, kaj nameravani. Ne bojim se jih, ampak nad mravljiščem
skih odnošajev. V glavnem samo izenačuje odpovedani rok in ureja vprašanje dopusta za posle. Ostale določbe, ki se nanašajo na prekinjenje službenega razmerja, se v glavnem skladajo z določbami sedaj pri nas veljavnega poselskega reda.
Zakonski načrt obsega 33 členov ter našteva pogoje, ki so jih dolžni izpolnjevati siužbodajalci in posli v medsebojnem razmerju ter do pristojnih oblastev. Odpovedni rok je določen enotno na 14 dni, ako ni bil izrecno določen daljši odpovedni rok. Ne glede na odpovedni rok lahko službodajalec posla odpusti iz službe brez pravice na odškodnino za dobo odpovednega roka, če se posel izkaže nesposobnega za izvrševanje poslov, za katere je bil najet. Prav tako je dopustno prekinjenje službenega razmerja, če se izkaže, da je bil posel ob vstopu v službo bolan, zlasti pa v primeru spolnih obolelosti, ako je posel ob vstopu v službo bolezen zamolčal. To velja tudi za primere, da se je posel ob vstopu v službo izkazal z lažnimi dokumenti ali zatajil take okoliščine, zaradi katerih ga službodajalec ne bi sprejel v službo, če bi bil za nje vedel. Pravica takojšnjega odpusta gre službodajalcu tudi v primeru, da dela posel v hiši zgago, žali člane rodbine in moti hišni mir in red, če krade, slepari ali zavaja k takim dejanjem ostale posle in uslužbence, če hote in kljub opominu kvari imetje poslodajalca, če je vdan pijači, igri ali drugim slabim razvadam, če venerično ali duševno oboli ali če sploh brez poslodajalčeve krivde oboli in traja bolezen nad 14 dni, kakor tudi v primeru, da je nesnažen in zlasti, če zanemarja osebno čistočo.
Načrt zakona pa priznava na drugi strani tudi poslom pravico takojšnjega prekinjenja službenega razmerja in izstop iz službe. Ta pravica gre poslu, če brez škode za svoje zdravje ne more opravljati odkazanega mu dela, če postopa delodajalec brezobzirno ali če sili posla k nezakonitemu ali nemoralnemu delu, ali ga ne ščiti pred takimi zahtevami drugih članov gospodinjstva. -Tudi v primeru, da poslodajalec spremeni kraj svojega bivanja, n. pr. če je državni uradnik premeščen v drug kraj, poslu ni treba, da mu sledi, marveč lahko ob selitvi takoj izstopi iz službe. Seveda pa v tem primeru nima pravice na iz-nlnftlo odpovednega roka. Posli tudi nišo dolžni spremljati "svojega službodajalca na delj časa tra-
bi ne maral viseti!« si je dejal in se rokovnjaški široko zarežal.
Ona je dospela do njega, ga sunila v bok in se mu prešerno in poredno zasmejala:
«Jur! Ti si pa res mož! Tako hitro si obupal. Sram te bodi! Ali ne poznaš rokovnjaške babe? Ce ti je všeč, si jo sam vzemi!«
Jurij jo je debelo gledal, sam ni vedel, kaj odvrniti.
Ona mu je pa dejala še tiše: V pravem kraju sem te našla. Tu na Pungrtu ni ljudi. Lahko se vse pomeniva! Ne misli, da se šalim! Pomagaj mi, da se rešim Dondeža! Menda se me je že naveličal. Jaz sem se njega še bolj!»
«Kakor strela iz jasnega si skočila semkaj! Jaz niti povedati ne morem, kako mislim!» je kriknil Jurij, ki se je še vedno bal Izdaje.
«Ali še veš Jur, kako si mene in Dondeža pod jelšo poročal? Ko si mi dal roko, si jo tako krčevito stisnil, da me je zabolelo do solz. In tedaj sem vedela, da me ne boš zlepa pozabil, čeprav postanem divja žena poglavarjeva. Pa kaj sem vendar tedaj hotela. Ali ni bilo tako najbolje, če sem hotela ostati pri rokovnjačih? Zdaj si želim proč, moram priti proč! Proč od teh ljudi, daleč od tega svojega strašnega divjaka, ki me samo tepe in vse noči prevpije in prenrri! Pomagaj mi! Odpraviva ga! Spraviva ga v ječo!»
«Baba! Skušaš me! Beži, skušnjava! Poznani te. Lepa si kakor angel, a hudobna kakor hudič! Ujeti me hočeš in potem prepustiti na milost in nemilost svojemu dedcu, da mi bo -ezal pasove iz hrbta. Ne bojim se preveč smrti, a v Donde-ževih rokah se ne maram znajti! Krepak Sem in silen, a on je proti meni hrust! Stare me kakor oreh!«
jajočih potovanjih, če to pri vstopu v službo ni bilo izrecno dogovorjeno. Nadalje ima posel pra-; vico takojšnjega izstopa iz službe v primeru obo-! lenja ali če nastopijo take okolščine, ki zahtevajo v korist posla, da gre takoj na drugo mesto. Eden glavnih razlogov za takojšnji izstop iz službe je tudi, če poslodajalec ne izpolnjuje svo-; jih obveznosti, zlasti pa, če zadržuje ali ostane dolžan dogovorjeno plačo.
Pred potekom dogovorjene službene dobe, toda na 14dnevno odpoved lahko izstopi posel iz službe, če ima priliko, da se poroči ali da si ustanovi lastno gospodinjstvo ali če se osamosvoji, nadalje, če zahtevajo važni razlogi, da posel spremeni bivališče ali če je posel potreben svojim roditeljem.
Glede dopusta določa načrt zakona, da ima vsak posel po dveh letih službovanja pravico do enotedenskega dopusta. V isti izmeri mu gre dopust vsako drugo leto. Za dobo dopusta pripada poslu normalna plača, razen tega pa hranarina v višini polmesečne plače.
V spornih zadevah določa načrt zakona posredovanje tako zvanega občinskega posredovalnega urada, ki so obstojali že prej v Srbiji in ki so sedaj uvedeni tudi pri nas.
[dopisi
GORENJI LOGATEC. Dne 10. t. m. se je vr-
, Sila pri sreskem načelstvu javna dražba lova j gornjelogaške občine. Zanimanje za lov je bilo malenkostno. Zdražilo ga je Logaško lovsko društvo za vzklicno ceno 4000 dinarjev na leto.
DOLENJI LOGATEC. V našem kraju je začelo zelo živahno delovanje na gospodarskem, družabnem in kulturnem polju. Pred pol letom se je ustanovilo prepotrebno pevsko društvo «Loga-teo, ki je priredilo eno zadnjih nedelj prvi nastop z javnim koncertom. Ta se je vršil v polno zasedeni dvorani pod spretnim vodstvom gosp. Gučka, ki je s tem nastopom pokazal, kaj se da z neumornim delom in dobrimi glasovi narediti. Društvo je želo obilo zaslužene pohvale, saj je izvajalo vse točke brezhibno. — V ponedeljek 14. t. m. pa je priredilo Sokolsko društvo francoski <l?\\ v korist bednim poplavljencem južne Francije. V ta namen si je Sokol preskrbel več
Ko je to govoril, je pačil svoj obraz. Reza ga je že namrežila, strast se je porodila v njem. Komaj je podil babo od sebe.
Ona se mu je laskala in nadaljevala:
«Bodi vendar pameten! Nobene nevarnosti ni zate. Tudi te nikamor ne vabim. Dondež je Danes tukaj s konji. Z mešetarjem se bo pogajal. Saj veš, da brez konjske kupčije ne more živeti! Menda bi bil laže brez babe kakor brez svojih konj! Na pečinah, nad Hujansko gmajno leži. Jaz poiščem mešetarja in mu rečem, naj pride čez dobro uro za menoj. Ti pa skočiš takoj po biriče. Preden pride mešetar, bo že Dondež romal zvezan proti Kranju, kjer imajo dobre ječe a tudi dobre straže, kajti zdaj se ne bo nihče za Dondeža zavzel in ga osvobodil. Vsi so ga siti! Pre-divji je. Včasi se spozabi nad tovariši, še te bije kakor pse, nori in podi od sebe svojo ranjko. Mene pa pretepa in grize, da mi je znoreti!»
«Zakaj pa te je poslal v mesto?»
«Ali naj sam gre, da ga bodo zgrabili? Sicer je pa postal zelo nepreviden. Menda se še smrti preveč ne boji, kadar ga prime njegov čas. Nazadnje bi se še sam izdal, če bi bili tedaj v bližini francoski biriči. Pa bi imeli nagrado, ki je razpisana na njegovo glavo! Po vodi bi vse splavalo. Torej, kar hitro pojdi in ga naznani ter privedi vojake! Potem bova pa zarajala midva. Ce hočeš, se poročim še cerkveno s teboj! Bo bolj držalo. Glej, da se zadnjo minuto ne skesaš! Opoldne jo pa mahneva brez Dondeža dalje. Čakala te' bom za Krčonovim skednjem nad Šenčurjem!«
«Še zdafti ne morem nič kaj verjeti! Babe ste zvite!«
kulturnih filmov, ki so se proizvajali po kratkem nagovoru sokolskega staroste. Dasi je bila prireditev dobrodelnega značaja, je bila udeležba le prav pičla. Zvedeli smo, da je bilo tudi županstvo povabljeno prirediti francoski dan, a žal, nismo mogli iz ničesar sklepati, da bi se bila vršila od te strani kaka propaganda v ta človekoljubni namen. Mongo takih oseb, od katerih je bilo pričakovati, da se udeleže omenjene humanitarne prireditve, se je odlikovalo s svojo odsotnostjo. Sokol je izvršil častno svojo dolžnost, dasi ni bil gmotni uspeh tak, kakor je bilo želeti.
KRŠKO. (S m r t n a k o s a.) Dne 16. t. m. je umrl v Krškem g. Jurij A d I e š i č, nadučitelj v pokoju, v visoki starosti 84 let. Rojen je bil v vasi enakega imena, namreč v Adlešičih blizu Črnomlja. Študiral je gimnazijo v Novem mestu, učiteljišče pa v Gorici. Svojo prvo službo je nastopil kot učitelj in voditelj dekliške šole v Kamniku, odkoder je prišel za nadučitelja v Vipavo, iz Vipave pa se je preselil v Šmartno pri Litiji. Tamkaj je osnoval gasilno društvo, za katero mu je tamošiije ljudstvo zelo hvaležno. Iz Šmartna je prišel v Krško, kjer je služboval do svoje upokojitve polnih 43 let. Mož je bil prijaznega občevanja z vsemi, s katerimi je prišel v dotiko. Posebno ljubezniv je bil s šolsko mladino. V Krškem je bil svoječasno pri sodišču dolgo vrsto let namestnik državnega pravdnika, katero službo je brezplačno opravljal. Bil je tudi krški občinski odbornik in načelnik odbora za pomirjenje prepirajočih se strank. Do zadnjega je bil tudi član krajnega šolskega sveta. Posebno ga bo pogrešala Okrajna posojilnica, katere član načelstva je bil nad 30 let. Vsakemu vabilu h kakšni domoljubni prireditvi se je vedno rad odzval. Ohranjen mu bodi časten spomin!
KOČEVJE. (S m r t n a k o s a.) V ponedeljek je po kratki in mučni bolezni preminul upravitelj zavoda za slepe v Kočevju g. Viktor D o u g a n, star komaj 37 let. Pokojnik je bival štiri leta v našem mestu in je bil vobče priljubljen in spoštovan. Za revno in slepo deco je skrbel kot najboljši oče. Slepci so ga zaradi blagega značaja in ljubezeni, ki jo je gojil do njih, nadvse spoštovali in ljubili. Bodi mu časten spomin! ^ KOPR1VNIK (S m r t na k o s a.) Tu je umrl učitelj s, Fraiie Bat iS. Pregnan iz svoje pri-' morske domovine se je zatekel v naše kraje, kjer
«1, kako naj te pa prevaram? Francozi te ne bodo poznali na prvi hip, na nosu nimaš zapisano, kaj si. Sicer si pa zdaj hlapec in ne rokovnjač. Pri Dondežu je drugače. Ves svet ve, kakšna gora je in kako je močen! Ti pa ne vzbujaš nobene posebne pozornosti!«
«Dobro! Pa pridem! Ampak, če si me nalagala, ti povem, da ne bo šla samo moja glava, če sem izdan, ampak tudi tvoja, pa če jim uidem skozi vodo in ogenj, dosegel te bom!«
«Cuden si! Ce me imaš rad, mi boš zaupal! Kako moreš tako govoriti? Ali se tako po rokovnjaško razodeva ljubezen, ali kaj? Le pojdi in zadovoljen boš z menoj!«
Podala mu je svojo lepo oblikovano roko, pokazala drobne bele zobe in odhitela nazaj na trg.
Jurij je gledal za njo. Okleval je. Naposled je pa globoko vzdihnil. Odločil se je. Počasi je mahal naznanit Francozom, da je v bližini najnevarnejši rokovnjač, sam divji glavar Dondež.
Med tem je pa ležal na Hujanski gmajni pod visoko jelko glavar rokovnjačev. Strmel je v reko Kokro pod seboj in besedičil:
(Dalje prihodnjič.)
Primerj aj te naSe pomladanske plaSCe, ob* lekce ln moike obleke lastnega izdelka z drugimi; kupili boste
pri
DRAGO GORUP & Co.
Ljubljana
Miklošičeva cesta itev. 14
S o t e š č a n :
Grob ljubezni
Povest iz vaškega življenja.
(Dalje.)
Njen molk je očeta ponovno razsrdil. Zopet je iztegnil roko ter ji pokazal, kam naj poklekne.
«Pustite me, saj bom popravila, kar sem zagrešila ...»
«Poklekni», je zahteval. «Za grehom pride pokora in potem šele odpuščanje.«
«Oh», je bolestno vzdihnila. Ni se mogla odločiti, da bi izpolnila očetovo voljo.
«Čakaj, trmoglavka!« Z obema rokama jo je stresel za rame, da ji je skoro zaprlo sapo.
Tedaj je pristopil Mihec ter je prijel očeta za roke: «Pustite jo», je branil sestro. «Sram me je sosedov..
«Ti se drzneš?« je rjul nad sinom, kateremu se ni mogel izviti. Minka je porabila priložnost: med prerivanjem se je izmuznila v spalnico ter se zaklenila. Zdaj šele je odnehal Mihec in odšel počivat. Spremljala ga je sladka zavest, da je končal prepir in rešil sestro.
Kaj takega se Tavžlju še ni pripetilo. Ni se mu še postavil sin, dasi je včasih še huje kričal in razgrajil. Utihnil je od sramu in nejevolje ter sklenil, da tega ne bo nikoli pozabil.
Minka se je vrgla čez postelj ter se zatopila v svojo usodo. Prvič je trpela zaradi ljubezni. Kolikokrat je prosila Albina, naj jo pozabi, a je ni poslušal. Tako sta se navezala drug na drugega, občutki so vzplamteli ter jih ni bilo več mogoče pogasiti. Cista je bila njuna ljubezen kakor bela šmarnica, ki rase skrita v .grmovju. Nihče ni
št. 17 ===========================
se prestavi iz pritličja v I. nadstropje. — Konjiško pokopališče se nahaja v žalostnem stanju. Plot se je že podrl, tako da ima celo živina dostop na pokopališče. Skrajni čas je, da odgovorni faktorji napravijo red. Na vse mimoidoče napravi pokopališče v takem stanju, kakor se nahaja, najžalostnejši vtis. — Na veliki četrtek se je vršil v trgu sejem, ki je bil kljub slabemu vremenu izredno dobro obiskan. Posebno velik je bil dogon živine in sklenjenih je bilo mnogo kupčij.
SV. KRIŠTOF NAD LAŠKIM. V nedeljo 13. t. m. je predaval v šoli pri Sv. Jederti gosp. inž. Lah, ravnatelj Kmetijske podružnice v Ljubljani, o splošnem kmetijstvu. Predavanju je prisostvovalo preko 90 posetnikov vkljub raznim intrigam posameznikov iz občine Marija Gradec, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo ustanovitve kmetijske podružnice za občino Sv. Krištof. Da ni gosp. župnik ugodil naši deputaciji, niti razglasil predavanja s prižnice, ni prav. Posestniki iz občine Sv. Krištof smo dolgo tavali v temi in se čutimo danes neodvisni od bivših političnih voditeljev. Naš cilj je in ostane: skrbeti za po-vzdigo gospodarstva posameznikov in celokupnega gospodarstva občine Sv. Krištof. Naj ne bo hiše v bodoče, kjer bi se pogrešal slrokovni kmetijski list «Kinetovalec». Za posamezne okolice zbirajo člane: za okolico Rečica: Jančič Ludovik, posestnik v Rečici; za okolico Sv. Jedert: Knez Martin, posestnik pri Sv. Jedei ti; za okolico Sv. Marjeta: Kokalj Franc, posestnik pri Sv Marjeti.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Za letošnjo veliko noč se je pobiralo na cvetno nedeljo za smodnik in godce pri vseh treh mašah in razen tega še z dvema ali tremi nabiralnimi polarni. Mislimo, da to ni bilo potrebno. Kdor se hoče ponašati s streljanjem in godci, ta naj plača.
MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo pripravlja za nedeljo 18. maja velezabavno burko «Utopljenca». Po igri bo prosta zabava s plesom. — Cenjeno občinstvo se naproša, naj poravna članarino za leto 1930. za Ljudsko knjižnico.
SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. (Smrtna kosa.) 9. t. m. je spremljala naša šolska mladina na zadnji poti najbolj nadarjeno in priljubljeno učenko drugega razreda Hedviko Zmaher-jevo. Šolarji so nosili vence in šopke, s katerimi so njeno jamico napolnili do vrha. Njen grob ja
= Stran 5	■ ■
bil ves pokrit z venci. Blagemu staremu očetu g. Juriju Bevcu in Žmaherjevim naše iskreno sožalje, pokojni Hedviki pa bodi lahka žemljica!
LJUTOMER. (S m r t n a k o s a.) Dne 17. t. m. je umrla v ormoški bolnici ga. Ljudmila Heri-č e v a, vdova po okrajnem zdravniku dr. Antonu Hericu. Rojena je bila na Dunaju in češkega po-kolenja. V Ljutomeru se je živahno udejstvovala na narodnem polju, osobito pri Sokolu. Pred mesecem je dobila mesto učiteljice-dnevničarke za ženska ročna delana tukajšnji meščanski šoli. V, torek 15. t. m. je tožila o bolečinah v prebavilih in 16. t. m. je resno zbolela, zaradi česar so jo pripeljali v ormoško bolnico, toda vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. Dobri ženi ohranimo svetel spomin!
LJUTOMER. V Ljutomeru se bo na splošno željo zadnjič ponovila opereta < Grofica Marica) v nedeljo 27. t. m. ob 3. popoldne v Sokolskem domu. Občinstvu izven Ljutomera priporočamo, da si nabavi vstopnice v predprodaji v trgovini Repič. Avtobusna vozila po znižani ceni so na razpolago pri Avto-prometni družbi v Ljutomeru.
LOPERČICE PRI ORMOŽU. (I z p r e m e m -
b a posesti.) Prodala je tukaj gdč. Ana Mast-nova po domače Mrmrekova, ki je ostala sama na podedovanem posestvu, svojo hišo pridnemu kovaškemu mojstru in posestniku v vasi gospodu Jožku Kečku.
HUM PRI ORMOŽU (Smrtna kosa.) Tukaj je umrl daleč na okoli znani apnar gospod Anton Pavličič, posestnik in dolgoletni grobar, v 68. letu svoje starosti. Prevozil je mnogo apna v oddaljene kraje za stavbe in vinograde. Zapustil je žalujočo vdovo in osem preskrbljenih otrok.— Dalje je umrla tu pred kratkim posestnica gospa Helena Vtičarjeva, ki se je odlikovala z zelo dobrim srcem. Mnogo let je opravljala gospodinjstvo za svojega brata Jurija, pokojnega župnika v Prevorju v kozjanskem okraju, in za brata. Ivana na domu. — Obema pokojnikoma blag spomin!
BUKOVCI. V letu 1910., 10. marca, se je ustanovijo pri nas gasilno društvo, ki sedaj že 20 let požrtovalno deluje in je že pri mnogih požarih pokazalo, da je vedno pripravljeno pomagati bližnjemu v nesreči. Ker je sedaj baš preteklo 20 let od ustanovitve, bomo obhajali 27. t. m., v •priiueiU slabega vremena pa 4. maja slovesno
.	«DOMOVINA»
je dobil službo učitelja-dnevničarja. V Kopriv-niku je služboval eno leto. Že na smrt bolan je redno prihajal v šolo in ko ni mogel več, je učil doma ležeč v postelji. Bil je tihega in mirnega značaja. Nikdar ni tožil o svoji bolezni, ker se je bal, da bi zaradi nje izgubil še svojo borno dnev-ničarsko službo. Umrl je kot žrtev svojega poklica ter zapustil soprogo z dvema nepreskrbljenima otrokoma. Bodi mu ohranjen blag spomin!
ČRNOMELJ. (S m r t n a k o s a.) Tu je umrl g. Josip D o 11 a r v starosti 73 let. Pokojnik je bil daleč naokoli znana osebnost. Bil je lastnik mlina in žage, železolivarne, bavil se je z lesno trgovino, čebelorejo in imel je lepo posestvo z vinogradom. Več let je bil župan in odbornik mestne občine Črnomelj. Kot župan je imel poleg rajnkega nadučitelja g. Šetine posebne zasluge, da je dobil Črnomelj glavno železniško progo in ne stranske, kakor je bilo to prvotno določeno. Nekaj let je bil v Ameriki, kjer se je posebno izobrazil v železolivarstvu. Za svoje zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save. Časten mu spomin!
LAŠKO. Veselo vest, da dobi mesto Laško lekarno, pozdravljajo vsi okoliški prebivalci. Osobito za kmete in delavce je to skrajno potrebno, saj so morali dosedaj daleč iz Jurkloštra, od Sv. Lenarta. Sv. Ruperta in iz drugih sosednih občin po 40 km daleč v Celje po zdravila. Da je v takih primerih naš delavski sloj najbolj prizadet, mora vsakdo uvideti, posebno še, ako pomislimo, koliko se .je zapravilo denarja in časa, kdor je bil prisiljen v Celje po zdravila, ki jih pri tukajšnjih zdravnikih ni dobil. Občinska odbora mesta Laško in občine Marija Gradec sta na svojih zadnjih sejah uvidela potrebo lekarne v Laškem in sklenila, da se bo akcija za pridobitev lekarne v Laškem vsestransko podpirala. Proti temu pa je sklepal gerentski sosvet občine Sv. Krištof. Pokazalo se je zopet, koliko je vredno, če ima občina svojega gospodarja, ki bi se v takih primerih sigurno strinjal z ostalimi občinami ter še pripomogel do čimprejšnjega uresničenja laške lekarne.
KONJICE. Trgovec Otorepec Avgust je kupil od gostilničarja Merkša Martina pritlično hišo, v kateri se je nahajal občinski urad okoliške občine. To poslopje bo preuredil v trgovino. — S prvim julijem se preseli davčna uprava v Ogo-revčevo hišo (v I. nadstropje). Tudi poštni urad
vedel, kaj se godi v njunih srcih, tako spretno sta se zatajevala.
Izdajalec pa je odgrnil zaveso... Minki je bilo znano, da jo zalezuje, zato je bila hladna, kadar se ji je približal in dobrikal. Danes pa se ji studi, ko okuša prve sadove zlobnega dejanja.
Albin je bil poštenjak, ki ni maral prazne ljubezni, marveč ji je takoj ob prvem sestanku obljubil zakon. Od vsega, kar je bilo med njima, je pripravljena dati odgovor, vest ji ničesar ne očita. In vendar bi rada raztrgala vez ljubezni — zaradi očetove sovražnosti. Spoznala je, da iz teh neugodnih razmer ne bo vzklila zakonska sreča. Vsak sklep jo je povedel do zaključka: pojdita narazen, razdrita, kar vaju spaja in veže!
Vzela je svinčnik in napisala poslovilno pismo. «Ljubi Albin! Najina ljubezen je razkrita. Jernej naju je izdal očetu, ki zahteva, da se morava ločiti. Sinoči se je začelo moje trpljenje in ne vem, kdaj se bo končalo. Težko mi je pri srcu, bolje bi bilo, da bi se ne bila nikoli poznala. Kar je bilo, pozabiva in pojdiva narazen! Nikar se več ne srečujva, Jernej komaj čaka, da bi naju za-tožil. Odnehaj zaradi mene, saj veš, kakšno sovraštvo se vlači med našo in vašo hišo. Moj Bog,koliko bom morala pretrpeti! Zbogom, Albin! Nikar mi ne zameri. Varuj se Jerneja, ker izdajalec je zmožen vsake hudobije. Zadnjič te pozdravlja tvoja nesrečna in žalostna Minka.«
Pismo je položila drugi večer v4hruško na dogovorjeno mesto. Oče je ni ves dan pogledal, pa tudi na Mihca je kuhal ognjevito jezo. Samo z Ančko je še nekoliko govoril, a ji zaradi sestre ni ničesar omenil. Celo Jerneju se je umikal; sram ga je bilo, ker je prelomil, kar mu je tako možato obljubil.
Sosedje so prejšnji večer pač čuli prepiranje, niso pa vedeli, kaj ga je izzvalo. To je preprečil Mihec, ki je zaprl okna; sicer pa so bili vajeni Tavžljevega kričanja. V vsej okolici že ni bilo človeka, ki bi ne bil prišel z njim v nasprotje.
Minka je bila silno hvaležna bratu, ker jo je rešil očetovega strahovanja. Ko sta bila drugi dan popoldne sama na njivi, sta se natančno pomenila. Odkrila mu je tajnost svoje ljubezni, ka-jtero pa je že ugasnila kakor svetiljko, ker noče živetj v prepiru in v sovraštvu z očetom.
«Škoda, ker si to storila«, jo je zavrnil. «Z Albinom sva prijatelja ter se marsikaj" pogovoriva.«
«Čudno, da te ni že Jernej zatožil očetu«, je plaho omenila.
«0 tem ne ve ničesar, ker mu ne zaupam. Jernej je nevoščljiv in hudoben, Albin je ves drugačen.«
Sestro je iznenadilo bratovo priznanje. Mislila ' je, da bo zagovarjal Jerneja, a se je postavil za ! Albina. Ni mu pripisovala toliko razsodnosti, saj je dopolnil šele osemnajsto leto.
Tudi sestra Ančka je bila na njeni strani. Vsi otroci so podedovali vrline pokojne matere, nobeden se ni navzei očetovih slabosti. Saj jih je prosila na smrtni postelji, naj spoštujejo očeta, a ne posnemajo njegovih napak.
Albin je bil ves dan nemiren in otožen. Slutil je, kaj je pomenilo Tavžljevo razgrajanje in da je Minka trpela zaradi njega. Smilila se mu je, ubožica, a ji ni mogel pomagati. Kesal se je, zakaj je ni opozoril, odkod ji preti nevarnost. Morda bi bilo bolje, ako bi bila pripravljena, lahko bi se bila vsaj izognila.
Težko je čakal noči, prepričan, da mu bo zaročenka kaj sporočila. Sreča mu je bila naklo-
proslavo 201etnice z vrtno veselico in javnim na-1 stopom. Na prireditev prav vljudno vabimo vse občinstvo. Ob tej priliki bomo ctvorili tudi novozgrajeno cisterno za vodo, za katere dovršitev gre zasluga v prvi vrsti občini Bukovci, ki je nabavila potreben material, potem pa tudi našim požrtvovalnim gasilcem, ki so pod vodstvom po-lirja g. Franca Kolariča in tovariša načelnika Jožefa Bezjaka popolnoma brezplačno izvršili delo.
Velikonočni pozdravi
(Za zadnjo številko prepozno prispele pozdrave objavljamo danes.)
Glažuta. Želimo g. uredniku in vsem čitateljem ter čitateljicam «Domovine» obilo pirhov iz parne žage Glažute: Anton Obrstar, Ludovik Kočevar, Jože Štraus, Ivan Lakner, Ivan Rovan, Mirko Kovač, Anion Ruparčič, Jože Šraj, Franc Novak, Alojz Primožič, Ernest Mikulič, Tini De-zordo, Anton Kaplan, Ivan Obrstar, Alojz Lavrič, Jože Avstel in Dominik Ogrinc.
Osijek. Slovenski fantje iz pekarske čete v Osijeku pošiljamo staršem, bratcem, sestricam, prijateljem, znancem, posebno pa našim dekletom prav prisrčne pozdrave: kaplar Ciril Crne-tič (Kostanjevica), kaplar Josip Zupet (Ljubljana), Ivan Ščuka (Črnomelj), Alojz Dragoš (Črnomelj), Janez Lesinšek (Brežice), Ivan Murn (Krška vas), Albert Lorber (Brežice), Jože Gori-čar (Sv. Križ), Alojz Kepa (Ježica), Franc Jamnik (Krka), Jože Spendal (Stična), Franc Podobnik (Stična), Avgust Kavšek (Stična), Jože Zogarc (Št. Rupert), Viktor Malenšek (Mokronog), Ivan Rak (Gradac), Miha Habjanič (Vel. Nedelja), Jože Vitauc (Celje), Miha Ambraž (Dravograd).
Slavonski Brod. Vesele pirhe želijo vsem fantom in dekletom podoficirji železniške komande v Slavonskem Brodu: Alojz Rauhekar, Alojz Šetina, Pavle Majerle, Stanko Voršek, Tone Rup-nik, Alojz Zaje, Anton Hitejc, Danilo Floreniu, Mirko Saje, Pavle Lokovšek, Mirko Vojevac, Vlado Trampuš, Alojz Božič, Joža Fliš, Alojz Repnik.
Petrovaradin. Debele pirhe želimo vsem slovenskim fantom, dekletom, staršem, čitateljem in Čitateljicam «Domovine» slovenski fantje vojaki artileristi iz Petrovaradina: Pepi Ivanšek (Arno-
njena: videl je o mraku Jerneja odhajati v dolino, torej ga ne bo mogel zalezovati. Čim se je znočilo, se je odpravil k Tavžljevi hruški in segel v votlino. Otipal je drobno pismo, katero je poljubil in stekel proti domu.
Tavželj se tudi ta večer ni dotaknil večerje. Srepo je gledal in molčal. — Minka se je še pred večerjo zaklenila v svojo sobico. Samo z Ančko je sem in tja kaj izpregovoril.
Tudi to noč je prebila Minka v bridkem joku. V duhu je gledala Albina, kako prebira njeno pismo ter ji očita nezvestobo. Sramovala se je svoje občutljivosti, ker se je ustrašila takoj prve žrtve. On bi bil pripravljen gotovo več pretrpeti.
Odprla je okno in prisluhnila v zvezdno noč. (Tesno ji je bilo pri srcu, prijetno si je oddahnila v čistem nočnem zraku. V dolini so vriskali fantje, vmes pa je donela pesem:
«Fantje so nocoj po vasi šli, glasne pesmi so prepevali. Jaz pa nisem pel, nisem bil vesel, tudi z njimi nisem šel.»
Minka se je naslonila na' okno in poslušala. «Tako bi pel Albin», jo je zabolelo. «Morda sem se res prenaglila. Zakaj nisem počakala in premislila!»
Prav tako je mislil Albin, ko je prečital njeno pismo. Tolažil se je. da je to storila zavoljo očeta, ker ne more prenašati njegovega strahovanja. Drugače res ni mogla ravnati, ker nima nikogar, ki bi jo branil pred nasilstvom. Samo on ji lahko pomaga s tem, da ji okrajša grenke ure. Sklenil je stopiti pred svojega očeta ter mu razodeti svoje mnenje. Minka je in ostane njegova, izda-
vo selo pri Brežicah), Jože Sajovec (Trepolje pri Kranju), Franc Maček (Dolenji Logatec), Franc Košar (Vesca), Franc Pretnar (Suha pri Škofji Loki), Ivan Kniflic (Prebačevo pri Kranju), Franc Kolenc (Novo mesto), Franc Šircer (Grosuplje), Karel Ažmart (Naklo), Ivan Klemen (Šmartno pri Cerkljah), Ivan Potočnik (Sv. Florjan pri Škofji Loki), Anton Gorenc (Velika Račna), Franc Kolar (Planina pri Rakeku), Skube Jože (Ručetna vas pri Črnomlju), Janez Veber (Rabno polje pri Raki), Anton Jermančič (Krško), Josip Grgorič (Fara pri Kočevju), Alojz Šlajmer (Cvišlarji pri Kočevju), Ignac Dolinar (Ledinice), Anton Lipov-šek (Kamnik), Anton Mlakar (Sevnica), Anton Urbas (Rakek), Alojz Košnik (Bohinjska Bistrica). Anton Oman (Kranjska gora), Jože Peterle (Cikava pri Krškem).
Sarajevo. Vesele pirhe želijo slovenski fantje, podčastniki šole rezervnih oficirjev v Sarajevu, svojim roditeljem, bratom in sestram, prijateljem, znancem, posebno pa slovenskim dekletom in čitateljem «Domovine»: Ježek Egidij, Bernard Alojz, Stržinar Alojz, Mahkovič Janez (Ljubljana), Pavletič Rudolf (Trst), Forštnerič Jakob in Turek Anton (Ptujska gora), Ekart Mirko (Maribor) in Kralj Blaž (Tržič).
Banjaluka. Debele pirke želimo vsem našim domačinom, znancem in prijateljem spodaj podpisani slovenski fantje, ki služimo svoj kaderski rok v Banjaluki pri 33. pehotnem polku: Lipše Alojz in Dreo Ferdinand (Maribor), Rojko Karel, Janez Kožel (Sv. Jurij ob Ščavnici)^ Kikec Franc (Prekmurje), Cafuta Janez (Haloze), Bezjak Adolf (Sv. Lenart).
Kriva Palanka. Slovenski orožniki, služeči na jugu naše lepe Jugoslavije, pošiljamo velikonočne pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, čitateljem in čitateljicam «Domovine»: Mihael Strajnar (Velika Loka), Franjo Krnc (Fram) in Janko Mihovič (Martinščina).
Nova Gradiška. Vojniki 43. pehotnega polka v Novi Gradiški želimo cenjenim čitateljem in čitateljicam «Domovine» vesele pirhe: Anton Pur-kat, Anton Podlesnik, Janez Majhen, Rajmund Majhen, Rihard Leser, Adolf Herbst in Ernest Poje.
Divulje. Mnogo pisanih piruhov želijo slovenskim dekletom gojenci mornarji I. razreda po-
jalcu je ne privošči. Tukaj mora izvojevati popolno zmago.
IV.
Brinjar je bil tiste dni nekaj bolehen. Nadlegovala ga je huda naduha, ki je pomladi navadno ponehala, letos pa ni hotela popustiti. Vsako deževje mu je poslabšalo nadležno bolezen. Težkega dela sploh ni mogel več opravljati, celo hoja ga je utrudila. Večkrat se je moral ustaviti ter si odpočiti.
Mož je v svojem življenju mnogo preizkusil. Zavratna bolezen mu je ugrabila ženo šesto leto po poroki. Pustila mu je tri otročice: hčerko in dva sinova. Ivan, tako je bilo ime starejšemu sinu, je umrl pri vojakih, kar je zadalo,,očetu grozen udarec.
Albin je bil dve leti mlajši od brata ter mu je bil popolnoma podoben. Delala sta od zore do mraka, samo da niso najemali ljudi. Pomagala jima je tudi sestra Cilka, ki je obenem gospodinjila. Samo v jeseni so najeli pastirja, da je pasel in pobiral sadje, ki je pri Brinjarju vselej bogato obrodilo.
Vzlic svoji bolehnosti pa se je Brinjar le še silil in opravljal lažje delo. Pa tudi tukaj je oma-goval, nekoč se je zgrudil od slabosti. Tedaj je spoznal, da se bo moral ločiti od gospodarstva. «Vidim, da bo treba izpreči», je vzdihnil, ko se je zopet zavedel,,
«Oče, ni se vam treba več ubijati«, je sin posegel v besedo. Zdaj je imel priložnost, zakaj nič rad ni govoril z očetom o tem, kar mu je bilo težko in bridko.
«Tako naglo pač nisem mislil odložiti. Delati res ne bom mogel več, lahko pa bi še gospodaril.«
morske hidroavijatične šole v Divuljem: Vinko Rebolj, Ljubo Beseljak, Rajko Vidigoj, Rajko Kmet in Josip Skrem (vsi iz Ljubljane); Zdravko Majnik (Žiri), Franc Bolhar (Domžale), Rudolf Orthober, Konrad Vela in Milan Milkovič (Maribor), Tušek Drago in Kupec Valentin (Trbovlje), Ručigoj Alojz (Polzela), Ručigoj Izidor in Šetina Vladimir (Jesenice), Eržen Emerik (Kranj), Les-jak Ivan (Št. Jurij), Grbec Ivan (Mengeš), Tršo-vec Franc (Ljutomer), Božič Marjan (Celje).
Juvigny de Soissons (Francija). Predraga nam «Domovina», dovoli enkrat tudi nam, da se oglasimo. Zaposleni smo v gozdu v Juvigny par Soissons. Razmere so še precej povoljne in zaslužimo precej dobro. Vsem svojcem, znancem in prijateljem ter cenjenim bralcem in bralkam »Domovine« pošiljamo velikonočne pozdrave: Janez in Frančiška Lipovec (Babno polje), Edvard Veli-kaš in Franc Turk (Novi kot), Josip in Alojzij Konc, Jakob Poje, Anton Lipovec, Franc Zaje, Anton in Franc Vebar, Anton Vebar (Babno polje).
Francija. Mnogo prijateljev našega lista se je že oglasilo iz nove domovine Belgije ali Francije. Tako se tudi midva čutiva dolžna, da voščiva vesele pirhe vsem naročnikom našega lista. Naj jim bo geslo naš glas: Le domovina je za nas! Kaj pa še drugo zanima naše prijatelje, bova omenila na kratko. Veselje se je nama vnelo do železne obrti in sva tudi dobila delo pri nekem belgijskem podjetju, ki dela v Belgiji in Franciji železne stavbe in mostove. To podjetje je naju poslalo v Francijo. Sicer se nama ni pritoževati, saj zaslužek ni napačen. Slovencev tukaj še nisva našla, pač pa nekaj Hrvatov je, ki delajo v petro-lejski tovarni. Srčne pozdrave pošiljava vsem tistim, ki se naju spominjajo: Luka Ferk (Trbo-nje pri Vuzenici) in Anton Poberžnik (Št. Janž pri Dravogradu).
Limburg (Belgija). Slovenski fantje želimo vsem bralcem in bralkam, posebno dekletom, mnogo pirhov: Tone Taks, Milica Jezernik, Stani Orač, Marička Jagodičeva, Ivan Metličar, Rezi Vehovarjeva, Lojze Hudolin, Nežica Keršova, Tone Sinukovič, Micika Hudolinova, Miško Fajs, Gelica Stravsova, Valentin Kremik, Julka Treši-čeva, Joško Lubej, Mici Soteskova Jožef Krupak, Anica Sotešanova.
«Tega vam nihče ne brani. Gospodarite, dokler hočete, samo da mi zapišete kmetijo. Gospodinje nam je tudi treba, Cilka ne zmore vsega sama. Predvsem pa mladega naraščaja...»
«Vem, vem«, mu je potrdil. «Gospodar se nikdar prekmalu ne oženi. Ako odlaša, nima opore na stara leta.«
«Zato pa«, je ugajalo Albinu. «Ne vem, zakaj se ponekod tako bojijo mlade gospodinje.«
«Zato, ker se potem pri hiši vse spremeni. Drugi ljudje prinesejo drugačno življenje in običaje.«
«Pri nas bo ostalo pri starem — tako, kakor boste hoteli Vi in Cilka.«
«Dekle se mi smili. Zdaj je ona gospodinja ...»
«In bo tudi še ostala. Nihče je ne bo izpodrival ali gonil od hiše.«
«Nič ne rečem, toda malokje se razumejo ...»
«Nekoliko je pač že treba potrpeti. Pohlevnih ovc gre mnogo v hlev, saj smo krotki in potrpežljivi.«
«Mi že, mi. Toda, kakšna bo pa naša prihodnja gospodinja...»
«Takšna, kakor bomo mi hoteli...»
«Vidiš, to me veseli. Želel bi jo poznati.«
«Poznate jo že dolgo. Ne vem pa, ali boste zadovoljni...»
«Pokaži mi jo, naj jo vidim. Potem ti bom že povedal.«
Albin je že zinil, a beseda mu ni hotela z jezika. Ni se upal očetu pokazati neveste iz hiše sovražnega soseda. Minka ga sicer še ni raz-žalila, vendar pa ie Tavžljeva hči, in to je slabo priporočilo.
Lorain (Zedinjene države). Uredništvu «Do-movines in vsem čitateljem ter čitateljicam «Do-movine» pošilja najlepše velikonočne pozdrave in želi mnogo debelih pirhov Ignac Kastelic.
Kmetijski pouk
MEŠANE POSETVE IN NJIH PREDNOSTI.
Po naših njivah vidimo poleg čistih posetev tudi mešane posetve različnih sadežev. Pri deteljah in travah je to nekaj starega in imajo take mešanice razne prednosti. Mešane sadeže nahajamo pa tudi pri drugih posetvah. Tako sejemo že od nekdaj med zimski ječmen korenje ali deteljo. To se prav dobro ujema, ker potrebujeta korenje in detelja v prvi mladosti malo prostora in dosti varstva pred plevelom in vročim solncem. Pri tem dobimo tudi dva. pridelka, najprej pridelek žita in potem še pridelek korenja ali pa detelje. Med ajdo sejemo rdečo deteljo, od katere dobimo spomladi zgodnjo košnjo. Med koruzo pridelujemo pritlični fižol in buče s prav dobrim uspehom, ker je spodaj pri tleh dosti prostora za nizke sadeže. Med krompir sadimo nizki in še raje visoki fižol, ker je za obe rastlini dosti ugodnega prostora.
Take mešane sadeže gojijo tudi vrtnarji pri svoji zelenjavi, da več pridelajo, ker se bolj zgodne in pozne rastline v takih mešanicah ugodno razvijajo in se ves prostor bolj skrbno izrabi.
Kakor pri žitih, pri koruzi, krompirju, fižolu, tako imamo mešane posetve tudi pri drugih okopavinah. Kdo ne pozna posetve korenja, solate, pese in boba? Vse to pridelujemo skupaj, da je več uspeha, da se prostor bolj izrabi in da imamo prikladen prostor tudi za take rastline, ki jih tako malo pridelujemo, da bi jih ne bilo dovolj za najmanjšo parcelo niti za mernik posetve.
Te mešane posetve so značilne (tipične) za razmere našega maloposestva in jim ni zaradi tega kaj ugovarjati. Na videz nam ne ugajajo, ali one imajo svoj gospodarski pomen. Ce bi ga ne imele, bi take kulture že zdavna izginile s površja, ker bi jih izpodrinile čiste posetve.
Ce se vprašamo, kaj imajo dobrega na sebi, moramo priznati, da se pri njih zemlja bolj izkorišča in da na ta način več pridelamo. Mešana posetev izrablja zemljo po vsej plasti in nam zagotavlja tudi ob različnih letinah boljše pridelke. Tudi so pred škodljivci in boleznimi bolj zavarovane. Res, da je z njimi več dela, ali za to ne vpraša mali posestnik, ki opravlja sam potrebna dela. Glavno je to, da je pridelek večji in bolj siguren. Na velikem posestvu so take posetve seveda izključene, ker bi veliko preveč stale in ker manjka za nje delavnih moči in strojev. Vsekako je pa vsaj pri okopavinah stremeti za tem, da se vse delo olajša in poceni, kar bi se dalo na ta način doseči, da se okopavine, ki jih kaj več pridelujemo, sejale čiste in tako v vrste, da bi jih lahko obdelovali z uprežnim orodjem. Za malega posestnika pa, ki prideluje razne sadeže v tako malem obsegu, da jih nima niti za eno njivsko parcelo niti za mernik posetve, je pa prav, da si še nadalje pomaga z mešanim pridelovanjem raznih okopavin in drugih sadežev.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani so ostale cene nespremenjene, le teleta so se malo pocenila. Za kilogram žive teže so bile naslednje cene: voli I. 10'25 Din, voli II. 950 Din, voli III. 850 Din; krave debele 5 do 7 Din, krave klobasarice 4 do 5 Din; teleta 13,50 do 14 50 Din.
ŽITO. Razpoloženje na svetovnem trgu je bilo v zadnjem času čvrsto. Pri žitu ni beležiti pomembnejših sprememb v cenah.
Kratke vesti
= Kmetijska šola na Grmu ima še nekaj mest v pripravljalnem gospodarskem tečaju neod-danih. Da se morejo oddati tudi ta, je odložila rok za vlaganje prošenj do 5. maja in pričetek tečaja na sredo maja. O tem se obveščajo prosilci, ki so prošnjo že vložili, in oni kmetje -gospodarji, ki žele svoje sinove poslati v kmetijsko šolo, pa prošenj doslej niso vložili. Šolanje v tečaju bo brezplačno.
DOMAČE NOVOSTI
*	Premogovnik Trboveljske premogokopne družbe zopet v rednem obratu. Generalno ravnateljstvo Trboveljske premogokopne družbe je na podlagi v Beogradu doseženega začasnega sporazuma dne 18. t. m. zjutraj odredilo, da se ob 14. v vseh rudnikih TPD obnovi delo v polnem obsegu. Delavstvo je bilo o tej odredbi povsod pravočasno obveščeno in se je javilo na delo. Čez veliko noč so rudniki kakor običajno praznovali, nato pa nadaljevali z rednim obratom.
*	Gostilničarji, pozor! Prejeli smo: Predpod-pisovanje deklic nove gostilničarske pivovarne se vneto nadaljuje in je pričakovati, da bosta do konca tega meseca podpisani dve tretjini delnic, t. j. za 10,000.000 Din. Do ustanovitve bo prišlo brez vsakega dvoma. Blagodejne posledice kažejo: kakovost piva se boljša in nižje cene obljubljajo. Iz tega sledi, da smo doslej predrago plačevali slabo pivo in da bomo v svoji pivovarni kuhali še dosti boljše in cenejše pivo, kakor nam ga bo kdorkoli ponujal in mogel dati. To pa bo v korist gostilničarjem in gostom. Pozivamo tedaj vse tovariše gostilničarje, posebno one po deželi, da kupijo kolikor mogoče več delnic. Noben med nami ne sme biti, ki bi ne vzel nobene delnice. V slogi je moč in sreča! — Gostilničar z dežele.
Sejmi
27.	aprila: Lukovica, Vesela gora;
28.	aprila: Ig, Velika Slevica, Vače, Vojnik, Sv. Lenart v Slovenskih goricah;
29.	aprila: Metlika, Bušeča vas;
30.	aprila: Veliki Gaber, Vransko;
1. maja: Črnomelj, Trava, Videm (Dobre-polje), Tirna, Bohinjska Bistrica, Muta, Velenje, Sv.Filip v Veračah, Mursko Središče; 1 maja: Sv. Križ pri Ljutomeru.
se obiečete, ako kupite narejene moške in deške obleke domačega izdelka pri
JOSIP OLUP, LJUBLJANA
STARI TRG ŠT. 2 (na vogalu)
V zalogi ima veliko izbiro kamgarna, sukna, hlačevine, klobukov, čepic in perila. Obleke se izvršujejo po naročilu v najnovejši fasoni in po najnižjih cenah.
Moje geslo je
dobro blago "P^S Pf* nizke cene!
Obenem priporočam svojo gostilno «Pod Tran-čo», v kateri se točijo prvovrstna štajerska in dolenjska vina. Za praznike se toči vino čez ulico 1 dinar ceneje.	80
•'TOTM-HII frR,ffrwrrgTi»r,wrwni
* Trojni jubilej, 751etnico rojstva, 601etnico literarnega delovanja in 631etnico, odkar je kot dijaček zasedel v Gorici v cerkvi sv. Antona or-ganistovsko stolico, je slavil te dni g. Janko Leban, vpokojeni šolski upravitelj. Učiteljska tiskarna se je spomnila Lebana, ki je sodeloval pri «Zvoi)čku» dolgih 30 let, z laskavim pismom. Te dni se je zglasilo pri jubilantu v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je pred leti dobil zavetje, zastopstvo novomeških učiteljev in mu je darovalo več buteljk vina iz Semica in s Trške gore. Še mnogo let!
*	Banovinske davščine v Savski banovini. Savski ban dr. Šilovič je objavil v «Narodnih No-vinah» uredbo o banovinskih dajatvah za kritje izdatkov banovinskega proračuna za 1. 1930./31.
| z navodili za izvrševanje te uredbe. Po tej uredbi se pobira v Savski banovini: 1.) 20od-stotna banovinska doklada na neposrednje davke; 2.) lOodstotna taksa na kosmati dohodek v varietejih in kabaretih; 3.) taksa na zabave, glasbene prireditve v višini 50 % državne takse; 4.) taksa na kinematografske vstopnice v višini 4 % od vrednosti, ne računajoč državno in občinsko takso; 5.) taksa na lovske karte (20 Din) in na karte za ribolove (10 Din); 6.) taksa na zakupnino od lovišč v višini 50 % zakupa, toda do 1500 Din v eni občini; 7.) 20odstotna taksa na vstopnice za športne prireditve, ki so dražje od 10 Din; 8.) taksa na sekanje gozdov v višini 2 %\ od vrednosti lesa na panju; 9.) taksa na živinske potne liste (6 Din od glave pri veliki živini in 3 Din pri drobnici); 10.) prenosna taksa za pogodbe o nakupu in prodaji nepremičnin in premičnin v višini 1% od prodajne \ rednosti; 11.) taksa na motorna vozila, in sicer pri avtomobilih 0-5 do 1 % od nakupne vrednosti avtomobila, toda največ 3000 Din letno, pri moto-ciklih 50 do 250 Din letno in pri tovornih avtomobilih do 500 kg nakladalne teže 400 Din, do 1000 kg 700 Din ter za vsakih nadaljnjih 5G0 kg 100 Din (pri \starih vozilih velja 25odstotni popust); 12.) banovinske trošarine (na vino 1 Din, na pivo 0-60 Din od litra, na žganje 5 Din, na špirit 7 Din od hektolitrske stopnje); 13.) davek na samorodnice v višini 15 par letno na trto; 14.) davek za gradbo, vzdrževanje in popravilo srednjih šol v višini od 20 do 500 Din letno na učenca, pri čemer so starši za svoje otroke oproščeni tega plačevanja pri davčnem cenzusu do 120 Din, odnosno pri mesečni plači do 2200 Din.
*	Prijateljem pokojnega dr. Brunčka. Poziv, ki sem ga pred meseci naslovil na prijatelje pokojnega sreskega poglavarja dr. Brunčka, naj darujejo za njegov nagrobni spomenik, je imel ta uspeh, da se je nabralo dosedaj 1600 Din. Ta znesek pa je nekoliko premajhen za primeren spomenik. Zato se še enkrat obračam do številnih prijateljev, znancev in stanovskih tovarišev pokojnika s prošnjo, naj prispevajo v označeni namen. Oso-bito velja to za njegova nekdanja službena mesta, ki se še niso odzvala. Pripominjam, da sem si za to akcijo izposloval pristanek pokojnikove gospe vdove. Prispevke prosim na Obrtno banko, podružnico Ljutomer, ali na podpisanega.
Jan Baukart, Ljutomer.
*	Gradba ogromne peči za taljenje železa na Jesenicah. Pred kratkim se je pričela graditi v Martinovi topilnici Kranjske industrijske družbe peč za taljenje železa, katera je poleg svoje so-vrstnice, ki je bila dograjena v predlanskem letu, največja peč te vrste v naši državi. Nova peč stopa na mesto prejšnjih starih peči. Peč bo nad 18 metrov dolga, 5 metrov široka, segala bo 9 metrov pod zemljo in 6 metrov nad njo.
*	Razstava perutnine in kuncev. Ob priliki letošnje prireditve velesejma v Ljubljani (od 29. maja do 10. junija) bo skupna razstava perutnine in kuncev, lastnine članov odseka Kmetijske družbe za rejo kuncev in perutnine v Ljubljani. Razstava se bo vršila v posebnem paviljonu, ki ga je dala vehesejmska uprava na razpolago. Poleg najlepših razstavnih živali se bodo razstavili tudi razno orodje, posode, jajca in potrebščine, ki prihajajo pri reji teh živali v poštev.
*	Žalostna usoda dveh otročičev. Iz Voitsberga v Avstriji so odpravila tamkajšnja oblastva v Maribor dva otročiča, 41efno Sonjo in 51etnega Hugona Gauklerja, ki sta v teku enega meseca izgubila svoje starše in postala čez noč siroti. Te dni so ju pripeljali vsa objokana v socialno-politični urad mariborske občine, ker sta pristojna v Maribor. Ubogi siroti sta bili takoj oddani v mestni mladinski dom v Koroščevi ulici.
*	Nenadna smrt. Te dni je preminula v 27. letu starosti ga. Julka Kunstljeva, soproga tovarniškega delavca na Savi pri Jesenicah. Zjutraj in dopoldne je še hodila zdrava in vesela po opravkih na Savi, ne da bi komu tožila o kakih
slabostih. Ko pa je prišla domov, že je zrušila in bila v nekaj trenutkih mrtva. Zadela jo je srčna kap. Blag ji spomin!
*	Požar v elektrarni. Te dni ponoči je opazila posestnica vodne žage v Globočicah ga. Mara Vukčevičeva na svojih gospodarskih poslopjih na oni strani potoka Studeue svetel plamen in je takoj vstala ter šla budit svojega sina in hlapca, ki sta prestrašena opazila, da se nahajata v ognju. V mestu so že vsi spali in le v nekaterih hišah in gostilnah je culo še nekaj oseb. Ti šo alarmirali gasilce, ki so omejili ogenj na goreče predmete ter obvarovali, da se ta ni razširil še na žago in stanovanjsko poslopje. Škoda znaša približno 50.000 Din, ki je na polovico krita z zavarovalnino. Kako je nastal požar, ni mogoče dognati.
*	Velik požar v Beli Krajini. Te dni se je iz neznanega vzroka vnela metliška elektrarna. Gasilci iz Rosalnice, Svržakov in Metlike so bili takoj na licu mesta ter omejili in pogasili požar. Gasilcem se je zahvaliti, da ni bila škoda še večja, vendar pa je poslopje s stroji zgorelo, da je Metlika zdaj brez električne luči. Lastnica elektrarne je bila ga. Terezija Nemauičeva, ki bo zdaj opustila to podjetje.
*	Vihar podrl več električnih drogov. Gornjo Radgono je te dni obiskalo hudo neurje. Močan vihar je posebno razsajal na delu okrajne ceste od črešnjevske opekarne do Police ter podrl pet električnih drogov.
*	Mumps v Gornji Radgoni. V poslednjem času, ko v avstrijskem mestu Radkersburg razsaja škrlatinka, se je v Gornji Radgoni pojavilo vnetje priušesne slinavke ali mumps, in sicer ne samo pri mladini, temveč tudi pri odraslih.
*	Utopljenca so našli v Savi pri Zidanem mostu in ugotovili v njem 29letnega Vekoslava Lehmana iz Ivanovca. Vrši se preiskava, da se dožene vzrok Lehmanove smrti.
*	Goska povzročiteljica smrti otroka. V Ki-sovcu je umrla 31etna hčerka rudarja Potokarja, ker se je ustrašila gosjaka. Kakor pripovedujejo, je deklico prijel gosjak za nogo, zaradi česar se je tako ustrašila, da so jo prijeli krči, katerim je podlegla.
*	Smrt mladeniča pod vlakom. Ko se je na
cvetno nedeljo zvečer vračal posestnikov sin Mlakar iz Spodnjih Laž proti domu, je našel na železniškem prelazu v Lušečki vasi ob tiru mrtvo moško truplo z razmesarjenim obličjem. Hitel je do bližnje vlakojavnice, od koder je službujoči železničar telefonično obvestil postajo v Poljča-nah o nesreči. Takoj je odšla na mfesto železniška komisija z županom iz Lušečke vasi, da ugotovi dejanski stan. Še isto noč so nesrečneža, ki so v njem spoznali Jerneja Kostelaka, zadnje čase uslužbenega pri poljčanskem trgovcu Šumru, prepeljali v poljčansko mrtvašnico. Ponesrečenec je bil star 24 let, znan kot dober človek in marljiv delavec. Kako je zašel tja in kdaj se je nesreča pripetila, bo ostalo bržčas nepojasnjeno. Tisto popoldne je bil fant v Hajnškovem vino-toču na koncu Stare vasi v veseli fantovski družbi, od koder se je na večer vračal sam domov. Zato so nekateri mnenja, da je nesrečnež, ;ki sicer ni bil vajen piti, malo preveč okusil I nesrečne šmarnice. Pri železniškem prelazu se je bržkone na tiru spodtaknil ter tamkaj obnemogel obležal in tako našel žalostno smrt.
*	Ponesrečen dninar. Na polzki vaški cesti v Studorju, občina Osilnica nad Kranjem, je padel dninar Ivan Potočnik tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Potočnika so prepeljali v ljubljansko bolnico.
*	Smrtna nesreča otroka. Iz Semiča pišejo: Čez vodo Krupa je pri Gornikovem mlinu nad slapom lesen most, ki že dolgo ne zasluži tega imena. Da si skrajšajo pot, gredo mnogi tod preko vode in so vsakikrat v veliki nevarnosti. Morda bo smrtna nesreča, ki se je nedavno tukaj zgodila, opozorila na to, da je treba most popraviti. Nesreča se je pripetila takole: Otroci so ob bregu nabirali cvetlice in vračali so se preko razdejanega mostu. Med otroci je bila tudi 61etna Malnaričeva hčerka iz Maverne vasi. Bilo je še
nekaj mlajših deklic, na katere je Malnaričeva pazila pri nevarnem prehodu preko vode. Male varovanke so srečno prišle preko mostu. Malnaričeva pa je padla v vodo in izginila v valovih. Odrasli, ki so pritekli na pomoč, so potegnili otroka že mrtvega iz vode. Občina bi morala skrbeti, da se most ali temeljito popravi ali pa se sedanja podrtija odstrani.
*	Zagonetna smrt kmečke mladenke. Ze več dni so v Šoštanju pogrešali Marijo Savnikovo, 221etno delavko v Woschnaggovi tovarni usnja. Stanovala je pri svoji materi v Gaberkah in je vzdrževala ljubavno razmerje z nekim tovarniškim delavcem. Zadnji čas pa je hotela Sav-nikova to razmerje prekiniti. Pred dnevi zvečer je Savnikova izginila neznano kam. Ker se po štirih dneh le ni vrnila, je njen svak Anton Mlinar iz Gaberk naprosil tamošnje fante, da so sli gozd preiskat, vendar pa so iskali zaman. Sele pred prazniki je našel Karel Skornšek v Brod-nikovi hosti kup vej, iz katerega so moleli čevlji. Ko je vejevje razgrnil, je našel tam Marijo Savnikovo mrtvo. O najdbi trupla je bilo takoj obveščeno orožništvo.
*	Uboj zaradi dekleta. V vinotoč pri Kocbeku na Plitvičkem vrhu je prišel na cvetno nedeljo zvečer posestniški sin Simon Tropenauer iz Lešan v družbi svoje ljubice in več drugih ter tamkaj veseljačil ir^ prepeval. Kako uro pozneje pa je prispel tjakaj tudi 191etni Oton Žižek, posestniški sin iz Ščavnice. Takoj po njegovem prihodu se je med tema dvema začel prepir zaradi dekleta, ki je sedelo v družbi Simona Tropenauerja. Vinjenega fanta bi se bila sicer zgrabila tudi v gostilniški sobi, da tega niso preprečili drugi gostje, ki so Žižka spravili skozi vrata na prosto. Ko se je Simon Tropenauer pozno vračal v družbi proti domu, ga je na cesti pričakoval Žižek. Pričel se je med njima ponovno prepir. Da se Tropenauer obrani nasilneža, je pobral na tleh ležeče poleno ter z njim udaril Žižka dvakrat po tilniku ter mu prebil lobanjo. Od silnih udarcev se je Žižek na mestu zgrudil ter zaradi izkrvavitve po nekaj minutah izdihnil. Ubijalec se je nato sam prijavil pri orožnikih v Apačah.
*	Nevarnost steklih psov. Te dni se je pojavil v Metliki stekel pes rjavo-črne barve. Povzročil je prebivalcem mnogo strahu. Priklatil se je v zgodnjih urah in obgrizel osem psov, večinoma lovskih. Celo v hiše je prišel in napadal pse, le sreča, da se ni lotil človeka. Opasnost je bjla tem večja, ker se je klatil po Metliki med 7. in 8. uro, ko gredo otroci v šolo. Lovci so steklega psa zasledovali s puškami do Radovič, vendar se jim ni posrečilo, da bi ga ustrelili. Opoldne se je baje vrnil nazaj proti mestu, a kljub vsestianskemu iskanju ga ni bilo mogoče izslediti.
*	Vlomilci na Pragerskem izsledeni v Halozah. Pred nekaj dnevi so neznani lopovi vlomili v trgovino g. Pernarčiča na Pragerskem in odnesli raznega blaga v vrednosti nad 20.000 Din. Nekaj dni pozneje je orožništvo pri Sv. Andražu v Halozah zasledilo tri možake, ki so ponujali tamoš-njim kmetom v nakup razno manufakturno in
konfekcijsko blago. Izkazalo se je, da gre za blago, ki je bilo ukradeno pri vlomu v Pragerskem. Dva, in sicer 311etni krojaški pomočnik Josip Deutschman iz Zg. Zerjavcev pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah ter 291etni delavec Franc Zeleznik iz Rogatca, sta bila aretirana. Tretjemu se je posrečilo pobegniti. Oba areti-ranca sta bila že prej kaznovana in ju tudi sedaj zasleduje sodišče zaradi ponovnih enakih grehov. Aretiranca sta priznala vlom na Pragerskem in sta bila oddana sodišču. Blago, ki so ga še našli, so vrnili oškodovanemu trgovcu na Pragerskem.
*	Zaradi uboja 821etne prevžitkarice Marije Martinčičeve, zlobne in pijači udane ženske, je bila obsojena 40letna Marjeta Kebetova iz Cerknice na leto dni težke ječe. Sodišče je pri odmeri kazni uporabilo izredno milost z upoštevanjem, da je obtoženka mati 4 nepreskrbljenih otrok.
*	20 let težke ječe zaradi zastrupljenja žene. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil obsojen an 20 let težke ječe viničar Janez Cimper-man iz Bregovnika pri Ormožu, ki je lani septembra svojo bolno ženo zastrupil z arzenikom, da bi se tako mogel poročiti z viničarjevo hčerko, s katero je imel otroka. Mož je dejanje tajil, toda priče so ga obremenile.
*	Pobesnel zločinec. V Kresniških poljanah se je zgodil te dni divjaški zločin. Posestnikov sin Janez Slapničar je bil zaradi neke meje hud na soseda, kretnika v Lazah Martina Godca, ki ima lastno hišico v bližini Slapničarjevega posestva, kjer prebiva s svojo ženo in štirimi otroki. Te dni je Janez Slapničar pričakal svojega nasprotnika z italijansko karabinko, s katero je začel streljati vanj. Godec je bežal, a Slapničar je dirjal za njim, stalno streljal vanj ter ga zadel v stegno. Ko se je Godec skril, je pridivjal pobesneli zločinec k Godčevi hiši ter začel streljati vanjo. Mati, ki je' bolehna ležala že dalje časa v postelji, je prestrašena vstala in otroci so začeli vpiti. Ko je hotel sosed Miha Kristan podivjanca pomiriti, je ta ponovno ustrelil v hišo in zadel štiriletno Ivanko v trebuh. Mati in otroci so nato pobegnili v klet, kjer so ostali toliko časa, da je podivjanec pobegnil. Orožniki so začeli sirovega zločinca zasledovati, a ga menda še niso našli. Ranjenega očeta in hčerko so prepeljali v ljubljansko bolnico.
*	Odkritje treh starih naselbin v Dalmaciji. Kakor poročajo iz Knina v Dalmaciji, so v zadnjem času v bližini vasi Mokro odkrili dve ilirski mesti iz predkrščanske dobe in večjo slovansko naselbino iz 8. stoletja. Ta važna odkritja je iz-i vršil znani raziskovalec Fra Lujo Marun, ki se že ! več desetletij bavi z izkopavanjem zgodovinskih 'spomenikov v severni Dalmaciji. Razvaline odkritih naselbin obsegajo ogromen prostor. O teh dveh velikih mestih doslej ni bilo nič znano. Domneva se, da sta bili mesti zgrajeni pred kakimi 2000 leti.
*	Nova tovarna za Sevlje v Tržiču. G. Razbor-' šek iz Šmartna pri Litiji je kupil od tovarnarja g. Malija tovarniško poslopje, kjer je bih svojčas usnjarna. Po izvršenih preurejevalnih delih so začeli pred dnevi postavljati čevljarske stroje ki bodo, kakor se računa, postavljeni v teku meseca aprila, nakar bi nova tovarna začela z obratovanjem v- začetku maja. Novo podjetje bo opremljeno z najmodernejšimi stroji in bo zaposlovalo približno 140 ljudi.
*	Pri boleznih srca in poapnenjenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura naravna Franc Jožef-ova grenčica lahko izpraz-njenje črevesa brez vsakega napor-a. Znanstvena opazovanja na klinikah z bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi Franc Jožei-ova voda posebno dobro starejšim ljudem. Franc Jožef-ova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Varčno gospodinjstvo je najvažnejša postavka v gospodarstvu. Varčujete najbolj, ako pri gospodinjstvu uporabljajte stvari, ki so dobre kakovosti in nizke cene. Taka stvar je milo — seveda mora biti pravo terpentinovo milo Gazela.
Konsumentom mleka v Ljubljani
Mestna davščina na mleko znaša 15 par pri litru
Iz krogov producentov mleka v ljubljanski okolici nam pišejo:
Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico je imelo na velikonočni ponedeljek svojo širšo sejo, pri kateri je obravnavalo stališče napram novim mestnim davščinam, zlasti na mleko.
Predsedujoči odbornik društva je poročal, da je v zvezi z okoliškimi župani, zastopnikom Združenih mlekarn v Ljubljani in zastopnikom Kmetijske družbe bila tozadevna deputacija dne 14. t. m. pri ljubljanskem županu g. dr. Pucu, kateremu je stavila predlog, da se davščina na mleko popolnoma ukine. G. mestni župan je predlog z odobravanjem osvojil in obljubil, da bo zadevo predložil finančnemu odboru v rešitev. Ker se nove davščine že od 12. t. m. pobirajo na mitnicah in ker se ne ve, kdaj in kako bo finančni odbor svojo nalogo rešil, se mora upoštevati obstoječe dejansko stanje.
Pri stvarni debati se je poudarjala važnost mleka kot najpopolnejše hrane od novorojenčka do osivelega starčka, pa tudi kot okusne pijače za bolne in zdrave. Kritiziralo se je, da mestna občina na najnujnejšo življenjsko potrebščino nižjih slojev nalaga tako občutno davščino. Ugotovilo se je, da znaša mestna davščina samo na mleko čez 200 do 300 % državnega zemljiškega davka, ki ga plača producent mleka.
Zato se je sklenilo, da zaradi itak hude gospodarske krize, ki naravnost uničuje kmetski stan, ne more producent mleka prevzeti tega bremena na svoje rame. Dosledno temu so dobavitelji sporazumno z Osrednjo mlekarno v Ljubljani prisiljeni prevaliti mestno davščino na mestno prebivalstvo. Poleg užitnine, ki znaša lOpar na 1 liter uvoženega mleka, pride v poštev še uvoz-nina od 2 do 8 Din na vozilo, tako da znaša vsa davščina na mleko povprečno 15 par na en liter.
Zelo neljubo nam je, da smo prisiljeni t>o tem • potu -obvestiti svoje odjemalce mleka v Ljub Ijani, da bomo s prvim majem priračunali k ceni mleka tudi mestno davščino 15 par od litra, dokler bo v veljavi obstoječi davčni predpis.
Upamo sicer, da bo finančni odbor mestne občine ljubljanske dovolj uvideven in toliko ši-rokogruden, da bo to nesocijalno obremenitev čimprej ukinil ter s tem zadovljil okoliške kmete in mestno prebivalstvo.
PREKMURSKI GLASNIK
Murskosoboška sokolska knjižnica prav uspešno vrši svojo prosvetno nalogo na skrajni severni meji naše domovine. Zal, da ima premalo knjig na razpolago. Zato prosi vsa bratska in druga društva, ki imajo morda po dva izvoda posameznih del, naj podpirajo važno prosvetno delo v Slovenski Krajini in pošljejo od-višne izvode v dar. Prav tako se pozivajo rodoljubi po Dravski banovini, da priskočijo s knjigami na pomoč. Vsem darovalcem naj bo v plačilo lepa zavest, da bodo z vsako darovano knjigo izdatno pripomogli k narodnemu obujenju v Slovenski Krajini.
Ljudsko vseučilišče
O HITROSTI.
Živimo v času hitrostnih tekem. Zato ne bo nezanimivo, če bomo malo pokramljali o hitrostih, ki jih lahko danes dosežemo.
Mnogo čitamo in tudi slišimo o novih rekordih in hitrostih, se čudimo, govorimo o tem in spet pozabimo. Vendar je zanimivo primerjati med seboj te hitrosti, kajti le na ta način si moremo ustvariti jasno sliko; kako daleč pride človek
brez sredstev, ki jih je izumil, in kako daleč z njimi. Vzemimo čas ene minute!
Pešec in plavač premerita v eni minuti približno 105 metrov; hitrostni čoln 230 do 300 m. Tekač preteče 476 m v eni minuti, medtem ko ima njegov tekmec na drsalkah v istem času že 660 m ledene poti za seboj. Ce bi se letala udeležila te tekme bi kopninsko letalo preletelo v eni minuti 7386 m, vodno letalo ali hidroplan pa celo 8900 metrov.
Ce osvetljujejo že te številke velikanske razlike, se te tembolj vidijo, če povabimo vse te tekmece na hitrostno tekmo k cilju, oddaljenemu 100 kilometrov. Vzemimo, da je čas starta ali odhoda ob 7. zjutraj. Prvo bi doseg'o cilj letalo, in sicer že po 12 do 15 minutah, torej približno ob četrt na 8. Do osmih bi prispela na cilj tudi že motorna kolesa in kmalu za njimi bi pridrveli kolesarji.
Nato bi nastopil daljši odmor. Ob 5. popoldne bi prišli na cilj veslači in kmalu za njimi, po 10 urah, 4 minutah in 20 sekundah svetovni rekordni pešec Italijan Parvesi. Plavač — navzdol seveda — bi priplaval šele po približno 13 urah, potemtakem bi dosegel cilj proti 10. uri zvečer.
Seveda je taka tekma le namišljena, ker je v resnici nemogoča, da je nam pa vendar precej jasno sliko: koliko lahko doseže človek, koliko stroj.
VODNJAKI Z ROSNO VODO.
Marsikomu bo pač znano, da je rosa velikega pomena za rastlinstvo. Kmetje pravijo: Dokler pada rosa, se ni bati velike suše. Morda je že kdo gledal, da je okrog debla koruze zjutraj zemlja kar mokra. Veliki listi koruze so pač pripravna rosna lovila. K deblu nagnjeni listi izlivajo
roso po deblu, da morejo žejne korenine nabrano hrano laže vsrkati. Manj znano pa bo gotovo, da zrahljana zemlja vpija znatne množine vodne pare, ki se ponoči, ko se zemlja ohladi, izpre-meni v vodo in tudi napaja rastline.
Ob morju in posebno v vročih tropičnih krajih so prav zaradi hitre razlike v toploti zemlje in zaradi s paro obilno nasičenega ozračja rose še posebno izdatne. Tako n. pr. v Srednji Afriki, kjer je človek, ki prenoči pod milim nebom brez nepremočljive odeje, zjutraj tako napojen rose, da mora kar ožeti obleko.
Taka in podobna opazovanja so dala že pred tisočletji vzpodbudo za izkoriščanje rose. Tako so zgradili Rimljani v mestu Theodosia ob Črnem morju, kjer je trdo za vodo, «rosni vodnjak«, ki je dajal vsemu mestu dovolj vode. Prav take rosne vodnjake imajo še danes na krimski visoki planoti v južni Rusiji.
Kakšni pa so le-ti rosni vodnjaki in kako delujejo? Profesor odeške univerze Novih je pregledal in proučil ustroj in delovanje teh vodnjakov in piše o tem tole:
«V živo skalo apneca vsekajo globoke in ozke vodnjake. Od vseh strani pa izsekajo proti temu vodnjaku do en meter globoke jarke, ki položno visijo proti vodnjaku in so prav do vrha zasuti z gramozom. Z vlago nasičeni zrak izloči med tem gramozom, ker se kamen hitreje ohladi kakor zrak, kaplje rose, ki polzijo na dno in izvirajo kot studenec v vodnjak, kjer se tako zberejo povsem znatne množine vode.
Ni dolgo tega, kar je v suhem delu Palestine razmotrivala posebna komisija vprašanje naprave celega jezera po tem načinu. Tako dobimo nemara mimo rosnih vodnjakov kar rosna jezera.
1254567B90&5Q9a?6S452.1 2
v
Številke govorijo za
jedilno mast Schichtov Ceres
Pri nakupovanju se dobi vode pri kg:


	mm i ..... *
	303 kal
	.--.■. ■■• -. jZLrj
	
	' Mesa
S®	
	
Jajec
Nobene vode, temveč 100% čiste kokosove masti vsebuje samo
Schichtov
Krompirja
JEDILNA MAST
II
Mi
5
6
7
8 9
O 2
3
4
5
6
7
8 9 2
3
4
5
100% CISTA KOKOSOVA MAST
;in hitro izčrpajo zemljo in jih moraš zato pre-; sajati vsako leto.
Potrebno presajanje opraviš najbolje zdaj v pomladnem času, od srede aprila pa do konca maja. Pri tem moraš zraščene korenine dobro zrahljati z lesenim klinčkom, da se korenine z uovo prstjo laže in hitreje sprimejo. Vse bolne Če hočemo imeti krepko razvite rastline, mo-;korenine moraš porezati, predolge skrajšati. Zelo ramo pri presajanju pred vsem gledati na to, ali ; previdno moraš ravnati zlasti z rastlinami, ki
Presajanje sadik iz toplih, oziroma Madnih gred
so sadike godne za presaditev iz tople, oziroma hladne grede na prosto. Šest do osem tednov potrebujejo sadike, da postanejo godne za pre-sad. V tem času se razvije pri rastlinicah do pet lističev, stebelca se pa zadostno učvrstijo.
Gredice, kamor nameravamo presaditi razne
imajo mesnate, oziroma gomoljaste korenine, kakor orhideje, glultsinije, amarilis in druge. Tu je treba varovati zdrave korenine in le slabe in bolne odstraniti z ostrim nožem.
Pri presajanju vedno previdno zrahljaj korenine in odstrani vso prst, kolikor se je ne drži
sadike, je treba poprej dobro prekopati in pogno- korenin. pazi tudij ko jemlješ rastlino iz lonca, jiti, površje pa lepo z grabljami zravnati. Najbolj da -e ka- ne p0gkoduješ. Bolje je, da lonec raz-
pripravne so grede, ki niso širje od pet četrti metra. Take grede najlaže oskrbujemo: okopa-vamo, plevemo in zalivamo.
Najugodnejši čas za presajanje sadik je oblačen dan, zlasti če je prej padal rahel dež. Sicer pa sadimo zvečer in zalijemo sadike s postano vodo ali pa deževnico. Treba pa je tudi v naslednjih dneh še zalivati, če je suho vreme, ako hočemo, da se nam sadike primejo.
biješ, kot pa da poškoduješ korenino. Na dno nove posode položi nekaj črepin, da s tem bolje uravnaš odtok vode. Novi lonec naj bo samo za 3 do 4 cm večji od prejšnjega, ker kakor že rečeno, ako je lonec prevelik, korenine ne morejo zadosti hitro prepresti vse zemlje, ki se rada skisa in je za rastlino škodljiva.
Na gornjem robu lonca pusti vedno zadosti
„ , ...	.__, „,. i,i„j„„	prostora za vodo in pa za gomolje, kjer so rast
Kadar lzruiemo sadike iz	tople ali hladne	* .. , •• . • . v .
j ■• • „„„ .,„„	line, ki um gomolu rastejo na površini. Novo prst
grede za presaditev, moramo	z nnmi previdno; ,.' . J ,s,	. , ■ ,,. v. . „
& ..j.. t i i .-u i______potisni med korenine z lesenim klinckom in s
ravnati, da lim ne potrgamo	vlaknastih kore- f ° . ^	, , ... ,„
■ ■ n j •	, v , . ,	tem, da treseš posodo, ko si posadila rastlino in
ninic. Za presad pa odbenmo le čvrste in lepo	\ >	' r .
pomaranči, na kar zmešaj. V osminki litra mlačne vode razpusti štiri iisie želatine (dobiš jo v dro-gerijah in delikatesnih trgovinah). Ko se je že-latina razpustila in shladila, jo primešaj k rižu in nato postavi na hladno. Ko se je riž strdil kakor žolča, ga daj na mizo.
Telečja jetra z gorčico. Telečja jetra zreži na kocke, opeci jih na masti z malo čebule, nato jih posuj malo z moko. Ko se je moka zarumenila, zalij z juho ali vodo, malo okisaj, popopraj in dodaj eno žlico gorčice. Ko se je dobro prekuhalo, osoli in daj na mizo.
PISMO IZ FRANCIJE.
L e n s, aprila.
Iz tega kraja se Slovenci le redkokdaj oglašamo, zato bo pisec teh vrst enkrat malo opisal tukajšnje dogodke, kolikor se tičejo naših rojakov.
Pred nekaj tedni je umrla ga. Lucija Sušni-kova, doma iz Moravč. Pokojnica zapušča mladega moža brez otrok. Umrl je tudi otrok g. De-bevcu. Ljudje so to zimo zelo bolehali za hripo,
posebno otroci.
„	Minula zima je bila mila. Snega smo imeli le
zraščene sadike, slabotnih in zveriženih pa nikar siPaš n01«31"	Prs^ Za ctvetllce	raf toliko, da ne pozabimo, kakšen je. Pomlad
ne sadimo, ker iz njih ne zraste nič prida.	težke prsti ker lahka prst se prehitro izsusi.
Vsaka rastlina potrebuje zadosti zraka in pro- j Najbolja je prst iz tople grede. Ko si rastlino štora, zato ne smemo saditi preveč na gosto. Sa-1 presadila, 30 dobro zalij diti moramo v taki razdalji, da se korenine, ko
so se razvile, ne bodo mogle medsebojno dotikati. Paziti moramo tudi, da posadimo sadike enako globoko kakor so bile poprej, le kapusnice sadimo nekoliko globlje.
Hijacinte in baržunice
Hijacinte sadimo jeseni v cvetlične lonce/Spomladi pa nam cveto; in čim prej smo jih sadili, bolj zgodaj cveto. Ako hijacinte preveč zalivamo, že geda]- mogn0 društvo in tisočaki, ki so v bla-
lmamo prav prijazno.
Naše Slovensko podporno društvo v Lensu se lepo razvija. Marsikateri član je to zimo dobil v bolezni podporo. Društvo je še mlado, komaj nad poldrugo leto, a je že zelo močno. Ljudje še vedno pristopajo. Fantje in možje, naj ne bo med nami nikogar, ki ne bi bil član SPD. Da imamo dobrega voditelja in dober odbor, so nam v dokaz
Posamezne sadike sadimo v vrste tako na , ,	, .
gosto, kolikor to zahteva njih narava, to je kakor se nabere okrog gomolja preveč mokrote m to gajnL Da je društvo na mestu, dokazujejo pred-na široko se razraste posamezna vrsta rastlin, j Ppvzroci, da začnejo gmti. Vzrok pa je tudi, da Ene potrebujejo manjše medsebojne razdalje, i h»aC!nte *™e]0 ;ako je zemlja preveč mastna in druge pa ve ji Posajajmo rastline s pomočjo nepropustbva. Zato moramo dati hijacmtamka-F	. , .	.. dar jih sadimo, dobro in rahlo vrtno zemljo in
zaostrenega klina, tako da naredimo v zemljo	' ... Aa np ,mnximn -ntnnli9. Pri.
vsem dobra dela, ki jih je storilo v prid svojim rojakom, članom in tudi nečlanom, kajti tudi za nečlane je društvo skrbelo po svoji moči. Na zadnjem članskem zborovanju smo se zopet prav
primerno globoke.'jamico, vtaknemo noter pdiko, i Pri za.livanju	I dobro razgovori« in izrekamo še tu-najlepšo
zemljo pa's klinom čvrsto pritisnemo k stebelcu. I^ClJIVO	te ff]^,hvalo svojim voditeljem. ; __
zemljo pa s klinom čvrsto pritisnemo
Ker rastejo nekatere rastline hitreje, druge pa počasneje, lahko sadimo dve vrsti sadik na eno gredo. Ako na primer sadimo kapusnice, zelje, ohrovt, karfijole, tedaj sadimo te v 3 do 4 vrste na gredo, vmes pa sadike solate. Solata hitro zraste in jo populimo, kapusnice pa ostanejo in imajo tedaj dovolj prostora za razvoj.
Vsajene rastline moramo seveda zlasti ob prvem času pridno negovati, okopavati, pleti, ob suši pa zadostno zalivati. Ce je dež, je zelo dobro zalivati tudi z gnojnico.
Presajanje sobnih rastlin
Zelo važno je pri sobnih rastlinah pravilno presajanje. Marsikaka gojiteljica sobnih rastlin pa dela to napako, da jih presaja vsako leto, misleč, da s tem prav ustreže svojim ljubljenkam, če jim da večje lonce. A to ni dobro; zakaj če rastlino presadiš, ji za nekaj časa zaustaviš rast. Prevelika posoda pa tudi ni dobra, ker je v njej potem rastlina navadno preveč zalita, zaradi česar se zemlja skisa in začno gniti korenine. Tako zboli rastlina in počasi shira.
Razne palme, acaleje, orhideje, sobne smrečice, kamelije in slične rastline lahko pustimo nepresajane tudi po več let; treba samo od časa do časa odstraniti zgornjo plast prsti in jo nadomestiti s svežo, redilno. Lahko seveda tudi pustimo v miru staro prst, samo jo je tedaj treba gnojiti s kakim tekočim gnojilom, primernim za sobne rastline. Na en liter vode denemo eii gram umetnega gnojila in s to tekočino zalivamo rastline skozi nekaj dni v času, ko začno odganjati. Sobne cvetlice, ki jih na ta način gojiš, se bodo veliko lepše razvijale, kot pa če jih presajaš.
Pravilno je presajati sobne rastline šele takrat, ko je že neobhodno potrebno, to je, ko jim je vsled preobilnih korenin posoda postala pretesna. Izjema so pa fuksije in belagonije, ki močno
ob robu lonca za en prst prostora, tako da kljub zalivanju ne zmočimo gomolja.
Baržunica je zelo hvaležna, enoletna vrtna cvetlica. Sejemo jo sedaj kar na prosto. Hitro vzkali in ko so sadike dovolj močne, jih presadimo. Glede oblike je dvovrstna. Visoka z velikimi cveti in pa nizka z bolj drobnimi. Slednjo uspešno uporabljamo kot obrobek okrog gred, ki se, ako jo sadimo v eno vrsto, razraste v kakih 20 cm širok pas. Visoka baržunica pa ima rast cinije. Baržunica cvete celo leto,: če je ne pomori slana. Cvete večbarvno, navadno rumeno ali rjavkasto-rdeče. Edina njena napaka je ta, da ima nekoliko neprijeten duh, ki ne ugaja vsakomur.
Za kuhinjo
Jetrna pogača. Iz 12 dek moke, 15 dek sirovega masla, 10 dek kuhanega, mrzlega in pretla-čenega krompirja, enega jajca in malo soli napravi testo in ga dobro ugneti. Nato naj pokrito počiva eno uro. Med tem zreži prav dobro četrt kile telečjih jeter, jih prepeci na masti in čebuli in ko so gotove, jih postavi h kraju ognjšča, da ostanejo mlačne. Ko je testo počivalo eno uro, ga za prst na debelo razvaljaj, na sredino testa pomaži opečena jetra in zloži testo od desne na levo, pa od leve na desno in potem še s koncem, da dobiš štirikotno obliko. Položi na pomazano pekačo, povrh pomaži z raztepenim jajcem in speci v pečici. Pečeno razreži na poljubne kose iii daj na mizo s kako prikuho ali solato.
Riž s pomarančami. Dve skodelici riža polij s štirimi skodelicami vode, in dodaj 10 dek sladkorja v kockah. Vsako kocko-dobro odrgni na pomaranči, da dobi duh po njej. Nato duši riž pokrito, da se skuha, a ne sme biti razkuhan. Ko je kuhan in hladen, mu prilij čašo belega vina in dve olupljeni in na majhne kosce raztrgani
X Zvezda Merkur se bo videla. Planet Merkur, ki je najbližji solncu, se nikoli ne vidi ponoči, temveč samo tik pred solnčnim vzhodom ali takoj po solnčnem zahodu. Najti ga na svetlem nebu je pa zelo težko in zato je razmeroma malo ljudi, ki so ta planet s prostim očesom kdaj videli. Samemu učenjaku Koperniku je bilo na smrtni postelji zelo žal, da Merkurja nikoli ni videl. Od 15. aprila do 5. maja pa lahko vidimo Merkurja na zapadneni nebu po solnčnem zahodu, kajti ob tem času ga je lahko najti, ker je zelo blizu Venere in lune. 27. t. m. zaide Merkur dve uri po solnčnem zahodu in bo opazovanje v najugodnejši legi. 30. t. m. bomo videli zelo zanimiv nebesni pojav, če bo nebo jasno. Ozek lunin srp bo namreč tega dne med Merkurjem in Venero. Nad luno bo stal Merkur, oddaljen od nje pičle pol stopinje, pod luno bo pa žarela Venera. 1. maja bo Merkur nekoliko desno zgoraj od Venere, 5. maja bo pa že oddaljen 5 stopinj desno od nje« Tega dne zaide Merkur 1 uro 48 minut po solnčnem zahodu. Merkurja bomo lahko videli s prostim očesom ali manjšim daljnogledom, če bo nebo jasno. Po solnčnem zahodu je treba počakati približno tri četrti ure, preden začnemo opazovati Merkurja in Venero, ki se leskečeta ob tem času nad krajem, kjer zaide solnce.
X Požar v kinematografu je zahteval smrtne žrtve. V kinu v Licati je prišlo te dni do strašne katastrofe. Zaradi kratkega stika je nenadoma ugasnila luč in nastal je požar. Vse je začelo drveti k izhodu, ki pi je bil precej tesen. V nastali gneči je bilo mnogo otrok pohojenih. 17 oseb je bilo mrtvih, 22 pa smrtnonevarno ranjenih. Panika se je razširila tudi na občinstvo na ulici.
Mimo kina je prav takrat šel pogrebni sprevod. Ko so ljudje videli preplašeno beganje in slišali blazno kričanje iz kina, so tudi na ulici začeli bežati na vse strani. Sele ko je prišla policija, se je posrečilo napraviti red. Poznejša preiskava je ugotovila, da sploh ni bilo nobene nevarnosti. Požar, ki je nastal v kinu, so takoj udušili. Ce bi ne bila ugasnila luč, bi ostalo vse mirno. Tako pa so ljudje prav zaradi teme začeli bežati. V dvorani je bilo okrog 500 ljudi, ki so vsi naenkrat navalili na izhod. Vrata so bila z ljudmi tako zabarikadirana, da zaradi gneče skoro nihče ni mogel na prosto. Med mrtvimi žrtvami je največ otrok. Policija je aretirala lastnika in dva nameščenca podjetja.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Vsaka beseda 50 par. Najmanj znesek 7 Din. Zenita! oglasi, dopisovanja to trcovsM oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb la dajanje naslovov Se posebej 2 Din. Znesek Je priložiti naročilo. Oglasni oddelek cDOMOVlNE». LJubljana. Prešernova ulica St.4.	Telefon 8L3492.
Želodčno tinkturo
preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca, priporoča dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani. 93 Oblastveno koncesionirana
Maščevanje.
Sodnik: «Obsojeni ste zaradi sleparstva na mesec dni ječe... Pa vidi se mi, da sem vas v svojem življenju že nekje videl...»
Obsojenec: «Gotovo, gospod sodnik, učil sem j vašo hčerko na klavir.«
Sodnik: Tako? No, pa še en post s trdim ležiščem
Počitek.
Učitelj pojasnjuje otrokom, kaj je počitek, in potem vpraša Tončka: «Kaj napravi tvoj oče vsak večer, kadar pride utrujen z dela?«
Jesenovih hlodov
3, 6 ali 9 cm debelih, brez grč, ravne rasti, kupim več kubičnih metrov. Pisati na upravo »Domovine« pod «Št. Vid nad Ljubljano«.	194
Čudežni Balzam.
Ker mi je v resnici Vaš čudežni Balzam pomagal proti: kurjim očesom, trdi koži itd., Vas prosim, da mi pošljete še en lonček navedenega sredstva. Vas po« zdravija: Anica Kresnik, soproga finančnega podpre« glednika, Slatina Radenci 1. — Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde kože itd. z Radio«Balzamom. Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din po povzetju pošlje: R. Cotič, Ljubljana VII., Kamniška ulica 10 a.
199
šoferska šola
Gojko Pipenbacher, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12.	175
Nikoprost,
ki stane samo 56 Din, Vas takoj odvadi kajenja! Od tisočev preizkušeno sredstvo. Kdor naroči pet stekle« nic, jih dobi poštnine prosto. Naročite takoj, da ne bo prepozno! Josip Lindič, Ljubljana, Komenske^a ul. 17.
86
Kovači!
Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi družba «llirija», Ljubljana, Dunajska cesta št. 46, telefon št. 2820.
SO
Dnevno 200, 300 dinarjev in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor. «Tehna» družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.	167
Pplma gonilna jermena
Tonček: »Najprej nabije mamo, potem pa Še ■ in Tse mlinsko-tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki
C ali t z & jRcAR, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35
77
mene...»
Še nima številke.
Miha (v trgovini s čevlji): «Dajte mi par čevljev za mojega sina.»
Prodajalec: «Katero številko ima?»
Miha: «Moj sin še nima številke. Do sedaj je vedno hodil bos.»
Že ve.
Milan: «Oženi se in takoj boš nehal pijanče-vati!»
Mirko: «Ali misliš, da bi se potem premagoval?«
Milan: «Ti že ne, ali tvoja žena bi te premagovala ...»
Kratko in jedrnato.
Sorodniki brzojavno vprašajo Žida Izaka, kako naj pokopljejo njegovo umrlo taščo, ali naj jo sežgejo, ali balzamirajo, ali pa pokopljejo.
Izak (brzojavi): «NajboIje vse troje, da bo bolj držalo...»
Žalno vino.
Golobivniku je umrla žena in možak je ves mračen prišel tolažit svoje gorje v gostilno: «Natakar, prinesite mi liter vina!«
Natakar: «Črnega ali belega?«
Golobivnik: «Črnega, seveda, saj vidite, da žalujem.»
Čebelarji, pozor!
Srečna in zadovoljna
sem, da sem pravočasno spoznala vse vrline, ki jih vsebuje pravo terpentinovo milo Gazela.
Je nepogrešljiv predmet vsakega pametnega in varčnega gospodarstva.
DVOKOLESA — teža od 7 kg naprej
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vo-žički od najpreprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
.TRIBUNA" F B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, KarlovSka cesta štev. 4.
LJUBLJANA, Mestni trg 15
NA MALO
Ustanovljeno 1839
52
NA VELIKO
Telefon 2282
Trčalnice za med, panje, umetne satnice kakor celo ostalo čebelarsko orodje izdeluje v prvorazredni Uvedbi
Jugoslovanska čebelarska industrija L. RITZMAN v Novem Vrbasu, Dunavska banovina. Vsak čebelar dobi na zahtevo brezplačno in poštnine prosto naš najnovejši slov. cenik za leti I930/31, ki ob ega 80 strani z 220 slikami.	32
Pojasnjujočo brošuro
o protinu, ishiasu, revmi, želod nih bolečinah, žolčnih kamenih in živčnih boleznih proti plačilu poštnine 10 Din pošlje vsakemu trpečemu vodstvo
F. TOPLAK, Ljubljana, Gerbičeva ulica 19
pod «Radiumshema»	197
Za letno Bežijo se priporoča tvrdka
Ceskuti & Za|c
modna ln m&nnfaktnrna trgovina ,,Pod ve bom"
LJUBLJANA, Stari trg štev. 3
Ako začutim ščegetanje v grlu,
ko me muči kašelj, hripavost ter služenje v prsih tedaj začnem takoj grgrati s Fellerjevim prijetno dišečim Elsafluidom. Nekoliko kapljic na sladkorju odpravi napetost, bolečine in krče v želodcu. Drgnenje in obkladki delujejo izvrstno pri revma-tizmu, živčnih bolečinah, pri bolečinah v očeh, ušesih, pri glavobolu in zobobolu.
Delajte tudi tli t3ko, pomagalo bode tudi Uam!
Fellerjev Elsafluid, to že 33 let znano narodno sredstvo in kosmetikum stane v lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poizkusna stekleničica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, špecijalna steklenica 26 Din. Po pošti najmanj za 62 Din pri:
Eugen V. Feller, lekarnar
Stubica Donja, Elsatrg 360
Modrece
vrline, iz Ia afrika, močno blago, Din 240, mreže, posteljne odeje, žimo, cvilh kupite najceneje pri Rudolf Sever, Marijin trg 2 v Ljubljani.
100 nagrad
v vrednosti več tisoč dinarjev razpisujemo za pravilno rešitev sledečih vprašani:
1.	Po čem se spoznajo najboljše štrange ia drugo vrvarsko blago?
2.	Katero vrvarsko blago je priporočila za kmetovalce kmetijska šola na Grmu?
3.	Kakšne štrange, uzde in drugo vrvarsko blago boste zahtevali od Vašega trgovca, da boste dobili za Vaš dober denar tudi dobro blago?
4.	Kateri trgovec v Vašem kraju še ne prodaja štrang in vrvarskega blaga s privezanim rdečim listkom l naslikanim pajkom v mreži in napisom Grosuplje?
Za rešitev zadostuje dopisnica za 50 par. Rešitev naj se pošlje na naslov:
Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani
in to najkesneje do konca apriri. 1. maja se bo izžrebalo 100 rešitev in imena se bodo sporočila v tem listu. Nagrade pa se bodo poslale takoj po izžreban ju. Tudi Vas čaka lahko velik dobitek! Piiite takoj t	Pišite takoj!
iJ-Sl	. i.".:			B			m
		tete			.'v-:		
							
St. 125 budilka, 16 cm visoka^ dobro kolesje, 31etno jamstvo. — St. 105, ista, 19 cm visoka, Din 64*20. — Št. 106, ista z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. — St. 120, kovinska žepna ura z dobrim kolesjem,pooljena in regulirana,^31etno jamstvo, Din 44. — Št. 121, ista z radijskim urnikom in kazalci, Din 58.
Katalog gpatis in franko!
SUTT W JEJ	Ljubljana 5
Prešernova ulica št. 4 Lastna ppotokolirana tovarna ur v Švici
i B

i
i
BE VMO - IS<-III AS
odpravlja pravočasno zdravljenje v kopališču Pistyan ali doma Pistyan-sko blato ali gotovi obkladki (kom-prese). — Brezplačni opis in informacije:
L. SCHREIBEK,
Zagreb, Strossmayerov trg l/II.
je edino sigurno delujoče, absolutno neškodljivo sredstvo proti pijančevanju ter je prinesel že mnogim tisočim mir in srečo v hišo. Tudi brez vednosti pijanca uporabljiv (pomeša se lahko v jedila in pijače). Pri zadostni uporabi pri 95% vseh slučajev uspeh zagotovljen. 1 doza 20 tablet 45 Din, 1 steklenica 75 Din 3 steklenice 200 Din, 6 steklenic 350 Din,
Naslov za naročila: I ,AURORA'Sekt.59, Novi Sad, Zeljeznička38
Klubuke
v najrazličnejših modnih barvah in oblikah, ter razne športne klobuke in čepice nudi bogato založena
specijalna trgovina klobukov
MIRKO BOGATAJ, prej i. POK
klobučar	172
LJUBLJANA, Stari trg St. 14
Sprejemajo se vsa popravila.
KAJENJE JE STRUP!
Vsakdo se lahko igraje odvadi zdravju škodljivega kajenja z našimi EX-tabletami. Po 14 dneh je prenehal kaditi najstrastnejši kadilec, ako je uporabljal 3krat na dan EX-tablete. So popolnoma neškodljive! 1 ovoj stane 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 ovojev 145 Din franko. Razpošilja po povzetju:
,,AURORA" Sekt. 59. Novi Sad, ZePežnička ul, tir, 38,
Opekarna Direkcije državnega rudnika Velenje ima na razpolago
zidno opeko
zelo dobre kvalitete po ceni 470 Din za
1000 kom. franko opekarna, oziroma 500 Din franko vagon Škale (rudnik).
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje.
na
Zahtevajte brezplačni
cenim:
14 dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar
Elegantna
plitka, dobra in cenena ura
-wDin 99*-
3letno jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi
Din 120'-
Sletno jamstvo. 243
Kmečke hranilnice in posojilnice v Fokovcih (Prekmurje)
ki se bo vršil v nedeljo dne 4. maja 1930. ob 10. uri predpoldne v
običajnih prostorih z naslednjim dnevnim redom:
1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru; 2. Poročilo načelstva in nadzorstva; 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1929.; 3. Izprememba pravil: 5. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki je glasom pravil sklepčen ne glede na število navzočih članov.
Načelstvo;
za
Vsi za enega, eden
Očetje - matere - stari očetje - stare matere
in vse druge starejše osebe! Ali ste že član
Ljudske samopomoči v Mariboru?
Ako ne, ne odlagajte s prijavo v III. skupino z oddelki A/II, B/II, C/II, D/II za 1000 Din, 2000 Din, 4000 Din, 10.000 Din, oziroma 17.000 Din podpore v slučaju smrti.
Plačnik je lahko tudi katera druga sorodna, oziroma družinska oseba. Sprejemajo se samo še kratek čas vse zdrave osebe od 51. do 90. leta; v oddelek D II za 10.000 Din samo še osebe do 70. leta.
S članstvom v tej skupini si pridobi vsakdo najboljšo srečko, ki prej ali slej sigurno zadene.
Zahtevajte še danes belo pristopno izjavo od
Ljudske samopomoči v Mariboru, Aleksandrova c. 45.
Število članov nad 13.000. Na podporah smo izplačali tekom 2 let mnogo nad 1 milijon dinarjev.	195
Razpošilja se le proti povzetju.
J