Erscheint jeden Samstag
Einzelpreis 10 Rpf
STÄJERSKIGOSPODA
Verlag und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - ternrui 25-67 - Bezugspreise: in der Ostmark Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Ruf Postgebühr: im Mtreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpl Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebüht _Postscheckkonto Wien Hr. S5030___
IL Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag 17. Oktober 1942
Nr. 42
Novi udarci nemških podmornic
Zopet 18 ladij s skupno 143.000 brt. potopljenih —- Potapljanja se odigravajo od Rta Dobrega upanja do Nove Fundlandije — Sovražna plovba je izgubila hitre in dragocene transportne ladje za prevoz čet — Potek operacij proti Angliji
V sredo, dne 14. t. m., je izdalo vrhovno poveljstvo nemške vojske sledečo posebno vest: »Nemške podmornice so zopet uničile hitre in dragocene sovražne transportnike za prevoz čet. Pred Kap-stadtoni bo potopile angleško potniško ladjo »O rcades« (23.456 ton), med Freetownom in Kapstadtom pa angleško-kaoadsko potniško ladjo »Duehess of Atholla (20.119 brt). Obe ladji sta opremljeni za prevoz 9000 «I» 10.000 mož, in sta bili tudi oboroženi. Obe ladji sta bili določeni za prevoz čet v' Egipt ter v Srednji Vzhod. V istem vodovja sta bili potopljeni dve nadaljni ladji s skupno tonažo 17.425 brt, tako da je sovražnik pred zapadnoafriško obalo izgubil znova 61.000 brt. Akoprav so jesenski viharji sila otežavaH operacije, so druge podmornice potopile v Severnem Atlantika iz polna nato varjenih konvojev, določenih za Anglijo po večdnevnih trdih bojih 14 ladij s skupno tonažo 82.000 brt. Dve nadaljnji ladji sta bili poškodovani s tor-pednimi zadetki. Tako je izgubila sovražna plovba v zadnjih štirih dneh med Novo Fundlandijo in med Rtom Dobrega Upanja znova 18 ladij s skupno tonažo 143.000 brt. V Severnem Atlantika se je zlasti odlikovala podmornica pod poveljstvom Oberleutirant-a Trojer-a, ki je iz ene spremljave potopila osem ladij g Skupno tonažo 47.000 brt.«
Operacije proti Angliji so potekale v razdobju preteklega tedna kakor sledi: V noči na 7. oktober so nemški hitri čolni pred angleško obalo potopili štiri trgovske ladje s skupno tonažo 11.500 brt. ter neko stražno ladjo. Dva druga parnika sta bila težko poškodovana s torpedi in Sta se bržkone potopila.
Nemške podmornice s« po poročilu z dne 10. t. m. neposredno pred hiko Kap-stadt potopil« 12 trgovskih ladij s skupno tonažo 47.000 brt. Druge podmornice pa so ob zapadni obali pred britansko angleškim oporiščem Freetwon, pred južnoameriško obalo, v zalivu St. Lorenzo t« v Severnem Atlantiku, kljub težkim Vikarjem potopile 10 ladij, s skupno tonažo 67.000 brt, med drugimi tudi 15.000 tonsko hladilnlško ladjo »Andalusia Star«, ki je prevažala sveže meso za Anglijo. S tem so nemške podmornice na l«uih morjih potopile »S ladij a sktipno tonažo 141.000 brt.
Malta je bila po poročilu z dne 12. oktobra izredno težko bombardirana. Nastala so velika razdejanja in obsežni požari. Angleško letalstvo jo izgubilo V času od 1. do 10. oktobra 127 letal, odt tega 54 nad Sredozemskim morjem in nad Severno Afriko. V istem času je nemško letalstvo izgubilo 23 lastnih letal.
V noči na 12. oktober so nemška letal« napadla neko pomembno pristanišče * Severni Vzhodni Angliji. 12. oktobra s« nemški letalski odredi v nizkih poletih bombardirali angleška zbirališča in kolone na egiptovski fronti pri El Alamel. na.
Uspešne operacije v Kavkazu
Uničenje obkoljenih sovjetskih sil - Ob jezeru Umen je bilo uničenih 5 sovjetskih divizij - Ogromni požari v mestu G r o z n I j - Sovjeti so izgubili od 29. septembra do 9. oktobra 459 letal
V Stalingradu in ob Donu so bili odbiti nekateri protinapadi »ovjetov. Vzhodnof od Volge so bombardirali nemški letalct podnevi transporte sovjetskih čet in materi jala, ponoči pa vzletišča. Na Volgi je bila razen tega potopljena neka trgovska ladja srednje velikosti.
Operacije so se v preteklem tednu na vzhodni fronti razvijale kakor sledi: t« pretekli četrtek so nemške čete v Kavkazu odbile sovražne napade ter kljub zagrizenemu odporu prodirale. Tudi * Stalingradu je moral sovražnik prepo-. stlti nadaljnje ozemlje. Severozapadno o4 Stalingrada so bile obkoljene in razcepljene sovjetske sile uničene. Zapadno o<l Kaluge so nemške čete istega dne zavzel« nenadoma neko višino ter jo uredile z» obrambo. Južno od iadoškega jezera j« bil sovražnik vržen iz dobro utrjenih gozdnih postojank. Foeku*i »ovjetov, priti preko reke Neve, so bili izjalovljeni V nemškem artilerijskem ognju.
Jugovzhodno od jezera Umen so nemške čete skupno z Waffen-# in letalskimi odredi zavzele važen odsek, obenem pa razbile oziroma uničile pet sovjetskih divizij In dve strelski brigadi. Od 27. septembra do 8. oktobra je bilo ujetih 8288 sovjetov. Zaplenjeno oziroma uničeno pa je bilo; 13 tankov, 108 topov, 400 strojnic, 123 metalcev granat itd. Krvav« izgube sovražnika pa znašajo trikrat«« število ujetnikov.
Ob Tereka so nemško Čete po poročil« s dne 11. oktobra odtaH» v»e »ovražue «a-
Wehbild-Qtiess
P« poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 14. t. m., so zavzele nemške čet« s pomočjo strmoglav-cev in letalskih rušilcev na Kavkazu med Majkopom in pristaniščem Tttapse več pomembnih gorskih grebenov in gorskih postojank. Samo v odseku ene sam« divizije j« bilo zavzetih nad sto utrjenih sovjetskih postojank.
PK-Kriegsberichter Kipper (Sch).
Stellungsbau für den Winter. An verschiedenen Teilen der Ostfront sind deutsche Soldaten beim Ausbau der Unterkünfte und Stellungen tätig, die für den Winter bestimmt sind.
Velika stiska Sovjetije
ne bi hotela pomagati tako, kakor zahteva dejanski položaj na fronti, ustvarjen po zmagovitih nemških in zavezniških divizijah. Nemški sunek v Kavkaz je napolnil moskovske oblastnike s paničnim strahom. Gre za veliko prometno žilo Volgo, gre za kavkaški petrolej, ki ga rabi Sov-jetija nujno za nadaljevanje odpora. Medtem pa prejema Stalin od Majskega in Litvinova slaba poročila. V taboru boljševiških zaveznikov še kljub sovjetskemu nestrpnemu pričakovanju vedno ni nikake edinosti glede vojskovanja. Angleži in Arne-rikanci si še niso na jasnem, kako naj se nadaljujejo operacije, kje naj se prične z ofenzivo in kdo naj jo vodi. Churchill ne bi rad priznal, da je že v popolni odvisnosti od Roosevelta, Roosevelt pa noče pripoznati angleškim admiralom zmožnost komandi-ran ja ameriških brodovij. Stalinu spričo takega položaja ne preostaja nič drugega kot nadaljevanje odpora z lastnimi močmi, ki pa že pešajo. Boljševiška vojska se tako dan in noč v hekatombah žrtvuje za interese An-glosaksoncev, ki še vedno ne marajo priti na mejdan junaški, ker so se pri Diepp-u prepričali, da je nemška vojska povsod budno na straži. Ker se nočejo v sesti na ježevo kožo, se mora Stalin tolažiti s Churchillovimi zagotovili, da bo Anglija — »kakor hitro ji bo mogoče« — izdatno pomagala ...
Churchill ve. da je Sovjetija v stiski, toda podoba je, da.ji pravzaprav
Stalin se nahaja v veliki stiski. Vsa njegova dosedanja prizadevanja, pripraviti Angleže in Amerikance za otvoritev takozvane »druge fronte«, so bila doslej zaman. Rdeči car se zaveda težavnega položaja, v katerega je zabredla Sovjetija, zaveda se pa tudi anglosaksonske sebičnosti, ki
pade. Medtem je nemško letalstvo v ve-lenapadih bombardiralo važno petrolejsko mesto Groznij, kjer so nastali veliki požari in razdejanja. V Stalingradu je nemška artilerija razbila sovjetske priprave, hkrati pa so se izjalovili severno od Sta-lingrada vsi sovjetski razbremenilni poskusi.
V času od 29. septembra do 9. oktobra je izgubilo sovjetsko letalstvo 459 letal. V istem času je nemško letalstvo žrtvovalo 36 lastnih letal.
Po poročilu z dne 12. t, m,, Je bila neka sovjetska skupina ob cesti, ki vodi v Tuapse, uničena. V trdih gorskih bojih Je bila tako uničena glavnina neke sovjetske gardijske divizije, obenem pa tudi deli neke planinske strelske divizije. Nem6ke čete so očistile pragozdovje Kavkaza v tem odseku, kjer so se nahajala Se gnezdišča odpora. Južno od Tereka so se izjalovili protinapadi sovražnika z velikimi izgubami za sovjete. V Stalingradu je bila uničena neka sovražna skupina. ,
Dne 13. t. m. je bilo sporočeno, da Jo bila v Kavkazu obkoljena in uničena neba nova sovražna skupina. Ponovni sovjetski protinapadi južno od Tereka so bili odbiti. Medtem so se vsled novih napadov nemškega letalstva razširili požari v mestu Groznij. V stalingrajskem prostoru so nemške in madžarske čete odbile lokalne sovjetske napade že v kali. Na srednjem in severnem odseku fronte je bilo spričo poslabšanja vremena samo artilerijsko delovanje.
noče pomagati. Motrilec svetovno-političnega položaja ima vtis, da Angležem niti ni do ojačenja vojaškega položaja Sovjetske Unije. Churchill je pa tudi nesramen, kar se tiče občevanja z boljševiškimi zavezniki. Da ne bi moral odgovarjati za izjave angleške vlade, se je Churchill te dni skril za drugega državnega tajnika angleškega vojnega ministrstva, lorda C r o f t a, ki je na sovjetsko vprašanje glede »druge fronte« izjavil sledeče: »Čemu in zakaj druga fronta? Anglija se vendar bori na 13 frontah!« Churchillov poverjenik pa niti najmanj ni hotel našteti teh front, ker bi se bil sicer nesmrtno blamiral. Plemeniti lord si je kratkomalo izmislil teh 13 front, boljševiki si pa naj belijo glave, kje neki se preliva dragocena kri anglosaksonskih zaveznikov. Tako izgleda izpolnitev obljub, ki sta jih dala Churchill in Roo-sevejt, češ da ne bosta zapustila bat-juško Stalina in da bosta ustanovila drugo fronto kakor hitro jima bo mogoče. Prav je tako! Stalin naj ve v svoji veliki stiski, koliko je verjeti angleškim in ameriškim obljubam. Stvar je pa tudi povsem pravična. Zakaj naj bi Sovjetska Unija prejela za svoj krvni davek plutokracijam boljšo nagrado kot kaka Poljska, Grška, Francija. Holandija, Belgija itd. Sovjeti krvavijo že do mozga za kla-verno eksistenco anglosaksonskih sil. To je povsem j' redu. Če bi bil Stalin ostal pri nekdanji sovjetsko-nemški pogodbi in iste ne bi bil izdal, se danes ne bi moral boriti za golo življenje Sovjetske Unije. Stalina in vse ostale kremlske oblastnike je zadela pravična kazen za izdajstvo, izostanek angleške in ameriške pomoči, ki pa ne sega preko pošiljk kakih par ■ tucetov tankov in letal — pa je najboljši nauk. kako globoko lahko zabrede vsaka država, ki se vdinja anglosaksonskim plutokratom. Stalin je izdal poleg tega tudi sam komunizem, ker se je vdinjal židovski plu-tokraciji, ki nima niti želje niti volje, da bi pomagala boljševizmu odpraviti smrtni krč v samem trebuhu Sovjetije.
Nobenega dvoma ni. da je zgodovina boljševiško-plutokratskega zavezništva ena sama in nepretrgana veriga izdajstva. V Londonu so na račun Sovjetije izvedli blestečo špekulacijo. ki je imela samo en namen:
D r ■ e k »nt V • r i a > : Marborccr Verla«»- j od D-nekerel-Oea m b ti - Verlsftsleltom: Emi Baunrcartiitr- Hanpls:hrlftlelter Prledrlch Oolobt «lle («I Marhnr» a d Drao Badrasse t
Zor Zeli «» Anaeltea 41» PrelslUt« >
1. ?«li fflltlz Aosfall (ter Llelernn» del Bt«t-te» b«f hflherar Otvalt oder BetrlebutOrnni iiM tretatn Ansorucb aof ROckzahlana dei Bem* »Id«*.
Prezidentovo „kramljanje" ob kaminu
Tokrat se Roosevelt ni tako Sirokoustil kot poprej - Tudi osemnajstletnike potrebuje Amerika kot hrano za topove -„Druge fronte*' se je čisto rahlo dotaknil
Roosevelt je slično kot njegov kompanjon Winston Churchill imel te dni svoj govor, ki ga imenujejo v Beli hiši »kramljanje ob kaminu«. Vsekakor se pa Roosevelt tokrat ni tako Sirokoustil, kot poprej. Kakor znano, je Roosevelt svojčas sila rad razmetaval z astronomskimi številkami na vseh področjih ameriške oboroževalne industrije, zelo rad je tudi blebetal o posameznostih tako-zvane »druge fronte«, najraje pa je »kramljal« o delitvi ropa po vojni. Vsega tega pa ni bilo v njegovem zadnjem govoru, ki je bil nekako pohleven in bolj pritajen. Roosevelt se je v svojem govoru začudil, da ti preklicani Nemci smatrajo ustanovitev druge fronte kot nekaj nemogočega, čeprav pošiljajo svoje čete na vse strani, da bi lahko odbili sovražnika na drugi fronti. Seveda: stari vojni hujskač se je malce zmotil glede pojmov o vzroku in učinku. Ako druga fronta nI možna, je to pripisati edinole dejstvu, da je nemška vojska budno na straži, da vsakega sovražnika, ki bi se kjerkoli pojavil, takoj odpravi. V kolikor bi gospod Franklin Roosevelt o tem dvomil, naj blagovoli pomisliti, da so angleški »bojevniki« te druge fronte že po deveti uri izvedli svoj »zmagovit umik« preko morja.
Roosevelt pa v tem svojem govoru tudi nI več omenjal astronomskih številk glede ameriške oboroževalne industrije. Pre-zident je morda že opazil, da mu njegovih laži nikdo ne jemlje resno. Priznati Je moral, da je po njegovem inšpekcijskem potovanju spoznal produkcijsko silo ameriškega gospodarstva. S tem je nehote priznal, da je v prejšnjih govorih lagal, ker je možnost ameriške vojne produkcije zdaleka precenjeval. Tu se je izkazal Franklin kot zelo lahkomiselni človek, ker je leto dni popre.i hujskal narod k voini, za katero se ni niti pošteno pripravil.
Največji uspeh Rooseveltovega kramljanja je bržkone njegova ugotovitev, da se bo razširila vojna obveznost tudi na 19 in 181etne mladeniče. Te ugotovitve bodo gotovo razveselile ameriške matere, katerim je Roosevelt že pred leti zago-
limdalje odgoditi nemški napad na Anglijo. Angleško-boljševiška zarota proti silam osi je bila edinole v začasno korist Anglije, niti najmanj pa ni bila v korist Sovjetije, ki se je tarna zapisala politični' in vojaški smrti. Nemška vojska je pobrala Stalinu žitnice, sedaj že pridno sega po petroleju. Ali bo Stalin krmil svoje vojake z angleškimi obljubami in polnil svoje tanke in letala s penami anglosaksonskih zagotovil? V Krem-lju so menda že spoznali pravo vrednost angleških obljub. Nemška vojska, ki stoji pod genialnim vodstvom Fiihrerja in njegovih generalov, bo pa nadaljevala svoja prizadevanja, ki gredo za tem, da se bo stiska* Sovjetije polagoma spremenila v njen polom.
tavljal, da bi se sramoval, če bi moral odposlati tudi enega samega ameriškega vojaka na kako evropsko bojišče. Ker pa RoosevSlt menda ne pozna nikakega sramu, je lahko napovedal ta ukrep glede razširitve vojne obveznosti.
V ostalem pa Roosevelt ni smatral za potrebno, da bi kramljal še o kakih drugih predmetih. V tem oziru bi bil Roosevelt prav gotovo izzval interes pri svojih zaveznikih v Kremlju in v Londontf. Gre namreč za sodelovanje med Roose-veltom, Churchillom in Stalinom. O tem pa gospod prezident iz gole previdnosti ni hotel črhniti niti besedice. Pač pa je zapadel v nekako modrovanje, ko je de-
jal, da te vojne ne bodo dobili papirnati Strategi. Tu bi bil Roosevelt storil mnogo bolje, ako bi bil molčal. Vsemu svetu je znano, da ni večjega papirnika med strategi kot je baš prezident Zedinjenih držav. O razmerah, ki so odločilne za potek vojskovanja, gospod prezident ni maral govoriti. Druge fronte sé je dotaknil takorekoč samo ob robu. Popolnoma zamolčal pa je Roosevelt položaj v Pacifiku in tonažno vprašanje. Po teh izvajanjih prezidenta pač Churchill in Stalin ne bosta prav nič pridobila glede informiranosti.
»Cilj dneva — tako je končal Roosé-velt svoj govor, — je jasen: zlomiti vojaško moč Nemčije, Italije in Japonske, tako da njih pritisk proti nam in našim zaveznikom ne bo mogel nastati v teku ene generacije.« Mi že poznamo take izjave tudi iz Churchillovih ust, toda Roosevelt in Churchill se lahko zanašata, da bosta za vse to prejela pravi odgovor.
Rooseveltov spor zv državami
Cile in Argentina
Posledice, ki jih je rojlil nepremišljen govor državnega tajnika Sumner Welles-a - Cilenska javnost protestira proti izzivalni politiki
Pretekli teden je bil za ameriško zunanjo politiko poln neuspehov. Znano je, da bi Roosevelt zelo rad spravil vso Ibe-ro-Ameriko pod svoj upliv in da bi jo rad kot celoto vpregel v svojo vojno proti silam Trojnega pakta. Dočim je imel še z Brazilijo m nekaterimi drugimi državami nekaj sreče, se je pa izjalovilo njegovo prizadevanje napram Argentiniji in republiki čile. V svoji politiki napram Ibero-Ameriki je Roosevelt izzval težak konflikt z državama čile in Argentinijo. Ta spor utegne imeti še posledice, nikakor pa ni dosedanji potek v prilog Rooseveltovi politiki. Polomijo je zakrivil znani ameriški državni tajnik za zunanje zadeve, Sumner Welles, ki Je — ne da bi imel za to dokazov — zatrjeval, da trpita ti dve državi na svojem ozem-
lju tajne radio-postaje, ki so v zvezi z nemškimi podmornicami in ki jim dajejo dragocena navodila. Tako čile kakor tudi Argentinija sta vložili proti takemu besedičenju protest. Razburjenje v republiki Čile je bilo tem večje, ker so bili mnenja, da hoče izzvati Roosevelt na ta način neke vrste pritisk na čilenskega prezidenta R i o s-a, ki se je pripravljal ravnokar na svoj državni obisk v Wa-shingtonu, prestolnici Zedinjenih držav. Z ozirom na nesramna podtikanja Sumner Welles-a je prezident Rios naslovil na prezidenta Roosevelta poslanico, v kateri ugotavlja, da mora svoje potovanje v Ameriko — žal — odgoditi. Obenem se je zglasil argentinski veleposlanik Es-pil po nalogu svojega zunanjega ministra pri Sumner Welles-u ter ga je pozval, naj
PK.-Kriegsberichter Herber (Sch.). Zeugen schwerster Kämpfe in Staiingrad Wie ausgestorben liegen die Straßen der heißumkämpften Stadt da. Zerschossene Panzer und zerstörte Häuser beherrschen das Bild.
450 letnica odkritja Amerike
■O priliki 4501etnice proslave odkritja Amerike po Krištofu Kolumbu, je priredila argentinska nacionalistična mladina v Luna-Parku v Buenos Aires-u veliko manifestacijsko zborovanje. Tega zborovanja so se udeležili tudi zastopniki iz Uruguaya. Paraguaya ter iz najbolj oddaljenih argentinskih pokrajin, že od vsega početka je mladina vzklikala državnemu predsedniku Castillu kot čuvarju argentinske nevtralnosti, obenem pa tudi mirnemu delu. in vojski ter mornarici. Pred 20.000 poslušalci so govorniki manifestirali nacionalno odločnost argentinskega naroda, ki hoče z vsemi silami podpirati nevtralno politiko državnega prezidenta Castilla. Vsi govorniki so zavzeli najostrejše stališče napram komunizmu. Dejali so, da gre komunizem roko v roki s plutokracijo ter da hoče prisiliti Argentinijo k politiki, ki ne odgovarja nacionalnim interesom. Znani argentinski nacionalist Quesas je zaklicali »Mi nimamo ničesar tir jati od Nemčije in Italije!« S temi besedami je nedvoumno namignil na argentinske Falk-landske otoke, ki jih je svojčas zasedla Velika Britanija. Quesas je nadalje opozoril na pozitivno delo prezidenta Castilla, ki naj nadaljuje započeto delo pomiritve.
Tajnik mladinske zveze Bernaudo je ugotovil v svojih izvajanjih, da argen-
svoje izjave podkrepi s konkretnim! dokazi. Sumner Welles se je pa ustrašil pred svojo lastno korajžo ter je odklonil natančnejše podatke z motivacijo, da tega ne more storiti z ozirom na »vojaške razloge«.
Bivši čilenski prezident Arturo A 1 e s-s a n d r i pa je objavil v vsem čilenskem tisku članek pod naslovom »Protestiram . . .«. V tem članku pravi pisec med drugim, da Čile spričo svoje popolne suverenosti in svobode nima nikakega razloga za prelom s sUami osi ali Trojnega pakta. Vsled tega si čile tudi ne zasluži nikakega predbacivanja! Wellesova trditev, da je republika čile odpovedala v sodelovanju z demokracijami, je neresnična in krivična. Alessandri je s tem v zvezi opozoril ha velike čilenske dobave in pošiljke čilenske plovbe v Zedinje-ne države. Welles si je izmislil svoje trditve samo zato, ker ni mogel preboleti, da na konferenci v Rio de Janeiru ni prodrl s svojim načrtom, po katerem naj bi se vse južnoameriške države vpregle pred voz Zedinjenih držav. Sumner- Wellesovo početje pomeni korak nazaj v dobo agresivnega imperializma. To početje je svarilo in grožnja za vse tiste dežele, ki pomagajo Zedinjenim državam Prej ali slej bodo morale spoznati, kakšno bodočnost bodo doživele, kadar washlng-tonska vlada njihovih uslug ne bo več rabila.
tinski narod ni v nikakem plemenskem sorodstvu z Zedinjenimi državami. Neki drugi govornik je izjavil, da se Argen-tinija prav tako kot Španija, nikdar ne bo podvrgla boljševiskemu jarmu. Znani general Huan Baptista Molina je nato kot glavni govornik izjavil v viharju navdušenja, da je Španija v tej svetovni borbi dobila prvo zmago nad komunizmom. Ta nevarnost je potem preskočila na Ibero-Ameriko, kjer so se takoj pojavili oziroma pokazali činitelji razkro-
ja. V Argentiniji — tako je dejal general Molina — si je nadel komunizem krinko
liberalizma in demokracije. Samb komunisti, ki slepo izvršujejo moskovske ukaze, so prvobojevniki za vstop Argentini-je v vojno. Govornik je nato obračunal s pariamentom m z velikim argentinskim tiskom, ki služi intrigam iz Moskve. Ostro je govornik bičal argentinski parlament, ki se ne zaveda nalog, ki mu jih je stavil narod, ker se razblinja v strankarskih malenkostnih bojih. Ob koncu svojega navdušenega govora je poudaril Molina, da" bije sroe naroda za prezidenta Castilla.
Hongkong bo služil blagru
vseh vzhodnoazijskih narodov
Generalni guverner bivše angleške kronske kolonije Hongkong, japonski generalni poročnik Rensuke O i s o k a, je podal te dni zanimivo izjavo, namenjeno kitajskemu tisku. Oisoka je izjavil med drugim, da bo obnovljeni Hongkong služil odslej blagru vseh vzhodnoazijskih narodov in ne samo sebi ali celo Japonski sami. Oisoka je nadalje izjavil sledeče: »Moja naloga je, preureditev Hong-konga v smislu njegove pristaniške funkcije ter kot središče razdelitve za vso Vzhodno Azijo. Nekoč je cvetel Hongkong v interesu Anglije in Zedinjenih držav, odslej pa bo služil blagru vseh narodov Vzhodne Azije.« Guverner je končno izrazil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da je prišlo po padcu Hongkonga do vzglednega sodelovanja med japonskimi in kitajskimi prebivalci. To je po njegovem mnenju nekaj povsem razumljivega, sicer se bo pa to sodelovanje odslej, ko je ro varen je Anglosasov odstra-
njeno, še bolj poglobilo. Glede Indije je omenil* guverner Oisoka, da Indija še ni našla nikake možnosti za sodelovanje z narodi Vzhodne Azije, ker jo pri tem ovirata Anglija in USA.
Pretekli torek se je v Tokiju sestala Liga za obnovo Vzhodne Azije na konferenci, ki bo trajala predvidoma do konca tega tedna. Te konference so se udeležili zastopniki Japonske, Kitajske, Mandžurije in Notranje Mongolije s skupno 90 člani nacionalnih združenj. Konferenco sta otvorila zunanji minister Tani in general Hajaši kot predsednik velejapon-ske zveze za obnovo Vzhodne Azije. V svojih govorih sta podčrtala skupnost ciljev zastopanih vzhodnoazijskih narodov, t. j. ustanovitev velikega vzhodnoazijskega življenjskega prostora, ki naj hi prispeval pomiritvi sveta. Brzojavne čestitke sta poslala konferenci prezident Vang-čingvaj in princ Teh, državni poglavar Notranje Mongolije.
Munitionszüge haben den Vorrang!
Von Kriegsberichter Dr. Joachim Fischer
Die Trommel des Krieges dröhnt nicht nur an der Kampflinie der Front. Die weite Fläche des Ostens gleicht diesem weitgespannten Trommelfell. Denn dort, wo die stählernen Schlägel gerührt werden, trommelt es Allen, die mit diesem Ostkrieg zu tun haben. Vor allem dort, wo die Front in der oszillierenden Form der nicht endgültig greifbaren »Linie« verläuft, wo der Stellungskrieg der heutigen neuen Gestalt ausgestanden wird, greift der Kampf in die Tiefe von hundert Kilometern.
PK Der Vernichtungskampi gegen die bolschewistischen Banden faßt in die Un-durchdringlichkeit von dscliungelgleichen Wäldern, schiebt sich in mückenverseuchte Sümpfe und geht um die einsamen Eisenbahnlinien, die wertvolle^ Goldadern gleich, das rückwärtige Heeresgebiet durchziehen. Diese Adern sind die
materiellen Kraftströme, die allein die kämpfenden Meere nähren können. Tausende von Güterwugenachsen Stollen auf diesen Schienen über die Schwellen, die nicht wie bei uns in der Heimat in d e Festigkeit von Schotterporphyr gepackt sind, sondern in die Weiche von Saud gelegt, bei weitem nicht so gut gelagert sind. Über diese Schienen rollen Muni-tionszüge — sie haben den Vorrang vor allen anderen. Da folgen die Züge mit Waffen und Gerät, mit Verpflegung und tausenderlei Dingen, die von den kämpfenden Soldaten gebraucht werden. In der magnetisch anziehenden Richtung der Heimat rollen die Urlauberzüge. Eisen« bahnziige der Hoffnung, erfüllt von nahezu erreichter Zauberwelt viel hundertfach herbei gesehnter Wünsche. Mit ihnen aber rollen die Züge der Schmerzen: jene mit dem Roten Kreuz. Dennoch Eisenbahnwagen, in denen das Leben noch
I-
Wntaiieirer
t
Du jtef)"rf in ber Sd)ichialsgeineiníd)att bes beutjd)en Volkes !
®nber : Cerne beutieb — sprich beutieb !
Spodnještajerc
^ Usodno skupnost nemškega ljudstva deliš !
Zato se nauči nemščine in^ovorMiemšk^
Hoffnung trägt. Dann aber rollen Leerzüge. die warten, in der Heimat wieder beladen zu werden,.Züge, in denen leere Kartuschen, entleerte Munitionskörbe, defekte Kraftwagen, durch Kampfeinwirkung' beschädigte Waffen und Geräte, Beute lind Schrott abtransportiert werden.
Sprengladungen an den Brücken
Vor all diesen Zügen aber rollen Lokomotiven. auf denen deutsche Lokomotivführer. Heizer ihren Dienst tun. In den kleinen Bremserhäuschen, in den Fronturlauberzügen, in den Lazarettzügen tun Bremser, Zugführer, Wagenwärter ihren Dienst. Auf den Bahnhöfen leben unter Russe», Polen, Weißrutheneri einsam deutsche Eisenbahner, in vielen Fällen die einzigen Deutschen auf diesem Posten. Auf den Knotenpunkten in den Werkstätten arbeiten die Facharbeiter, die nichts anderes tun, als Lokomotiven wieder in Ordnung zu bringen. Spezialtrupps spuren Lokomotiven und Güterwagen um, damit sie auf unserer deutschen Spur laufen können, um so den knappen Laderaum zu erweitern und die fehlenden Lokomotiven zu ergänzen»
Der Soldat in der kämptenden Front hat die Nähe gleichgestimmter Kameraden neben sich. Der Kampf vereint und treibt die Herzen mit der Tapferkeit der mannhaften Seelen voran und die junge Tradition gemeinsam erlebter Feldzüge erleichtert vieles Schweres. Die Lok-Führer aber, die einsamen Posten auf de« Bahnhöfen und den Ausweichstellen der eingleisigeil Strecken, die Bautrupps auf der Strecke, die Bautrupps auch der Reichspost, die neben den einsameil Waldstrecken und Linien durch die einförmigen Öden die Telegraphenleitungen bauen, leben einsamer als der Soldat.
Immer wieder versuchen die bolschewistischen Banden die Eisenbahnlinien zu sprengen. Minen unter den Schienen. Sprengladungen an den Brücken und Wasserdurchlässen, zerschnittene Telegraphenleitungen, Feuerüberfälle an Steigungen und Kurven, in die Luft gejagte Streckensignale, massierte Angriffe auf Bahnhöfe, heimtückische Überfälle auf einsame Posten, konzentrische Vorstöße gegen Brücken — das sind die Praktiken der Banden im rückwärtigen Heeresgebiet. Sicherheitsverbände des Heeres, Panzerzüge, in manchen Fällen Maschinen der Luftwaffe greifen in diese Kämpfe ein.
Wälder werden zur Sicherung gerodet
Links und rechts der Strecken werden die Wälder gerodet daß es dem Lokomotivführer gegeben ist, das Gelände zu übersehen. Verständige Gruppen von einheimischen Männern übernehmen die Sicherungen. Jedoch immer wieder gelingt es den Banden, die von Kommissaren, Juden. versprengten Offizieren und ausgebildeten Banden-Häuptlingen geführt werden, Schläge gegen die Eisenbahnlinien zu führen. Und dann entgleisen Lokomotiven, knallen ratternde Schüsse aus dem Hinterhalt, greifen hämisch-gemeine Feiglinge die Eisenbahner an. Hunderte von deutschen Eisenbahnern haben ihr Leben und ihre Stellwerke, Bahnhöfe, Brücken, Lokomotiven und Züge gegen solche Angriffe verteidigt — und das ist das Wesentliche — mit Erfolg gehalten. Die Leistungen der deutschen Eisenbahner im Osten werden von den Soldaten der kämpfenden Front hochgeachtet. Ein jeder Infanterist weiß, was diese Männer auf den Lokomotiveu im vergangenen Winter
und nun auch in den großen Abwehrschlachten getan haben. In vielen hundert Fällen hat der Einsatz für diese Soldaten des genagelten Eisens — auch dies ist eine entscheidende Waffe — 36 und noch mehr Stunden gehabt. Keine Unterkünfte freundlicher Geruhsamkeit warteten auf die Eisenbahner. Ein Schuppen oft, meist auch die Lokomotive oder der eiskalte Güterwagen wurden Lagerstatt. Nächtliche Alarme, Feuerwechsel mit Maschinengewehren und Karabinern, tapferer Tod über gesprengten Lokomotiven und mit großen Kilo-Ladungen hoch gejagten Bahndämmen beweisen die wahrhaft soldatische Einsatzbereitschaft der deutschen Reichsbahner im Osten.
Was aber immer das Erstaunliche bleibt, in der Minute, in der die Eisenbahntrup-pen des Heeres, in denen gleichermaßen eine Vielzahl von Reichsbahnern eingesetzt sind, die Schienen umgenagelt haben, die Stellwerke in Ordnung brachten, die Signale richteten, die Bahnhöfe übergaben, in dieser Minute aber auch war es gegeben, daß ein Fahrplan möglich und eingehalten wurde. Wassertürme spendeten Wasser, Kohlenstapel lieferten den Lokomotiven Feuerung und wenn
einmal die Weichen nicht funktionelle«, die Dämme brachen, die Durchlässe unterspült waren, dennoch wurde der »Fahrplan« eingehalten.
Banden griffen an — die Witterung zerstörte mehr als Menschenhand schnell wieder reparieren konnte — der Kleinkrieg wurde erbarmungslos geführt — es wurde ohne Licht und ohne Signal in finsteren Nächten gefahren — Loks stürzten
um, Wagen entgleisten,--— dennoch;
der Fahrplan wurde eingehalten.
Im vergangenen Winter, im regenreii chen Frühjahr, im heißen Sommer und heute, wie immer.
*
Die Soldaten der in der kämpfenden Front eingesetzten Armeen wissen von der Hilfe, die ihnen die Eisenbahner bedeuten. Sie anerkennen die Leistung, sie .respektieren die Bereitschaft der oft alten und erfahrenen Reichsbahner und sie wissen vor allem, daß ein solcher mannhafter Einsatz der Achtung und gleichwertigen Betrachtung soldatischer Haltung wert ist.
Diese Zeilen aber sollen dies der Hei» mat sagen.
Nemški narod stoji zvesto ob strani Führer-^
| »Die Untreue hat unser Volk geschlagen, die Treue wird uns einst wieder erlösen.« Po našem se to reče, da je nezvestoba premagala nemško ljudstvo in da ga bo zvestoba zopet rešila. Te besede so misli samega Führer-ja Adolf-a Hitlerja.
če se poglobimo v današnji izrek tedna, nam bo očitno, da je Führer s povedanim hotel reči, kako je nemški narod ob koncu prve svetovne vojne postal do neke meje sam sebi nezvest. S tem, da je prelomil zvestobo samemu sebi, je sovražnikom omogočil, da so Nemčijo premagali. Kakšne posledice je to pozneje rodilo za nemško ljudstvo, je še v prav dobrem spominu. Nemčija je postala država brez časti, brez ugleda in veljave. Nemčija je bila po razorožitvi do zadnje strojne puške in zadnjega topa izročena na milost in nemilost svojim zmagovalcem, ki so ji vzeli vse, karkoli se jim je zljubilo. Država brez mednarodne veljavnosti, brez mornarice, brez kolonij in brez enakopravnosti z drugimi državami. V mednarodni politiki je igrala vlogo odpuščenega kaznjenca, ki je še nadalje brez prave zaposlitve pod najstrožjo policijsko kontrolo. Nemška država je takrat s svojim narodom bila pahnjena globoko v blato, kjer je ležala, ne da bi jo bil kdo iz tistega sramotnega položaja dvignil ali ji omogočil, da bi se bila sama dvignila.
V našem listu /smo že večkrat v raznih člankih poročali, kako težko in trdo življenje je bilo to takrat za nemški narod. Pod pritiskom in v strahu pred od pet £o glave oboroženimi zmagovalci, je razorožen, gospodarsko uničen, brezposelnosti izpostavljen narod trpel in preživljal svoja" suha leta, polna pomanjkanja in trdot. Pri vsem tem je moral Iz svojega premoženja vsakoletno plačevati ogromne vsote v gotovini ali blagu svojim maščevalnim zmagovalcem kot vojne odškodnine. Kako grenko so takrat živela mesta in vasi širne Nemčije, se v kratkem najbolje označi z navedbo števila brezposelnih, ki je dolga leta obsegalo daleč preko 6 milijonov ljudi. Ce k temu
številu dodamo povprečno še 4 družinska člane, ne pretiravamo, da je vsa leta po izgubljeni svetovni vojni bilo okrog 24 milijonov Nemcev vseh mogočih poklicev brez dela in zaslužka. Kaj se pravi biti brezposeln, menda ne bo treba razlagat^
Prišel je pa čas, ko se je pojavil Adolf Hitler ter Nemcem začel razlagati kako in kaj. Objasnjeval jim je razloge o izgubljeni vojni ter jih prepričal, da je V nezvestobi glavni krivec poraza. Hkrati je ta mož, ki je že od svojih otroških let bil najbolj goreč in največji nacio-nalist, nemškemu ljudstvu začel razlagati in ga učiti, da je edino v zvestobi, ki jo mora nemško ljudstvo obnoviti, rešitev iz krize in bede. Ustanavljal je na-cionalsocialistično gibanje, ki je slonelo na tem, da se likvidira vse druge, do takrat obstoječe in preživele politične stranke ter zvesto oprime nacionalsocia-lizma, ki si je zarisal načrt, da Nemčijo zopet dvigne tja, kjer ima nemški narod že po naravnih in zasluženih zakonih na zemeljski obli svoj pripadajoči življen-ski prostor.
Nadaljnji potek razvoja je znan. Po-kret Adolf-a Hitler-ja se je kljub težavam neprestano večal in širil, število tistih, ki so mu obljubili zvestobo, je raslo iti kar je glavno, to zvestobo so tudi na celi črti držali. Iz male peščice ljudi je nastala velika in močna skupina, ki se je končno razvila v cel nemški narod. Ko je večina nemškega ljudstva zvesto stala za svojim Fuhrer-jem, je prišel seveda tudi čas odrešenja Kot odrešenje se lahko imenuje vsestransko izboljšanje vsega» kar je pred dohodom nacionalsocializma. na oblast bilo slabega, trdega, grenkega in pomanjkljivega. Odrešenje je prišla z zopetno zaposlitvijo celokupnega nemškega ljudstva kar je zasluga nacionalsocializma, odrešenje je prišlo za vse tiste Nemce, ki so bili pod tujimi vladavinami in državami itd. Z eno besedo, zvesto stati v vrstah nacionalsocializma, katerega duševni in praktični vodja je naš Ftthrer, popolnoma potrdi njegove, uvodoma za izrek današnjega tedna vzet«
ko ogledali razstavo, ki bo omogočila pregled celotnega početnega dela v prvem letu, ki j« bilo seveda nad vse teiavno in polno ovir. Pri tem bo hkrati viden načrt bodočega delovanja.
V hiši okrožnega vodstva bo mala razstava umetnostnega značaja, ki bo prikazala umetnost, v kolikor se je ista v okrožju ohranila v zadnjih 100« letih. V nadaljnjih dveh prostorih bo ogledoval-cem na razpolago in ogled zanimiva vo-lovska telega, starogermanska hišna pls-menka, ki je okrašena celo s pradavnimi poganskimi simboli, trebušna« lonci z ornamenti starih izročil in novejši izdelki vse do kmečkega baroka. Tej razstavi bodo priključena umetnostna dela živečih umetnikov iz okrožja Rann, ki bodo v svojih delih prikazovali pokrajinske slike okrožja tako, kakor jih oiu vidijo.
Posebno razstavišče bo predočilo obiskovalcem, kako je nemški narod razmnožil in povečal svoje kmetijske pridelke izza časa sedanje vojne. Gre za delo urada za kmečko prebivalstvo.
Rann-ski vinogradniki bodo pokazali, kako se razumejo na strokovno pravilno pridelovanje dobrega Wisell-skega vina. Obiskovalci ga bodo pa tudi na lica mesta lahko poskušali, da se o njegovi kakovosti lahko prepričajo. Ist-otako bodo Rann-ski lovci razstavili svoje lovske trofeje pri istočasnem serviranju okusno in dobro pripravljene divjačine.
Mladina bo igrala in svirala ter podala v obliki igre pravljico: »Der dumme Hans mit der goldenen Gans«. Igra lutk ter še razne druge točke urada za izobraževanje ljudstva bodo razveseljevale staro in mlado.
Ker je pričakovati, da bo v soboto In nedeljo lepo in prijetno jesensko vreme* je računati, da se bo razen ljudstva i» okrožja Rann, Kreistag-a udeležilo tudi mnogo ljudi iz sosednjih okrožij. Nedeljski izlet v Rann, ki se sijajno lahko poveže z obiskom okrožnega dne, bo gotovo bolj zanimiv kakor izleti v druge kraje, ki so pri Spodnještajercih, kakor vemo, če jim le čas dopušča, že nekakšen ljudski običaj. Torej v soboto in nedeljo j« Rann kraj našega nedeljskega izleta. Prebivalstvo okrožja Rann bo pa itak skoraj v celoti navzoče.
Nur der Freiheit
gehört unser leben
1.	Nur der Freiheit gehört unser Lieben, laßt die Fahnen dem Wind.
Einer steht dem andern daneben,
aufgeboten wir sind.
Freiheit ist das Feuer,
ist der helle Schein,
so lang sie noch lodert,
ist die Welt nicht klein.
2.	Daß die Äcker zum Erntegang reifen, darum bleiben wir wach.
Bis die Sensen die Halme ergreifen, hüten wir sie vor Schmach. Freiheit ist das Feuer...
3.	Daß die Heimat den Frieden soll
finden,
suchen wir nach dem Feind. Keiner soll seine Garbe hier binden, der es falsch mit uns meint. Freiheit ist das Feuer...
4.	Daß dem Lande die Sorgen versinken, darum stehen wir auf.
Unsere Helme das Morgenrot trinken, eure Herzen reißt auf! Freiheit ist das Feuer ...
PK-Kriegsberichter Beissel — Sch. Vormarsch an der Ilmenseefront. JSegegnung zwischen Pak und einem Panzerwagen auf einer »Straße« im Kampfgebiet. Nur mit Pferdevorspann oder Gleiskettenfahrzeugen kommt man in diesem grundlosen Morast vorwärts.
Kreistag v Rann-u
Dne 17. in 18. oktobra 1942 se vrši v Rann-u Kreistag ali okrožni dan, ki ga priredi organizacija Steirischer Heimat-bund za okrožje Rann. Prireditev je poslednja v nizu letos na Spodnjem Štajerskem prirejenih Kreistag-ov, ki so se vrnili v vseh okrožjih. Namen Kreistag-a je, da se v Rann-u zberejo mnogoštevilni člani in funkcijonarji organizacije Steirischer Heimatbund iz celega okrožja Rann, kjer se bodo udeležili prireditev bogatega sporeda. Funkcionarje se bo na posebnih in skupnih sestankih in shodih poučilo o vsem, Kar je v doslej storjenem še bilo mogoče nepopolno in se lahko izboljša. Zravnalo in instruiralo se jih bo V,strokovnem oziru ter dalo nasvete,pripomočke, navodila in smernice za nadaljnje delo izgradnje in dopolnitve organizacije Steirischer Heimatbund v nacio-nalsocialističnem smislu. Blockfuhrer-jl, Zellenfuhrer-ji, Ortsgruppenfuhrer-ji itd. bodo po vodilnih organih zveznega vodstva, to je Bundesfiihrung, teoretično in
misli, ki glasijo, da je zvestoba ljudstva tisto, kar ga reši.
Položaj in doseženi uspehi na vseh frontah nam istotako dokazujejo, da je zvestoba nemškega ljudstva do Fiihrer-ja, ki je v tej vojni osebno prvi vojskovodja, tisto veliko čudo, ki daje nemškim četam pogum in junaštvo, da rešijo Nemčijo in evoj narod iz novonastale nevarnosti, ki bi jo lahko povzročila morebitna nezve-Btoba ter ponovila katastrofo lz leta 1818., ki bi pa bila še vse hujša. Nemška oborožena sila, ki je že dobojevala neverjetno velike zmage, bo tudi odslej zvesto sledila svojemu - Fiihrer-ju in narodu, da ga bo za vse čase rešila nevarnosti, ki bi še kedajkoli nemški narod lahko spravila v tako nezvestobo, kakor je bil slučaj leta 1918., ko je sovražniku položil orožje ter se mu vojaško nepremagan, izročil, da je nato nastopil napram njemu, kot tožnik, obtožitelj, sodnik in izvrševalec obsodb v eni osebi.	... . ., ^
praktično poučeni in nasvetovani, kako jim je nadalje opravljati svoje funkcije, pa naj si bo to zunaj na terenu med ljudstvom, ali pa po pisarnah, kjer se opravljajo administrativna in ostala or-ganizatorna dela itd. Kakor na vseh Kreistag-ih, tako bo seveda tudi v nedeljo v Rann-u višek sporeda celotne prireditve doseglo velezborovanje, na katerem bo nastopil kot govornik sam Bun-desfuhrer organizacije Steirischer Heimatbund, Franz Steindl, ki bo nanizal vse, kar zanima Spodnještajerce.
Pestrost ostalega dela sporeda se zrcali iz sledečega: Udeleženci si bodo lah-
Kabel in über 3000 tMeter Höhe. Nachrichtenmänner im Kaukasus legen ein Kabel über ein Gewirr von Fels-V'	blöcken.
Aufnahmen: Sleüeu-Liciltblld Graz
Weinlese in der Kollos
Naša lepa
Spodnja Štajerska
O naravnih lepotah pokrajin lahko sodi tisti, ki ljubi naravo ter ima okus, nadarjenost, kriterij in objektivnost za ocenjevanje. če je razen tega že z odprtimi Očmi prepotoval tuje dežele ter si o pri-rodnih lepotah istih napravil nepristransko sliko, potem se lahko reče, da je res ocenjevalec in popisovalec naravnih pokrajinskih lepot.
Ljudje, ki so videli mnogo sveta, trdijo 0 Spodnji štajerski, da se jo lahko uvr-»ti med najlepše dežele. Mnogi ocenjevalci, ki niso videli in prepotovali samo vso Evropo, temveč tudi ostale celine, niso vse to samo potrjevali, temveč bili so tudi pripravljeni vse to z obema rokama podpisati.
Spodnja štajerska ima pridevek zelena Spodnja štajerska, in to od domačinov in tujcev radi svojevrstno privlačne lepote, ki jo opažajo v zeleni barvi njenih travnikov, hribov, gozdov itd. Gotovi tuji ogledovalci so izjavljali, da se zelena barva spodnještajersikih travnikov, gozdov itd. vidno razlikuje od zelene barve v drugih krajih in deželah. Pred leti se je našel celo učenjak, ki se je na kal-varijskem hribu v Marburg-u trudil neki skupini tujih izletnikov, ki si je ogledovala mesto Marburg in bližnjo okolico, Znanstveno dokazati barvni odtenek ali razliko med zeleno barvo spodnještajer-skih rastlin in med rastlinami v drugih pokrajinah.
Pokrajinske lepote Spodnje Štajerske se najbolje zrcalijo v dveh slikah in sicer v višinah in nižjem ozemlju. Najvišje vrhove imamo v Alpah, ki jim pravimo Sanntaler Alpen. To visoko gorovje se Odlikuje po svojih visoko ležečih sončnih dolinah, medtem, ko so na vznožju zopet doline, ki jih je šteti med najkrasnejše v Evropi, kakor . je na primer. Logartal. Tujci so dolino Logar označevali za biser Evrope.
Nekako alpsko sprehajališče predstav-
lja gorovje Bachern. V celem svojem obsegu z gozdovi obraščeno ter prehodno hribovje je polno planinskih koč ter bogato na prostorih, ki so prikladni za smučanje in ostali zimski šport.
Sosed Bachern-a, PoBruck, je gorovje, ki s svojimi gozdovi, pašniki, žagami, mlini in izletnimi točkami slovi daleč na okrog. Medtem, ko se iz vrhov Bachern-a nudijo krasni razgledi proti Graz-u, Pet-tau-u, Marburg-u in daleč tja preko reke Mur na Madžarsko, se od vrhov Pofl-ruck-a nudi lep pregled vse do Graz-a.
Število goric v hribovju, ki ga poznamo pod imenom Bliheln, gre v tisoče. Obra-ščeni in obdelani kot vinogradi, sadonos-niki, .travniki, njive, pašniki in gozdovi predstavljajo podeželsko sliko, kjer sto-
Uniersielriscßer Winxer
im Traubensegcn
jijo razmeroma najlepSe, najčistejše in najbolj prikupne kmetije. V marsičem podobno sliko nudi področje takozvane-ga Kollos-a, kjer pa prevladujejo večinoma vinogradi.
Lepa ravnina z njivami in travniki ter vmesnimi gozdovi se nahaja na takozva-nem Pettauer- ali pa Draufeld-u, ki veže področje Kollos-a s hribovjem Bii-heln in poljanami ob reki Mur.
Spodnještajerska značilnost so cerkvice na vrhovih. Največ cerkvic se najde po hribčkih v področju Biiheln. Spodnja Štajerska nudi opazovalcu prirode razen morja vse vrste pokrajinskih lepot. Visoko gorovje, hribčke, gorice, ravnine, travnike, gozdove, mineralne vrelce, letovišča, kopališča, čednp vasi, trge in napredujoča mesta. Spodnja štajerska j a res pravi biser prirode. Njena naselja, vasi, trgi in mesta, kakor tudi njen® kmetijstvo in gospodarstvo, se pa iz dneva v dan razvijajo in spopolnjujejo. Nobenega dvoma ni, da bo pod sedanjo svojo upravo v doglednem času res sli« čila raju, kakor je nekoč izjavil Gaulel« ter Uiberreither, kot šef civilne upravo na Spodnjem štajerskem.
Spodnještajerci! Ljubite, cenite in spoštujte svojo lepo zeleno Spodnjo štajersko.
GOSPODARSKE VESTI
X 100.000 mladik Sadnih dreves so nasadili v gau-u Niederdonau. Zasluga gr« LandesbauemfUhrer-ju, ki se je trudil in skrbel, da so se v vseh krajih gaua pod-vzeli koraki, ki bodo po kakih 15 letili kmetovalcem in prebivalstvu koristili. Zamisel zasluži, da bi jo posnemali.
X Vino uporabljajo kot gonilno snov za motorje. V Algeriji so izdali odredbo, ki obvezuje kmetovalce z več kakor 200 hektolitrov vinskega pridelka, na oddajo gotovega dela vina. Kakor lani, bodo baje tudi letos iz vina izdelovali alkohol za motorno gonilno snov.
X Kavkaz je kmetijska pokrajina. Na Kavkazu živi 15 milijonov prebivalcev, kar znači, da živi komaj 35 oseb na vsakem kvadratnem kilometru. Površina zemlje, ki se na Kavkazu kmetijsko izkorišča, znaša 32 milijonov hektarjev. Od tega je 10,6 milij. hektarjev njiv, 21,7, milijonov hektarjev travnikov, pašnikov, step s travo in neobdelane zemlje. Stanje živine je na Kavkazu višje kakor je povprečno stanje živine v ostalem c!eiu Sovjetije. Leta 1938. so na Kavkazu redili 7 milijonov goved, 1,6 milij. konj, 2,3 milij. svinj, 9,5 milij. ovac in 2 milij. koz. Tudi ribarstvo igra na Kavkazu cmena vredno vlogo.
X Produkcija živega srebra v Španiji je v preteklem letu dosegla rekord, ki ga že 21 let niso imeli. Pridobili so ga okrog 2950 ton/kar znaša 16 odstotkov več kakor v zadnjem rekordnem letu.
Uit i/etdutMu
von 1910 bis 650 Uhr!
^JMNI KMETOVALEC
O pravilnem spravljanju semen in o prezimovanju semenskih rastlin (semenic)
čitatelji, ki redno prebirajo naš kotiček, se gotovo še spominjajo navodil, ki smo jih objavili na tem mestu spomladi, za saditev in oskrbovanje semenskih rastlin. Obljubili smo ob tej priliki, da bomo tudi za pravilno spravljanje semen in za vzimljenje semenskih rastlin dali ob času potrebna navodila.
Zdaj je ta čas — jesen — tu. V najkrajšem času morajo izginiti z njiv vse rastline, torej tudi semenske. Dajemo v naslednjem nekoliko nasvetov, kako je postopati pri spravljanju semenskih rastlin in pridobivanju semena od njih, kakor tudi, kako je treba vzimljati semenice, to je rastline, ki smo jih odbrali za seme, katere pa bodo obrodile šele prihodnje leto.
. 1. Spravljanje semenskih rastlin in pridobivanje semena.
Na splošno lahko rečemo, da veljajo glede spravljanja semena za vsako vrsto rastlin drugačna pravila. Seme nekaterih rastlin moramo namreč spravljati, ko je komaj napol zrelo, pri drugih rastlinah pa šele, ko je dozorelo popolnoma. Pri nekaterih rastlinah zori seme enakomerno in požanjemo ves nasad hkrati, pri drugih pa moramo postopoma spravljati neenakomerno dozorevajoče seme. Nekatere vrste semen je treba luščiti, druge mlatiti, tretje ometi, četrte vrste seme shranjujemo kar v luskah, oziroma v »ose-menju« itd.
Zato bomo pač za vsako izmed za vsakega kmeta važnih semen posebej opozorili na primeren način spravljanja.
Omenjamo na splošno le še, da je treba pridobljeno seme skrbno posušiti in med sušenjem večkrat premešati, da ga tako prezračimo in da se pri tem odstrani vlaga in ogljikov dvokis, ki ju vsako sveže seme v obilni meri izdihava.
Shranjujemo pa seme le v hladnih in suhih prostorih, spravljeno v vrečah, zabojih. manjše množine tudi v papirnatih škatljah in vrečicah. Za mraz je občutljivo navadno samo še ne dovolj suho seme, ker pač vsebuje še precej vlage.
Preidimo takoj k spravljanju semena posameznih vrst:
Fižol.
Naši kraji so za pridelovanje in pridobivanje semenskega fižola izredno prikladni. Želeti je torej, da bi naši kmetovalci letos posvetili vso svojo pažnjo pridobivanju semenskega fižola. Saj to ni tako težko: Predvsem moramo poznati nekoliko fižolovih sort, in sicer s pravim, v trgovini veljavnim imenom, ne morda samo z domačim. Vsekakor se bomo pozanimali predvsem za ime in za tržno vrednost onih sort fižola, ki je v našem fižolovem pridelku najmočneje zastopan in ki pri nas najbolje uspeva.
Ko smo si na jasnem, kakšne fižolove sorte imamo in katere od teh sort bomo »dbrali za semensko blagp ter kot tako ponudili na prodaj, nam ostaneta samo še dve deli: fižol izluščiti in nato izbrati. Glede luščenja fižola pripominjamo, da je pri semenskem blagu vsekakor daiati prednost ročnemu luščenju, ker se pri lu-ščeniu z mlatilnico velik del semena poškoduje.
Prav posebno skrbni in natančni pa moramo biti pri izbiranju fižola za seme.
Od tega, kako skrbno prebiranje izvedemo, je v prvi vrsti odvisna kakovost in s tem cena semenskega fižola.
Za izbiranje semenskega fižola so sposobni samo oni, ki znajo točno ločiti či-stosortno seme od raznih križancev in »sprevržencev« dotične sorte. Enako je treba strogo paziti na izločanje vsega podpovprečno drobnega, bolnega ali poškodovanega fižola, in seveda še prav posebno smeti.
Špinača.
Semenske rastline spravljamo, ko listje in steblovje porumeni, nakar rastline po-rujemo in damo sušit. Ko so docela suhe, jih omlatimo z mlatilnico ter očistimo seme na dobri vetrnici (vejevki).
Solate.
Solatne rastline, ki smo jih bodisi sami odbrali za seme, ali so nam same »v seme ušle«, se večjidel še zdaj sušijo kjerkoli že in čakajo, da se jih bodisi kdo spomni in omane seme — ali pa da seme oberejo vrabci, kolikor ga ne izpade...
Torej: solatno seme čimprej ometi, pa ne ob presuhem vremenu, ker se sicer stebličje hkrati zdrobi, in ga je pozneje težko ločiti od semena. Seme sušimo razgrnjeno na rjuhah, kjer ga večkrat premešamo. Ker miši solatno seme zelo ljubijo. ga moremo shranjevati tako, da jim je nedostopno.
Buče.
Za seme izberemo buče, ki imajo najbolj značilno izražene lastnosti posameznih bučnih vrst in od takih najdebelejše plodove. Semenske buče pustimo na polju kar se da najdalje, da docela pozorijo.
Ko buče; razpolovimo in jim odvzamemo seme, ga samo z roko očistimo od mesnih koščkov in vlaken, ne smemo pa bučnega semena v vodi izpirati! Marveč razgrnemo ga takoj v tenki plasti na sonce, najbolje razgrnjenega v reteh za žito. Na soncu posušeno bučno seme je lepo belo, če pa ga moramo vsled stalno slabega vremena sušiti v senci, ostane umazano. Če pa nam seme celo splesni, ker ga nismo pravočasno, ali ne dovolj posušili, je seve za seme neuporabno. Sploh opozarjamo, da se bučno seme zelo počasi suši in da prav rado splesni, bodisi že med sušenjem, ali pa tudi pozneje, če ga ne hranimo na dovolj suhem in zračnem mestu.
Kumare.
Omenjamo, da plodovi kumar, ki jih navadno uporabljamo za pridobivanje semena, niso v ta namen kaj posebno prikladni: navadno namreč jemljemo seme od plodov, ki nazadnje dozorijo, ko je čas kumar pravzaprav že mimo. Seme teh poznozorečih plodov bo dalo rastline, katerih plodovi bodo pozno zreli, ker se pač tudi ta lastnost podeduje. Zato lahko v tem času pridobivamo seme samo za kumare poznih vrst, dočim bomo morali za zgodnje sorte seme kupiti, ako se nismo zanj pravočasno pobrigali.
Ker se kumarčno seme drži jedrovine, ga z žlico iztrgamo in s sluzom vred spravimo za par dni v posodi, da vsa zmes prevre. Seveda je treba doliti nekoliko mlačne vode. Po končanem vretju seme na redkem rešetn pod vodnim cttr-kom izperemo, ter ga v senci ua rjuhi
razgrnjenega posušimo. Ko je suho, ga shranimo, v redko platneno vrečico obešenega, na zračnem prostoru, kjer je varno pred mišmi in vlago.
Paradižnik.
Za seme vzamemo najlepše plodove, ki jih razrežemo, ko so popolnoma dozoreli in iztrgamo seme s sluzom vred, enako kot pri kumarah, in ga istotako pustimo v posodi, dokler ne prevre. Na enak način ga tudi sušimo in shranimo, vendar je treba posušeno seme najprej med prsti premeti, da se gruče sprijetega semena razpustijo. Ce vrenje semena na sluzi ne preneha pravi čas samo od sebe, moramo kljub temu pravočasno seme izprati, ker sicer začne kliti med vretjem. Ce tcre| opazimo, da začenja seme kliti, pa vendar še vre, brž izperimo!
Korenje.	—
Pridobivanje korenjevega semena je pri nas povsod udomačeno in ve vsak kmečki človek, da je treba zrele korenje-ve kobule obirati sproti z rastlin, kakor dozorevajo. Kobule zmanemo, nato pa seme med dlanmi ali s strgalniki oriba-mo, da s tem odstranimo bodici, ki sicer ovirajo setev, ker se seme z bodicami sprijemlje. Seme je treba dodobra posušiti, preden ga shranimo, ker se sicer hitro skvari.
Pesa.
Semenske rastline obžaniemo, ko so semenske glavice postale rjave. V snope povezano steblovje posušimo, nato pa na mtatilnici omlatimo, ali pa z rokami osmu-kamo. Nato ga prečistimo na vetrnici
Se prav posebno moramo pri pesnem semenu opozoriti, da ga je treba dovoli posušiti, kajti suši se prav počasi, narobe pa se prav rado skvari, ako u> dovolj suho.
2. Odbiranje in prezimovanje semenic.
Semenice nazivamo one semenske rastline, ki smo jih — pri dvoletnih rastli.iah samo! — prvo leto odbrali in posebej prezimili z namenom, da jih prihodnjo spomlad posadimo za seme.
Od takih dvoletnih rastlin je za kmeta najvažnejše odbira in shranjevanje semenic zelja in sploh vseh zeljnatih rastlin, pese, korenja, redkve, čebule itd. •
Zeljne semenice.
Semenice odberemo že na njivi. In sicer določimo za semenice samo zeljnate rastline z najbolj čvrstimi, gostimi in trdimi glavami, ki imajo le malo veh iu ki kažejo vse značilne oblike dotične sorte!
Izbrane semenice označimo takoj tako, da pristavimo k njim palico, ali kako drugače. Kadar zelje spravljamo, izkopljemo semenice previdno in skrbno s korenino in nekaj ruše vred. Semenice preži nuno najbolje v praznem gnojaku, če pa tega nimamo na razpolago, v svetli in hladni kleti, zasute s svižem ali lahko zemljo. Preden semenice vzimimo, moramo polomiti vse vehe. Vzimljenje je zvesti kar se da pozno v jesen in le ob suhem vremenu. ker semenice, ki smo jih vlažne vzimili, rade gnijejo, enako tudi, če je prezimovališče pretoplo ali prevlažno.
Po enakih načelih vzimimo seoiiiiice vseh zeljnatih rastlin, v kolikor niso sposobne, da bi prezimlle kar na prostem, kot n. pr. razni ohrovti itd.
Semenice krmske pese.
Semenice krmske pese je treba vsaj dvakrat odbirati. Prvo odbiro izvršimo
TT. Oktober 1942.
»STAJERSKI GOSPODAR«
3ctte 9.
na njivi, dokler pesa še zeleni. Za seme Izberemo rastline, ki bujno rastejo ter katerih listje je za dotično sorto značilne barve in oblike. Te rastline zaznamujemo. Spravimo jih kar se da pozno. Ko semenice izruvamo, izvršimo obenem drugo odbiro: po obliki. Za semenice obdržimo samo rastline, ki kažejo za dotično sorto najbolj značilno obliko in barve in so poleg tega najbolj razvite. Semenicatn listov ne smemo rezati, marveč le odviti. Tudi je treba paziti, da se pri ruvanju ne poškoduje srčna korenina.
Pesne semenice posadimo s srcem pavzven v mrzli kleti v rahlo vlažen sviž (ali mivka), vložene v ležečem stanju, vrsta na vrsti. Dobro je, razkužiti semenice predhodno v 3% raztopini bakreno-apnene brozge, posušiti in jiato poprašiti z ogljenim prahom, kar vse varuje pred gnitjem. Enako je dobro, pred vzimlje-njem prebeliti in zažveplati klet.
Klet, kjer so vzimljene semenice, naj bo do nastopa hudega mraza odprta in žele, ko nastopi resen mraz, zapremo okna. Vendar moramo klet tudi pozimi dovoljno zračiti. Vse rastline, ki začenjajo gniti, je takoj izločiti.
Po istih smernicah kot pesme semenice, je vzim-ljati semenice korenja, redkve, repe in sploh vseh korenskih rastlin.
Semenice čebule.
Čebule je več vrst: dvoletna in triletna čebula. Čebulne vrste, ki dajo uporaben pridelek iz posejanega semena že v prvem letu, spadajo k dvoletni čebuli, ker obrodijo seme šele v drugem letu. Vse vrste čebule pa, pri katerih zraste prvo leto iz semena samo drobni »čebulček«, ki ga naslednjo spomlad razsadimo, da dobimo drugo jesen pridelek, spadajo k triletnim čebulam, kajti seme dobimo od teh sort šele tretjo jesen. To pa samo mimogrede.
Na tem mestu nas zanima samo vzim-Ijenje čebulčka in pa onih dozorelih čebulnih plodov, ki nam bodo kot sennnice služili prihodnjo spomlad za pridoDivanie semena.
Čebulček dozori že sredi avgusta in smo ga že takrat spravili. Čez zimo ga Shranimo, obešenega v redki vreči, na podstrešju. Ako pa nastopi prav oster mraz, je treba čebulček pokriti s starimi odelami ali s slamo, da ne zmrzne. Če pa je že namrzel, ga moramo pustiti v miru, dokler se sam od sebe ne odtalil
Dozorelo čebulo, semenice, hranimo na enak' način. Kot semenice pridejo v po-itev samo plodovi, ki so dovolj dozoreli in ki imajo čvrsto, usnjato in dovolj debelo ščitno kožo! Nedozorela, lahka in puhla čebula ni za prezimljenje, niti za semenico sposobna!
Tudi semenski česen shranjujemo enako kot čebulo!
*	Evropski poštni kongres v Wien-u. V
Wien-u se je sestal dne 12. t. m. na povabilo Reichspostministra dr. Ohnesor-ge-a evropski poštni kongres, na katerem so zastopane Nemčija, Italija, Bolgarija, Danska, Finska, Hrvatska, Holandija, Norveška, Romunija, San Marino, Švica, Slovaška, Španija, Turčija, Vatikan, Madžarska in Japonska.
*	Zgodovinska bojna ladja »Oregon« gre med staro železje. Po poročilu agencije »Exchange Telegraph« je sporočilo Vodstvo ameriške vojne mornarice, da bodo zgodovinsko bojno ladjo »Oregon« «izbili ter uporabili za vlivanje novega Železa odnosno jekla.
MALE VESTI
*	Reichsarbeitsfuhrer Hierl zopet v Berlinu. Reichsarbeitsfiihrer Konstantin Hierl je nedavno obiskal Romunijo in Bolgarijo, kjer si je ogledoval ustanove tamkajšnje obvezne delovne službe. Po tem obisku se je Hierl vrnil v pondeljek v Berlin.
*	Dr. Goebbels je govoril nemškim pesnikom. V Weimar-ju so se sestali nemški pesniki, ki jim je govoril Reichsmi-nister Goebbels o nalogah izobražencev. Kakor vsi govori našega ministra propagande, tako je seveda tudi ta našel hvaležne poslušalce.
*	Reichsfiihrer ff in šef nemške policije Heinrich Himmler je bil te dni kot gost fašistovske vlade na privatnem obisku v Rimu. V Rimu ga je sprejel tudi Duce, s katerim sta imela dolg in prisrčen razgovor.
*	Hrabri fantje odredov Hitlerjugend pri dr. Goebbels-u. Ob navzočnosti Reichs-jugendfiihrer-ja, to je voditelja mladine, je Reiehsminister dr. Goebbels nedavno sprejel 31 fantov, ki so se v po zraku ogroženih krajih posebno odlikovali. Med njimi sta dva, ki sta bila odlikovana z železnim križcem II. razreda in eden, ki je dobil vojno-zaslužni križec z meči za hrabro obnašanje med sovražnimi zračnimi napadi. Fantje so bili dva dni gostje ministra in so si v tem času tudi lahko ogledali Berlin in njegove znamenitosti.
*	Pregled mladeničev za vojaško službo. Kakor omenjamo na drugem mestu, je izšla odredba šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko, ki določa, da se v času med 19. oktobrom 1942 ter 19. novembrom 1942 izvrši pregled spodnješta-jerskih mladeničev, ki so rojeni leta 1919. in 1920. radi ugotovitve sposobnosti za službo v oboroženi sili. Na naselitveno področje A se ta rekrutacija ne odnosi.
*	Spodnještajerci 6o vedno bili in ostanejo dobri vojaki. Ravnokar odhajajo spodnještajerski fantje, ki so kot rekruti klicani na odsluženje svojih vojaških obvez, v oboroženo silo. Kakor je spodnještajerski običaj že odkar poznamo vojaško obvezo predstavljal nepisan zakon, ki ga spoštuje ljudstvo bolj kakor pisane, tako se določila tega zakona spoštujejo tudi danes. Fantje okrašeni in okinčani s cvetjem, prepevajo in vriskajo spodbujeni z dobrim spodnještajerskim vinom, stare narodne melodije, dekleta jih spremljajo do zbirališč, da jim pomagajo nositi kovčke in pakete z jedili, ki so jih svojim sinom pripravile matere in dale na pot. Akoravno pokajo na frontah topovi in puške in je vojak v teh časih izpostavljen vsem možnostim in nevarnostim, se iz razpoloženja spodnještajerskih rekrutov zrcali samo veselje in navdušenost za vojaško službo. Vojaški narod, kakor so Spodnještajerci, katerih očetje in pradedje so se v vseh vojnah uveljavili in odlikovali, ima kakor nekdaj, tudi danes v svojih vrstah mladeniče, ki bodo po vzgledu naših prednikov z orožjem v rokah storili vse za obrambo svoje domovine ter se pokazali vredne naslednike svojih očetov, ki so Spodnještajercem in svoji domovini kot vojaki in bojevniki bili vedno v čast in ponos. Rekrutom, ki odhajajo na svoja službena mesta v oboroženi sili, želimo obilo vojaške sreče!
*	Zahvalni dan za uspelo žetev. Spodnja štajerska je zahvalni dan za dobro uspelo žetev letos nad vse slavnostno obhajala. Tako so na primer v Briickel-ju, ki leži blizu Rann-a z godbo, ki je za-
svirala poskočno koračnico, otvorili pri» reditev. Z govori in petjem se je mnogoštevilnim kmetovalcem razložilo pomen proslave. Sledila je ljudska zabava in kino-predstava, na kateri so predvajali film »Vaterland«. — V Frauheim-u je ista proslava tudi lepo uspela. Na čelu slavnostnega voda je korakala mladina z vodom fanfar, brambno moštvo in gasilci. Sledili so vozovi, vsem na čelu voz s krono v obliki venca, ki je bil spleten iz kmetijskih pridelkov. Poseben voz je vozil godbenike, katerim so sledili ostali udeleženci. Georg Fregel, kot najstarejši v vasi, je bil v dražbi najmlajših na posebnem vozu. Prireditev je otvorilo svira-nje fanfar. Nato je mala deklica dekia-mirala pesem. Sledilo je petje, nakar je Ortsbauernflihrer Lesiak izročil lepo izdelano krono žetve Ortsgruppenfuhrer-ju, Ortsgruppenfuhrer Zamollo se je zahvalil za v redu spravljeno letošnjo žetev ter se spomnil vojakov na frontah. S počastitvijo Fuhrer-ja se je lepa prireditev zaključila. — Tudi kraji Hohlen-stein, Mahrenberg, Pragerhof, Lorenzen a. B., Pulsgau, Ranzenberg, Waehsen-berg, Gonobitz, Schober in Weilenstein v okrožju Marburg-Land so priredili dostojne zahvalne dneve za dobro spravljeno žetev. Na ta način je Spodnja štajerska na dostojen način proslavila ta nemški običaj zahvale za uspelo spravljene kmetijske pridelke.
*	Rann se pripravlja za prireditev Kreistag-a ali krožnega dne, ki se vrši v soboto in v nedeljo, dne 17. in 18. oktobra v Rann-u za okrožje Rann. Veleshod, ki bo zaključil niz okrožnih dnevov širom Spodnje štajerske, bo kakor vsi prejšnji, brezdvomno najbolje uspel. Mesto Rann se pripravlja za dostojen sprejem mnogoštevilnih udeležencev.
*	Mestno knjižnico so otvorili v Mar-burg-u. Nahaja se v prvem nadstropju gledališkega poslopja ter razpolaga s 5000 knjig.
*	Otroške Igrače se bodo prodajale samo na predloženo otročjo oblačilno nakaznico. Tako je odredil Reichswirt-schaftsminister, da bi se na ta način razpoložljive igrače bolj enakomerno in pravilno razdelilo. Tozadevna navodila bodo izšla potom pristojnih organizacij za vse kraje.
*	V Cilli-ju se je vršil nedavno shod, katerega so se udeležili župani in Ortsgruppenfuhrer-ji iz okrožja. Poročal je Kreisfiihrer Dorfmeister ter izdal navodila za bodoče delovanje.
*	NSDAP na Gorenjskem. Kakor poročajo listi, je bil 11. oktober v Klagen-furtu in po vsej Koroški v znamenju zmagovitega plebiscita leta 1920. Med drugim se je vršil v deželnem dvorcu generalni apel, pri katerem se je Gaulei-ter dr. Rainer spomnil vseh padlih v prvem revolucijakem uporu oziroma v osvobodilnih bojih Koroške, obenem pa je tudi podal poročilo o delovanju NSDAP v svojem območju. Kot nov ukrep za Gorenjsko, je napovedal Gauleiter ustanovitev strankine organizacije z veljavnostjo od 10. oktobra. Svoja izvajanja je končal Gauleiter z ugotovitvijo, da se nacionalsocialistična Koroška ne bo dala od nikogar nadkriliti, kar se tiče izpolnjevanja dolžnosti in zvestobe do Fiih-rerja in Reicha.
*	Justifikacija veleizdajaloev. Tiskovni urad ljudskega sodišča poroča: Ljudsko sodišče je 401etnega Kari Drews-a in 401etnega Franz W e i B-a, oba iz Graz^a, obsodilo radi pripravljanja ve-
leizdaje na smrt. Oba obsojenca sta bila usmrčena 7. oktobra. Kadi istega de-likta so bili na smrt obsojeni in istega dne usmrčeni: 301etni Franz Krepek iz Tregista, 421etni Franz P a j k iz Barenbach-a, 381etni Viktor S u p p a n iz Koflach-a, 331etni Johann T r i p o 11 iz Untergraben-a, 411etni Julius G e 1 -1 i n e k iz Puchbach-a in 401etni Johann U n g e r iz Arnstein-a. Obsojenci so kot komunisti veleizdajniško rovarili proti Reichu.
*	Nove odredbe in določbe. 99. številka odreabenega in uradnega lista (Verord-nungs- und Amtsblatt des Chefs der Zi-vilverwaltung in der Untersteiermark) prinaša v svoji izdaji z dne 9. oktobra J942, 13 določb, odredb, razglasov itd. 1. Tretji razglas' o pregledu za vojaško službo na Spodnjem štajerskem. 2. Odredbo o potnih listih in izkazih. 3. Drugo odredbo o spremembi odredbe k uvedbi v Reich-u veljavnih predpisov o cestnem prometu na Spodnjem štajerskem. 4. Odredbo o zaščiti mladine. 5. Odredbo k osiguranju krušnega žita in k urejevanju cen žitu. 6. Določbo o pristojbinah za ogled klavne živine in mesa izven javnih klavnic, 7. Določbo k novemu redu gospodarjenja s kovinami. 8. Določbo na področju gospodarstva z žitom. 9. Določbo o ureditvi razdeljevalnice klavne živine v Cilli-ju. 10. Določbo o ureditvi oddaje spodnještajerskega hmelja, pridelka od leta 1942. 11. Določbo o uvedbi oddajnih premij na Spodnjem štajerskem. 12. Določbo na področju vrtnarskega gospodarstva. 13. Neki popravek.
*	židovski mešanci ne morejo v glavne, srednje in višje šole. Reichserzieh-ungsminister je svoj odlok od julija spo-polnil ter odpravil vse dvome o sprejemu židovskih mešancev v glavne, srednje in višje šole. S početkom šolskega leta 1942/43. je vsak sprejem takih mešancev prve stopnje v imenovane šole prepovedan. V ministrskem odloku je podčrtano, da se v tem pogledu ne sme delati nikak-šnih izjem.
*	Kakšna bo letošnja zima? Preroki, ki se spoznajo na vreme in ga z večjo ali manjšo sigurnostjo t;udi napovedujejo, so za letošnjo zimo našli znake, ki govorijo, da bomo letos imeli več ali manj normalno zimo, ki ne bo ne prehuda in tudi ne preveč nežna.
*	Iz province Ljubljana. Iz dnevnika »Tagespost« posnemamo, da je te dni proslavil 901etnico svojega življenja znani senijor kranjskih botanikov, profesor Alfons Pavlin. Jubilant se je rodil na gradu Turn a. Hart pri Gurkfeld-u. Študiral je v Graz-u naravoslovje. Služboval je ves čas v Ljubljani na gimnaziji, kjer je kot ravnatelj celih 45 let vodil botanični vrt.
*	4501etnica odkritja Amerike. 12. oktobra je minulo 450 let, odkar je Krištof Kolumb prvič stopil na ameriško celino.
*	11.700 taksijev so morali v New Yorku vzeti iz prometa vsled pomanjkanja gume in bencina. Vojna je potemtakem že vrgla svoje sence na desetmili-jonsko mesto.
*	železniški promet v Burmi je zopet normalen. Kakor poročajo iz Ranguna, so že vse porušene železniške naprave v Burmi zopet popravljene. Promet se razvija normalno na vseh burmeških progah.
*	Institut za raziskovanja umetnega vlakna so ustanovili v Miinchen-n, Zavod se nahaja na tehniški visoki Soli in je s svojim delovanjem že začel.
*	Planina Kozara očiščena. V severnem delu Bosne, med rekami Sava, Una in Vrbas leži planina Kozara, veliko področje pragozdov, 35 km dolžine. V tem močvirnatem neprehodnem predelu, polnem klancev, jarkov in globeli ter obda-nem z nižinami zamočvirjenih rek, se je umaknila takozvana »prva ljudstvo osvobodilna armada«, da bi nemškim in hrvatskim četam, ki so si stavile nalogo, da jo uničijo, prožila zadnji obupni odpor, četniki, sestavljeni iz vseh mogočih balkanskih pastirjev, so se predajali v skupinah po 30 do 50 mož. Dezerterji so prihajali in si z izdajanjem četniških položajev in zbirališč reševali življenje. Po raznih strugah, koritih in klancih ter za velikimi skalami se je našlo 127 mrtvih, kot nem dokaz tridnevnega boja v teh gozdovih. Tako poroča poseben dopisnik iz Zagreba dnevniku »Tagespost« v Graz. Iz nekega vojnega poročila, ki so ga izdale vojaške oblasti o teh bojih za Ko-zaro, pa posnemamo sledeče: »Cetnike so za njihove napade morale vedno ženske navdušiti in jih z divjim kričanjem pognati v napad. Če je pri tem šlo za oborožene babure, ki so v bojih sodelovale, ali za zakonske žene teh pastirjev, ki so sanjale o ustanovitvi ljudske države, ali za mestne dame, ki so se pridružile tolpam ali pa so jih tolpe zavlekle v svojo sredino, ni bilo važno pri prvih obnovitvenih delih. Bolj važno in pereče je, da se razpršene skupine kmetov, ki so sedaj rešene svojih mučilcev iz pragozda, spravi zopet na svoje domove ter jim, v kolikor se še da, reši živino, ki je razpršena in razgubljena po gozdovih. Potem je pa treba še preiskati zaklonišča in utrdbe upornikov, da se pobere municijo, orožje in materijal, ki se še tam okrog nahaja. Begunci, ki so se predali, nudijo pri spravljanju in iskanju vsega tega dobro pomoč. Glavni stan teh tolp se je nahajal v treh oddelkih na treh višinah s telefonsko zvezo medsebojno povezan. Na enem samem bojišču se je našlo 18 centov fižola, 2 centa masti, 30 centov koruze, 20 centov pšenice, civilnih oblek za 300 moških, 15 koles, 9 sodov bencina, več sodov karbida, tiskarniški stroj za tiskanje, razmnoževalne aparate, kup kumo-nističnih letakov, papir itd. Za »dame« pa seveda ni manjkalo barvil za lišpanje ustnic, pudra, nogavic ter intimnega perila. Za udobnost »poveljnika« se je pripravljala gradnja hiše. Celi arzenal omar, miz, stolov itd. je stal tam okrog v dokaz velikih načrtov drznega lopovstva. Vse te stvari so po izjavah beguncev bile last prebivalstva vasi in trgov od blizu in daleč in so si jih četniki s silo prisvojili.
*	Anglija naj bi dobavila sovjetom zimsko kožuhovino. Značilno za težaven položaj, v katerem se nahajajo sovjeti, je dejstvo, da so boljševiki zaprosili Angleže, naj jim dobavijo za to zimo potrebno kožuhovino. To je tem značilneje, ker je znano, da je Sibirija raj kožuho-"vinarstva. V Angliji in v dominijonih so napravili zbirko kožuhovine za bolj-ševike, in sicer pod pokroviteljstvom gospe Churchillove, ki je dejala nekemu zastopniku lista »Daily Sketch« sledeče: »Odprema kožuhovina nam dela največje težave. Vsaka ladja dobi samo zelo majhno breme kožuhovine, da izguba »pričo potapljanja ladij ne bi bila tako velika.« Kakor je že omenjeno v uvodniku, so boljševiki tudi v tem pogledu navezani zgolj na angleške obljube in na prazno besedičenje.
*	Slaba reakcija Anglije in Zedinjenili držav na Fiihrer-jev govor. Kakor običajno, sta tudi na zadnji Fiihrer-jev go-vor odgovorila oba voditelja sovražnih ve. lesil. Churchill je za svoj govor izbral mesto Edinburg, kjer je svojim poslušalcem po stari navadi serviral znane fraz« o končni zmagi, ki bo po njegovem mnenju angleška. To pesem poje Churchill Angležem že leta in leta ter je gotovo prepričan, da mu bodo končno vse to verjeli. Pri vsem tem je pa seveda moral priznati, da je najbolj resen problem za-veznikov podmorniška vojna, ki jo vodi Nemčija. »Nafarbal« je pa poslušalce z ugotovitvijo, da so zavezniki zadnja dva meseca zgradili več ladjevja, kakor jim ga je sovražnik potopil. — Roosevelt je pa v svojem govoru sanjaril o nekih pripravah za drugo fronto, ki so baje v teku. Kedaj in kje in kako bi se naj t« zgodilo, seveda ni povedal. — »Bratranca« to in onstran oceana si lahko kar eden drugemu čestitata k tako uspelim sve-tovno-političnim govorom, ki ne vsebujejo ničesar stvarnega, ker bodo želje o drugi fronti itd. ostale samo pri sanjah.
*	Notranji položaj Madžarske. O naslovni temi je govoril državni tajnik Barczay ter je med drugim omenil notranje sovražnike, češ, da ima Madžarska okrog en milijon Židov, ki hočejo za vsako ceno povzročati nezaupanje, paniko in neslogo. Razen tega je še nekaj takih, ki si še niso na jasnem, da živijo v totalni vojni in še vedno tehtajo, če se bo vojna končala z nemško ali angleško zmago. To so izdajalci naroda. Za Madžarsko je možna samo ena zmaga, zmaga sil osi ter na njihovi strani zmaga Madžarske. Zoper izdajalce naroda se bo postopalo kakor zoper veleizdajalce. O prehranjevalni politiki je pa govoril državni tajnik prehranjevalnega ministrstva, Jurszek, ki je najavil, da bo vlada v kratkem izdala odredbo, po kateri se bo tihotapce z živili lahko kaznovalo i zaplembo celotnega premoženja.
*	Italija in Bolgarija sta pretekli torek podpisali v Sofiji besedilo posebne italo-bolgarske kulturne pogodbe.
*	Smuts v službi židovstva. Pretek» četrtek je izrazil južnoafriški ministrski predsednik Smuts upanje, »da bo sedanja svetovna kriza uresničila cijonsko zamisel«. V neki brzojavki, naslovljeni na kongres ameriške cijonistične organizacije, je Smuts zapisal te-le besede: »Stabilni povojni red mora prinesti Židom svobodo in enakost« ...
*	300 rudnikov zlata so zaprU v Zedl-njenlh državah. Ameriški odbor za vojno produkcijo je odredil zatvoritev 300 največjih rudnikov zlata, da bi na ta način pridobili delavce za rudnike bakra i» drugih, za vojskovanje važnih rudnin.
*	Madžarski bojevniki dobijo židovska posestva, židovska posestva, ki jih mislijo razlastiti po vsej Madžarski, bo podedoval red madžarskih junakov. Ta posestva bodo prejeli najodličnejši borci iz svetovne in tudi iz sedanje vojne. Kakor znano, je ustanovil ta red junakom sam državni upravitelj ali regent Hor-thy.
*	Rio« ne bo obiskal Washington. Či*
lenski državni predsednik Je nameraval 15. oktobra obiskati ameriškega prezl-denta Roosevelta. Nenadoma pa Je nastalo med republiko čile in med Zedlnje-nimi državami nesoglasje, ki ga je zakrivil s svojimi blebetavimi izjavami državni tajnik Summer Welles. Rios sedaj ne misli obiskati Roosevelta-.
*	Roosevelt ln Churchill v kopalnih
kadih. Po poročilih ameriških listov, ki črpajo svoje vire od najintimnejših prijatelje^ predsednika Roosevelta, ima Roosevelt najboljše zamisleke in ideje zjutraj, ko zleze v kopalno kad. Torej najbolj duhoviti in genijalni ukrepi, ki jih izdaja Roosevelt kot predsednik Zedinje-»ih držav in vrhovni poveljnik ameriške oborožene sile, se porodijo v Roosevelto-vi glavi zjutraj, ko se v kopalni kadi kopa in umiva. — Njegov »bratranec«, zaveznik, sobojevnik, tovariš in predsednik angleške vlade, Winston Churchill, s katerim se je dogovoril, da bosta porazila Nemčijo, se tudi kopa v kopalni kadi. Tudi on ima pri takem kopanju najboljše misli, ki jih potem realizira. Znano je celo, da radi tega med vsakim kopanjem kliče svojo privatno tajnico v kopalnico, ki mora prinesti beležnico, da popiše in zabeleži vse Churchillove globoko zamišljene načrte, ki liki električne sile švigajo iz njegove velike glave, ki je pravcati »duševni rezervar«.
*	Willkie je političen bebec. Veliki ameriški list »Chicago Tribune« je nedavno objavil o Willkie-jevem potovanju v London, Moskvo in Cungking oster članek, v katerem piše med drugim: »Rooseveltu je treba izraziti sožalje, ker ga je Willkie povsod samo blamiral in spravljal v zadrego. Prekipevajoči Willkie je napravil poljubovanje punčk za izvozni predmet. V Angliji je poljuboval barska dekleta, v Sovjetiji neko plesalko, v Cungkingu pa neko malo kitajsko deklico. On nadaljuje svojo neodgovorno pot ter izjavlja, da še enkrat lahko govori tako, kakor mu je zrasel gobec.« — To je opis velikega politika, ki je prt zadnjih predsedniških volitvah na republikanski listi kandidiral za predsednika Zedinje-nih držav. Kot poseben pooblaščenec in zaupnik sedanjega predsednika Roosevelta je potoval v važnih diplomatičn;h misijah po Londonu, Moskvi in Cungkingu, kjer je zastopnikom tiska dajal izjave, ki so pokazale, da gre za političnega analfabeta. Da je pri teh priložnostih iskal zabave, razvedrila in izživljanja s tamkajšnjimi lahkoživimi ženskami, se ni tuditi. Saj ga Amerikanci poznajo kot lahkoživega ptiča. In če je na državne stroške po zraku potoval iz Amerike v Evropo in Azijo, bi ne bil- Amerikanec, ako bi ne izkoristil priložnosti ter si privoščil ljubezni evropskih in azijskih deklet. Takšni so ameriški politiki in državniki!
*	Stalin je odlikoval svojega poslanika pri londonski vladi, Žida Ivana Majskega z redom Lenina, ki je najvišje sovjetsko odličje. Odlikovancu je obrazlo-teno, da si je Majski za svojo domovino «tekel velike zasluge. V čem obstojijo te velike zasluge, ni popolnoma jasno. Naloga Majskega je bila, da bi Angleže »pravil do izdatnega podpiranja Sovjetov v sedanji vojni in sicer ne samo z dobavo materijala, temveč tudi z otvoritvijo druge fronte. Kakor celi svet ve, ni Majski od angleške vlade dosegel ne prvega in ne drugega. Edini uspeh, ki ga lahko knjiži v svoje dobro, je, da se je po Angliji zopet lahko razgibal domač komunizem in da so komunisti tudi pri ingleški aristokraciji ter na samem dvoru postali nekakšni njihovih salonov in pojedin dostojni in vredni gostje. Najbrž bo sedaj tudi kralj Anglije odlikoval Majskega. V poštev pride seveda samo naj-Vijji angleški red »hlačne podvezice«.
*	Stalin Je odpravil politične komisarje pri armadi. Taka poročila prihajajo
iz Moskve. V resnici je pa zadeva nekoliko drugačna. Politični komisarji postanejo pri posameznih polkih takozvani »politični častniški namestniki« ter dobijo vojaški čin. Njihove pravice pa ostanejo neomejene. Gre zgolj- za notranjepolitičen manever varanja. Stalin ne želi, da bi neuspehi sovjetske vojske padli na rame stranke in njemh eksponentov kot političnih komisarjev pri poedinih formacijah, temveč da se poraze, umike in vse ostale vojaške polomije knjiži na račun in v breme vojaškim poveljnikom.
*	Grof Ciano o politiki Italije. Italijanski zunanji mnister Ciano je v časopisu »Berlin-ROM-Tokio« objavil članek o fašistični zunanji politiki, ki vodi sedaj že 20 let usodo Italije. Pisec gre v svojih izvajanjih do versaillske mirovne pogodbe in mirovne konference v Parizu, na katerih ni Italija dosegla drugega, kakor razočaranja, ker so zavezniki njo kot zaveznika izločili od razdelitve surovin. Da stoji danes Italija ob strani Nemčije, tako piše Ciano, je dejstvo, ki sloni na programu fašistične stranke. Mussolini sploh ni mogel drugače postopati, kakor je postopal leta 1940., ako je hotel Italiji zavarovati položaj, ki ji po zemljepisni legi in njeni moči pripada.
*	Klavern položaj sovjetskega brodov-ja v Črnem morju. Dogodki na kavkaški fronti vznemirjajo sedaj tudi že angleški tisk. Tako prihaja list »Daily Mail« do zaključka, da sovjetske vojne ladje v Črnem morju nimajo več nikakega oporišča, pa tudi ne možnosti za popravila. Tuapse in Batum sta dve luki, zgrajeni zgolj za tovorjenje nafte in petroleja, ne moreta pa sprejeti tako velike vojne ladje kot je »Pariskaja Komuna« s svojimi 23.000 tonami. Sovjetske ladje morajo križariti brez pravega cilja po odprtem morju, kar jim bodo pa še bolj otežko-čali zimski viharji, istotako pa tudi podmornice in torpedna letala. Internacija te mornarice v Turčiji ne pride v Došt«" ker Sovjetija ne bo hotela izgubiti svoje bojne sile. Tako ne preostane nič drugega kot nasvet, te ladje potopiti, kar pa v Kremi ju gotovo ne bo dvignilo navdušenja za London.
*	Brazilija trpi ogromno pomanjkanje v pogledu dobave premoga. Po poročilih, ki so prišla preko švedske, so na železniški progi, ki vodi V San Paolo, uvedli bombaž kot gorilno snov za kurjavo lokomotiv.
*	Vsakdo lahko postane oficir. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je izdalo odredbo sledeče vsebine: »V nacionalso-cialistični oboroženi sili nosi vsak vojak maršalsko palico v svojem tornistru! To načelo, ki ga je Fiihrer v svojem zadnjem velikem govoru v Sportpalast-u objavil, Je živo v oboroženi sili. Danes stojijo mladi Nemci kot oficirji in voditelji zaupanih jim vojakov na vseh frontah, brez ozira na pokoljenje, izbrani na podlagi svojih osebnosti in izkazanosti ter so nosilci najvišjih odlikovanj za hrabrost. Uporabljajoč to načelo in spopolnjujoč dosedanja določila objavlja vrhovno poveljstvo oborožene sile, da se bo odslej takoj v vse tri dele oborožene sile sprejemalo vse mlade Nemce, ki se prijavijo kot ponudniki za aktiven oficirski poklic. Zaključno spričevalo ali obisk kake gotove šole ni potreben. Za oficirske poklice, ki zahtevajo študij (sanitetni, veterinarski itd.), sledijo posebna določila. Predpogoji za sprejem v aktivno oficirsko službo so: vrednost ali dostojnost za oboroženo silo, pripravljenost, služiti na-
cionalsocialistični Nemčiji in njenemu Fiihrer-ju, idealizem za oficirski poklic, odlične značajne lastnosti, nadarjenost za vodilno osebnost, sprejemne in razvojne duševne zmožnosti, telesna sposobnost ter arijska čistokrvnost«. — Bodoči rok za sprejeme je: za armado: 1. februarja 1943 in 1. julija 1943; za letalstvo: 1. marca 1943 in 1. julija 1943; za vojno mornarico: 1. decembra 1942 in 1. julija 1943. Javijo naj se rojstni letniki 1925 in starejši takoj, rojstni letnik 1926 pa najpozneje do 1. aprila 1943.
*	Anglija tudi v Ameriki ne uživa ni-kakšnega dobrega ugleda več. Angleški tednik »World Digest« je objavil članek pod naslovom: »Kaj mislijo Amerikanci o Angležih«. V tem sestavku čitamo med drugim: »Ravno človek ceste opazi v ta-kozvanih vojnih naporih Velike Britanije nič drugega kakor vrsto vojnih pohodov, ki jih izvojujejo Avstralci e ameriškim materijalom za Anglijo. Celo v britanskem letalstvu je po ugotovitvah Zedi-njenih držav Severne Amerike večina vojakov jz čet imperija ter velik del letal ameriškega izdelka. Nekdanji dober ugled Anglije je v Ameriki izginil. Razen tega ima ameriška javnost utis, da Anglija ne vzdrži več vseh udarcev, k» jih dobiva od svojih nasprotnikov. Nastaja že vprašanje, če ima Anglija sploh še kakšno bodočnost. Z vso resnostjo se govori, da bo Anglija po vojni svoje prebivalce preselila v Kanado ter prenehala biti središnica imperija.« — Kakor je iz povedanega razvidno, se že tudi v nekaterih angleških glavah svita. Začeli so gledati na vojni položaj tako, kakoršen je v stvarnosti.
*	V rep se je ugriznil lev, ki je bil ponos in kras živalskega vrta v Aalborgu. Ko so čuvaji to opazili, je manjkal že velik kos repa. Bolečine so nato leva spravile v blaznost, nakar so ga morali ustreliti.
*	V češko-moravskem protektoratu so razpustili češko-pravoslavno cerkev. Premoženje se je zaplenilo. Gre za sekto, ki je štela kakih 500.000 vernikov in se je porodila iz brezverskega gibanja po svetovni vojni. V političnem pogledu je stala najbližje dr. Benešu.
*	Takšna je mladina v demokratični Angliji. Londonski časopis »Daily Herald« piše: »Ogromno število mladih deklet od 13 do 16 let se brez vsakega obotavljanja meče Amerikancem, Kanadcem in drugim prekomorskim vojakom v naročje. To se dogaja v takem obsegu, da je vodja policije v Bristolu bil prisiljen posvetovati se s sodniki, policijskimi uradniki in duhovniki o ukrepih zoper to zanemarjenost in pokvarjenost mladih angleških deklet. Bolezenske nevarnosti delajo v zvezi s tem najresnejše skrbi velikobritanskim poveljstvom.« V nadaljnjih izvajanjih omenja imenovani list, da se razen tega angleško mladino tudi ne-čuveno izkorišča kot delovno silo. Otrpel izpod 16 let morajo po 14 do 15 ur dnevno delati po raznih delavnicah. — Taksno živlienje ima angleška mladina. Kliub temu, da angleški plutokratski mogočneži nočejo in tudi niso v stanu, da bi te razmere izboljšali, govorijo in piSejo. da bodo po porazu Nemčije nemškim roditeljem pobrali vso mladino, jo odvedli v Anglijo ter tam vzgojili, da ne bi Nenjcl svojih otrok vzgajali v vojaškem in na-cionalsocialističnem duhu. Nemška oborožena sila, ki bo v tej vojni spregovorila zadnjo besedo, bo seveda vse te želje in sanje zločinskih demokratov pokopala.


* Spremembe v vladi neodvisne države Hrvatske. V Zagrebu je peglavnik dr: Ante Pavelič preobrazil dosedanjo vlado. Za notranjega ministra je imenoval dosedanjega izrednega poslanika v zunanjem uradu in bivšega generalnega konzula v Belgradu, dr. Mičiča. Pravosodni minister je postal dosedanji notranji minister dr. Artukovič. Ministrstvo za prosveto je prevzel dosedanji državni tajnik naučnega ministrstva, dr. Mile Starčevič. Profesor dr. Balen, ki je doslej vodil civilni kabinet, je postal minister narodnega gospodarstva. Dosedanji zastopnik ministrskega predsednika, dr. Kulenovič, zunanji minister dr, Lorko-vič, prometni minister dr. Bešlagič in finančni minister dr. Košak, so ostali na svojih položajih. Vojno ministrstvo ostane za enkrat nezasedeno. Hkrati je dosedanji minister pravosodja, dr. Puk, postal predsednik državnega sveta v činu ministra. Pri tej priložnosti se je število ministrstev od 12 znižalo na 8.
*	Ameriški izumi tajnega orožja. Po nevtralnih poročilih posnemamo, da se je v Zedinjenih državah Severne Amerike nedavno sestal leta 1940. sestavljen »Odbor štirinajstih mož severoameriških izumiteljev«, da je preštudiral in razpravljal o mnogih predlogih in izumih, ki jih je ameriško ljudstvo od začetka vojne stavilo za dosego ameriške zmage. Sejno poročilo je zabeležilo sprejem 68.000 raznih načrtov, zamislekov, vzpodbud in iznajdb, ki bodo Zedinjenim državam omogočile zmago. — Poznavalcem ameriškega ljudstva in razmer ni potrebno mnogo razlage, da so vsi ti predlogi in izumi čisto navadne otročarije, ki jih ni vzeti resno. Amerikanci nimajo namreč o vojaških zadevah ne samo nikakšnega izkustva, temveč tudi nikakšnega znanja. Željni in vajeni živeti v senzacijah, so sedaj sestavili in izumili 68.000 vrst novega orožja ali načina vojskovanja in smo lahko prepričani, da ni niti enega predloga ali izuma vmes, ki bi se ga morebiti lahko vzelo resno ter izkoristilo. Zmaga, ki jo mislijo Amerikanci dobo-jevati na podlagi svojih 68.000 novih iznajdb, bo izgledala tako, kakor je izgledala njihova zmaga pri Pearl Harbour-iu, kjer so jih Japonci popolnoma porazili.
*	Ameriška filmska industrija občuti vojno. Švedski dopisniki prinašajo iz znanega ameriškega filmskega mesta Hollywood poročila, da je konec sijaju in eleganci v tej filmski metropoli, ki je bila nekoč vodilna v filmski industriji, časi, ko se ni vprašalo, kaj stane to ali ono, so minuli. Danes primanjkuje lesa, kovin, barv, oblačil, svetilk in lepotičnih preparatov. Nekaterih stvari sploh ni več dobiti ali pa samo v omejenih količinah. Posebno se mora štediti s surovimi filmi. Po filmskih laboratorjih pa primanjkuje Beveda tudi fotografbv, tehnikov in kemikov. Izdelki filmov so vedno slabši ter so že jasno vidni znaki, da se ameriška filmska industrija v Hollywood-u . radi vojne bliža krizi, ki bo že prihodnje leto postala ne samo vidna, temveč tudi nad vsa občutna.
*	Žid je vedno in povsod enak. V Helsinkih na Finskem teče pred sodiščem velik proces proti 12 židovskim trgovcem radi špekulacije s tekstilnim blagom. Kri-vonosi paraziti so namreč od leta 1941. kljub vsem določilom o racionalizaciji in prijavni obveznosti skrivali velike kolt-čine tekstilnega blaga pred državno kontrolo ter ga prodajali po nezaslišno visokih oderuških cenah. Prva sodna razprava Je ugotovila, da so v afero zapletene
tudi še druge osebe, kar je dalo povod za odgdditev, da se obtožnica razširi še na novo odkrite sokrivce. Finska javnost z največjo pozornostjo zasleduje razvoj preiskave. Saj sedijo na obtožni klopi židje, ki so mrežo svojih umazanij predli po vseh mestih Finske in ker gre za hudodelstva zoper oskrbovanje finskega naroda v vojnem času ter za ogromne dobičke, ki so jih ti sleparji izvlekli iz ubogega finskega naroda.
* Važnost mesta Stalin grad. Zanimalo bo slišati, zakaj se za Stalingrad na obeh straneh bijejo najhujše borbe. Kakor smo v našem listu že poročali, gre za veliko industrijsko mesto z oboroževalno in razno drugo industrijo, ki šteje okrog 450 tisoč prebivalcev. To je že samo po sebi iz vojaških pogledov važno. Bolj važno je pa še dejstvo, da leži Stalingrad ob loku reke Don 'in na takozvanem kolenu veletoka Volge, to je točka, kjer se reki Don in Volga približujeta in zopet v loku ena od druge oddaljita, mesto da bi se združili. Prva se steka in zliva v Kaspijsko, druga pa v Črno morje. Oba spodnja toka rek tvorita skupno nekakšen vodni jarek v obliki loka med Črnim in Kaspiškim morjem. V bojih gre predvsem za prehod in obvladanje tega vodnega jarka., ki pri današnji moderni vojni tehniki ni nepremagljiv, ki mu pa prostrano mesto Stalingrad tvori čisto naraven most, kar je eminentne važnosti. To pa še ni vse. Mesto Stalingrad je kot prometno križišče med severom in jugom tako važnega in velikega pomena, da se to na kratko sploh ne da popisati. Stalingrad obvlada namreč nekdanjo staro strategično važno cesto med severom in jugom ter železniško progo in ladijski promet. Druga proga, ki veže Kavkaz in Moskvo teče nedaleč Stalingrada. Prva preko Voroneša in Rostova, je sicer že davno v naših rokah, druga pa prekinjena. Mimo Stalingrada pa teče tudi največja reka Evrope in Sovjetije, Volga, ki zaznamuje največji rečni ladijski promet na našem kontinentu. Njena širina znaša pri tamkajšnjem pristanišču kakih osem kilometrov. Po tej vodni poti se že od nekdaj prevozi mnogo blaga. V današnji vojni je pa ta pot zelo važna za prevoz oljnatih produktov iz vrelcev pri Baku ter rafinerij pri Astrabanu proti severu ter seveda tudi za prevoz raznega drugega blaga in materijala od Kaspiškega morja in obratno. Ta pot je sedaj po nemških četah ne samo ogrožena, temveč najbrže že tudi v veliki meri, če že ne celotno prekinjena. Torej strategično, prehodno in prometno važnost nudi posest Stalingrada. Zato pa gredo napori obeh bojujočih se front v izmere, ki nad-kriljujejo boje in obleganje same vele-trdnjave Sevastopol. Stalingrad tvori torej nekakšen zapah med severnim in južnim delom Sovjetije. V bojih gre za trdnjavo, prometen most m oboroževalno središčnico.
* »Frančiške« je pogoltnil. Neki 17-letni črkostavski vajenec v Budimpešti se je smrtno zaljubil v hčerko svojega učnega gospodarja, ne da bi bilo izgleda za enak odmev. Obupal je ter sklenil izvršiti samomor. V to srvrho je iz najlepše pisave in najbolj čednih črk, ki jih je našel v tiskarni, postavil stav z besedo »Frančiška« ter ga nato pogoltnil. K sreči se je to še pravočasno opazilo. Fanta so oddali v bolnico, kjer so mu zdravniki operativnim potom iz želodca odstranili težko prebavljivo ime, postavljeno iz tiskarniskih svinčenih črk, ter mu rešili življenje. Ko se je prebvdil iz nar-
koze. se je znašel v naročju prave Frančiške, ki mu je zagotovila večno zvestobo.
*	Tako postopajo s civilnimi interni-ranci. Po poročilih iz Tokija, ki jih Ja-ponci črpajo iz izjav v domovino vrnjenih Japoncev, ki so živeli v Indiji, so v Indiji internirani japonski državljani po navodilih angleških oblasti izpostavljeni naravnost sramotnemu ravnanju, ki je v nasprotstvu z mednarodnim pravom. V nekem taborišču blizu Delhi-ja je ležalo 3000 japonskih državljanov v raztrgani!» šotorih na goli zemlji, oblečeni večinoma samo v svoje tropične obleke, v katerili so jih aretirali, in to v času, ko je bilo zelo hladno. Hrana, ki so jo dobivali, ni bila samo nezadostna, temveč tudi pokvarjena.
*	Starega železja jim primanjkuje. Po
vesteh, ki jih prinaša ameriško časopisje, je v Zedinjenih državah občutno pomanjkanje starega železa, ki je pri izdelavi jekla neobhodno potrebno. Vodja ameriškega vojno produkcijskega urada. Donald Nelson, opozarja Amerikance, da se bo v doglednem času podrlo vse stare mostove in železnice, da bodo jeklarne prišle do starega železja.
*	Bivši jugoslovanski knez-immestnik Pavle se nahaja v afriški pokrajini Kenya. Tako poročajo nemški listi iz Rima. Pavle pa ni morda političen begunec, kakor zatrjujejo z angleške strani, temveč političen ujetnik, ki stoji pod nadzorstvom.
*	Strah jih je pred sposobnostjo, hrabrostjo in disciplino nemških vojakov. Angleški časopis »Nineteenth Century« piše v nekem članku med drugim aledeče: »Sposobnost, hrabrost in disciplina uem-ških vojakov, mornarjev in letalcev ter disciplina in junaštvo nemškega naroda so največja ovira za angleško zmsgo«.
*	Kie je angleški ponos in anifHšk» tradicija? Tako se vprašuje japonski list »Tokio Schimbun« v svojem uvodniku ter pravi, da je angleški imperij danes že pravzaprav 49. država Zedinienih držav Severne Amerike, Winston Churchill p» zvest služabnik Roosevelta. Eden od seri-mero čudežev je, kako hitro je Velika Britanija padla na nižino vazalne države. Kanada se ne nahaja več pod angleškim vplivom, Avstralija in Nova Zelandija pa stojita na strani Zedinjenih držav. Akoravno Zedinjene države že snubijo Indijo, izgleda, da je Churchill zadovoljen tudi s tem.
*	Iz delovanja obalnih zaščitnih posadk v Newyorku. V glavnem stanu Eastern Defense Command v Newyork» so nedavno dobili poročilo o izkrcanj« sovražnih agentov na Long Island-u. Takoj so alarmirali mnogoštevilne obrambne čete, ki so zasedle svoje položaje ter hkrati razposlale oddelke, ki so morali iskati sovražne agente. To se je zgodil» zvečer, nakar so ob polnoči v glavnem stanu izdali sledeče bojno poročilo: »V noči na 16. september je neka patroia obalne zaščite našla na obali mali čoln ter poročala, da se je v bližini istega opazilo individij, ki je zbežal. Straža je na ubežnika streljala, ne da bi ga zadela Skupno s policijo so nato patrole nadaljeval* iskanje ubežnika, ki ga pa niso našle.«
*	Severna Irska pod policijsko kontrolo Amerikancev. Kakor poročajo iz Bel-fasta, se vrše po vsej Severni Irski Številne aretacije, ki jih izvajajo ameriški policijski agentje. Domača policija js praktično pod kontrolo Rooseveltove policije.
Poglavje o nemščini
Sjpodnještajcrci, učite se nemščine, spopolnjujte jezik, ki vam je potreben in vam nudi tudi koristi v materijalnem pogledu'! To vam polaga na srce in vest vsak, ki vam želi dobro; Pomislite samo nekoliko nazaj na čase, ko so naši spod-Jlještajerski fantje in možje odhajali preko oceanov s trebuhom za kruhom. Šli so v takozvani novi svet ali v Ameriko, še predno so se podali na pot, so ti ljudje že začeli s pripravami za uk angleščine. To je dalo povod, da so se založile in tiskale pomožne knjige, ki so kot učila pomagala našim izseljencem., da so se med vožnjo po morju in seveda tudi v novem svetu pridno učili jezika, ki so ga potrebovali, če so hoteli v novih deželah živeti in izhajati. Navadno so se Spodnještajerci, ki imajo, kakor smo že večkrat omenili, talent za druge jezike, tudi veliko lažje in hitreje naučili angleščine, španščine ali portugalščine, kakor izseljenci iz drugih evropskih dežel. Spodnještajerc ima dober spomin in bistro glavo ter se radi tega hitro privadi ilrugemu jeziku. Zadostuje samo, da ima za to namen, voljo in zanimanje.
Kakor je Spodnještajerc, ki je odšel v tujino, kjer govorijo druge jezike, bil med prvimi, ki so se poprijeli učenja in se tudi med prvimi naučil novih jezikov, tako je tudi danes Spodnještajerc z ozi-rom na pripadnost Spodnje štajerske v okviru Velike Nemčije v položaju, ki mu narekuje, ga sili in opominja in sicer vedno in povsod, da potrebuje obvladanje nemščine, katere se mora povsod in vedno posluževati. Spodnještajerc, ki je nekoč šel kot rudar v Westfalen, kjer je delal v rudnikih, se je poprijel nemščine iz koristoljubnih razlogov. Zavedal se je, da mu je znanje nemščine kot rudarju samo v korist, ker bo v službi in v zasebnem življenju veliko lažje izhajal, kakor pa, če je ne bi obvladal ter ne znal zasledovati dogodkov, ki se odigravajo okrog njega, človek, ki je kedaj koli živel v drugih zemljah, lahko potrdi, da je tisti, ki ne obvlada jezika dežele, v kateri živi, v dotični deželi tako dolgo po lastnih občutkih tujec, Cokler se ne nauči govorice dotične zemlje. Zato je pa res tudi malo ljudi, ki bi v takih okoliščinah ostali brez zanimanja za jezik dežele, v kateri živijo. Vsak človek pač hoče samemu sebi najbolje. Zato se tudi vsi prilagodijo ter trudijo, vživeti se v nove razmere ter naučiti se govorice in pisave jezika, ki je tam vodilen in običajen.
Napredno in kulturno ljudstvo i kakor so Spodnještajerci, se bo tudi odslej ravnalo po metodah, ki so se jih posluževali Spodnještajerci, ko so nekdaj odhajali v tuje dežele. Vrglo se bo na uk nemščine, <la se je priuči in v isti spopolni, v kolikor se to še ni zgodilo. Na razpolago so učni tečaji, ki jih prireja organizacija Steiriseher Heimatbund. Uk nemščine omogoča tudi jezikovni kotiček, ki ga v vsaki številki prinaša »štaierski Gospodar« in se lahko izreže. Najboljša in najuspešnejša priložnost je pa v posluževa-niu nemščine same. Kdor obvlada nekoliko nemščine, jo naj. ne ozirajoč se nri tem. če je popolnoma gladka in lepa, mirno uporablia. Govori nai ¡v nemškem jeziku. Kdor zna 100 nemških besed, se bo s posluževaniem istih v kratkem času naučil nadaljnjih i 00 itd. V tem tiči vse. Torej učite in spopolniujte se v nemškem ieiiku na ta način, da govorite nemščino.
Unsere wöchentliche Sprachecke
Belästige1) nicht unnötig«) den Arzt'). 1} Ne nadleguj 2) po nepotrebnem
5
Es ist durchaus nicht nötig-i), daß du mit jeder Kleinigkeit.r)) zum Arzt läufst»). Besonders?) .jetzt im Kriege«) haben sie soviel zu tun, um unsere Verwundeten^ zu heilen, daß du nur in dringendem«)) Fällen! l) die Ärzte um Ratia) fragen solltest.
Freilichis) sei auch wieder nicht nachlässige) und gehe rechtzeitig!») zum Doktor, wenn Du ernstlich«) krankiT) bist. Ein Menschi«), der immer glaubti9), krank zu sein, ist ein Hypochonder oder ein eingebildeter Kranker20).
Höre2i) wie die Ärzte solche Leute behandeln:
Zu einem reichen Mann wird mitten22) in der Nacht23) ein Arzt geholt. Der Arzt sieht sofort^ daß er es mit einem Mann zu tun hat, der um seine Gesundheit-^) allzu ängstlich'«) besorgt ist. Da nimmt sich der so rücksichtslos26) aus dem Bettes?) geholte Arzt vor, den eingebildeten Kranken einmal auf eine andere Art28) zu kurieren. Er zieht die Stirne29) in ernstes«) Faltensi), schüttet) den Kopf'3) und seufzt34): »Da kann ich nicht viel helfen. Haben Sie schon Ihr Testament gemacht?« »Nein, Herr Doktor.« »Dann lassen Sie schleu-nigst35) den Notar, den Bürgermeister und den Oberlehrer als Zeugen36) holen.«
Die drei Genannten«") werden nun auch aus dem Schlafs«) getrommelt;»)). Sie erscheinen. Der Arzt erklärte ihnen: »Der Herr da will sein Testament machen.« »Geht es denn schon aufs Letzte?« fragen die drei Männer verwun-dert40). Der eingebildete Kranke schrie4i): »Muß ich denn wirklich«) schon sterben«), Herr Doktor?« Der Doktor erwiderte44): »Ach nein, noch lange nicht. Es fehlt«) Ihnen ja kaum4«) etwas. Aber ich will nicht der einzige47) Esel48) sein, den Sie wegen nichts aus dem Bette geholt haben.«
Ausschneiden und aufheben!
8) zdravnik 4) potrebno
4)	potrebno
5)	malenkost «) teči 7) Zlasti 8) vojna ») ranjenci
10)	nujni
11)	slučaji 12) nasvet
13)	seveda
14)	zanikern 15) pravočasno is) resno 17) bolan
18) človek 19) misli
20)	namišljen bolnik
21)	poslušaj
22)	sredi
23)	noč
24)	zdravje 25) strahopeten
2«)	brezobziren
27)	postelja
28)	način
29)	čelo 30) resne si) gube
32)	zmajevati 33) glava 34) vzdibr'.
35)	čimprej
se)	priča
37)	imenovani
38)	spanje 3») zbobnati
4«)	začuden
41)	kričal 42) zares
43)	umreti
44)	odgovoril
45)	manjka 46) jedva
47)	edini
48)	osel.
Izreži in shrani!
*	Stalin je telefoniral s Churchillom ...
Argentinski večernik »Razon« je objavil zelo mično in zanimivo politično karikaturo, ki prikazuje Stalina in Churchilla sedeč ob njunih mizah pri telefoniranju. Medtem ko kaže Stalin divji obraz, je Churchill ves blažen v svojem navideznem optimizmu. Churchill vprašuje Stalina: »Ali nič ne opaziš, da ti hočem pomagati?« Stalin pa mu na to odgovarja: »Ti se motiš, jaz namreč nisem v Madagaskarju, temveč v Stalingradu«.
*	Ameriška oboroževalna produkcija ne odgovarja prvotnim načrtom. Kakor poroča londonski list »Financial News« v svoji številki z dne 8. oktobra, se je bavil ameriški poverjenik za ureditev mezd in plač, Metcalf Walling, v nekem govoru tudi z oboroževalno produkcijo. Ta produkcija — to je ugotovil Walling — ne odgovarja v zadnjem času kljub raznim optimističnim izjavam prvotnim načrtom. Primanjkuje namreč v velikem obsegu orodja, prav tako pa tudi surovin.
*	žilav odpor Franoozov na Madagaskarju. Iz Vichyja poročajo: Francoske čete na Madagaskarju se slej kot prej še vedno upirajo prodiranju Angležev. Severno od mesta Ambosidra se odigravajo od 10. oktobra dalje trdi boji. Fran-
coske čete branijo kljub pomanjkan.u materijala in kljub terenskim težavam vsako ped zemlje. Angleži so poskusili uničiti z letalskimi napadi par francoskih vzletišč. Pri tem so pa trčili ob silovit odpor francoskega posadnega moštva. Eno izmed angleških letal je bilo zbito in tako je posadka romala v francosko
ujetništvo.	.
*	Novo krvoprelitje Angležev v tadij-skem mestu Daka. Kakor poročajo iz New Delhija, je angleška policija v mestu Daka streljala preteklo nedeljo v množico, ki je demonstrirala za svobodo Indije. Pri tej priliki je bilo ubitih 34 otrok in nad sto jih je bilo ranjenih. 250 oseb je angleška policija aretirala
*	4,000.000 hlebov kruha je spekla v tej vojni neka pekarska četa nemške voj-' »ke Pri Stalingradu je spekla točno štiri-milijonski kruh. Na Poljskem jih je bilo 212.000, v Franciji 1,277.000 in sedaj ze 4,000.000. Za to ogromno množino kruha i'e uporabila četa 5000 ton moke in 50
ton soli.	. _
*	Bivši argentinski podpredsednik Koča umrl. Bivši argentinski podpredsednik Julio Roca je umrl pretekli četrtek v 70. letu svoje starosti. Pred dvema letoma je bil še nekaj časa zunanji minister v Castillovi vladi.
PK.-Aufn.: Kriegsberichter Heine (Wb.)
In Stalingrad
mußte, wie der OKW.-Bericht bekanntgab, der Feind nach schwerem Kampf weiteres Gelände aufgeben. Unser Bild: Sturmgeschütz dringt in die ausgestorben
wirkende Stadt ein.
Madagaskar
Iz vojnih poročil bo znano, da so Angleži na tem, da skupno s četami ubež-nega francoskega generala De Gaulle-ja zasedejo veliko francosko kolonijo Madagaskar. O tem petem največjem otoku na zemlji evo nekaj podatkov, ki bodo brezdvomno zanimali.
Madagaskar, ki mu tudi pravijo »otok divjih svinj«, loči kanal Mosambik od afriške celine in leži v Indijskem oceanu. Njegova dolžina znaša 1615 km pri največji širini od 550 km. Površina otoka meri 627.327 štirijaških kilometrov, na kateri živi okrog 5 milijonov ljudi. Od teh je kakšnih 60.000 Francozov, 4000 drugih Evropejcev, 12.000 Azijcev in Af-rikancev, 3000 mešancev, ostali so pa domačini. Med slednjimi je kakšen milijon plemena takozvanih Hovov.
Otok je po rudninah bolj malo pomemben in znan. Odkrilo se je zlato, srebro, baker, nikelj, svinec, žveplo, grafit, lignit, antimon, mangan, rudno sol, železo in žveplene Izvirke. Vse skupaj se pa bolj v skromnem obsegu pridobiva. Kmetijstvo obsega okrog 40.000 kvadratnih kilometrov obdelane zemlje in je polovica od tega v rokah domačinov, polovica pa v rokah Evropejcev. Glavni kmetijski pridelki so riž, sladkorna pesa, kava, amonijak, vanilija, razne začimbe in kavčuk.
Madagaskar je od leta 1897. francoska kolonija, ki je razdeljena na-21 provinc z 79 distrikti, vključno otokov Komoren itd. Na čelu uprave stoji generalni guverner. Kot svetovalci za proučavanje gospodarskih vprašanj mu stoji na razpolago delegacija, sestoječa iz 24 Francozov in 24 domačinov. Varnostne čete tvori kakih 10.000 mož, od katerih je 2500 Evropejcev. Vojna luka in trdnjava, ki je nekolikega strategičnega pomena, se imenuje Diego Suarez. Glavno mesto je Antananarivo, ki so ga, kakor smo svo-ječasno poročali, Angleži že zasedli.
Madagasi so ljudstvo, ki je izšlo iz samih mešanic. Predniki današnjih Ma-dagasov so bili Pigmejci, ki so že izumrli <n ki se jih izročila še spominjajo pod 'menom Kimozi, nadalje pleme Lakoka ter mešanica Vacimbov, ki so afriškega
porekla. Na severu in zahodu otoka je današnje prebivalstvo izšlo iz črnih Sa-kalavov ter iz naseljenih Hovov malajskega plemena.
Otok, ki je danes postal plen angleške požrešnosti, so v davni preteklosti Arabci imenovali otok lune. Obstoj te celine je bil že dolgo znan. Drugič so ga odkrili Portugalci leta 1506. Kakor večina takih dežel, je tudi Madagaskar neštetokrat menjal svojega gospodarja ali lastnika. Bil je že holandska, francoska, angleška in zopet francoska kolonija ali zaščitno ozemlje.
Glavna morska luka Tamatave ima razmeroma dobro razvit ladijski promet. Od tam se izvaža živino, meso, vanilij, riž, grafit, koruzo," kože, rafijo, kavo in sladkor in sicer večinoma v Francijo in njene kolonije, od koder pridejo v zamenjavo razni industrijski izdelki. Cestno omrežje je še zelo primitivno, železnic je malo, malo je pa tudi telefonskih in brzojavnih vodov.
Plačilna enota je srebrn kovanec od 5 frankov. V prometu so pa tudi bankovci po 5 do 100 frankov.
\
S
o H
«.»AM-D-IAMPE MIT DER DOPPEL^
j>	Besser für Dich — s besser für allel
t	Osrom • D - Lampen geben
t	dank der Osram-Doppel-
\	wende! ein Höchstmaß on
t	licht für den verbrauchten
i	Strom. Sie sorgen für
jj	wirtschaftliche
Stromausnutzung.
Strom wird meist mit Kohle erzeugt, mit der sparsam umgegangen werden muß.Verlangen Siedarum, wenn Glühlampen ausgewechselt werden müssen, stets Osram-D-lampeni
OSRAM-LAMPEN
S 7k£l£(M fir wenigefttvm/ g o,	T2S	^
'«AM-0-LAMPI MUT OER DOPPEL*
TO IN ONO
o Bambuti so najmanjše človeško pleme. Ti pritlikavci živijo v tistem delu pragozda osrednje-afriških Hylej, ki jih izsušava pritok veletoka Kongo, ki mu pravijo I turi. Tam vlada dnevna temperatura med 20 in 30 stopinjami skozi celo leto. Gozd je poln mokrote, ker so le redki dnevi, da ne bi deževalo. Gosta vodna para se nahaja posebno v jutranjih urah po gozdu, kar povzroča naravnost temo. Nekatere rastline sploh ne pridejo do razvoja. V tem izredno neprijetnem okolju so si ti pigmejci uredili svojo domovino. Bambuti se skrivajo pred vsakim sončnim žarkom, ker smatrajo, da so jim sončni žarki v breme in nadlego. Pleme bambutov je izredno male postave. Moški dosežejo povprečno 144, ženske pa 137 cm višine. To znači, da so bambuti z bušmani najmanjša človeška rasa na svetu, število Ituri-bambutov cenijo na 35.000 glav.
o črnci v Angliji. Odkar se ameriške čete črncev nahajajo v Angliji, imajo Angleži nov problem. Občinstvo razpravlja in piše c razmerju med angleškim prebivalstvom in črnci. Oholi Angleži so proti temu, da se črnopolti Amerikanci po raznih gostilnah in barih mešajo med Angleže ter z Angležinjami stopajo v lju-bavne in intimne odnose. List »Daily Herald« je o tem problemu nedavno pisal, da se je precej zaostril. Istočasno je sa-lisburiški škof v »Warminster Parish Magazine« najostrejše obsodil skupno življenje Angležev in črncev. Med drugim je napisal: »Pod nobenim pogojem se ne smejo mlada dekleta spoznavati z vojaki afrikanske krvi in se z njimi podajati na sprehode«.
o Civilizacija in njen razvoj. Kakor vemo, je še dandanes mnogo narodov in plemen, ki ne znajo ne čitati in ne pisati. Tudi naši davni predniki so bili v svojem času analfabeti. Izum knjigotis-ka je v tem pogledu mnogo doprinesel za pobijanje nepismenosti. Mirno lahko rečemo, da je knjigotisk ne samo pri nas, temveč tudi posebno na zapadu in v drugih delih našega ter ostalih kontinentov pomagal, da znajo danes ljudstva čitati in brati. Citanje in pisanje ni samo potrebno, da se človek v svojem življenju podpiše kadar in kjer se to zahteva, ln da prečita to, kar je podpisal. To znanje je za človeka v sedanjem času ravno tako nujno in važno, kakor sta človeku potrebna zdravje in moč za življenje. Pri vsakem koraku, pri vsaki kretnji, pri vsakem pogledu, z eno besedo, vedno in povsod je človeku potrebno, da zna 6i-tati in pisati. Citanje tvori tudi podlago za vsako posebno izobraževanje, kakor tudi za spopolnjevanje izobrazbe v splošnem. Pisanja in čitanja zmožni ljudje ne čitajo in ne pišejo samo, kadar se to od njih zahteva, temveč čitajo in pišejo, dokler živijo. Citanje knjig širi^obzorje, spo-polnjuje znanje itd. ter ie mnogim tudi v zabavo in razvedrilo. Moderni čas je razen knjig prinesel tudi časopise, ki se tiskajo, da bi ljudje zvedli, kaj in kako se odigrava življenje in kaj se vse dogaja po širnem svetu. V zadnjih 30 letih so Si časopisi, ki so nekdaj bili v bolj skromnem začetnem povoju, s pomočjo tehnike in napredka v splošnem tako spo-polnill, da so za mislečega človeka ne samo bolj zanimivi in važni kakor knjige, temveč tudi bolj potrebni. Človek, ki se je navadil, da stalno čita svoj list, najde v tem toliko zadovoljstva, da bi se menda lažje odpovedal zajutreku, kakor čitanja
svojega priljubljenega mu glasila. Temu se ni čuditi. Saj so danes časopisi tista vez med svetom in našim, stanovanjem, ki nam omogoča pojasnila in razlage o vseh važnih dogodkih v daljnih deželah, doma itd., ki bi jih brez časopisja nikdar ali pa šele po letih po kakšnih potnikih in pripovedovalcih izvedli. Tudi radio nam v celoti ne more nadomestiti časopisa. Civiliziran človek ne more izhajati brez či-tanja listov, ker bi drugače bil omejen in bi zaostajal za vsem, kar se na svetu dogaja. Tudi Spodnještajerc doma v ožji domovini ali v daljnjih krajih širom naše Velike Nemčije ima možnost, da čita svoj list. »Štajerski Gospodar«, ki izhaja tedensko, je glasilo Spodnještajercev in se ga lahko naroči pri prvem najbližjem poštnem uradu, kjer se hkrati položi tudi naročnino, ki je naravnost malenkostna. Naš list si vsestransko prizadeva, da svojim bralcem omogoča vsakotedenski pregled vseh najvažnejših dogodkov doma in po svetu. Naša skrb gre vedno za tem, da — kolikor je največ mogoče — vsakemu bralcu omogočimo najti v listu nekaj, kar ga zanima. Vsebina našega
tednika je vedno bogata in mnogostran-ska ter. nudi, našim bralcem .veliko več, kakor tistih par pfenigov, ki jih Izdajo za list. Bralcem, ki še ne obvladajo popolnoma npmščine, je-naš ;tedpi^ tudi .dov ber pripomoček za uk nemškega jezika.-Poseben jezikovni .kotiček prinaša v vsaki izdaji vsaj po eno ali dve kratki po-vestici, ki se jih lahko izreže in shrani za študiranje in učenje nemščine, čim večkrat se dotične učne tečaje prečita, tem več nemških besed ostane v jsralče-vi glavi. To je pot, ki vodi skupno s kon-verzacijo ali govorjenje do obvladanja nemščine. »Štajerski Gospodar« bo v svojih izdajah skrbel tudi za nekoliko .razvedrila, tako, da bodo tudi šaljivci, ki jih resno čtivo manj zanima, prišli na svoj račun. Naročajte in širite »Štajerskega Gospodarja«! Priporočajte naš list in oglašujte v njem. Učite se nemščine z brezplačnim tečajem, ki ga v svojem jezikovnem kotičku v vsaki številki prinaša tednik »Štajerski Gospodar«. Citajte naš tednik, ki vam omogoča korakati s časom ter vam spopolnjuje vašo duševno obzorje.
HleiMt Smeipee &
Jedes Wort koste: für Stellengesuch*!
Rpf. das fettgedruckte Wort 26 Rot. IUI Geld-, Realitätenverkehr. Briefwechsel u. Heirai 13 Rpf. das fettgedruckte Wort 40 Rpf. für alle übrigen Wor. anzeigen 10 Rpf. das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Oer Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben fe Wort, Kennwortgebühr bei Abholung der Angebole 35 Rpf. bei Zusendung durch Post oder Boten 70Rpf, Auskunlisgebühr für Anzeigen mit derr, Vermerk: „Aus-kunlt in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. - Anzeigen-Annahme-scfifuss: Donnerstag um 11 lihr. ..Kleine Anzeigen" werden nur gegen Vor-Einsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mincesf-vebühr tur eine Kleine Anzeige 1'~ «H
Verkaufsanzeigen (Oebraucluwaren) dürfen nui mehr mit Preisangabe veröffentlicht werden
Düngekalk
•aller Art waggonweise sofort lieferbar durch die Firma Anton Birgmayer, Marburg (Drau), Tecetthoffstraße 74, Tel. 21-97
1381-3
Kompl. Schlafzimmer
mit Einsatz und Matratzen um RM 1100 verkauft Ussar, Marburg, Luthergasse 9/1.
1450-3
■ hfällp Altpapier, Hadern, SclineL h h i a 11 g derabschnitle, Texlilabfälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160-4
Obstwildlinge SsT M ft ¡1
sucht. Zuschriften unter »Herbstwildlinge« an die Verwaltung.	1414-4
Wildkastanien S^t^t
Fernruf 26-23.	1412-4
Kaufe 3—4reihige guterhaltene
Harmonika
oder Konzertzither. Genaue -und ernste Anträge mit Preisangabe an: F. B. 7777, Pestlagernd Straußdörfel, Kr. Glatz, Nie-itrschlesien.	1439-4
Kauf.etlte ! einem Geschäfte in Marburg oder Umgebung sucht anständiger, jeder Arbeit gewachsener Mann Beschäftigung. Anträge unter »Kaufmannsberuf« an die Verw.
1449-5
Vor Einstellung von Arbeitskräften muß die Zustimmung de» inständigen Arbeitsamtes eingeholt werden
Freiwillige far den Wachdienst in den besetzten Gebieten, auch Pensionisten, Rentner, iedoch unbescholten und einsatzfähig, im Alter von 24 bis 60. zu sofortigen Eintritt gesucht. Auskunft bei allen Arbeitsämtern und bei der Werbeleitung für die Ostmark: Thiel Rudolf, Werbeleiter. Graz, Sackstraße 27, Tel. 42-42. und Innsbruck. Hotel Mondschein, Mariahilf 6.
Hemdennäherinnen
werden sofort aufgenommen. Wäschefabrik Hido, Lang & Lichtenöcker, Cilli, Unterkötting.	1132-6
wird bei voller Verpflegung und Bezahlung aufgenommen. Franz Woslitsch, Gerber und Lederer, Margareten 3, unter Pettau.	1457-6
Gerbergehilfe
Winzer oder Meier
mit 4 Arbeitern ab 1. November gesucht. Johann Schunfcowitscli, Naraple bei Monsbcrfl.	1390-6
Mädchen und Bursche
von 14 Jahren aufwärts werden zwecks Ausbildung zum Fächarbeiter gesucbl Die Aufnahme ertolgt nach Überprüfung dur».h das- Arbeitsamt. Ebenso werden t-rauen und Männer in allen Altersstufen als Arbeiter aufgenommen. Anzufragen bei Anton Pinter Märburg, Reiserstraße 16, oder Zwirnerei Thesen.	1209-6
Hausaehilfin mit Kochkenntnissen
**	wird sofort aufgenom-
men. Zuschriften unter »Hotel« an die Verwaltung.	1410-6
KÖChin w'rt^ sofort gesucht. Anzufragen bei Frau Lotte Ehrlich, Marburg (Drau), Reitergasse 8. 1413-6
Winzer mit mindestens 3 Arbeitskräften fiir Wein und Obstgut bei Cilli zum baldigen Dienstantritt gesucht. Die Übersiedlungskosten werden vergütet. Gefordert werden: Fachkenntnisse, Ehrlichkeit, Nüchternheit und Arbeitsfreudigkeit. Anträge unter »Ehrlich und' arbeitsam« bis 24. Okt. 1942 an die Geschäftsstelle der Marburger Zeitung Cilli.	1446-6
Winzer mit 4 Arbeitskräften wird mit 1. November aufgenommen. Anfragen Duchatschgasse 7/1, Mar-burg/Drau.__1451-6
Pferdeknecht verheiratet, Frau als Hilfe, samt Verpflegung gesucht von Gutsverwaltung Straßenhofen, Platsch 35, Post Kunigund.
1452-6
MäiiClieit 0(ier ^rau zur Schweinebe-treuung, verheiratet oder ledig, bei Verpflegung gesucht von Gutsverwaltung Straßenhofen, Platsch 35. Post Kunigund.	1453-6
Sattlergehi-fe wird sofort aufgenommen. Johann Be-siak, Sattler, Marburg, Bubakgasse 33. _1454-6
Lehrling füf Gemischtwaren-ö handlung wird sofort mit oder ohne Verpflegung aufgenommen. Anschrift in der Verw.	1455-6
Drechsler-Lehrling
wird sofort aufgenommen bei Passaritsch Rudolf, Tiiffer 82.	1459-6
Hausgehilfin
mit Kochkenntnissen gesucht. Hat Gelegenheit zum schnellen Deutschlernen. Zuschriften unter »Heiter« an die Verwaltung.	1462-6
Hausgehilfin und
Kinderstubenmädchen
zu zweijährigem Mäderl dringend gesucht. Anfragen bei Regina Göttlich, Marburg, Kärntnerstraße 128._1461-6
Winrer mit 4—5 Arbeitskräften wird W*iiia«! {ür Weingarten in der Um.
gebung Marburg gesucht. Anschrift in der Verwaltung.	1405-6
1 Maschinenarbeiter,
1 Faßbinder, 1 Hilfsarbeiter per sofort gesucht. Faßbinderei Sulzer, Kaserngasse Nr. 7, Marburg._1458-6
Friseurgehilfe und Friseurin
werden s'ofort gesucht. Martin Leschek. Tiiffer 44,	1441-6
duty-JUdUsniek
räarburp. ourgplati 1
1460
ANNELIES REINHOLD. RICHARD HÄUSSLER in
Viaiaula

n
Für Jugendliche nicht zugelassen!
Verkäufer oder Verkäuferin
für eine Gemischtwarenhandlung am Lande, verläßlich, mit voller Verpflegung im Hause, gesucht. Angebote an die Verwal-tung unter »Verläßlich«._1439-6
Friseurgehilfe und Friseurin
werden sofort aufgenommen. Dobowitsch-nik Maria, Wöllan 59.	1440-6
Nette brave
Wirtschaftshilfe
für Melken und Schweinefüttern, sowie ein braver Kuhknecht, werden aufgenommen. Vorzustellen Montag und Dienstag, nur Vormittag, in der Kernstockgasse 11, Marburg/Drau, Gemeinschaftsküche.
1456-6
FUNDE — VERLUSTE „
Damen-Armbanduhr
wurde am Wege von Anderburg bis Pet-schownik verloren. Abzugeben gegen Belohnung in der Geschäftsstelle der Marburger Zeitung Cilli,	1447-13
Damenarmbanduhr
wurde am 12. Oktober vom Bahnhof Thesen bis Pettauerstraße verloren. Da teures Andenken, wird der ehrliche Finder gebeten, sie gegen Belohnung bei Firma Fokter, Thesen, abzugeben.	1463-13
VERSCHIEDENES
14
Tages-Preise für jede Menge
Altmaschinen, Eisen, Metalle, Abfälle aller Art. Übernehme Abwracksbetrlebe. — Lagernd große Auswahl Autoteile, Maschinenteile und Nutzeisen. Max Weiß — Nagystraße 14, Tel. 21-30. Vormals Gu-stintschitsch.	1375-14=
Prnlhoc0nieder Art — Leder — Leicht-rrul,IC5C"metall — Holz — orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. E g g e r, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten u. Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstraße 3, Cilli, Marktplatz 13.
762-14
-—■
Gut erhaltene
Nähmaschine
wird für Obstmost eingetauscht. Zuschriften erbeten unter »Obstmost« an die Geschäftsstelle der Marburger Zeitung Cilli.
1442-14
Sprechtage
des Präsidenten der Reichsbahndirektion auch In der Steiermark
Villach
Die schwierigen Reiseverhältnisse machen es den Bediensteten der Deutschen Reichsbahn vielfach unmöglich, persönliche Wünsche ihrem Direktionspräsidenten unmittelbar vorzubringen. Da aber von der Gefolgschaft große Leistungen verlangt werden müssen, die auch willig erbracht werden, soll ihr auch die Möglichkeit gegeben sein, persönlich mit dem Präsidenten Fühlung zu nehmen. Es werden daher vom Oktober 1942 an auch außerhalb des Direktionssitzes in Villach, und zwar in Knittelfeld und Leoben Sprechtage des Präsidenten der RBD Vlllach abgehalten werden. Damit wird jedes Oefolgschaftsmitglied die Möglichkeit haben, sein Anliegen unmittelbar und auf kurzem Wege vorzubringen.	1444
Staatliche Lotterie - Einnahme
Ziehung der 1. Klasse am 16. u. 17. Oktaler
WESIACK
Marburg (Drau) • Herrengasse 25
128» _ '
Anzeigen im „Stajerski Gospodar" vermitteln mit grossem Erfolg I
Landes-Hvpothekenanstalt für Steiermark
i
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15
Kommunaldarlehen
Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land
CILLI f Postfach
Siedlungsdarlehen
Haftung des Reichsgaues fur sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt