»•lio .2 3. X11930 Poštnina [J^fn v gotovini. Leto LXUI., št. 267 V Ljubljani, sobota 22. novembra 1930 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, isvzem&i nedelje in praznike. — Inaerati do 90 petit A Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.—, večji inaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. DBEDNHTVO Df UPRA VNMTVO LlUBUANa, Knafljeva ulica itev. 5. Telefon st. 3122, 312«, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. liK» NOVO MESTO, Ljubljanska c teL št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. DAN ŽELEZNIŠKIH NESREČ V FRANCIJI Dvanajst železniških nesreč v enem dnevu — Tri večje katastrofe so zahtevale tudi človeške žrtve in povzročile veliko materijalno škodo Pariz, 22. novembra. Jesensko de* ževje povzroča v Franciji vsako leto večje in manjše katastrofe. Lani se je morala Francija boriti z velikimi po= plavami, ki so opustošile zlasti južno Francijo. Letos tako katastrofalnih po* plav sicer ni bilo, toda deževje povzro* ča velike težkoče in nesreče v prome* tu. Zaradi dolgotrajnih nalivov je zem* lja zelo razmočena in se na mnogih krajih useda. V zadnjih dneh se je pri* petilo zaradi tega že več železniških nesreč, ker so se proge pogreznile. Včerajšnji dan pa je bil za Francijo dan železniških katastrof. Pripetilo se je nič manj ko 12 železniških nesreč, izmed katerih so tri posebno velike. Največja katastrofa se je pripetila na progi Pariz*Nantes. V okolici Udo= na, 35 km severovzhodno od Nantesa, je voda tako izpodjedla železniški na* sip, da se je proga na nekem ovinku sesedla. Zvečer okrog 10. je še vozil po tej progi pariški brzovlak, ki vozi s hi* trostjo 80 do 100 km na uro. Noč je bila zelo meglena, tako, da strojevodja ni videl daleč po progi. Zaradi ovinka tudi ni mogel opaziti, da je proga raz* drta. Z nezmanjšano brzino je vlak vozil dalje in ko »e prišel na kraj, kjer ie bila proga raztrgana, je vlak padel preko nasipa in se zvalil v reko Loire. Iokomotiva in trije potniški vagon/ so popolnoma izginili pod vodo. K sreči vlak ni bi? polno zaseden Kljub temu pa je katastrofa zahtevala mnogo člo* veških žrtev Doslej so rešili samo 10 težko ranjenih, med njimi tudi kurja> ča, dočim o strojevodji ni nobenega sledu. Koliko je pravzaprav mrtvih, se še ne .e, ker bodo šele danes mogli priti do potopljenih vagonov Reka je namreč tako narasla, da so morali po* klicat? na pomoč potapljače, da bodo sploh prišli do vagonov pod vodo Vest o tej katastr fi ie izzvala v Pari* zu kal jT tudi v ' Jantesu veliko razbur* j-mje. S-rva so krožile vesti o velikem šte^ :lu mrtvih žrtev. Šele davi ie nro* motno ministrstvo te e^ti demantira* \< m objavilo komunike, ki pravi, da so pretirane Na kraj nesreče se je po* dal loirški prefekt, ki osebno vodi re* sevalna dela I Slična, toda po obsegu mnogo manjša katastrofa se je pripetila v bližini Chatresa. Tudi tam je brzovlak zaradi pokvarjene proge skočil s tira ter so se lokomotiva, postni voz in dva osebna vagona prevrnili v 50 m jrlo-bok prepad. Trije železničarji so bili ubiti, en potnik pa težko ranjen. Pri Mortainu je skočil s tira osebni vlak baš v trenutku, ko je vozil preko mostu. K sreči tu ni bilo nobenih žrtev, pač pa je materijalna škoda zelo velika. Na kolodvoru Loguvon v bližini Nancva je trčil osebni vlak s tovar-nim vlakom. Neka ženska je bila ubita, trije drugi potniki pa težje ranjeni. Vsi današnji listi obširno poročajo o teh katastrofah in zahtevajo od prometnega ministra nai ojači varnostno službo na železnicah S posebnim pri znanjem navajajo listi požrtvovalnost železniškega čuvaja ki je skušal preprečiti katastrofo pri Udonu. Hitel je vlaku nasproti in mu dajal signale, naj se ustavi. Zaradi megle pa strojevodja njegovih signalov oži vidno ni opazil. Vlak je vozil dalie in do smrti povozil tudi vestnega čuvaja. Ženevska razorožitvena pogajanja Stališče fugoslovenske vlade glede na omejitev oboroževanja novitev stalne komisije za razorožitev Usta- Ženeva, 22. novembra. AA. Pripravljal* na komisija za razorožitev je včeraj raz* pravljala o zračni oborožitvi. Pri tem je predsednik angleške delegacije lord C e« c i 1 predlagal, naj se določi globalna vso* ta za edinice na kopnem, na morju in v zraku posebej. Jugoslovenski delegat dr. Lazar Mar* kovic je izjavil v imenu jugoslovenske vlade, da je on za proračunsko omejitev, smatra pa, da bi sprejetje angleškega pred* loga brez važnejših izprememb dovedlo do praktičnih težkoč v mnogih državah. Dr* žavna obramba glede na edinice na kop* nem, morju in v zraJcu je v .Jugoslaviji v eni organizaciji za vse tri vrste orožje, ki se ne morejo deliti. Cilj konference je, da se omeji oborožitev, to pa se more zgoditi globalno in proračun* sko. Ako bi se na podlagi angleškega pred* loga zahtevala specijalna in posebna ome» jitev, bi prišlo do vmešavanja v sisteme državnih obramb vsake dlržave. VendaT pa mora imeti vsaka država toliko svos bode, da izbira organizacijo obrambe gle» de na njene narodne potrebe in posebne okoliščine, v katerih se dotična država na* haja in to brez ozira na politično in vojno stanje. Na podlagi tega se mora določiti, da država uredi svoje izdatke po globalnih mejah. Sistem globalnih proračunskih orne* jitev ima prednost pred sistemom publici* tete. Po govoru jugoslovenskega delegata Markovića se je vršila razprava o njego* vem predlogu. Francoski delegat Massigli se je pridružil mišljenju g. Markovića. Po nekaterih opazkah lorda Cecila je govoril še enkrat g. Marković ter dejal, da bi pri specijalnih omejitvah za poedme vr* ste orožja zahtevali v vojnih ministrstvih vsi odseki zase večje kredite, kakor bi pa bili ti krediti, če jih zahteva samo vojni minister. Po krajši razpravi je francoski delegat Massigli predložil predlog, ki je bil soglasno sprejet. Ta predlog predlaga kot potrebno do* polnilo h konvenciji o omejitvi oborožitve, naj se ustanovi stalna komisija za razoro* žitev, sestavljena od vlad dogovarjajočih se strank Vsak delegat bi mogel odgovar jajoč svoji nalogi posvetovati se z vsak. osebnostjo, ki bi mogla kontrolni komisij: dajati pojasnila o poedinih vprašanjih, o katerih se razpravlja Vsaka delegacija bi v kontrolni komisiji imela po enega člana Komisija bi se sestala na leto vsaj enkrat ter dajala svoja poročila Odmevi izjav dr. Curthisa Poljski tisk o reviziji mej — Kaj je pravi namen zadnjega govora dr. Curtiusa Varšava, 22. novembra. Poljsko časopisje komentira še dokaj hladno zunanjepolitične ■zjave nemškega zunanjega ministra Curtlu-ta v nemškem državnem zboru. Listi nagla-iajo, da so nemške zahteve po reviziji polj-ike meje neupravičene, ker je ozemlje, ki ga zahteva Nemčija, po ogromni večini poljsko in ga je Nemčija svoječasno ugrabila Poljski. L/isti citirajo končno izjavo, ki jo je podal pred osmimi dnevi Zaleski. v kateri pravi, da je cilj poljske politike ohranitev sedanjih meja in miru. Berlin. 22. novembra. AA. Časopisje obširno komentira govor, ki ga je imel državni minister za zunanje zadeve dr. Curtius pred državnim svetom Komentarji soglašajo v tem, da ni šlo toliko za odgovor na najnovejše izjave francoskih ministrov, zlasti predsednika francoske vlade Tardieuja, kakor za programatsko izjavo, ki naj vzdrami svet in ga pozove, da revidira svoje dosedanje razmere do Nemčije. Vojaška revolucija v Moskvi? Alarmantne vesti iz Rusije o vojaški revoluciji in umoru Stalma Demantiji sovjetskih zastopstev London, 22. nov. V Rigi in v Reva-lu krožijo trdovratno vesti, da je bil včeraj umorjen v Moskvi diktator sovjetske Rusije Stalin. Doslej ni bila ta vest potrjena niti demantirana. Dunaj, 22 nov. Na dunajski in praški borzi so se razširile alarmantne vesti, da je v Moskvi kljnb vsem varnostnim ukrepom sovjetske vlade izbruhnila vojaška revolucija in da je bil Stalin ubit. Dunajski listi so poskušali dobiti zveze z Moskvo, vendar pa je bilo nemogoče izpostaviti tele- fonsko zvezo, iz tega sklepajo, da vesti niso brez vsake podlage. Nasprotno pa jih dunajsko sovjetsko poslaništvo kategorično demantira. Berlin, 22 novembra A A V Parizu in tudi drugod vlada veliko zanimanje za vesti o izbruhu neredov v sovjetski Rusiji Tudi iz Amerike pri hajajo vprašanja o tem, ali so te vesti verodostojne Tukajsnia sovjetska telegrafska agentura proglaša vsa ta poročila za izmišljena. V proslavo 10 letnice dr. Kramara Praga, 22. novembra. Praški mestni svet je na svoji snočni seji sklenil naprositi senat, nai pusti na senatnem poslopju vzidati spominsko ploščo z naslednjim napisom: »V tem parlamentu ie dr Kramar odstavil fiabsburžane ter proklamiral Češkoslovaško republiko in dr. T. G. Ma rvka za ni enega prvega predsednika.« Ta spominska plošča naj bi se vzidna v proslavo 70. rojstnega dne dr Kramafa Nov atentat v SoSiji Sofija. 22 novembra Snoči ob 22.30 je bil sredi mesta izvršen atentat na znanega protogerovca Joso popa Janeva Atentatorji so qi Dogodili s Štirimi streli ter ga smrtnonevarnc ranili Preden ie prišla policija so napadalci izginili in jih doslej še niso izsledili. Trgovske zveze z Japonsko Beograd, 22. novembra AA V četrtek Anonimni kipar«. V tem članku opisuje pisateljica slavnosti ob odkritju spomenika nv&ležno-sti napram Franciji v Beogradu NogJasa. da je francoski tisk prezrl velikega Me-štrovića, ki je zgradil spomenik Pisateljica piSe: »Vemo, koliko muk, borb. požrtvovan ja in odrekanja je potrebno za ustvaritev navadnega Kipa in 'ahko si mislimo, koliko večje napore je moral uporabiti kipar pri ustvaritvi tega spomenika. Zato izražam največje spoštovanje Meštroviću in nočem, da njeg-ovo delo in zasluge prizna ves francoski nstrod. Poplave v CSR Praga, 22. novembra. Več potokov n rek v okolici Suš;c v Češkem lesu je prestopilo bregove. Mesto StriSc« je deloma pod vodo. Po cestah teče voda v potokih. Elektrarna in šolska poslopja so v nevarnosti. Predmestja so odrezana od mesta. Vode so narastle zaradi nenadnega tajanja snega na gorah. Nova organizacija italijanskega letalstva Rim, 22. novembra. AA. Po zakonskem načrtu o ureditvi letalstva, ki ga je vloži! minister za letalstvo Baldo v parlamentu, bo italijansko ozemlje v letalskem pogledu razdeljeno v Štiri pasove in z dvema po-s^hnima poveljstvima za Sicilijo in Sardinijo. Veliki bančni polomi v Ameriki V Zedinjenih državah se pojavljajo vsak dan novi bančni polomi — V par mesecih je propadlo okoK 100 bančnih zavodov Newyork, 22. novembra. V državah Missouri, Kentuckv, Tennesse, NordindU ana je ustanovila plačila cela vrsta bank. kar je posledica poloma velike banke v Louisvillu. Samo v državi Kentuckv je proizvodov naravnost v katastrofalni mer-., Newyork, 22. novembra. Propadanje bank v Ameriki se širi v nenavadno veliki meri in je povzročilo v krogih VVallstreeta veliko razburjenje. Včeraj je zopet sedem ustavilo plačila ta teden 15 bank. V zad* j bank in zavodov ustavilo plačila in zapr^ njih dveh dneh je v severni Carolini za* prlo svoje prostore 9 bančnih podjetij. Tako se vedsno bolj kažejo posledice zad = njih borznih polomov, ki so prizadele ameriškemu gospodarstvu milijardne izgu; be Število brezposelnih narašča vsled tega vedno bolj, ker peša izvoz industrijskih lo prostore. Posebno občutne so bančne katastrofe v južnih državah, kjer pomeni io pravo finančno krizo, kakor je v tej izmeri ne pomnijo že več desetletij. V zadnjih mesecih je propadlo okoli 100 manjših in večjih bančnih zavodov ki so se mogli le v malih izjemah zopet popraviti. Briinning o potrebi varčevanja Berlin, 22. novembra. AA. Na včerajšnjem sestanku predstavnikov nemških občin je imel državni kancelar Briinning govor, v katerem se bavi z gospodarskim :n finančnim stanjem Nemčije in vladnim stališčem. Naglasil je potrebo varčevanja Kritiziral ie finančno upravo nemških občin, obsojal pesimizem in dejal, da ni nobenega razloga za skepso in obupan je. V Nemčiji prepovedani pustni obhodi Kbln, 22. nov. AA. Odbor, ki prireja vsakoletni karnevalski obbod, je sklenil, da se ta prireditev 1. 1931 opusti. Ta sklep je v zvezi s sedanjim težkim gospodarskim položajem. Predsednik renske pokrajine je izdal odlok, s katerim prepoveduje v teku letošnje zime karnevalske obhode in podobne prireditve. rerezal vrat Zločin posestnika Ivana Hribarja z Dobrave pri Domžalah — Težko ranjena žrtev prepeljana v bolnico Domžale, 22. novembra. V gozdiču nad Uooravo pri Domzalan je bn aiioci izvršen ziocin, ivakršnega ne pomni uitoa Kronika. Ljudje so ogorčeni nad bfcijLxjamiiii niočincem, njegovo žrtev pa pomnujejo. Posestni* lvan Hribar iz Goričice, občina lnan pri uomžaiaii, je imel že delj časa ljuoavno razi_uerje s 55-ietno ivanno KavKa, posestnikovo neerjo z fc>rda pri inauu. Ljuoavno lazmerje m ustalo Orez posledic, dekle je zanosilo. Hribarju to ni Dilo seveda po voiji in note! se je pa prepričati, če je IvaiiKa res noseča. iNaiočil ji je, naj gre v Ljuoijano k zdravniku. V sredo sta se dogovorila, da odpotuje Ivanka v petek v i-jubiiano, Hrioar ji je pa obenem naročil, naj pride nazaj grede v gozdiček na Dobravi, kjer jo bo počakal. Ivanka je res odšla v Ljubljano in se pustila preiskati pri dr. Zalokarju. Pri-marij je ugotovil, da je res noseča. Popoldne se je pet. vrnila uoniov. bnoci okrog 18. je prispela v gozdiček na Dobravi, kjer jo je Hribar ze čakal. Povedala mu je, da je res noseća Hribar je nekaj časa molčal, potem je pa odvedel ljubico kakih 30 metrov daleč v gozd in jo začel nenadoma strastno poljubljati. Pregovoril jo je tudi, da se mu je udala. Nenadoma ji je snei z vraiu zlato verižico in ko ga je vprašala, kaj naj to pomeni, je surovo zaklel rekoč: ^Hudič naj vzame ves svet!« Istočasno je iz žepa potegnu britev in še predno se je Ivanka zavedla zakaj gre, jo je potisnil k tlom in ji z britvijo prerezal vrat. Napravil je štiri ureze v dolžini 15 do 18 cm in ji prerezal sapnik, rvijub temu je imela Ivanka še toliko moči, da je pahnila zločinca od sebe, naglo vstala in tekla naprej. Onesveščena se je pa že par metrov daleč zgrudila. Nesreenica bi najbrž izkrvavela, toda usoda je hotela drugače. Ivanka se je kmalu zavedla, strah pred smrtjo ji je dal novih moči, čutila je, kako ji skozi grlo uhajata sapa in kri, zbrala je poslednje moči in vstala. Slekla je jopico ter si jo zadrgnila okoli vratu. Nato je stekla v kakih 800 metrov oddaljeno gostilno Frančiške Ur banja v Ihanu, kjer je povedala, kaj se je zgodilo Gostilničarka jo je prepeljala v bišo po-posestnika Dionizija Lenčka in ga prosila, naj jo z vozom prepelje k zdravniku. Ker pa se je Ivanka zopet osnesvestila jo je Lenček položil na posteljo in se sam odpeljal po domžalskega zdravnika dr. Krernzarja. Zdravnik je dekletu nudil prvo pomoč, uvidel pa je takoj, da so njene poškodbe zelo težke in da obstoji nevarnost za njeno življenje. Zato je odredil, naj takoj obveste rešilno postajo v Ljubljani. Ob 3. zjutraj je bila Kavkova prepeljana v ljubljansko bolnico. V bolnici so ugotovili, da so njene poškodbe precej nevarne, upati pa je, da bo okrevala, ker niso prerezane glavne žile. Hribar je po zločinu pobe srni 1. O zločinu so bih takoj obveščeni orožniki v Domžalah, ki so pod vodstvom narednika Skoka začeli Hribarja zasledovati. Preiskali so ves gozd ter hiše, šupe in kozolce na samem, pa ga niso našli. Zasledovanje so nadaljevali tudi danes, toda že dopoldne so izvedeli, da je prišel Hribar kmalu po zločinu, baje okrog polnoči in se javil na policijski upravi sam. Na policiji so ga obdržali in so ga danes dopoldne zaslišali. Ivan Hribar je znan kot velik nasilnež in je pravi k^-^,r,°lni tip. 7>-\rr>.Ai vnra in raznih kaznivih dejan-« je bi) obsojen že na 8 let ječe čeprav je bogat, se peča samo z zakotnimi kupčijami, tihotapstvom in drugimi nepoštenimi manipulacijami Vodil je tudi gostilno, čeprav za to ni imel nobenega dovoljenja in je imel zato tudi opetovano opravka z oblastmi. Iz bolnice nam poročajo, da se je stanje Ivanke Kavka nekoliko izboljšalo in je uppti. da ne bo umrla. Vse eno je, ali je posoda emaiiirana ali ne, nova ali stara, malo ali zeio zamazana, Kajti zadostuje, da io z malo Vima na vlažni krpi drgnete, pa se bo takoj izgubila tudi največja nesnaga. Vira ie Vaš najboljši pomagač pri snaženju. za kuhinjske posode. Nesreče in nezgode Ljubljanu, 22. novembra. Včeraj so v ljubljansko bolnico zopet prepeljali več žrtev težkih nesreč. Prvi je bil 601etni dninar Omer Mašič, katerega je na Tržaški cesti podrl neznan kole>ar in ga precej poškodoval, zlasti na desni nogi. — Težja nesreča se je pripetila na križišču Blei\veisov_ in Gosposvetske ceste kjer je snoči neki avtomobiliet podrl hlapca' Antona Zvera, zaposlenega pri Kušerju "v ko-zarjah. Zver je zadobil notranje poškodbe, — V bolnico so morali pripeljati tudi ilet*. nega posestnikovega =: "Va Franca Kpjj.cj? iz kamniške okolice, katerega", je koji; brcnil v glavo in ga i-:ž\ poškodoval^ Ivan Demšar, posestnikov sin v Slapah občina P '.v Polju, je >noči na domačem dvo; rišču skočil z voza in se nasadil na vile. K sreči :" poškodba lažjega značaja. — IV-sestnikeva žena Frančiška Čampa. rojena 1878 v Podsteni, občina Ribnica, je včeraj padla pod voz stelje in si zlomila levo n,o* go. Tudi njo so morali prepeljati v bolnico. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem orometu so notirali: Amsterdam 22.75. — Berlin 13.475. — Bruselj 7.8838. -Budimpešta 9.8889. — Čarih l(>95.9. — Dunaj 7.9618. — London 27-4.59. — Wa\ >rk 56.435 - Pariz 222.09. — Praga 167.65. — Trst 295.80. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.12S0. _ Piriz 20.275. — London 25.05375. — Newyork 515.95. -— Bruselj 71.93. — Milan 27.01. — Madrid 58. — Amsterdam 207.57. — Dunaj 72.63. — Sofija 3.7325. — Praga 15.295. - Varšava 57.85. — Budimpešta 90.235. — Bukarešta 3.06. Predsednik Narodne galerije dr. Fran Vvindischer. Vprašanje Narodne galerije Podpiraimo odlično ustanovo, ki je za nas velikega kulturnega in praktičnega pomena Pride! Narodna galerija spada med naše naj« odličnejše kulturne naprave. Za Ljubljano ima eminenten idealen in praktičen pofnen. Ljubljana kot kulturno središče slovensko ima v Narodni galeriji že danes jako lepo ustanovo, ki je odlične kulturne važnosti. Narodna galerija je pa tudi praktičnega pomena za Ljubljano, kajti treba je našim in tujim ljudem, ki prihajajo v Ljubljano, vendar nekaj pokazati. Zbirke Narodne galerije so že v sedanji obliki in ob seda = nji uredbi dragocena ustanova, pa je Na* rodno galerijo vsekakor šteti med največje zanimivosti naše Ljubljane. Narodna gale; rija postane vse pomembnejša, ko zbere pod svojim okriljem še one dragocene umetnine, slike in skulpture, katere so ji obljubljene iz knezoškofijske /birke in iz narodnega muzeja. Vzdrževanje teh, zbi* ranje m nakupovanje novih umetnin, kas kor tudi dejstvo, da Narodna galerija ne vrši samo opravil svojega ožjega delokro* ga kot zbiralna naprava, marveč preko te* ga prireja različne razstave domačih m tujih umetnin, vse to je zvezano z veliki* mi stroški, ki jih ob vsej požrtvovalnosti in iznajdljivosti uprave Narodni galeriji kot taki ni mogoče kriti iz svojih razpolož; nih sredstev. Dejstvo fe, in sicer neveselo dejstvo, da je zasebna požrtvovalnost leto za letom manjša. O kaki privatni munificenci m resnični zasebni velikodušnosti Kmalu ne bo več mogoče pri nas govoriti. Daril ni dobiti, da bi bilo ž njimi kaj večjega zapo? četi, pa tudi volila so pri nas precej nepo? znana stvar. Z umetninami iz Strahlove zbirke je Narodna galerija storila velik korak na* prej, in pomenja ta pridobitev dragoceno pomnožitev zbirk Narodne galerije v Ljub* ljani. x\li pri tem ne gre samo za pridobi* tev in pomnožitev dosedanje zbirke, mar* več so s tem Narodni galeriji naložena nova bremena in drage naloge. Narodna galerija je odlična ustanova pa je vprašaš nje uspevanja Narodine galerije javno vprašanje pomembnosti in važnosti, za katero mora imet! ume v a*je In srce in odprto roko Via slovenska javnost osobito pa avtonomne uprave, javni zastopl in avto= nomna mesta. Ako hočemo, da Narodna galerija ne bo samo životarila in često mofala gles dati, kako se izgubljajo najlepše naše umetnine v roke, iz katerih ni več vrnitve v skupno last, potem je potrebno, da Na* rodna galerija kot prominentna in narods na naprava občeslovenska v naši Ljublja* ni uživa zadostno in redno javno podporo. Prispevki naših vodilnih javnih zastopov in mest morajo zadobiti stalen značaj ta= ko, da more uprava Narodne galerije z iz* vestnimi rednimi in stalnimi dohodki pozi= tivno računati. Edino v takem primeru je smotreno in ciljno delo mogoče in izved* Ijivo. Prispevki javnih rok za NaTodno galerijo ne smejo bitj slučajnosti m ne smejo imeti značaj aleatornosti, marveč moramo priti do tega, da so prispevki za Narodno galerijo kot prominentno obče* slovensko ustanovo redni in stanovitni. Taki redni prispevki morajo biti pri posa; meznih upravah naših avtonomnih mest in javnih rok vsako leto redno ustavljanj v proračun, in sicer konkretno in nomina* tivno za Narodno galerijo. Pri napravi ta= ko znamenite važnosti ne gre, da bi se prispevki dajali samo po vsakovrstnih pri* likah. Narodna galerija mora v proračune imenoma in ne sme igrati vloge samo slus čajnostnega podpiranca — kakor kane — nadležnega ali dobrodošlega! Te besede so napisane po soglasnem sklepu uprave Narodne galerije z dne 19. t. m. iz velike in resne skrbi za Narodno galerijo, našo prelepo napravo velike raz* vojne mogočnosti, ter iz vnete želje, da bi ogrele in pridobile srca in misli naših vodilnih mož. 24 ur beograjskega življenja Še nekaj posebnosti iz življenja naše prestolice Beograd, 15. novembra. Velikega pomena za beograjsko življenje so kafane. Kafana ne pomeni zgolj kavarne, kakor ta izraz pojmujemo n. pr. v Ljubljani, temveč pomeni vsak javni lokal, t. j. kavarno in gostilno. Kafana je tisti kraj, kjer se čez dan zbirajo prijatelji In znanci ha pomenke, na partijo kart ali domine, kjer se dobi seveda posebno kava, pa tudi razne druge pijače ter raznovrstna jedila, zvečer so pa kafane neke vrste zabavišča s cigansko godbo ter s pevkami. Razumljivo je, da se v teh lokalih dobi zlasti črna kava, ki je sploh nekak spiritus agens vsega beograjskega javnega in privatnega življenja. Priznati moram, da je v kafanah črna kava zelo okusna in cenena. Jedila, ki se dobe po teh lokalih, so same srbske specijalitete, zlasti seveda čevapčiči in ražnjiči, ki so, servirani z narezano čebulo ali z »ljuto« papriko, zelo okusni. Seveda se dobi tu-li razne čorbe (juhe), sarma, »filovana«, paprika, djuveč, djulbastija, skratka sama srbska jerlila. Ker sem že pri srbski hraai, naj omenim, da je zelo ostra, močno začinjena ter mastna, zato tudi zdrava in izdatna. Važne za Beograd so tudi slaščičarne, katerih lastniki so v pretežni večini Makedonci, ki so specijalisti v pripravljanju slaščic. Priljubljena slaščica je (h)alva, ki je pa pretirano sladka. Po njej so dobili ti slaščičarnarji tudi priimek (h)alvedžije, po bozi (brezalkoholna pijača iz koruze) pa ime bozadžinica, kar je drugo ime za slaščičarno. Omeniti je tudi treba beograjske peke, ki ne peko samo kruha, ki je tu želo dober ih cenejši, nego v Ljubljani, temveč peko tudi tikve (buče), ki imajo tako pripravljene okus kuhanega kostanja, so zelo tečne in redilne. Nadaljna njih posebnost je burek, t. j. pečeno testo, polnjeno z mesom ali narezanimi jabolki, že pri sla-ščičarnarjih bi moral omeniti še eno važno beograjsko specijaliteto in ta so djev-reki (iz testa, iz kakršnega so naši »flan-cati«, ki je polnjeno s kremo), saj se povsod po ulicah neprestano čuje popevka: Kupujte djevreke. okusne djevreke. « Toda beograjsko življenje ni samo v kafanah. Dočim nekateri posedajo po kafanah, delajo drugi v potu svojega obraza, da zaslužijo košček kruha zase in za svojo družino. Zdaj, ko se Beograd z veliko naglico razširja, imajo dosti dela zidarji. Tu se podira cela vrsta starih, že rušečih se hiš, da pridejo na njihovo mesto lepše zgradbe, če ne celo palače. Tam se mrzlično dozidava ogromna stavba, da bo do zime že pod streho. Prekopavajo se cele ulice, s katerih se umika kaldrma, ki jo bo nadomestil asfalt, potem ko bodo položene cevi za moderno kanalizacijo. Skoraj neprestano se razširja omrežje električne železnice. Nad vse pridni in žilavi pa so Ara avti v svojih, prvotno belih, a zdaj že močno zamazanih čepicah — šop-četih —, ki hite za voZmi, zvrhoma naloženimi z drvmi, da bodo z žaganjem in cepljenjem zaslužili nekaj dinarjev, žago, sekiro in >kozo« nosijo kar na rami seboj. Pozna ura ter nastopajoča noč jih ne moti v marljivosti, prav tako ne zidarjev po stavbah, ki delajo pri svetlih karbidovkah ah" močnih ob ločnicah. Tudi ob nedeljah ne počivajo, vsaj dopoldan ne. Sele popol- dne dobi Beograd nedeljsko lice, ki se tudi tu opazi zlasti na množici šetajočih se služkinj ter vojakov. Ko se zmrači, se začne življenje onih, ki čez dan niso naporno delali. Vse hiti na promenado, kateri služita Kneza Mihajla ulica in Terazije. Tu se gnete toliko sveta, da more posameznik hoditi le po časi. Prevladujejo študentje, tudi oficirjev je vse polno, ki se s svojo slikovito uniformo, posebno gardisti, prav radi postavijo. Tu vidiš zadnje damske modne novosti, nališpane obraze, rdeče ustnice, zrak je nasičen s parfumom, tu je shajališče znancev in znank ter mladih zaljubljencev. Po sredi ulice vozijo elegantne limuzine, snopi jarke svetlobe, ki jih mečejo močni reflektorji, se križajo s prameni svetlobe, ki padajo iz razkošnih izložb, svetlobne reklame v- kričečih barvah opozarjajo in privabljajo mnogobrojno občinstvo. Komaj zagrne Beograd noč, izide s-Prarda«. Raznašalci novin se razkrope po vsem mestu, tekajo po ulicah in kriče na vso moč: »Evo Pravda, Pravda, važne no vesti!« Poulični paglavci tekajo za njimi in jih dražijo: »Evo Krivda, Krivda!« Ljudje pridno segajo po novinah, da jih zvečer čitajo doma, kajti Beograjčani v splošnem niso ponočnjaki, temveč radi prebijejo večer v družbi svojcev. Okoli 20. je promenada skoraj popolnoma prazna. Nekateri so odšli domov večerjat, drugi v gledališče, ti v kavarno, oni v kino — bioskop. Po kafanah igrajo cigani, v kotu »obe, na vzvišenem prostoru je njih mesto. Cimbale, bas ter vijofina so njih instrumenti. Cigani so za to ko ustvarjeni. Njih melodije so zdaj otožne, zdaj vesele, divje, pa spet sanjave. Kaj takega more izvabiti iz strun le gibka ciganova roka, po kateri se pretaka vroča in nemirna kri in katera je vajena gosli že iz zgodnje mladosti. Igrajo brez not, po svoje prikroje vsako melodijo, tudi moderne »šlagerje«. Ne-utrudljivi so, posebno ako jim je kak razigrani gost dal »metuljčka«. Primas ga zatakne na lok, da trepeta v kratkih, sunkovitih tresljajih. Primas stoji pri radodarnem gostu in igra naročene pesmi, zvijajoč in poteč se, pevka je že hripava, cimba-list utrujen, toda primas ne neha, iz ene pesmi preide v drugo, ti prehodi so neskončni. Toda kafane so zabavišča druge vrste. »Otmeni svet« zahaja v * Rusko Jaro«, v »Mon repos«, v »Streljno«. To so ruske restavracije, hkrati varieteji z zanimivim in pestrim programom. Tu ni ciganskih godb, tu so balalajke, ruski zbori, pevke in baletke. To so lokali bogatih večernih toalet, smokingov in šampanjca, sploh atmosfera carske aristokracije. Povprečni Beograjčan, ki ni gizdalin, temveč človek, ki išče razvedrila v kolikor toliko znosni atmosferi, bo raje krenil v kafano, kjer igrajo cigani, kjer se dobe čevapčiči in pristen, cenen smederevčan. Bari pridejo v poštev šele ob 2., 3. uri, ko se zapro kafane in restavracije. V njih ni ciganskih godb ne balalajk,. tu so saksofoni in jazz-bandi, tu so plesalke in visoke cene. Himna teh prostorov je obrabljena in že profanirana »O dona Klara, katero vse bolj in bolj izpodriva novi šlager »Aueh Du ...« Ko po barih tulijo saksofoni, ko lete Marica Lubejeva Senzacija ! Naša slovenska operetna* subreta poje prvič v našem Jeziku v krasni filmski opereti: Poleg tega nastopilo še t whxy rontT, LIANE HA ID, EHN9T VEREBES Pesmi je konec zamaški steklenic, napolnjenih s šampanjcem pod strop, ko postaja ritem plesov strasten, postaja noč nad Beogradom že svetlejša, zrak je hladen in poživljajoč, ;u pa tam že pojo petelini, v pristanišču f*d časa do časa zatuli sirena. Po ulici odmeva trdi korak žandartna. Vse bolj in bolj se dani. Delavci hite na delo, ponočnjaki domov, da se naspe in okrepčajo za naslednjo noč . .. Podnevi živahen ter razgiban po ulicah, »ohoči razigran po kafanah, restoran ih rer barin, nudi Beograd nepozabno sliko. Sliko, polno grobih kontrastov, ki pa se vendar zlivajo v ubrano, nerazdeljivo celoto. VVider Boris. Samopomoč hišnih in ze posestnikov s sedežem v Ljubljani, je kr. banska uprava dovolila ter s tem dala priliko vsem posestnikom, da si vsak more oskrbeti dostojen pogreb, ne da bi nalagal svojim kake stroške. Vsak posestnik in njegova družina more biti član tega društva Ob pri-glasu treba plačati pristopnino, ki znaša do 30. starostnega leta po 1. do 40. po 2, do 50. po 3 in nad 50 let po 4 dinarje za vsako starostno leto. Ob vsakem smrtnem slučaju pa plača vsak še živ član 10 Din in letno 10 Din članarine. Posmrtnino prej-mo člani tolikrat po 10 Din, kolikor članov šteje društvo, n. pr. 100 članov 1CO0 Dih, 500 članov 5000 Din, 2000 članov 20.000 Din in tako dalje. Komur je mar preskrba, naj se oglasi cej, gotovo pa v treh mesecih, ker bo za poznejše črane veljala čakalna doba. Ustanovni občni zbor se vrši v kratkem. Odbor v Salendrovi ulici.__ Starinska hišna oprema na razstavi Ker mnogo ljudi misli, da je bil v nedeljo dopoldne v Narodni galeriji samo nekak ogled slik, hišne oprave in keramike iz zapuščine Karla vit. Strahla, opozarjamo, da je v Narodni galeriji razstava teh za našo umetnostno zgodovino važnih umetnin, ki je odprta ves dan od jutra pa do mraka brez opoldanskega presledka. Ljubitelji starinske hišne oprave najbolj občudujejo vso z bakrorezi oKrašeno omaro, kakoršne so pri nas silno redke Omara je preprost ^tabernakelj^, ki ima vse večje ploskve, tkzv table predalov, pokrite s šipami. Na teh šipah so scene iz tedanjega življenja, vendar pa niso naslikane kakor na naših tablah na steklo, Ki še sedaj krase tuintam kmečke hiše, temveč so slike izrezane iz bakrorezov po Konturah figur in dreves ter nalepljene na steklo, le nebo je slikano kar na šipo, na manjših ploskvah so pa šopki in ornamenti nalepljeni kar na les in lakirani, kakor ves lek omare. Bakrorezi so deloma kolorirani, da je omara v pisana. To tehniko so sodobniki imenovali »potiche« in jo vidimo tudi na notranji strani nastavka za omaro, ki se je izgubila ali pa že davno dokončala svoj vek. Oče Karla v Strahla, Edvard, ki je pričel zbirati starine v staro-loškem gradu, je to zanimivo on aro našel v škofji Loki ob hiši pri vhodu na dvorišče nunskega samostana v zapuščini nekega starega duhovnika in tam je tudi zvedel, da je prišla v hišo iz samostana Verjetno je, da so to omaro okrasile z galantnimi scenami klarise same, saj vviii. stoletje ni bilo tako natrčno in sramežljivo, ko so pa klarise na povelje cesarja Jožefa II. morale zapustiti rvoj samostan in so 1. i7Š3 meščani pripeljali iz Gradca vanj stroge uršulinke in ga jim izročili pod že davno pozabljenim pogojem, »um die Bur-gerstoehter unentgeltlich zu unterrichten«, je seveda lepa omara z veselimi prizori med amoroznimi damami in kavalirji tudi morala iz kloštra. Med razstavljenimi tabernaklji je posebno lep sekretar iz jožefinske dobe, ves ornamentalno vložen z več vrst lesa, samo oddaleč pa ta omara spominja še na slavnega pariškega mizarskega mojstra-umet-nika-arhitekta, slikarja in graverja Char-lesa Andreja Boulea, ki je Ludviku XIV. okrasil cele sobe z marketerijami in jih opremil s krasotno opravo iz ebenovine, vloženo z ornamenti iz dragocenega lesa, biserne matice, želvovine, cizeliranega brona in slonove kosti. Omara na razstavi je vložena sicer samo z raznim lesom, ki je pa konturiran s činom, kar pri nas le prav redko vidimo. Seveda »boul« to še daleč ni, vendar pa cinaste linije spominjajo na to bogato tehniko. O^nara je najbrž domačega dela ter skoraj gotovo »mojstrsko delo« kakega člana domačega ceha. Najzanimivejše delo domačega mojstra-umetnika je pa gotovo krasna skrinja z vloženimi orli. Na prvi pogled v njej spoznamo delo mojstra, ki je leta 1638. naredil tudi slavna vrata »novega« rotov-ža v Kranju, ki bo še letos restavriran in tudi opremljen z novo opravo, v starem slogu, ki jo je izdelala naša vodilna firma j A. Amann v Tržiču po načrtih profesorja i Otona Grebenca. Isti mojster je pa brez dvoma napravil tudi monumentalne klopi v -prezbltBTlj« cerkve v crttgTObti. Med mizami je zlasti za Ljubljančane najbolj zanimiva mala štirtoglata mi*lca, ki je tako bogato in z drobnimi koščki "raznobarvnega lesa vložena, da so Strahli vedno mislili, da jo je intarziral kak specijalist, kl je v Ljubljani izdeloval biljardne keje. Minucijozno in nad vse precizno delo deluje na gledalca kakor čipke ali risba in lahko smo ponosni na naše nekdanje obrtnike, saj je bila s takimi mizicami opremljena vsa kazinska kavarna. Ko Je kavarno neki najemnik »moderniziral«, so se te čudovito elegantne mizice pogubile po vsej deželi. V škofjo Loko sta prišle dve. V NG razstavljena je last muzeja, drugo je pa pred tremi leti iz gradu barona Wolken-sperga odpeljal znani Silbernagel za 100 Din v Zagreb. Bogato rezljana in pozlačena baročna konzola, ki na njej stoji z raznobarvnimi kamni vložena florentinska omarica, spada k veliki salonski garnituri, ki je iz Er-bergove posesti prišla v starološki grad, kjer še sedaj stoji. Tako ima skoraj vsaka miza, omara in skrinja te znamenite zbirke svojo zgodovino, vse krasno rezljane skrinje, vložene mize in omare s krasnimi okovi in brez njih od XVII. stoletja do bi-dermajerja pa pričajo, da so bili že v starih časih naši mizarji mojstri, ki so kakor današnji upravičeno sloveli daleč čez meje dežele. A. G. Iz gledališke pisarne DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 22. novembra: Gospa ministrica Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 23. novembra ob 15.: L'topljenca, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: Serija A*000001. Izven. Ponedeljek, 24. novembra: Sen kresne no* či. Red A. Nušičevo komedijo »Gospa ministri; ca«, ki je na našem dramskem odru v vsa* kem pogledu izvrstno uspela, ponovi ljub? ljanska drama danes v soboto zvečer pri znižanih dramskih cenah. Naslovno vlogo igra ga. Juvanova, ostale vloge pa so v ro* kah naših najboljših igralcev. Komičen pri* zor sledi komičnemu prizoru in do sedaj je bilo gledališče še vselej napolnjeno do zadnjega kotička. To dovolj priča, s kakim veseljem je sprejelo nase občinstvo to ko* medi jo znanega beograjskega avtorja. Nedelja v ljubljanski drami. Dne 23. t. m. se vprizori popoldne ob 15. prvič v letošnji sezoni Nestroveva burka Utop* ljenca z gg. Cesarjem, Kraljem in Levar* jem ter z gospo Medvedovo in Rakarjevo v glavnih vlogah. Pri predstavi sodeluje orkester vojne muzike. — Zvečer ob 20. pa je prva repriza izvrstno uspele ruske ko* medije »Serija A*000001«. Za popoldansko predstavo veljajo znižane dramske cene. OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 22. novembra: Evgenij Onjegin. Gostuje Josip Stepniowski, tenorist opere v Katovicah. Ljudska predstava pri znižanih cenah, na korist Udruženja gled. igralcev. Izven. Nedelja, 23. novembra ob 15.: Gorenjski slavček. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: La Masotre. Izven. Pri znižanih ljudskih cenah. Ponedeljek, 24. novembra: Zaprto. Ljubljanska opera ima nocoj odlič* nega poljskega gosta in sicer v Cajkovske* ga operi Evgenij Onjegin. Tenorsko parti* jo poje g. Josip Stepnknvski \f£ Katovic, ki je bil takoj po prevratu več let izredno spoštovan član naše opere. Predstava je na korist Udruženja te*- se vrši izven abon* mana, pri znižanih opernih cenah. Ostala zasedba je sledeča: Tatjano poje gdč. Majdičeva, Olgo gdč. Španova, Gremina g. Zupan, v ostalih vlogah sodelujejo gg. Kogojeva, Strniševa. Janko, Sekula in drugi. Nedelja v ljubljanski operi. Popol* dne ob 15. se poje Foersterjeva opera Go* renjski slavček, ki je bila izmed vseh izvir* nih naših del v poslednjih letih največkrat izvajana. V posameznih vlogah nastopajo gg. Ribičeva, Kogojeva, Ramšakova, Jero* mova ter gg. Gostič, Grba, Zupan, Janko, Simončič, Sekula, Jelnikar in Bekš. Opero dirigira ravnatelj Polič. Veljajo znižane cene. — Zvečer ob o9irtih se poje privlač* na opereta »La Mascotte« z gospo Poličevo v naslovni partiji. Opereta vsled bogatili režijskih domislekov, preciznega izvajanja, lepe glasbe in slikovite inscenacije zelo ugaja ter je ena izmed najprivlačnejših predstav v letošnji sezoni. Sodelujejo gdč. Španova, gg. Drenovec, Janko, Peček, Po v* he, operni in baletni zbor. I>irigent g. Stri* tof, režiser g. Kreft. Predstava se vrši izven abonmaja. 20 Koledar. Danes: Sobota 22. novembra 1930, ka* toličani: Cecilija, pravoslavni 9. novembra, Onisif. Jutri: Nedelja 23. novembra, kato'.:..i ni: 24. po bink., pravoslavni 10. novembra, Erast. Današnje prireditve. Drama: Gospa ministrica. Opera: Evgenii Onjegin. Kino Matica: Hajduška pesem. Kino Ideal: Donavski valček. Kino Ljubljanski Dvor: Štiri bela pc* resa. Prireditve v nedeljo. Drama: Ob 15. Utopljenca, ob 20. Seri* ja — A — 000001. Opera: Ob 15. Gorenjski slavček, ob La Mascotte. Kino Matica: Hajduška pesem. Kino Ideal: Donavski valček. Kino Ljubljanski Dvor: Štiri bela pe* resa. Lutkovno gledališče Sokola Ljubljana ob 16. Snegulčica. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Kuralt, GosposveUka cesta, Sušnik, Marijin trg. SOKOL Celjskim Sokolom Sokolska telovadna akademija v prosla« vo praznika ujedinjenja bo v mestnem gledališču dne 29. novembra ob pol 21. uri. Akademija bo obsegala dvanajst točk de* loma telovadnih, deloma alegoričnih, ob so* delovanju železničarske godbe. Točnej.ši program se objavi pozneje. Vstopnice se dobe že sedaj pri Goričar in Leskovšek. Cene dramske. Novo sprejeto članstvo. Tekom prihod* njih dni bodo po društveni upravi pismeno pozvani vsi novovstopivši člani in članice, katerim je potekla šestmesečna poskusna doba in ki so bili v Sokolsko društvo defi* nitivno sprejeti, da se udeleže idejne šole kot obvezne priprave za položitev prisege v smislu pravil SSKJ dne 1. decembra ob pol 11. uri v telovadnici mestne osnovne šole. Vse v poštev prihajajoče članstvo se že sedaj opozarja, da bi bil izostanek brez opravičila razlog za odklonitev sprejema. Miklavžev večer, za starejše bo tudi le* tos v petek v Narodnem domu. Priredi ga kakor že več let sem Sokolsko društvo. Podrobnosti se še objavijo. Upamo, da se bodo na tem večeru v letošnjem letu novopristopli člani prav pri* jetno pozabavali v družbi starih Sokolov. Sokolsko društvo v Celju. — Odborova seja sokolske župe Ljubljana bo v nedeljo, dne 23. novembra ob 9. uri dopoldne na Taboru. Hkrati bo v eni izmed stranskih dvoran tudi seja zborov društvenih načelnikov. Na dnevnem redu te seje je poleg drugega tudi določitev programa za bodoče, zlasti za smučarsko sezono. Ker bosta obe seji hkrati, morajo seveda društva poslati na vsako 9ejo posebne zastopnike. — Zlet šlezkeeja okrošja poljskega *okol-stva se pripravlja za leto 19*32. Združe.i bo z veseličniini svečanostmi v spomin na desetletnico, odkar je bila Zgornja Slozii* osvobojena nemškega jarma. Iz Celja —c Ugotovitev. Glede na forsirane go* vorice, da se odvetnik g. Rihard Pintar z vsemi silami poteguje za mesto celjskega podžupana, nas imenovani gospod napro* ša, naj objavimo, da se te govorice popol; nofha izmišljene in da nima niti želje niti volje, prevzeti to odgovorno mesto. —c Velik koncert koroških pesmi. Pev* ski zbori Celjskega pevskega društva, Ka* toliškega prosvetnega društva in Oljke prirede na praznik ujedinjenja 1. decembra v veliki dvorani Celjskega doma velik kon* eert koroških pesmi. Ker je čisti dobiček namenjen narodnoobrambnemu delu. ja sveta narodna dolžnost slehernega Celja; rra, da se koncerta udeleži. Celjani, poka: žite ljubezen do koroških bratov in nji« hove — naše prelepe pesmi s polnoštevil: nim obiskom koncerta! —c Zanimivo predavanje na Ljudsken vseučilišču. Na celjskem Lj. vseučilišču b( predaval v ponedeljek 24 t. m. ob 20. ■» predavalnici meščanske šole v Vodn kov ulici urednik g. Radivoi Rehar iz Maribor; o borbi za Macedonijo v razvoju z^odovi ne. Opozarjamo občinstvo na to iktualno zanimivo predavanje, v katerem bo preda vatelj razgrinjal pred nami usodo te ni še najjužnejše pokrajine, radi katere ii preteklo že toliko krvi. —c Dežurno lekarniško službo v CeHi ima od danes do vključno petka j$ no vembra lekarna »Pri križu« na Cankar m cesti. —c Himen. V Beogradu se b st ■> poročila g. Milovan Prelevč. nan vojne akademije z gdč. Ivanko I)>n;'v vo, hčerko nadzornika policijskih agerii V Celju. Mlademu paru obilo sreče' KSSllJJJJJJJJJJJJJJJJJJJBJJJJJJJJJBJJJJBJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJBJBJ t Dolgih 40 let dirigent Višji kapelnik dr. Josip Cerin praznuje jutri 40-letnico uspešnega delovanja kot dirigent Ljubljana, 22. novembra. Pjted 03. leti so pri učiteljevih v Komendi kupih fantka. Žvižgal je in prepeval, piščalke je vil in pridno se je učil, pa so ga dali v Ljubljano. V Alojzijevišče seveda, saj veste, kakšna je bila Učiteljska. Tedanji alojzijeviški vodja, ki je odkril toliko talentov, da že zato zasluži spomenik, namreč sedanji s škofovo kapo odlikovani apostolski protonotar msgr. Tomo Zupan, je spoznal tudi nadarjenost malega terina in mu dovolil v Filharmoniji učiti se še violine, v zavodu se je pa učil že petja, klavirja in orglanja, da je bil že v peti organist v zavodu. Dobri gospod je v Aloj-njevišču nekje naš*el še celo prazno sobico in jo dal mlademu umetniku. Peči ni bilo in Višji kapelnik dr. Josip Cerin pred 40 leti huda zima je bila s po 25 in tudi še več pod ničlo, muzikant je pa ustajai ob 3 zjutraj ln vadil. Vse je nataknil na sebe, kar je imel, da ni zmrznilo, revše, lok je držal z debelo kosmato kmečko rokavico, o, nič ni bilo hudega, saj se je druga roka sama ogrela na strunah in se je vnel ves muzikant v ognju blaženosti. V šesti je bil Cerin že plačan muzikant in s pogodbo nastavljen organist. En goldinar je dobival na mesec za orglanje v flori-janski cerkvi pri mašah realcev, pri gimnazijcih je pa orglal njegov učitelj Anton Foer-ster. Po dveh letih je bil pa že goslač v teatru s 15 gl. gaze na mesec. Od tedaj se naš veliki glasbenik preživlja brez podpore od katerekoli strani — samo polen dobi še danes dosti pod noge. Ko je v februarju 1887. pogorel stari ljubljanski teater, so zgoreli vsi instrumenti, edino Cerinove gosli so osa-le cele. Samo s tem čudežno obvarovanlm premoženjem je odšel na Dunaj. Jeseni 1887. se je Cerin vpisal na Dunaju na pravno fakulteto in na konservatorij, kmalu je pa justarijo pustil in študiral na filozofski fakulteti muzikologijo. Z odliko je absolviral konservatorij in na univerzi 1902. promoviral za doktorja filozofije z disertacijo, ki jo je šele 1. 1908. objavil v >Trubar-jevem zborniku« pod naslovom >Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric, njih vin in njih poraba v poreformacijskih časih-. Po izjavah slovitih strokovnjakov je to obširno delo ključ k vsemu nadaljnemu razis-kavanju zgodovine naše glasbe. In v kakšnih razmerah je nastalo to zna menito znanstveno delo — — Stara zgodba slovenskega talenta! Brez podpore se je vedno sam preživljal z delom in dalj časa je vzdržaval družino s kopiranjem not. Za en goldinar vso noč pisanja! Štirinajst dni ni imel niti za kruh, da je policija pobrala onemoglega na cesti. Ponosni mož pa nikdar ni prosil m do smrti se bo spominjal s hvaležnostjo svojega sošolca, že davno pokojnega Metoda Pirca, brata sedanjega župana Cirila Pirca v Kranju, ki mu je tedaj dal 2 goldinarja, da si je zopet opomogel. In še za ta denar kupljeni kruh je delil s svojim slovenskim kolegom — glasbenikom. Muzi-ciral je v Pratru in >beim Heurigen«, kjer je večkrat doživel največje dunajsko priznanje: Do haben S'a Zigarrn, spielen S' mi no an "VVblza! Še kot dijak je prišel v Schwaz na Tirolskem, kjer je postal pevovodja pevskega društva >Liederkranz Schwaz«. S svojimi pevci je šel na >Sangerbundesfest« v Inns-bruck, kjer je na jutrišnji dan pred 40. leti prvič javno z uspehom dirigiral v >Stadt-sale«. Jubilant ie leta 1894. na Nabrežini j z samih kamnosekov zbral krasen moški zbor in ustanovil še dolga leta sloveče pevsko društvo, ki je nastopalo na neštetih prireditvah v Trstu in okolici ter budilo narodno zavest tako uspešno, da je bil tedaj gostilničar Tance- izvoljen za prvega nabrežinskega slovenskega župana. Polagoma so prišli tudi bolji angažmani, igral je na Dunaju po cerkvah orgle in bil pevovodja pri raznih društvih. L. 1896. je prišel v Ljubljano, kjer je bil koncertni vodja in glasbeni učitelj Glasbene Matice ter na koncertih dirigiral dolgo vrsto del Bacha, Mozarta, Beethovna, Schuberta, Giinke, Smetane, Dvofaka, Bendla, Mendel-sohna, Saint-Saensa, Parme, Vilharja, Maska L dr. Na Dunaju je bil organist v avguštinski cerkvi in kapelnik Ljudske opere ter postal splošno priljubljen kapelnik, dokler ni dosegel najvišjega mesta, ki se je nanj uspelo povz-peti kakemu Slovencu, ko je postal kapelnik dvorne cerkve sv. Mihaela. V mihaelski cerkvi so peli tudi slovenski študentje, med poslušalci je bil pa tudi redno slavni k. k. Hoifballmusikdirektor Edvard Strauss. Ko je bil dr. Cerin tako na višku cerkvene elasbe, si ga je usoda izbrala za še važnejšo in častnejšo nalogo, namreč da seznani najširše sloje z najvišjimi lepotami muzike. Te svoje vzvišene naloge se je umetnik lotil z tako vnemo in takim znanjem, da je kmalu zaslovel po glavnih glasbenih središčih Avstroogrske, na Dunaju, v Pragi in Budimpešti, ki jih štejemo Audi med najvažnejša glasbena žarišča Evrope. Leta 1905. je namreč postal dr. Cerin kapelnik godbe 6. pešpolka na Dunaju, ki je bil z njo dalj časa ludi v Budimpešti, od Novega leta 1908. pa do svetovne vojne je bil pa kapelnik budjeviš-kega pešpolka št. 91. v Pragi. Kmalu je dr. Cerin zaslovel za najboljšega vojaškega kapelnika vse države in kjerkoli je priredil koncert, je dosegel prave triumfe. Izvajal Je predvsem klasično muziko, Dunaj in Budimpešto je pa seznanil zlasti s slovensko glasbo in ji največ pomagal do veljave in slave. Posebno sloviti so bili njegovi nedeljski promenadni koncerti v dunajskem Stadt-parku, kjer so bili med njegovimi najvernej-šimi poslušalci vedno tudi slovenski študentje, kadar je pa koncertiral v velikanski IT. kavarni v Pratru. je bil praznik za vso slovensko kolonijo, saj so tako uradniki in študentje, kakor vojaki in služkinje trepetal: navdušenja, ko je njegov odlični orkester zaigral tudi kak potpun* slovenskih narodnih pesmi. Za njegovo godbo se je trgal ves Dunaj. Kjer je dr. Cerin stopil na podij, si je elegantni in temperamentni kapelnik mahoma osvojil vsa srca. Najlepša doba dr. Ceri novega življenja se pa pričenja z Novim letom 1908, ko je prišel v Prago. Zadnjo sezono pred vojno Je imel 16 kontraktnih koncertov vsak teden. Iz Prage je prišel po vsem Češkem in največje triumfe je kapelnik, ki je povsod odločno povdarjal svojo slovensko narodnost, imel pred internacijonalno publiko v Marijanskih Lažnih in Karlovih varih, kjer nikdar !ai manjkalo slavnih glasbenikov, velikašev in vladarjev. Dr. Cerin zdaj Ob prevratu je dr. Cerin pri hitel v Ljub-ljano. Na Tržaški cesti je lovil glasbenike tn pokojni Pepik Drvota mu je pomagal. Tako je zbral operni orkester in ga nekaj mesecev tudi dirigiral, potem je pa sam iz svojih sredstev zbral in ustanovil našo vojno muziko, ki ji je še danes major dr. Cerin preža-služni višji kapelnik. Celih 24 velikih simfoničnih koncertov nam je dal po vojni in nad 250 promenadnih koncertov. Ko je zbiral in lovil glasbenike, iz svojega nabavljal note in delal, delal noč in dan, so se mu pa smejali, seveda tisti, ki niso nič dali. In tako je. na žalost Še danes. Večkrat je do kosti in bolečin požrtvovalnemu idealistu hudo, a Še nikdar ni zinil žal besede. Junak je dela in srca. S svojim velikim delom in s svojim srcem si je pa zagotovil hvaležnost in srca vsega naroda — samo to želimo vsi, da njegovo delo še dolgo ne bi bilo končano. In še vedno dela z neizčrpno mladeniško silo, saj je pravkar končal veliko novo suito veselih m otožnih dekliških pesmi »Iz vrela ljubavi*, ki ga bo jubilant prvič izvajal in sam dirigiral na novinarskem koncertu 1. decembra v veliki dvorani hotela »Uniont. Kako mnogo je slavljenec storil za slovensko kulturo, mu z največjo hvaležnostjo priznava vsak objektiven Slovenec in na novinarskem koncertu se bo pokazalo, da o splošno priznanem in priljubljenem dr. Ce-rinu misli vsa javnost tako, kakor je pred leti o njem zapisal v Pragi anonimen njegov častilec: ■ Du dirigierst mit Schvvung und Glanz, Mit Feuer und mit Eleganz, Drum zieret beides Dich sehr gut, Dirigentenstab und Doktorhut — Tragst beides mit Elan und Chik, Du feseher Doktor der Musik! _— ag- Iz delovanja Jčl v Ljubljani Tečaji češkega jezika. »Jugoslov. - Cehoslov. liga« v Ljubljani smatra za svojo poglavitno nalogo skrbeti za to, da se zlasti med mladino razširi znanje češkega jezika m se ji s tem odpro vrata v bogato zakladnico češke književnosti. V to svrho prireja tečaje za učenje češkega jezika. Kakor prejšnja leta, je tudi letos poskrbela, da so se skoraj na vseh ljubljanskih srednjih šolah osnovali tečaji češkega jezika. V tem svojem stremljenju je našla popolno razumevanje in vsestransko podporo, tako pri prosvetni upravi, kakor tudi pri ravnateljstvih v vseh šolskih zavodih. Bodi jim za naklonjenost in podporo izrečena iskrena zahvala, obenem pa tudi priznanje, da se zavedajo, kako velikega pomena ie za našo mladino znanje jezika s tako bogato znanstveno in lepo literaturo, kakor je češka Letos obstoje ti - le tečaji: 1. Začetniški kdrz za odrasle na šentjakobski šoli vsako sredo od 18. do 19. Pouk se je začel 1=4. novembra. 2. Nadaljevalni kurz za odrasle na isterr zavodu vsak petek od 18. do 19. Pouk se je začel 14. novembra. 3. Začetniški Kurz za dijake na gimnaziji na Poljanah. Vsak ponedeljek od 15.30 do 16.3U Pouk se je pričel 17. novembra. 4 Nadaljevalni kurz na istem zavodu vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30. Pouk se je pričel i7. novembra. 5. Začetniški kurz na realki v Vegovi ulici vsak četrtek od 17. do 18. Pouk se je pričel 20. novembra. b. Začetniški kurz za bogoslovce vsako sredo od 17. do 18. Pouk se je pričel 19. novembra 7. Dijakinje dekliške realne gimnazije posečajo tečaj češkega jezika kot hospi-tantinje m vseučilišču vsako soboto od pol 16. do pol 17. V vseh navedenih kurzih pjučuje g. prof. Vaclav Bnrjan. S. Začetniški kurz na ženskem učiteljišču vsak ponedeljek od tričetrt na 14. do tričetrt na 15. Pouk se je pričel 17. novembra. 10. Nadaljevalni tečaj za dijake in dijakinje na učiteljišču vsak četrtek od tri-če.rt ns 14. do tričetrt na 15. Pouk se je pričel 20. novembra. 11. Začetniški kurz 2.) na realki v Vegovi ulici vsak torek od 17. do 18. Pouk se je pričel 19. novembra. 12 Začetniški kurz na humanistični gimnaziji v Tomancvj ulici vsako sredo od 17. do 18. Pouk se je pričel 18.. novembra. Te tečaje poseča v celem 350 oseb, kar Je gotovo izredno lepo števHo. V prvi polovici meseca decembra povabi »Jugoslov.-Cehoslov. lisa« vse posetnike čeških tečajev na skupni sestanek v predavalno dvorano Delavske zbornice, kjer jih pozdraviti društveni predsednik in češkoslovaški konzul in kjer bo imel eden izmed odbornikov primerno predavan ie s skioptieiiimi slikami. Koncem šolskega leta od zaključka pouka poskrbi liga, da dobe vsi oni, ki bodo najboH marljivi v učenju češkega jezika, primerna darila v obliki krasnih leposlovnih knjig. VRAŽA. — Misliš, da Domeni nesrečo videti črno mačko? — Za mL' *-»rav ''otovo. PRED SODIŠČEM. —Kaj vas je pa privedlo sem? — Nesolidna konkurenca, gospod — Kako to? — Delal sem enak denar, kakor država. Leootica se ie odložila, lepa Janja se je omožtfa Po poroki reče lepa Janja: »Kar zdaj tebi, Janče dragi, pravim, rada vedno vsakomur izjavim: Brez Albusa ni, dragec, pranja!« Tudi mladim parom zadaje veliko skrb pranje novega perila in posteljnine. Zelo važno je, da se perilo opere že prvič s takim sredstvom, ki ne škodi dragemu platnu, tkanini in nitim. Za take svrhe je že desetletja najboljše sredstvo ALBUS-TE TIN0HO MILO Gostilničarski dom pod streho Včeraj so spravi!! pod streho dom, kjer se bo izobraževal gostilničarski in hotelirski naraščaj Ljubljana, 22. novembra. Zadruga ljubljanskih gostilničarjev proslavi prihodnje leto 40 letnico svojega obstoja.. Proslava bo združena z otvoritvijo velikega Gostilničarskega doma na Privozu, ki bo služil bodočim generacijam hotelirskega. gost i ln i carskega in kavarniškega naraščaja za strokovno izobrazbo in ki bo nudil zavet je raznim gostilničarskim organizacijam, oziroma zadrugam, katerih uradi so bili doslej raztreseni po vseh delih mesta. Zadruga ljubljanskih gostilničarjev, kateri načeluje že 20 let znani gostilničar Fran Kavčič s Privoza, je že dolgo gojila željo, da bi si zgradila lasten dom. Že pred vojno je začela delovati za ustanovitev doma po vzorcu drugih mest. Začela je intenzivno propagando za prvi slovenski gostilničarski dom. zavedajoč se dobro, kolike važnosti je dom za izobrazbo naraščaja in za gostilni-čarske interese same. Med vojno seveda ni bilo mogoče misliti na zgraditev gostiln i carskega doma. Takoj po vojni je pa zadruga ljubljanskih Gostilničarjev nadaljevala to važno akcijo. Prostori v katerih so bili nastanjeni razni gostilničarski uradi, pa tudi šola, kjer se je izobraževal naraščaj, so bili pretesni in nehigijenič-ni. Ko je hkrati župan dr Ivan Tavčar v občinskem svetu predlagal uvedbo davka za prenočišča, se je zadruga ljubljanskih Gostilničarjev strinjala s tem predlogom, toda zahtevala je da gre gotov odstotek tega davka v korist bodočega Gostiln i carskega doma. Tako so bili položeni temelji Gostiln i carskega doma, na katerem že plapolajo zastave, ker je stavba pod streho. Zadruga je pričela zbirati prispevke in kmalu je zbrala toliko denarja, da so gostilničarji že lahko začel: razmišljati o realizaciji svojega načrta. Že lani je bilo zbranega toliko kapitala, da je lahko zadruga kupila stavbišče. Zadruga se je odločila za zemljišče, last g. Zdravica na Privozu, ki bo v vsakem pogledu ustrezalo. Zadruga je najprej iskala stavbišče sredi mesta, uvidela je pa takoj, da bi ves svoj razpoložljivi kapital porabila samo za nakup parcele, če bi hotela graditi v mestu. Zato se je odločila za periferijo in v poštev je prišel najbolj Privoz. Na Privozu je bilo doslej pusto in dolgočasno, v zadnjem času pa tudi tam rastejo lične hišice in vile iz tal. Nastala je nova naselbina, kateri bo kraljeval Gostilničarski dom. Lega doma je ugodna tudi za gostilničarsko šolo, ker ie kraj miren brez hrupnega prometa in prahu. Kot rečeno, bo služil Gostilničarski dom v prvi vrsti izobrazbi Gostilničarskega. ho-teUrskega in kavarniškega naraščaja0 Prt nas je še vedno veliko pomanjkanje strokovno izobraženega naraščaja. To se čuti posebno v tujsko-prometnem pogledu. Zato bo nova šola, ki bo otvorila več strokovnih tečajev, nedvomno velikega pomena za vse naše gospodarsko življenje. Bodoči gostilničarji in hotelirji bodo imeli na razpolago servirni in kuhinjski tečaj, obrtno ^daljevalno Šolo in najbrž tudi višjo hotelirsko šolo. S tem bo gostiln i carskemu, hotelirskemu in kavarniškemu narašča-iu omogočeno, da se temeljito izobrazi doma in ga ne bo treba več pošiljati v tujino Lani je bil kupljen svet. letos je pa zadruga sklenila zidati V marcu ie bilo sklenjeno, da mora biti Gostilničarski dom že letos pod streho. Načrte je napravil znani ar- hitekt inž. g. Vladimir Šubic, delo je bilo pa oddano mestnemu stavbeniku g. Miroslavu Zupanu, ki je letos dogradil že krasno palačo'Trgovskega doma v Ljubljani. V začetku avgusta so zapeli krampi ln lopate na stavbišču na Privozu, delo je šlo naglo od rok. Včeraj so delavci vrh slemena po starem zidarskem običaju okrasili z mlaji in zastavicami, stavbenik g. Zupan je pa dal za likofv. Čez zimo se bo stavba sušila, spomladi bodo pa nadaljevali z delom in do konca maja bo dom dograjen. Fovršina Gotsilničarskega doma znaša 310 m5, stavba je dvonadstropna. V kleti je učilnica za serviranje, ki obsega 70 m2, poleg nje kuhinja, mala ledenica, shramba za so-čivje, drvarnica in pralnica. Pritličje zavzema deloma avla, deloma pa 70 m- obsegajoča učilnica. V pritličju je turii soba za knjižnico in arhiv. Učilnica ima poseben vhod. Za urade bosta na razpolago dve sobi. V prvem nadstropju je lepa, 70 m2 obsegajoča sejna dvorana, dalje tri pisarne in dve moderno opremljeni stanovanji. V drugem nadstropju je trisobno stanovanje z dvema kabinetoma, kopalnico in 35 m2 ob-segajočo teraso. Okrog Gostilničarskega doma bo obširen vrt. V njem bodo nastanjeni uradi Zadruge ljubljanskih gostilničarjev, okoliških zadrug, bolniške blagajne gostilni carskih mojstrov ^Samopomočic, uredništvo gcstilničarskega glasila ^Gostilničarski vest-nik«, Zveza gostilničarskih zadrug in šolsko vodstvo. li koncu naj še omenimo, da je Gostilčar-ski dom prva ustanova te vrste v Jugosla viji m da je lahko gostilničarska zadruga s svojimi člani ponosna nanj. Razvoj Ljubljane od 1. 1870 Ljubljana, 22. novembra. Glede na bližajočo se združitev okoli* ških občin z Ljubljana je važno, da si ogledamo slike bivše, sedanje in bodoče Ljubljane. Po statističnih podatkih mestnega po* pisovalnega urada je štelo mesto začet* kom tekočega leta — z že preteklo leto k Ljubljani inkorporiranim Brinjem ter Sv Križem 58.398 prebivalcev. Prebivalce ima navedeni urad, ki vodi v glavnem evidenco v Ljubljano domo* vinsko pristojnih domn'inov, zabeležene v ca. 111.000 osebnih in družinskih popisni' cah, ki so dnevno v rabi ter se hranijo v 2o9 svežnjih; vseh osebnih in rodbinskih popisnic pa ima urad nad 200.000 ln ker so nekatere popisnice stare celo do 100 let. je razbrati iz njih lep kos zgodovine pretekle in stare Ljubljane. Danes je razdeljena Ljubljana na se* dem mestnih okrajev, ki merijo 37,966.841 m2. Ljubljana ima zdaj 6 rimo*katoliških župnij ter po eno pravoslavno in evangelj* sko, dočim spadajo ljubljanski izraeliti pod nadrabinat v M'-rski Soboti. Po veroizpovedih se je začetkom teko* čega leta ,: ibljansko prebivalstvo delilo na 53.700 rimo*ka-- »likov. 3306 pravoslav nih, 820 mi ' manov 291 protestantov r*> 126 izraelitov in 5 grško*katolikov; !58 L O V E N S K T NARODc, dne 22. novembra 1930 Ste V >*7 Manufaktura Mi smo prepričani, da. boste zadovoljni, ako kupite ~pri nas na obroke manufakturno blago za sebe in svojo družino. Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. Posetite na«! Zahtevajte potnika! Dnevne vesti — Jugoslovenske nagrade na Karlovi univerzi. Naše prosvetno ministrstvo da vsako leto na razpolago tri nagrade po 2000 Din, ki jih dobe vsako leto 28. oktobra trije češkoslovaški študentje, eden na Karlovi univerzi v Pragi, eden na Ma-sarvkov. univerzi v Brnu, eden pa na Ko-menskega univerzi v Bratislavi. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo pa daje tri nagrade, k; jih dobe vsako leto na dan sv Save trije naši študentje. Na Karlovi uni verz: d^bi slušatelj nagrado z& najboljše seminamo ali ustavno delo, nanašajoče se na Jugoslavijo. Prva nagrada, določena prvotno za leto 192S., je bila podeljena šele 28. oktobra 1929. Zato sta bili letos podeljeni na češkoslovaški državni praznik dve nagradi. Eno je dobil O. Berkopec za razpravo »Kralj Matjaž v srbohrvatskih narodnih pesmih«, drugo pa K. Viskovatv za razpravo: »Historične prvine v pesmi jugoslovanskega naroda o Vladislavu Var-nenčiku in o bitki pri Varni«. — Nove telefonske zveze z inozemt stvom. V četrtek je bil otvorjen telefonski promet na progah Maribor s Plzen, Maris bor s Zlin in Slatma Radenci s Graz. Tri* minutni pogovor s Plznom stane 54..55, z Zlinom 42.90, z Grazem po 29.70 Din. — Zelezobetonski most čez otok Slap* nico. Včeraj je prispel v Slapnico med Lazami in Jevnico banovinski ing. g. Poniš na ogled novega želczobetonskega mostu, zgrajenega čez potok Slapnico. Potok izvira izpod Janč, teče mimo iSlapnice, kjer goni mlin in žago ter se izliva v Savo. Most je bil nujno potreben. Zgradila sta ga po na« črtih banovinske uprave cestna odbora za ljubljansko okolico in litijski okraj. — Razid društva. Strelski klub Moste pri Ljubljani se je zaradi pomanjkanja Članov 2. februarja 1929. prostovoljno raz šel. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 39 z dne 22. t. m. objavlja zakon o javnih skladiščih, pravilnik o ureditvi gozdarske službe pri občili upravnih oblastvih in odločbo finančnega ministra o uravnavi postopka za likvidacijo državnih obvez iz proračunskega leta 1929-30. — Devica Marija v Polju. Obe moderni poslopji namreč nova šola in občinski dom bosta gotovi in porabni še ta mesec. V občinskem domu bo občinski urad, finančni nameščenci in pa pošta. Tako pride posta končno do svetlega, suhega in solnčnega lokala, kakor to zahteva državni ugled. Po pogodbi sklenjeni med poštno upravo in našo občino, se ima poštni urad preseliti v novo poslopje že 1. decembra. Kmalu nato dobimo na pošti javno telefonsko govorilnico, za katero že toliko let moledujemo. Spričo živahne trgovine in industrije poštni promet jako rase in je res že zadnji čas, da pride pošta v večji lokal. Pripomniti moramo še, da se tu veliko zida. Prihodnje leto bo zgrajenih nad 30 novih hiš. Vas se širi proti Vevčam in kolodvoru. Upravičeno se pričakuje, da bo Devica Marija v Polju prej ali slej po vzdignjena v trg. Končno moramo resnici na ljubo povedati, da nista poskušala zadnjo nedeljo ponoči vlomilca vdreti v prostore znane gostilne »Pri Gusteljnu: v Vevčah, temveč pri njegovem bratu Leopoldu Kuharju v naši vasi. Tedanji poštni urad Jt v isti hiši, kjer sta malopridneža posku-ala svojo srečo. Ker je pošta na zadnjem koncu hiše, je bil pri tem ogrožen poštni urad. — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev m veletigovcev v Ljubljani objavlja za čas od 11. do vštetega 20. novembra 1930 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo prs-tečenega leta): Otvoritveni konkurzi: v dravski banovini 1 (3), v savski 4 (—), v primorski 1 (2), v drinski — (5;, v dunavski l (2), v moravski 3 (9), v vardarski 1 (2), Beograd. Zemun, Pančevo 1 (4). — Otvoritvene prisilne poravnave: izven konkurza: v dravski banovini 2. v savski 4, v dunavski 3, v moravski 1, Beograd, Zemun, Pančevo 2. — Odpravljeni konkurzi: v drav>ki banovini — (1), v savski 1 C—/, v primorski — (1), v drinski 7 (—). v dunavski 6 (3), v moravski 5 (l), v vardarski 6 (l), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (--). — Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2, v savski 1, v drinski ?. — Perutninarski tečaj v Ljubljani. Odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani priredi tečaj za vzgojo in za pitanje perutnine in to v času od 2. do 20. decembra po naslednjem razporedu: Dne 2. decembra od pol 11. ure do 11. ure otvoritev tečaja v valilni centrali Linhartova ul. št. 9 po zastopniku Kmetijske družbe. Od 11. do 13. ure predava živin. ref. g. Zupane o temeljnih pogojih uspešne kokošereje; od 14. do 15. ure ogled in presoja živali za pitanje; od 15. do 17. ure ogled drž. bakteriološkega zavoda v Ljubljani, Lipičeva ul.; nato predavanje direktorja g. dr. Kema o najhujših boleznih pri perutnini. — Dne 10. decembra od pol 11. do pol 13. ure predava g. Zupane o reji štajerske rjave kokoši (vale-nje, oskrbovanje piščet in mladih živali do prvega leta); od pol 15. do pol 16. ure predava oče ubog delavec in da Tonče s svojim zaslužkom pomaga preživljati svojih osem bratcev in sestric. —lj Sokolsko društvo Ljubljana 111. priredi proslavo narodnega ujedinjenja dne L decembra ob 11. uri dopoldne v salonu restavracije Fortuna na Vodovodni cesti, kjer se vrši sicer redna društvena telovadba. Na programu proslave je slavnostna seja uprave s primernim nagovorom na članstvo, petjem, deklamacije ter slovesna zaobljuba nanovo pristopivšega članstva. — Udeležba je na tej proslavi brezpogojno obvezna za celokupno članstvo, naraščaj :n deco, nakar že danes opozarjamo. — Istega dne ob 8. uri zvečer se vrši v istih prostorih društveni družabni večer. — Zdru\. i n 94 dobe žc prav lepa. Zelenjave je bilo izredno mnogo, največ t udi vi je gla\<- po 0.50 - 1 Din, motovilčka pa 0.5O Din merita iti š»h-naČ2 merica po 1 Din. Dobro je bil trg založen, tudi s krompirjem — kg po 1 Din m z drugim podobnim blacom. kolerabo Kotu po dinarju, z rdečo peso, 1—3 komade po 11 m itd. Skratka, ničesar ni primanjkovalo, cene so pa bile v splc snem neizpremenjeue. — Xa kokošjem trgu je bilo perutnine /a pošten banket, gospodinje pa so se tudi precej z njo zalagale, cene so neizpremenjene. .kij-ca so se zopet podražila. Čudno je to kolebanje, kar čez noč se podraže komad po l.oo —1.75 in celo do '2 Din. — Pri mesar j i li i • prišlo zadnje čase do velikih [sprememb; vsak posamezen kos mora imeti poleg označeno ceno, kot sadje pri branjevkah. To i ne tižno nadzorstvo stalno kontrolira. Tudi slanina mora biti označena ali je domača ali »hrvaška«. Goveje meso ima podobne napise: Na Drini«", marš; 2. Suppe: Ouverture »Lepa Galateja«; 3. Čižek: »Iz srpske šume i utrine«; 4. Cerin: »Zvuči ispod Lovčena«; 5. Gounod: »FausU; 6. Strauss: »Svatba cvetic«, valček; 7. Knoch: ? Sokolska koračnica«. Dirigeit višji kapelnik dr. Jos. Cerin. Tudi trgovcem nosi Miklavž, seveda le tistim, ki inserirajo v »Slovenskem Narodu« —lj Delavski orkester društva »Zarje« in sicer godalni orkester, bo imel svoj prvt koncert v letošnji sezoni v ponedeljek 24. t m. v dvorani Delavske zbornice. Program, kr je zelo skrbno sestavljen in obsega več klasičnih točk, med drugimi tudi Schubertovo simfonijo v h-molu, ki le zelo poznana in polna prelepih zamislekov ne-nfrtiiegn mojstra, bo dirigiral g. Danilo Bučar. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Sedeži po 12, S in 6 Din, stojišča po 4 Din. Dobe se v predprodaji v Matični knjigarni. —lj Starološka Strahlova umetnostna zapuščina je razstavljena v veliki dvorani Narodne galerije v Narodnem domu. Razstava je ~dprta vsak dan od devetih do petih. —lj Nedeljske popoldanske plesne vaje Jenkove šole redno vsako nedeljo od pol 4. do 7. zvečer v Kazini — Zvezda.. Začetniki - novinci točno ob 3. uri. študenti-njc znižano članarino. 604n —lj Plesni tečaj Jenkove šole redno vsako soboto in četrtek ob 20. v balkon-k-i dvorani Kazine — Zvezda. Novi člani se še sprejemajo Posebne plesne ure n informacije istotam dnevno od 10. do 20. ure. 604n —lj Akumulatorje prodaja In popravlja, polni, čisti itd. edino specijalna delavnica I. M e b e i n, Dunajska cesta 37. 607n —lj Čajanka s plesom — perfekcila vsako nedeljo ob pol 9. zvečer v balkonski dvorani Kazine. — Vodstvo: Jenko. 605 —Ij O novi Ljubljani predava prihodnji četrtek dne 27. novembra 1930 ob pol 9. zvečer v restivr: c;i; %v+td* na družabnem večeru Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo ljubljanski podžupan gospod prof Evger J a r c. 603n —lj Telesno-kulturno društvo >»Atena« ■tvori začetkom decembra t 1. v prostorih šolske kuhinie v Prečni ulici 2 kuharski tečaj za služkinje. Pojasnila daje vodstvo šolske kuhinje vsako dopoldne 606n Pri tenoristu Josefu Stepniovvsketn Popularni poljski umetnik o operi, opereti in zvočnem filmu T^Jazi vedno ie lepe zzobe vo in ohrani jih zdrave in biserno bele z dnevno uporabo skozi 40 let preizkušene zobne paste s. argov o NT epši xohje Ljubljana, 22. novembra. Ljubljana je v četrtek sprejela v svojo sredo odličnega pevca bratskega poljskega naroda, prvega tenorista narodne opere v Katovicah g. Jos. Stepniovvskega, ki ga je ohranila še v nadvse prijetnem spo* minu po 11 letih od kar je nastopal v naši operi. Drevi bo pel v operi partijo Lenskega v Evgenij Onjeginu, v kateri je debutiral l. 1918 pri nas.' Ob tej priliki smo ga prosili, naj nam pove kaj o svoji pevski karijeri, gledališču v splošnem, o vtisu ki ga je napravila nanj Ljubljana, o naši publiki, o poljskem gle* dališču itd. Gospod Stepniovvski napravi na prvi po= gled vtis svetskega umetnika, moža visoke srčne omike in z globoko čutečo pristno slovansko duševnostjo. Plamtečih temnih oči, živahnih, toplo prisrčnih besed, pleme* nitih potez, je pravi tip idealista umetni* ka, plemenitega človeka. Josef Stepniovvski, šef-režiser in prvi tenor opere v Katovicah Deloval je v naši operi dve sezoni in sicer 1. 1918/19 m 1. 1919/20; od takrat do danes ni imel prilike govoriti slovenski, ven* dar še slovenščino zdaj izredno dobro ob* vlada, kot tudi srbohrvaščino. Partijo Len* skega poje danes v slovenskem jeziku. O sebi noče mnogo govoriti; kot pravi igralec je vajen prepuščati sodbo o sebi publiki in kritiki in kot človeku in umetni? ku mu je občinstvo in umetnost prvo. — Moje izjave so brezpomembne; mo* rate vedeti, da nisem nobena zvezda med pevci. Važno bi bilo za javnost to, kaj me* ni o tem in onem Caruso, kar pa jaz nisem. Napišite le to, da sem prišel v Ljubljano predvsem zaradi tega, ker me veže z njo globoko čustvo simpatije in ker sem tu nastopil prvič v partiji Lenskega v Onjegi* nu. V Ljubljani sem se takoj udomačil, ta* koj mi je postala draga, občinstvo sem vzljubil zaradi njegovega navdušenja za umetnost, zaradi iskrenosti, gostoljubnosti, prisrčnosti in temeperamenta. Ljubljana je samo ena, nikjer nisem več našel tega, kar me je pri vas tako priklenilo nase. — Zelo vzradoščen sem. da me Ljubljana še ni po* rabila. Skoro na vsakem koraku srečujem stare znance, ki jih pa sam več ne poznam. Oni gospod, ki je govoril pravkar z menoj, kot ste videli, mi je popolnoma neznan, on se me pa še dobro spominja. Samo to napi« site — prišel sem predvsem zato, da zopet vidim drago Ljubljano, deležen sem pa bil izredno prisrčnega sprejema. — Presenečen sem nad napredkom Ljub* ljane; bil sem pri vas ob razsulu Avstrije, videl sem vstajenje Jugoslavije, vedno sem čutil z vami, zato moram vaš napredek Še posebno pozdraviti. Poset Ljubljane mi ostane zaradi tega šc v lepšem spominu. — Kakšna je razlika med ljubljansko in katoviško gledališko publiko? — Razlika je seveda. Vaše občinstvo se* stavlja večjidel meščanstvo, ki mu je obi* skovanje gledališča že tradicija, je vzgoje* Pierre Parangon Sodnik-samozvanec — Kako sem storil zločin!* — je dejal in izpil v dušku šesto čašico eoetaila. Stanoval sem takrat v vili, bolje rečeno v gradiču iz XVIII. stoletja, zgrajenem iz granita med fantastično krivuljastimi jelšami v enem najbolj divjih krajev bretanske obale Nekega deževnega večera ne je že temnilo, ko je nekdo potrkal na velika hrastova vrata. Vzel sem luč in šel odpret. Zunaj sta stala v nalivu mož in žena. V črnih dežnih plaščih sta bila kakor dva tjulna. Povabil sem ju, naj vstopita. Mož, krepak dečko okroglega obraza in energičnih potez, mi je dejal: — Kaj me ne poznaš? Posvetil sem mu v obraz in naenkrat, liki fantom, ki se prikaže iz teme, je stal pred menoj sošolec. Spomin nanj je bil pa tako nejasen, da nisem imel poguma izpregovi riti o njem. On sam me je moral opozoriti na to. Zares. bila sva sošolca, spomnil sem se. Po pravici rečeno, imel sem ga v neprijetnem spominu Bil je že v otroških letih za svojo starost izredno visok in znan v soli, ker je hotel biti povsod prvi in se je rad pre piral. Prijatelja nisva bila nikoli. Bal no, pojmuje umetnost in čuti z njo. Kato* vice pa so izrazito industrijsko mesto; pre* vladuje težka in kemična industrija, hočem reči. Katovice so delavsko mesto, zastrup* Ijeno 2 gostim sajastim ozračjem, trda re» alnost reže ostre brazde v dušo in obraz ljudi. Mi moramo paziti na to, da nudimo občinstvu primerno duševno hrano, da ga vzgajamo, mu odkrivamo umetnost. Pred* vsem pa propagiramo poljsko miselnost, poljsko opero — skratka narodno umet= nost. Naglasiti moram, da je naša največja naloga dvigniti, izkristalizirati narodno umetnost, poosebiti narodovo dušo, poka« zati ljudstvu njegovo notranje bogastvo, da se v njem zbudi njegova samozavest, da zrase iz sebe, se kultivira s svojimi last« nimi silami. Temu cilju smo neomajno zvesti. — Zato pa tudi ne služimo le katoviške* mu občmstvu. temveč redno gostujemo skozi celo sezono v večjih mestih države, pa tudi v nemški in poljski Šleriji; tako n. pr. v Cieszvnu, Bielskem, Bvtomu (Ben* them), Gliwicah (Gleivvitz), Zabrzeu (Hin* denburg) itd. — Vedeti pa še morate, da pri nas gledališča niso državna, temveč so last mestnih uprav, kot v Katovicah, ali pa so tudi popolnoma zasebna. Državno je le veliko dramsko gledališče v Varšavi. — V mestih, kjer gostujemo, imamo povsod na razpolago prostorne gledališke dvorane; večina teh odrov so še zgradili pred prevra* tom Nemci, katerih ekspanzivnost je bila na Poljskem izredno občutna Igramo v pr* vi vrsti poljske opere, med starimi n. pr. »Moniuszko«, »Halka«, v kateri sem nasto* pil II. t m. stotič, »Strašni dvora. »Janek«, »Mauru« in tudi druge, kot je »Derbum no* bile« »Konrad VVallenrod« itd. Izmed mo» dernih imamo na repertoarju med drugimi »Eros in Psyche«. »Casanova«, »Hudičev mlin«, »Zvgmund August« (Jotejko). »Jad* wiga našnja gledališka kriza je prehodnega zna* čaja. Ko bo »e človek zopet umiril, ko po» leže popolnoma vihra, ki jo je dvignil po» žar svetovnega klanja, tedaj bo zopet ste* pil vase, zaživel bo zopet notranje življenje. Doba umetnosti zopet prihaja; zato ima tudi opera bodočnost. — Kaj ne, računati moramo že z zvočs nim filmom? — Res je! Film sam na sebi razpolaga predvsem z mnogo večjimi možnostmi pri* kazovanja; scene se lah1 h bliskoma menja« vajo, možna je skoro neomejena ilustracija dejanja, optični efekti so lahko mnogo močnejši itd. — skratka film razpolaga z mnogimi močnejšimi sredstvi, zoper katere mi nimamo protisredstev. Smo v neenaki borbi, kakor se zdi na prvi pogled. D oči m pa film " operira s svojo ploskovnostjo in razsežnostjo, združujemo mi na majhnem, omejenem prostoru vse dejanje, mi centra« liziramo in detajliramo življenje. V tej sin* tezi pa je tem več sile. izraznosti in ognja, čim bolj je vse to zgoščeno. Gledališki oder deluje eruptivno, mogočno z razme* roma majhnega torišča, d oči m je film ve* lik mozaik, zrcalo, sestavljeno iz neštetih koščkov zrcale, na katerih se slika zelo lomi in pači. — Med filmskim igralcem in občinstvom tudi ne more biti nikdar tistega kontakta kot med gledališkim io njegovim občinstvom, ker končno filmsko življenje le mrtvo, mehanično, dočim je gledali* ško popolnoma resnično, res živo. Pri fil* mu se tud: nikdar ne moremo otresti ob* čutka, da je med nam- in dejanjem neka meja — vse se nam zdi oddaljeno, če so slike še tako povečane, nekaj nas loči od filmskega sveta, čutimo, da smo v popol* noraa drugem svetu kot dejanje filma. — Zeto pa se nam filma ni treba bati. Gle* dališka umetnost je popolnoma specifična. — Katere vloge Vam najbolj ugajajo? — Več jih je; ne morem pa reči, da bi mi ta ali ona ne ugajala. Kot rečeno, sem nastopil v »Halki« stokrat in upam, da bom še vsaj dvestokrat in to vedno z ve* seljem. Tudi Lenskega v Onjeginu zelo rad igram. Vseh vam pa ne morem niti našteti. — V katerih operah ste že peli v Ljub* Ijani? — V »Hoffmanovih pripovedkah«, »Jongleuru de Notre Dame«, »Bohemu«, »Faustu«, »Butterflv«, »Rusalki« in »Kse* niji«. —Kdaj odpotujete in kdaj nas zopet obiščete? — Doma me čaka mnogo dela. Prišel sem v Ljubljano, kot sem že povedal, ker mi je tako draga in ker me je povabilo Udruženje gledaliških igralcev. — V ne* deljo že moram odriniti. Upam pa, da bo se mi kmalu nudila prilika, da vas zopet obiščem za delj časa Poleti bom najbrže obiskal Bled, kje bom preživel počitnice, pa še ne vem. Moram se zdraviti, bolujem na jetrih. G. Stepnoivvskemu se zahvaljujemo za njegovo veliko požrtvovalnost, ker nas je obiskal predvsem iz nesebičnosti, idealnih razlogov. Ljubljana ga bo ohranila vedno v najlepšem spominu ter mu želi še mnogo uspehov. Beseda o zavednosti Kamnik, 20. novembra. Bilanca vseh kamniških prireditev, ki so več ali manj kulturnega značaja je — pasivna. Zadnja leta se opaža, da se naš. nekdaj tako zaveden narodni živel j, odteguje vsem prireditvam v edinem lokalu »Nar. Čitalnici« v Kamniku. Vsa društva brez izjeme. »Sokol«, »Či* talnica«, »Lira« itd. se skoro boje prirediti kako javno produkcijo, kajti v naprej že vedo, da bo dvorana prazna. Kje tiči vzrok? Kje in zopet kje . . .?! Porazno pa vpliva to skrajno nezanima* nje naše širše javnosti na članstvo teh na* rodno obrambnih društev. Žalosten primer smo imeli preteklo so* boto, ko je »Kamniški salonski orkester« stopil pred javnost s koncertom, ki je bil prav dobro, za naše razmere celo odlično pripravljen. Upravičeno se moramo vprašati — kam plovemo? Nekdanji časi, ko je bila vsaka prire* ditev v »Nar. Čitalnici« nekak družaben dogodek — so minuli. In zakaj so minuli Tako se venomer vprašujemo. Mlačnost. skoro brezobzirna mlačnost se je polastila naših ljudi. Posledice? Agilni člani posameznih društev, ki žr* tvujejo večer za večerom v dobrobit dru* štev — javnosti se bodo naveličali in krat* komalo nehali delovati. Takrat bodo pa zopet stopili v ospredje prav oni. ki jih sedaj ni in bodo pričeli z večnim zabavljanjem, češ, zakaj se dru* štva ne zganejo Pozabljajo pa, da so temu krivi oni sami, kajti prijatelji so eno obiskovalci drugo in oboje je celota, ki bi v skupni slogi mnogo lepega in koristnega ustvarili Toda kaj naj počnem? Vem dobro, da se me bo prej ali slej odkrižal Zadostuje nepreviden korak na robu strme skale v tem kraju, kamor me je pri peljal. Ničesar več ne pričakujem od življenja. Postalo mi je pravi pekel. Vseeno mi je, kdaj ga bo konec Zjutraj sem spremljal prijatelja k pokvarjenemu avtomobilu Pokvarjen je bil tako, da je bilo treba poslati v najbližje mestece po nov sestavni del-kar je zahtevalo dva dni časa. Nazaj grede sva morala obiti zalivček, kjer se je izlival v morje potok. Prekoračila sva potok po brvi in nadaljevala pot po stezi med skalami. Kar je opazil moj tovariš na drugi strani zalivčka med hlodi modrikaste cvetove bodic. — O! — je vzkliknil, — moja žena ima rada te rože. • Priznam, da se mi \e fttmsil tak cinizem. Čemu hlini ta miši^asii mož rahločutnost? V tem je buo preveč hinavstva in bil sem c^orčon Brž je krenil po strmi stezici k morju in stopil na pesek da bi prišel na drugo strar* zalivčka V tistem hipi ni je aacelo srce močno utripati Pešrena tla so bila znana v tem kra]«i kot eden najnevar nejšib kotičkov vse >baie Na Kraju trden, proti .-»redini i»a sipast. pripravljen vedno požreti neprevidnega človeka. Zadnji primeri, ki niso več slučaji, so pa verno spričevalo razmer in ljudi v na* sem mestu. In potem se vsestransko zabavlja po gostilnah in kotih, vse brez potrebe . . . Gospoda, malo več zanimanja za svoj kraj in življenje v njem. pa se bodo raz* mere v kratkem času uredile. Dokler bo pa dobra volja le pri nadvse marljivih članih narodnih društev in mlačnost pri »zavedni narodni« javnosti — toliko časa bodo pa stene stare Čitalniške dvorane z malošte* vilnimi res zavednimi ljudmi neme priče skrajno slabih razmer v družabnem življe* ju v Kamniku. Rajko Kos. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josef o ve« gren- čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ozrl sem na vse strani. Nikjer ni bilo žive duše. V glavo in? je šinila strašna misel: Ce ne zakriči.n in g\ ne opozorim na nev&rnost, poide naprej in se pogrešno v pesek Za hip sera okleval AH naj ga opozorim in rešim*-3 . \\\ naj molčim in *-ešim njegovo nesrečno ženo?... Zakiil sem si oči z rokami in razmišlja1 Ko sem «,opot pogiedal, -"em zagledal svojega "ovari^a. kako dvigi* noge, pogreznjene do kolen v smrtonosno močvirje Zakrilil je z rokami, omahnil in padel Počasi se je pop Teza! Obrnil se je v. obrazom proli .iie-n. Njega vi klici na poinv sc so izgn h h* v šini pustinji. Pesek mu je se g&: že do ust. Ne .ta t časa **' je r«ka nvl peščeno grobnico *;e krčila, potem ie pa izginila tudi ona. Vrnil sem »e domov in povedal, kai se je zgodilo. Mlada žena je sprejela str&£uo \c<-t mirno. To me ;e presenetilo Še isb tra večera sem jo odpeljal z vlakom k < je-nim roditeljem. Tam sem pa izvelcl grozno novi-co . . . Sirota je bila biazr.a Imela je fiksno idejo, da ji straže mož po življenju. Mož si je na vae načine prizadeval, da bi jo obvaroval najhujšega. Hoteč biti sodnik, setn postal čisto navaden zločinec sem se ga in raje sem se ga izogibal. — Najin prihod se ti zdi ruden . . Potujem s svojo ženo v avtomobilu po Bretani Dobrega pol kilometra od vašega gradiča se je nama pokvaril motor Bilo je že mračno in ko je naju mimoidoči opozoril na najbližje bivališče tu in omenil tvoje ime, sva si drznila zateči se k tebi in prositi, da naju sprejmeš pod gostoljubno streho, sicer bo nama predla trda Jutri popravim avtomobil Danes je to v temi in dežju izključeno. Zagotovil sem ju, da se lahko počutita kakor doma in potrudil sem Re postreči gostoma, kar je bilo v mojih močeh. Njegova žena je bila s svojo nežnostjo in skoro bolestno mikavnostjo pravo nasprotje robatega moža. Imela je krasne jasne, svetlo modre oči. Njene roke so bile izredno nežne, ročice princese ali angela. Melanholičen smehljaj je oživljal njene krasne listnice. Takoj po večerji je odšel moj bivši sošolec s svojo ženo v pripravljeno sobo. Kmalu po njunem odhodu sem zaslišal lahne korake Bila je ona. Pozabil sem bil pustiti v sobi vžigalice in prišla je po nje. Ko sem ji pomolil škatlico, proseč jo, naj se nikar ne sramuje zahtevati vse, kar bi potrebovala, me je pogledala tako hvaležno in obenem plaho. da me je zabolelo srce Potem je de jala: — Moj mož že spi. Legel je kar oblečen Poznam ga in vem, da se do jutra ne bo prebudil Ker se mi ni zdela zaspana, sem jo povabil, naj še malo ostane pri peči, kjer ji bo gotovo prijetneje, kakor gori v sobi, kamor je pihal skozi razpoke v vratih hladen veter Ostala ie Sedla sva in poslušala svečano tikta kanje ure. Polagoma sva postala zgovornejša. Že dve leti je omožena in ves ta čas si mož prizadeva uničiti jo. Prvi hip se mi je zdelo, da misli s tem nekakšno moralno in individualno mo ževo nadvlado, toda kmalu je priznala, da jo hoče ubiti. Potem mi je pravila zgodbo, ki se mi je zdela dokaj zapletena. Ta nedolžna pravljična princesa se je imenitno spoznala na suhoparne paragrafe dednega prava Njeno pripovedovanje me je kmalu prepričalo, da jo usoda neprestano preganja Roditelji so jo bili vzgojili strogo njen mož je bil pa brezsrčen nasilnik, ki je komaj čakal ugodne prilike, da jo ubije Bil 3em zelo razburjen, videč pred seboj to nedolžno žrtev, udano v svojo usodo Potožila mi je med štirimi očmi svoje gorje, ne da bi me prosila pomoči. — Kaj hočete?... To je grozno!... Ples in otroci Čudna zgodba, ld priča, da otroci res ne spadajo na ples Ljubljana, 22. novembra. Oni večer sem ukazala mojemu Janezku in Mihcu: »Umijta se, nogavice poišci-ta in čevlje obujta — na ples gremo.« Do-6im sta fantka od veslja vriskala, sem ma-. k> Marjanco — šele 4 mesece je stara — savila v rjuho in pred ogledalom sem poskušala, kako bom otročička najudobnejše nesla. Takole se to napravi: Oba konca rjuhe se trdno z veže ta, potem se obesi rjuha okoli vratu, kakor male korale, pa ima Marjanca udobno posteljico. V veliki dvorani hotela >Vsak zase« je bil oni večer elitni ples. Kajpada tja poj-demo, sem odločila in fantka sta mi pritrdila. Medtem sta si nabasala v žepe suhih češpelj in nekaj kosov kruha, ker noč js dolga in otroci so vedno lačni, šli smo. Pred hotelom >Vsak zase«, je bila taka gneča, da smo se komaj in komaj prerili do vhoda. Tam nas je neki gospod ustavil: »Kam gremo — in kaj bi radi?« Nemara je mislil, da smo cigani »Na ples«, se je odrezal Mihec. »Na ples?«, je pono-Til gospod. »Kje imate, pa vabila?« Soglasno smo mu povedali, da vabil nimamo. Kasmehni! se je gospod in razložil nam je, da brez vabil ni nič. čudno je to. če bi bil rekel: Brez denarja ni nič, bi razumela, a brez vabil, hm. No, pa če je tako, je pač tako, morda bi nam gospod lahko svetoval, v kateri dvorani je nocoj še ples. Društvo »Rdeči jezik« ima v mali Ivorani hotela »Boljši Viki« tudi svoj ples, nam je pojasnil prijazni gospod, najbolje pa bi bilo, če zavijemo v kako gostilno, kjer igrajo barmo niko. Tam da gotovo tudi plešejo. Lahko noč in dobro zabavo nam želi vsem skupaj. In smo rekli soglasno; hvala, enako In jo mahnili proti hotelu »Boljši Viki« Društvo »Rdeči jezik« nam je v osebi neke precej neprijazne dame na kratko Vladimir Lidin: Mornar Parnik je preplul pet morij in pri-phil v pristanišče v Batoma po nafto. Dva dni je plui iz Odese ob obali in z njega so se videli hoteli, vile in palače na obali. - Parnik se je imenoval »Kosta«. To je bila grška ladja — cisterna za nafto, prevažajoča blago za francosko družbo. Posadko so tvorili Grki, bila sta pa tudi dva Turka, dva Rumuna in en Rus, mornar Strahov, ki je bil pred petnajstimi leti pobegnil z vojne ladje v Alžiru. Parnik je priplul v Batum zvečer. V mestu so že prižigali luči, mornarji so se urno brili in preoblačili, potem so pa hiteli koprneče na obalo. Po ulicah so se izprehajale množice ljudstva in mornarjem so prihajale naproti ženske. Mornarji so se nalašč zaletavali v nje in se prerivali skozi največjo gnečo. Ženske oči so obetajoče mežikale, kakor je pač navada v pristaniških mestih, po dolgi vožnji po morju, po de'u in osamljenosti. Tudi Strahov je kmalu našel spremljevalko. Bila je zelo suha in preprosta, prav nič nališpana, podobna bolj mlademu popku kakor veli roži. Svileno pojasnilo, da brez vabil — ni pri njih plesa. Fantka sta se razjezila ter pokazala dami jezik, dama se je pa obregnila vame. Če sem mati in kakšna mati sem? Otroci da spadajo v posteljo, jaz pa... Odkurili smo jo. Janezek je prisluhnil in Mihec se je zadivil: »Harmonika«. Jaz pa sem rekla: »Viš, Janezek, v gostilno gremo, v onole gostilno, prav gotovo bodo tam plesali«. Prijazno so nas pozdravili, ko smo vstopili, še vstopnine nam ni bilo treba plačati. Pravkar se je končala igra »V krem-pljih satana«, so nam pojasnili gospod, pravi gospod, tisti, ki tako ganljivo pridi-gujejo. Ravno prav da smo prišli k tomboli. Kupila sem tri številke, 13, 26 in 39. Trinajstka je zadela tičnico, to je »fog-loš«. šestindvajstka cikorijo, devetintride-setka pa svečo. Janez in Mihec sta bila vsa srečna ter sta spravila cikorijo in svečo v »fogloš«, obžalovala sta le, da nista zadela mačice, ki bi tako imenitno sedela v »fogložu«, kakor sta to enkrat videla v gledališču. Ko je bila tombola končana, se je začela »prosta zabava«. Okroglolični gospod so nam povedali, da se sedaj lahko zavrtimo Ples ni pregrešen, pregrešni so le ljudje. Nekatere dame so začele hihitati, nakar so gospod položili prst na usta: »Pst!« Ko je Gospod pripeljal Adamu Evo, je ta ni pozdravil, kakor bi se spodobilo: Dobro jutro, dober dan milostiva gospa ali gospodična Rebrinja, — ampak se je kar enostavno — brez mev in bev — zavrtel z njo. Najmodrejši pa se jimq je smehljal in se baje smehlja še danes, če vidi da plešejo pošteni in pravični ljudje — tako kakor se spodobi. Nekateri pa plešejo le zato. — že vemo zakaj. Janezek me je vprašal: Mama, zakaj? Morala sem ga udariti po ročici: »Tak daj no mir, da bom slišala, kaj pravijo še go- ruto je imela ogrnjeno čez rame, na levo oko je malo škilila — in v tem je bilo tudi nekaj, kar ga je vleklo k nji. Ženska ga je vodila po temnih Datumskih ulicah. Sama ie šla naprej, on pa za njo v evropski obleki in lahkem klobuku, potisnjenem na stran kakor mornariško čepico. Tako ga je privedla do žveplenih kopeli. Lastnik ju je molče sprejel in vstopila sta v kabino, kjer je dišalo po žveplu. Tu je bilo vroče in ob steni je stala marmornata klopica. Drugače Da v kabini ni bilo ničesar, če ne štejemo kad[ in dveh pip nad njo. Ženska je sedla na klooico in šeie tedaj je dobro videla svojega spremljevalca. Bil je mož srednjih let, obrite glave, mrkega čela in kratko pristrižene, deloma že sive brade. Lahko bi ii bil oče. — Kaj pa stojite? Sedite vendar! — je dejala nekam v zadregi. — Tu ie zelo vroče. 2e je hotela stvarno sleči životek čez glavo, toda Strahov jo je zadržal in sedel k nji. — Ne, ni treba, — je dejal in si po-gladil brado. — Prišel sem samo pogledat, kakšna si. Kako ti je ime? Ženska je odgovorila: — Marija. Strahov je sedel, zrl na njo in si spod«. Pa že nisem več slišala drugega kakor harmoniko in smeh in vpitje. Poleg mene je sedela neka gospodična, prijela me je za rokav; Poglejte, poglejte, kako »gospod« plešejo. Pa so res lepo plesali. Z nogo so krepko bili ob tla, tako la so kozarci žvenketali. Moja fantka sta se začela tudi vrteti in drugi otroci istotako: Ringaringaraja, mačka nam nagaja, še mene je prijelo. Snela sem rjuho z vratu, v kateri je počivala Marjanca, ter jo položila na krilo one gospodične, ki je gledala za gospodom. O, jej, kako sem plesala, dokler ni prišla ona gospodična in mi položila rjuho z Marjanco pred noge. Ona, da bo tudi plesala in Marjanca da ni njena. Že so stopili gospod k njej, pa sem jim položila rjuho z Marjanco v naročje. Pogledali so gospodično, potem mene, a rekli niso nič, jaz pa sem se še enkrat prav po nebeško zavrtela. Potem sem se gospodu lepo zahvalila za uslugo, da so mi pe-stovali Marjanco. Ja, ja, a drugič naj vsaj Marjanco doma pustim. Z robcem so si brisal: suknjo in hlače. Nerodni so pač in so se polili z vinom. Res, malih otrok ne kaže jemati s seboj na plese, a tudi s takimi, kot je Janezek in Mihec so težave. Najprej je začel Janezek Mihcu roko božati in ta je vikal: »Pusti me, no, mama...!« Janezek pa je nepremično zrl v ono smer, kjer je sedel neki gospod in neka gospodična. Potem se je nagnil k Mihcu in mu nekaj v uho zašepetal, prav tako kot so se nagnili oni gospod h gospodični, še predno sem zamogla ukazati: »Mir!«, je Mihec zatulil: »Mama, Janezek me ščiplje v stegno«. Janezek pa se je na glas opravičeval: »Saj gospod tudi«. Ne smete misliti, da so rde-čelini gospod ščipali ono gospodično, ne, to bi bilo preveč, moj Janezek je kratkoviden in navihan in je le kar tako za zabavo bratcu ponagajaL Ampak rdečelični gospod so vseeno planili pokoncu, iztegnili so kazalec in zakričali: »Ven, ven, otroci ne spadajo na ples!« šli smo. Janezek me je vprašal: »Mama, zakaj otroci ne spa- dajo...?« Zagrme la sem: »Tiho!« Zadeva je prišla v časopise in slišali smo, da otroci ne spadajo na ples in da so pereče vprašanje: namreč ples in otroci. Po mojem bi bilo treba zadevo točneje obrazložiti: Kje in kedaj in kako in morda še kaj pravite. Gospod »kaj pravite« bi bil moral imenovati rdečeličnega gospoda in gospodično in tombolo in igro »V krempljih satana«. Tudi na harmoniko se ne bi bilo smelo pozabiti. Ljudje so zlobni in bodo mislili, da n. pr. društvo »Rdeči jezik« dela škandale s plesom in otroci. To pa ni res in prav zbog tega sem morala povedati, kakšna je prava in živa resnica o perečem vprašanju: Ples in otroci. No in sedaj vemo, kje nas čevelj žuli? O, ja, hn, hn, pomišlja, klicaj in če hočete še pika. Magdalena. * Nove muzikalije »Zbori«, I. VU št. 5. Trolistna literarna priloga prinaša uvodoma nekoliko Mirko Kunčičeve lirike, ki naj bo pobuda za primerno solistično Ji zborovsko kompozicijo. Dr. Mantuani sklepa serijo člankov »O slovenski operi«, v prevodu pa čitamo zelo aktualen članek Gala o »Zborovski tehniki in zborovskem pouku«, ki ga zlasti v premišljevanje in spodbudo priporočam zlasti vsem pevo-vodjein. Dalje sledi rubrika »Naši skladatelji« (Anton Grum), »Iz naših organizacij in društev«, poročilo o delovanju pevskega zbora UJU, »Novosti«, »Razno«. K sklepu uredništvo po pravici graia brezbrižnost publike do prepotrebnega lista, neplačevanje naročnine od strani naročnikov, da niti opomini ne zaleže j o ničesar. Žal, enake tožbe slišimo pri vseh uredništvih izključno umetniških ali znanstvenih listov. »Zborom« bi bilo treba izdatne državne podpore. Upamo, da jo tudi dobe. V glasbeni prilogi je najzanimivejši mešani zbor Osterca »Kanja jezdi aga«, moderno polifonsko pisana skladba, ki bo le najboljšim zborom dosegljiva, ki pa bodo z njo dosegli močan uspeh. Nekoliko me mctijo precej ostri, kar češki akcenti na drugem zlogu nekaterih besed, dočim je najmočnejši poudar naravnejši na prvem slogu. Pevovodja pa bo že znal omiliti omenjena mesta. Karel Bahor v »Hrepenenja« uporablja precej kromatike, toda stvar izgleda nevarnejša, kot je v resnici. Z nekaterimi mesti njegovega kromatič-nega pravopisa se ne strinjam. Ako bi jih poenostavil, bi bili tudi glasovi lažje pev-ni. Hromatika izginja, dandanes ima besedo diatonika. Anton Gruma »V spomin Ivanu Cankarju« je priložnostni zbor, ki sem ga slišal ob odkritju Cankarjevega spomenika na Vrhniki. Krepak je m je svojemu namenu odlično služil. Stanko Premrl priobčuje baritonski samospev »Znamenje«, ki je posvečen opernemu pevcu Josipu Križaju. Samospev je zanosrt harmonično in melodično zanimiv, po svojem tekstu (Simon Gregorčič) pa je samospev zlasti primeren za domorodne glasbene prireditve. »Zbore« najtoplejše priporočam. —č. Njemu je vseeno. — Brigajo me ti spori o izvoru človeka! Meni je vseeno; ali je bil moj praded človek ali opica. — Tebi je lahko vseeno, toda tvoji prababici ni bilo. Pri raportu. — To je že tretjič, da ste v tem tednu kaznovani. Sram vas bjdi! Kaj pravite na to? Novinec: Javljam, gospod kapitan, da sem vesel, da ie že soboti. Kavalir — Ali se ne bojiš, ljubček, da bi naju mogel tu na samem kdo napasti? — Jaz da bi se bal ? Saj sem odnesel že v treh stafetnih tekih prvo nagrado. Rečeno v oklepaju. Pisatelj: Pravite, da na moji povesti ni nič originalnega? Urednik: Pač, pač — pravopis. hu. V botaničnem vrtu so palme mahale s svojimi širokimi listi, morje je šumeče pljuskalo čez skale. Potem so začele padati debele kaplje, ulice so se izpraznile, prihrumela je nevihta. Strahov je krenil v tropičnem nalivu počasi proti pristanišču. Na parni-ku, ki se je skozi curke dežja komaj videl, je stal na straži premočeni tovariš. Posvetil je Strahovu v obraz in se mu umaknil, da je prišel po mostičku na krov. Zjutraj so se mornarji zopet pre-oblekli in začeli črpati nafto. Dan za dnem je tekla nafta in polnila trebuh parnika. Tretjega dne, ko je bilo nato-vorjeno, je parnik proti večeru dvignil sidro in odplul proti Konstanci :n Burgasu ter dalje proti Carigradu. Brindisi in Marseillu. Nihče se ni ooslovil od njega, nihče ga ni spremil. Samo ona je stala na obali in mahala z robcem, Strahov je pa pustil delo m tudi mahal, mahal dekletu, ki je ostalo namesto njegove hčerke na obali. Zažarel je svetilnik ' Poti, svetilnik v Batumu mu je odgovoril s svetlobnim signalom. »Kosta« je peljal nafto v Marseille. Prihodnja njegova pot bo v Amsterdam, potem pa preko Indijskega oceana v Hong-kong. gladil brado. Sele čez nekaj časa je dejal počasi: — Torej vidiš, Maša, tako je ta reč. 2e petnajst let ni stopila moja noga na ruska tla. Pred petnajstimi leti sem odrinil od te obale. In šele danes sem se zopet vrnil v Rusijo. Ti si bila stara takrat komaj osem let. Koliko si stara zdaj? — Dvajset. — Torej si bila še mlajša... Pet let. Morda si se igrala z mojo hčerko. Imel sem hčerko tu v Rusiji, v mestu Ora-nienbaumu. In glej, danes sem zopet v Rusiji, to se mi zdi kakor čudež. In Strahov je naenkrat pisedel k nji in pogladil rob njene svilene rute. — Čuj torej, to kar pusti... saj nisem šel s teboj zavoljo tega. Toda glej, po vseh morjih sem se potrkal, petnajst let sem plul sem in tja, danes sem pa prvič priplul zopet v domovino. In vidiš, Maša, bil sem v Ameriki in v Avstraliji, tudi na otoku Kubi sem bil, toda v Rusijo se mi vseh teh petnajst let nikoli ni posrečilo priti. In tako smo torej pluli proti Rusiji, pa sem si mislil, koliko je neki stara zdaj moja hčerka in kje neki bo zdaj? Izračunal sem in prišel do zaključka, da bo stara okrog dvajset let. In tako sem si mislil: to vendar ne gre, da bi prišel k hčerki brez darila. Vsaj malo parfuma ji moram prinesti. Pa tudi ruto sem ji prinesel iz Marseilla. Strahov je segel v žep in privlekel iz njega parfum in zeleno svileno ruto. Dekle se je skrivaj ozrlo na darila, roke je imelo sklenjene na kolenih, bi tedaj jo je pobožal Strahov s svojo težko roko po glavi. — Vzemi torej tole, — je dejal nepričakovano. — Saj si se morda kdaj igrala z mojo hčerko. Toda dekle je sedelo nepremično in zrlo pred se. Strahov ji je stisnil steklenici co in ruto v roke. —Eno mi obljubi, Maša, — je še pripomnil. — Cez tri dni odplujemo od tod. Torej te tri dni se mi drži... bodi mi namesto hčerke. Dekle je sedelo molče in držalo v rokah darilo in denar, ki ji ga je bil stisnil v roko. Potem sta odšla iz kopeli in krenila zopet po mračnih Datumskih ulicah. Morski svetilniki so po vrsti svetih' v daljavo. Sopara je ležala nad mestom, po ulicah so se še izprehajale množice. Na vogalu sta se ustavila. — Pazi torej, Maša, da ostaneš te tri dni krepostna, — je dejal Strahov in se zagledal v dekletove svetle oči, j močno podobne očem njegove hčerke, j Dekle se je obrnilo in odšlo svojo pot. I Zapihal je veter in dvignil oblak pra- Vsaka besedo SO par- Plača me lahko tzuži v mamkah Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamke ne ««^— ooUtovaHama - Najmanjši ogla.« IMn S-—- —- Planine „Dalibor" (CSR), razstavljene na velesej-mu, le še par komadov za re klamno ceno 15.200 Din — pri tvrdki Alfonz Breznik, Ljubljana, Mestni trg št. S — Na obroke od 400 Din. 2860 NOVOST ZA LJUBLJANO! ZA MIKLAVŽA — Novi dolenjski kolodvor s 6-»tolpno železnico in Gašper-gledališče. >TRIBUNA«, tovarna dvokoles, Otročkih in igračnih vozičkov v LJubljani, aKrlovška cesta 4 — Je razstavila v svojih izložbenih prostorih najnovejšo reklamo. Vse se vozi z vlakom: kolesarji, Miklavž in parkelj. — Otvoritev jutri ob 5. uri popoldne. — Vsak naj si ogleda in ne bo mu žal. 2889 trboveljski, šlezij-ski, angleški in koks dostavlja dom »ILIRIJA«, d. z o. z., Dunajska cesta st. 46, Miklošičeva cesta st. 6 Telefon 28—20, 25—96. 94/T L. Mikuš UUBUANA Mestn trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvrSujejc točno in scMdno, ;- UČENKO za izdelovanje belega perila — sprejme takoj P.Mihelak, Rimska cesta 5, Ljubljana. 2880 ENODRUŽINSKO VILO prodam. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2864 Železna t o vino lekarnarja dr. G. Plccoli-Ja v LJubMair: krepCa oslabel«, malo-krvne. odrasle tu otroke 58-T TRGOVSKI LOKAL z inventarjem in stanovanjem sobe ter kuhinje, na zelo prometnem kraju, 10 minut od postaje, oddam pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Stanko Meterc, Zabreznica pri Žirovnici, Gorenjsko. 2885 GRAFOLOSKI INSTITUT Vsa vprašanja karakterja in življenja; analiza na temelju 10 vrst rokopisa (rojstvo, podpis, naslov in 5 želja). Honorar 50.— Din. — Profesor De Mor-ton, gTafolog, Ljubljana, Linhartova ulica 28 (vila Svetlin). 2878 ~ovci in športniki! Hojzerje In športne čevlje prvovrstnega domačega izdelka ima vedno v zalogi in izdeluje po meri ZALOKAR, Gosposvetska c 8. 229 BUDILKE (vveckerce) a 50.— Din z garancijo. — IVAN PAKI2, LJUBLJANA, Pred Škofijo 15. 2838 LOKAL ozir. SKLADIŠČE za suho robo se odda takoj v najem na Turjaškem trgu št. 5. 2861 RADI ODPOTOVANJA takoj prodam 1 kompletno spalnico za 1 osebo n 1 pisalni stroj; vse v dobrem stanju. — Spodnja Šiška (pri stari cerkvi). Vodnikova ce3ta št. 12. 2850 FIŽOL letošnji, cipro, koks nizki in visoki, orehe tankih lupin, debele, ponudite takoj povzorčeno z navedbo množine tvrdki Peter šetina, Radeče, Zidani most. 2884 KMETSKI MLIN 2 para kamnov in 2 valka, v zelo prometnem žitnem kraju, brez konkurece, prodam. Josip Mohorič. Radeče-Fram. 2883 MODROCE La afrik, močno blago. Din 260: spodnje modroce, mreže, posteljne odeje, kupite najcenejše pri RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg št. 2 Zahtevajte vzorce! 29/T Želodčno tinkturo preizkušeno, prod zaprtja io družim težkoČam želodca priporoča dr O Piccoli. lekarnar v LJubljani 58'T Premog, drva, koks orodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16, telefon 33-13. 95 T. MODROCE peresnice, otomane, divane (patent), fotelje, salonske in klanske garniture — dobite najso-lidneje pri SAJOVIC, LJUBLJANA, Stari trg 6 Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno In po nkurenčnib cenah pod garancijo J. HLEB* družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana, Sv. Petra c. 38. KUPUJEM JEZICE n zdrave na vagronske množine. Ponudbe s splošnim vzorcem in najnižjo ceno posla-ti na »Slov. Narod« pod »Jezice/2787«. MESTO IN K A SANTA, skladiščnika, kletarja ali kaj primernega išče intel. mlad, zdrav gospod, kavcije zmožen; 1 mesec brezplačno. Srednješolec, praksa največ z gospodarskimi pridelki, vešč slovenščine, srbohrvatskega in nemškega jezika. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Energičen 2865«. ZA DAMSKE PLAŠČE IN ZIMSKE SUKNJE KONGRESNI TRG štev. 15 GBfcKVe VAM NUDI VELIKO IZBIRO NAJMODERNEJŠIH VZORCEV NAJCENEJE T V R D K A NOVAK LJUBLJANA Dvokolesa. motorji, šivalni strofi otroški in igračni vozički, oneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje :ene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. .„Tribuna" F.B.L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA STEV 4 Stalnobarvni „Breda" robci komad Din 2.—. Matek 5 Mikeš, Ljubljana (poleg hotela štrukelj) Entlanje z dobrim materijalom meter 25 para. Poceni in vendar najboljša je SEVER JEVA OTOMANA s 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 x 78 Cena Din 570.— do 850.— po Izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijali RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2 MIKLAVŽEVA RAZSTAVA IGRAČK v prodajnih prostorih tvrdke An t* Krisper, Ljubljana Mestni trg 26 v nedeljo dne 23. novembra od 9. do 12. nre in od 2. do 7. ure zvečer. 2887 Kako je umrl Lev Tolstoj Umrl je na postaji Astapovo v postajenačemikovem stanovanju V četrtek je minilo 20 let, odkar je slavni ruski pisatelj Lev Nikolajević Tolstoj zgodaj zjutraj skrivaj zapustil Jasno Poljano. Spremljal ga je samo zdravnik in zvesti orijatelj Slovak dr. Makovickv. O svoji materi je obvestil samo hčerko Aleksandro. Po kratkem bivanju v bližnjem samostanu se je napotil k svoji sestri v ženski samostan v Smardin, kamor je prišla za njim tudi hčerka Aleksandra. Z njo in z zdravnikom se je odpeljal Tolstoj 31. oktobra (po ruskem koledarju) zgodaj zjutraj z vlakom proti Rostovu. Med vožnjo ga je pa začela tresti mrzlica in moral je izstopiti na postaji Astapovo, kjer so ga spravili v hišico, v kateri je stanoval postajenačelnitt Ozolin. Ves teden se je Tolstoj boril tu s smrtjo. Ta čas je prejel astapovski poštni urad nad 1000 brozjavk. Moskovska Narodna knjižnica je objavila nedavno vse te brzojavke, izmed katerih omenjamo samo najvažnejše. 1. novembra je brzojavil Tolstoj Certkovu, da se boji, da bi prišla vest o njegovi bolezni v javnost. Prosil ga je, naj to prepreči. Istega dne je brzo-javila Tolstega hči Aleksandra Certkovu. naj prepreči prihod soproge Tolstega Zofije Andrejevne, s katero se Tolstoj ni razumel. Istega dne je brzojavil poveljnik železniškega orožništva general Lvov orožniškemu kapitanu Sa-vickemu. da smatra gubernator prevoz Tolstega v sanatorij ali trajno bivališče za neizogibno potrebo. 3. novem- , bra so prispeli iz Tule s posebnim vlakom v Astapovo Zofija Andrejevna Tolsta in njeni otroci Tatjana. Andrej in Mihail. Aleksandra in Makovickv sta jim preprečila sestanek s Tolstim. Zofija Andrejevna je na kolodvoru očitala Certkovu, da je zlorabil svoj vpliv na njenega moža. 2upnik kolodvorske cerkve ni hotel moliti za ozdravljenje Tolstega, češ, da je odpadnik. Postajenačelnik Ozolin je odstopil bolniku vse svoje stanovanje. Petrograjski antropolit Antonije je rotil Tolstega, naj se vsaj pred smrtjo pomiri s cerkvijo in ruskim narodom. Te brzojavke pa Tolstemu niso izročili. Hči Tatjana je prebila eno uro pri očetu. Tolstoj se je zanimal za svojo okolico in za zdravje svoje rodbine. Vprašal je hčerko, če so bili obdarovani uslužbenci postaje »ti siromaki, ki tako skrbe zanj, pa nič nimajo«. Zofija Andrejevna je krenila s postaje k hišici, kjer je ležal, in potrkala je na okno. Iz hišice je prišla hčerka Aleksandra, s katero je govorila Zofija Andrejevna pet minut. Železniški ravnatelj je odredil, naj vlaki, ki se bližajo Astapovu, ne žvižgajo preglasno. Ko je Tolstemu malo odleglo, je dejal: Napačno je skrbeti za poedinca. če trpe milijoni ljudi. 7 novembra ob 5.55 je brzojavi1 kapitan Savickij generalu Lvovu: »Tolstoj je umrl« General Lvov je odgovoril brzojavno; Oja-čite progo Astapovo - Volovo. Sin Tolstega Ilja je prišel nekaj minut pred 6. uro k bivališču svojega očeta Šele po drugem trkanju se je okno odprlo in začul se je Qoldenweiserjev glas: Umrl je. Vsi so se odkrili. Nekdo je zamolklo kriknil. Orlov se je opotekel in bil bi padel, da ga niso prestregli. Ilja Tolstoj je vstopil v hišico. Nekaj minut je bilo vse tiho. Na progi je zažvigala lokomotiva tovornega vlaka. Prenočišče v krsti Sodeč po naslovu bi utegnil kdo misliti, da je zelo strašna dogodivščin na, ki so jo nedavno doživeli trije francoski turisti v Pirenejih. Turisti so v gorah zašli in zgodnja jesenska noč jih je zalotila v pusti krajini. Po dolgem tavanju so zagledali v daljavi luč. Ko so se ji približali, so opazili, da stoje pred osamljeno hišico, v kateri je go* rela luč. Pntf.ali so na vrata in prosili gospodarja, naj jih sprejme čez noč pod streho. Tesna izba je bila polna otrok, na postelji j j pa ležala bolna žl___... -Gospodar je turiste takoj opo* zoril, da v izbi ne bodo mogli preno-čiti. Če bi se pa zadovoljili s preno= čiščem v del- . niči, da jim radcvolje postreže. Kako bi sc utrujeni turisti ne zado-voljili! Ko jih je odvedel gospodar v delavnico in zaprl za njimi vrata, so pr":^ali luč in zagledali tri krste. Člo-vek bi mislil 1 so bile pripravljene nalašč za nje. Turisti se pa niso pre= strašili. Krste so mirno odorli, name* tali v nje oblanja, položili pod glavo nahrbtnike in legli spat. Kmalu so vsi trije smrčali, da je bilo vesele. In ko so se zjutraj zbudili, so bili hvaležni gospodarju, da jim je dovolil prenočiti v krstah. Imeniten sodnik Okrajno sodišče v Szolnoku je uvedlo disciplinarno preiskavo proti nekemu sodniku, ki je spravil sodniški stan na Madžarskem v zelo čudno luč. Sodnik, ki je imel stanovanje v sodni palači, je vzel k sebi dekleta, češ, da je njegova »sestrična«, v resnici je bila pa protistutka iz javne hiše. Sodniko* vo stanovanje je kmalu postalo zbira? lišče veselih »sestričen« in »bratran? cev«, ki so navdušeno jedli, pili in ple= sali. Pogosto so plesali kar nagi. Jetnik ki so pa videli skozi okna naravnost v sodnikovo stanovanje in so se seveda po svoje zabavali in muzali, češ, to je pa res imeniten sodnik. Predstojnik je končno poklical vzornega sodnika in zahteval, naj svoji »sestrični« takoj odpove stanovanje Toda minila sta dva meseca, a sodni? kova priležnica se ni izselila in tudi or* gije so se v sodnikovem stanovanju nemoteno nadaljevale. Ni preostajak drugega, nego tirati trmastega sodnika pred predsednika vrhovnega sodišča v Budimpešti. Pa tudi tam se je vedel mož med disciplinarnim postopanjem zelo ošabno, češ, da nihče nima pravi* ce vmešavati se v njegovo zasebno življenje. Disciplinarni senat je bil sU c^ \ JSačnega mnenja, vendar je pa sodil grešnika zelo milo Dal mu je sa? mo ukor in predlagal je, naj ga za ka* zen premeste. Počeno srce Da poči človeku srce, se v pesmih in romanih večkrat čita. Lirično navdahnjeni pesniki se povzpno celo do trditve, da skoči človeku srce iz prs in da ga lahko nosi na dlani kakor hruško Pa tudi zdravniško je dokazano, da so posledice nekaterih srčnih bolezni fatalne. Človeku doslovno poči srce. Tako nevarna je posebno bolezen srčnih mišic, ki tako oslabi stene srca, da popuste krvnemu pritisku in se raztrgajo. V pesmih in romanih poči človeku srce od žalosti ali bolesti. Da tudi to ni brez podlage, so ugotovili berlinski zdravniki na nedavnem zborovanju, in sicer iz poročila profesorja Klempererja. Neka stara dama je hotela posetiti v bolnici svojega moža. Bila je že davno pripravljena na njegovo smrt. Ko so ji pa sporočili, da je mož že pred dobro uro umrl, je prebledela, se zgrudila in umrla. Obdukcija je pokazala, da je povzročila smrt notranja izkrvavitev, ki je nastala na ta način, da so počile stene srca. m Če je mož pijanec Pred poroto v Moravski Ostravi je stal v sredo že drugič rudar Biedrava, obtožen umora svoje žene. V maju je bila obravnava proti njemu preložena, da bi psihijatri preiskali obtoženca. Ker so psihijatri ugotovili, da ni duševno bolan, je moral ponovno pred porotnike. Mož se za rodbino ni brigal. Udajal se je že dolga leta alkoholu. Ena hčerka je omožena, druga je pa pred leti izvršila samomor, ker jo je oče podil od hiše. Ženo je večkrat trpinčil in ji grozil, da jo ubije. Kmalu po novem letu se je nalezel v gostilni žganja in ga vzel še polno steklenico domov. Pijan je zaspal. 2ena je iskala po suknjiču spečega moža denar, pa je naletela slučajno na nož in vprašala moža, čemu ga ima. V tistem hipu je prišel na dvorišče sin Jožef sekat drva. Začul je v hiši ropot in takoj se mu je zdelo, da ni vse v redu. Ker so pa bila vrata zaklenjena, jih je hotel s sekiro f razbiti. Ko ga je oče zapodil, je poklical sosede. Z njihovo pomočjo je vdrl v hišo, kjer je našel mater vso okrvavljeno in mrtvo. Oče se je bil skril v čumnato, kjer so ga našli ln aretirali. Mož je na orožniški postaji izjavil, da je bila umorjena sicer »dobra babni-ca«, da jo je pa vendar moral ubiti, ker je držala s sinom in mu ni dajala denarja za žganje. Pred poroto je trdil, da je umoril ženo v pijanosti in razburjenju. Porotniki mu pa niso verjeli in so glavno vprašanje glede umora potrdili. Biedrava je bil obsojen na smrt na vešalih. Je usmrtitev nezgoda? Odgovorili bi, da je to prav poštena nezgoda, toda v Ameriki se je sodišče resno pečalo s tem vprašanjem in je odgovorilo nanj nepričakovano. Čikaško sodišče je namreč izjavilo, da je usmrtitev na električnem stolu nezgoda. Rodbina usmrčenega morilca je tožila zavarovalnico in zahtevala zavarovalnino, češ da ima pravico do nje. Zavarovalnica se je obotavljala in tako je prišla zadeva pred sodišče. Modri sodniki so dali rodbini usmrčenega morilca prav in zavarovalnica ji je morala odšteti denarce. Ameriška justica je res imenitna. Pri nas bi nikomur niti na misel ne prišlo, zahtevati za usmrčenega zločinca zavarovalnino. V Ameriki je pa tudi to mogoče in sodišče take absurdnosti celo zagovarja. Priprave za X. Olimpijado Prekrasno ameriško mesto Los Ange-les se že zdaj pripravlja na X. olimpijado, ki bo šele od 30. julija do 14. avgusta 1932. Za olimpijado je seveda najvažnejši stadion, ki dela tudi občini Los An-gelesa največ preglavic. Mesto sicer že ima velik stadion, ki pa ne odgovarja vsem zahtevam olimpijade, posebno še*, ker se hoče mestna občina pred svetom postaviti. Na starem stadionu je 75.000 sedežev. To pa ne zadostuje in zato bodo stadion razširili na 105.000 sedežev. Lahko si mislimo, kako ogromen bo stadion, kajti poleg sedežev bo imel seveda tudi stojišča in primerne vmesne prostore. Okrog njega bo urejena velika promenada, za poedine odbore, uradnike, sodnike, novinarje in tehnične oddelke pa zgrade posebne lokale. V novem stadionu se bodo vršile tekme atletov, telovadne vaje, igre ter otvoritvene in zaključne svečanosti. Maraton in kolesarske tekme bodo tu končane. Razširjenje stadiona mora biti končano leto dni pred začetkom tekem. Tekmovalna proga bo popravljena še predno se tekme začno. Stadion je v Olimpic Parku, ki je blizu središča in trgovskega okraja Los Angelesa in lahko dostopen od vseh strani. Zgrajen je bil 1. 1923., kajti leta 1924. bi se morala vršiti olimpijada v Los Angelesu, pa je bil pozneje določen drug kraj. Priprave za X. olimpijado pričajo, da je ta mednarodna športna prireditev vsako leto večja in popolnejša. Pisalni stroji so nevarni V Moskvi so se začeli zanimati za nevarnost, ki preti strojepiskam v obliki zastrupljenja s svincem. Pisalni stroji nekaterih znamk so namreč v tem pogledu nevarni. Posledice se pojavijo posebno v drobovju, pa tudi v krvi, in sicer na ta način, da se število krvnih telesc skrči. Tipično anemijo so ugotovili pri 77 % strojepisk. Pri kartonažnih delavkah iste tovarne je pa znašal ta odstotek samo 22. Zato je zavod za proučevanje bolezni med delavstvom v Leningradu preiskal na eni strani zrak v pisarnah, kjer je po 5 do 7 pisalnih strojev, deloma pa prah, ki se je nabral na papirju pod pisalnimi stroji. Končno so preiskali tudi vodo, s katero so si strojepiske umivale roke. V enem kubičnem metru zraka so našli 0.15 do 0.19 mg* svinca, dočim ga je v tiskarnah in pri »Linotvpih« povprečno 0.05. V prahu, ki se je nabral pod strojem, je bilo 57 % svinca, v vodi po umivanju rok za 0.33 do 0.586. V vodi, s katero si umivajo roke tiskarniški delavci, je svinca 0.292 mg. Vzrok tiči v tem, da imajo pisalni stroji, izdelani po letu 1903, blazinico za tipke v obliki platnene vreči- 50.000 dinarjev RADION nagradna naloga ki se zaključuje 30. XI. 1930 Kdor želi dobiti nagrado, naj gre takoj k svojemu trgovcu in naj zahteva brezplačno karto za sodelovanje in pogoje! ce, napolnjene s svincem, dočim so imeli prejšnji stroji klobučevinasto vrečico. Pri znatnem številu udarcev (50 do 70.000) na dan, se svinec počasi drobi in prijemlje rok strojepiske ali pa pada s prahom na mizo, odn. na papir pod pisalnim strojem. Pri strojepiskah je šlo torej očivid-no za kronično zastrupljenje s svincem. V interesu strojepisk je torej, da svinčene blazinice na pisalnih strojih nadome-ste s plutovinastimi, prevlečenimi z žametom. TVORNICA Gospodarska kriza. — Kako kaj gre kupčija, gospod tovarnar"? — Preklicano slabo, prijatelj. Komaj 100 Din iztržim na dan. — Od česa pa živiš? — Samo od nedelj in praznikov, ko se ne dela. Nedelja., 23. novembra. 8: Ing. Zupanič: O vinogradništvu; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko preda* vanje, g. tajnik Jagodic; 10.20: I. Kaiser: O evropskem gospodarskem življenju; 10.45: Šah, vodi g. B. Pleničar; 11: Samospevi g. Ju<*a; koncert radiosorkestra; 12: Tedenski p--c»led; 15: Dekliški kotiček: Vprašanje pred poletjem, gdč. Lebarjeva; 15.30: Plošče; 16: Koncert pevskega zbora z Viča; d-> ^boj na harmoniki: Kokalj*Magister; 17: Ljjdska igra: Ugrabljene Sabinke (Ljudski oder): 20: Češki večer: 1. Samospevi gdč, Hanuseve; 2. radio orkester (češka glasba); 22: Časovna napoved m poročila, HhJca g1 ha; 23: Napoved programa za aasled« nji dan Ponedeljek, ,4. novembra. 12.45: Plošče (mešan program); 12.45: V .evne vesti; i3: Čas, plošče, borza; 17.30: Radio orkester; 1S.30: Dr. A. Bajec: ltalt» janščina; 19: Prof. Tine Debeljak: Poljšči* na; 19.30: Higijenska ura; 20: F. Kovic: Re* citacija sokolskih ^esmi; 20.30: Večer ko* mome glasbe; _i: Radio orkester; 22: Poročila, čas in napoved programa za nasled* nji dan. 9Oa Najboljše, naftrafnejSe, t? TtajceneišeJ VELEPIC RUDOLF Šiška. Sv. Jerneja 25 Nudi premog, suha bukova drva. Telefon št. 2708. Telefon 2708. K. K. G. Brown: 6>. Vitez enega dne Roman — Bilo je, kakor da je nekdo kihnil, — je pripomnil Hopper in se ozrl. — Ha! Že prej sem slišal sumljiv ropot, pa se nisem zmenil zanj, — je dejal sir \Valter. — Obmolknil je in vse mišice so se mu napele kakor lovcu na preži. Kar je opazil, da je zavesa na srednjem oknu nekam čudno napeta. — Ha! — je zašepetal. In previdno se je začel bližati oknu, Hopper in Gibbs sta mu pa sledi'la. Dober korak od okna se je ustavil, zbral vse sile, skočil — če lahko trdimo o človeku njegove starosti, postave in navad, da skače—k zavesi in jo naglo odgrnil. V naslednjem hipu je prestrašeno kriknil in odskočil. Pri tem seje navso moč zaletel v Hopperja. ta je pa stopil na kurje oko Oibbsu. ki je od silne bo-leč^n«° str^črio 7aHib'l Prizor, ki so ga zagledali, bi bil presenetil še tako flegmatičnega človeka. Za zaveso je stal mladenič v raztrganem suknjiču in razcefranih hlačah. Videti je bilo, da nima srajce in da je navdušen za podveze vijoličaste barve. Njegov neobriti in umazani obraz je bil rdeč od prizadevanja zadržati kihanje. Siromak je bil ves preplašen. Vendar je pa gledal siru Walteru naravnost v oči, ko je pozdravil z glasom olikanega človeka: — Dobro jutro, sir \Valter. Oprostite, da sem se skrival v vaši galeriji. Kakor vsi ljudje njegove vrste se je tudi sir Walter rad bahal, kako je hladnokrven in kako ohrani mirno kri tudi v največji nevarnosti. Zdaj je bil pa že drugič v desetih minutah tako presenečen, da se je Petru kar smilil. Ni vedel, kar je pa pričakoval, da stoji nekdo za zaveso, ni pa pričakoval, da zagleda Petra. Oči so mu stopile iz duplin, začel je grgrati in kriliti z rokami po zraku. Slednjič je zajecljal: — Kaj... vra ... hrrr ... ga ... zakaj ... Odkašljal si je in začel znova. — Kaj... kaj pa to pomeni? — Kdo pa je to, sir Walter? — je vprašal Hopper radovedno. — Če se ne motim, sem ga že nekje ... Da. da. že vem, saj to je ... Naenkrat je pa obmolknil, kajti oprezni Gibbs ga je bil dregnil s komolcem. Sir Walter je lovil sapo. — O romska strela--to je Cardinal, to je lopov, ki ml je ukradel sliko! — Saj res! — je vzkliknil Hopper in se srdito ozrl na Petra, kakor bi ga hotel raztrgati na drobne koščke. — Toda kaj počenja tu? Sir Walter je zbral vse svoje moči in zakiical srdito: — Saj baš to mi mora pojasniti. — Srdito se je ozrl na Petra in zakričal: — Ven, gospod! Takoj ven! Ste razumeli? Peter je srtorpil počasi iz svojega skrivališča. To je bil hud udarec za njegov ponos, da je moral pasti v roke svojega sovražnika baš v hipu, ko je bilo za rešitev Jeanne Craigove že vse pripravljeno. Vendar pa še ni hotel vreči puške v koruzo, čeprav je priznaval, da v tako kočljivem položaju še ni bil. Ni bil strahopetnež in sira Wa1tera se je bal prav tako malo, kakor Hopperja. Ker bi pa pod nobenim pogojem ne trpel, da bi se omenjalo Jeannino ime v zvezi s tatvino slike, je moral biti zelo previden. — No torej! — je zagodrnjal srr Walter. — Kaj pomeni to? — To pomeni, da ste dobili svojo sliko nazaj. - je odgovoril Peter mirno. — Toda do vaši zaslugi gotovo ne* — ga je zavrnil sir Walter. — Kaj--- — Ne zahtevam hvaležnosti, — je pripotrmil Peter, — pač bi vam jm bil hvaležen za malo običajne dostojnosti. Po vsem, kar —-- — Dostojnosti! Ta je pa dobra! Čujte --- — Prinesel sem vam sliko nazaj. — Vi? — je vzkliknil sir Walter. — Vi da ste jo prinesli? Vi? — Seveda. Zdaj bi bila že na poti v Ameriko, da nisem posegel vmes in preprečil drzne tatvine. Nekaj časa je bilo vse tiho — samo Hopper se je skrivaj ozrl na Gibbsa in zmajal z glavo kakor bi ga hotel posvariti. — Glej, glej! — je dejal sir VValter ironično. — Vi ste položili sliko na mizo, pravite? —Da, jaz in nihče drugi, — je pritrdil Peter. — Nikar se ne čudite, saj lahko dokažem, če ne verjamete. — Hm, — je zamrmral sir WaJter in zmajal z glavo. — Potem takem mi pa lahko poveste, zakaj ste se skrili za zaveso v tej Drečudni- obleki. — Seveda vam lahko povem. — je odgovoril Peter prijazno. Toda to je dolga zgodba, dasi ni dolgočasna. No torej --- — Molčite! — je zakričal sir VValter in pogledal skozi okno. Na tlakovanem dvorišču, kjer ni bilo prej žive duše* se je pojavil vrtnar, ki je skrbno pristrigoval lovorov grm, za njim dečko s čevlji in ščetko v rokah, končno pa še tri služkinje, ki so začele krepko stepati preproge. Ti pošteni delavci so menda z nekakšnim šestim domačim čutom uganili ali pa Um je povedala Mor*petova. da se godi nekaj čudnega. Postavili so se tako spretno, da se jim ni bilo treba bati, da bi kaj preslišali ali prezrli. — Brr! — je zagodrnjal sir VValter. Stopil je korak naprej, kakor bi hotel zastrašiti te nepovabljene gledalce. Pa si je premislil in se obrnil k Petru, rekoč: — Pojdimo v knjižnico, tam vas zaslišim. Toda svarim vas, da ne bonj trpel, da bi se norčevali iz mene. — Namignil je Petru, naj krene naprej, pa je obstal, kajti spomnil se je, da stojita v galeriji še Hopper in Gibbs. — »Ali dovolite, sir VValter, da se tudi midva udeleživa zaslišanja? — je vprašal Hopper. — Zelo sem radoveden in morda bi vam mogla kaj pomagati. Sicer me pa vaša slika še posebej 'anima. — Bojim se, da ... je začel Walter. Toda Peter ga je prekinil. — Kar naj gresta z nama, sir VValter. Moja zgodba ju bo zanimala enako kakor vas. 10 Lovske puške fioberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER puškar. C*fnM}ana. Kongresni trcr Stev. 9 OTOMANE 35 peres v sedežu, 4 v blazini, po izberi blaga, stalno v zalogi SITAR KARL, Wolfova 12. — Dvorišče. 15670 Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema ŠPEDICIJA TURK, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9. Telefon interurban 2157- 817T AKO ŽELITE KUPITI NA OBROKE obrnite se na Kreditno -"".drago detailnih trgovcev r. k. z o. k. v LJubljani Krušno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trs 32. Ljubljana. Mizarji - Šelak goldornaž prima franco na vsak kraj kgr. 1 5 10 Din 80.— 365.— 720.— po povzetju Inž. Zd. Osvald. K. D. ZAGREB, Baka će va 1. Bukova drva Trboveljski premog Angleški koks pri 11. KURIVO" Dunajska 33 (na Balkanu) Telefon 34-34 Restavracija ,Pod Skalco' Mestni trg štev. 11 toči pristna vina: Dolenjsko belo 10 D Dalmatinsko belo 12 D Dalmatinsko črno 12 D Haloško belo 16 D Burgundec beli 20 D Muškat silvanee 24 D Cviček, Gad. peč 16 D Dol. portugalka 16 D Vsako soboto sveže domače krvavice. Abonenti se stalno sprejemajo na izborno domaČo hrano. Hfisblfana, Sele-nb**w£€>9?€* ms h €> v nesreči! Če krožnik mi z juho se zmuzne na tla, kar malo pobrišem, se nič ne pozna. — Zaloga linolejskih preprog za jedilnice, za pred umivalnike i. t. d. A. & E. SKABERNĆ LJUBLJANA peci Velika zaloga samo Ing. Guzeli LJubljana Šiška Beljaška ul. 4. Celovška cesta 56 relefon 3*52 Obupane Ali imate skrbi, ali bojazen? , Vam prinaša pri poškodbah in iz-I izostanku mesečnega perila že mnogo let preizkušen, tisočkrat posvedočen in zdravniško priporo-' čen, zanesljivo učinkujoč pomoček. Prof. dr. Rettiha »EROSEA«, ki ugodno učinkuje, ne da bi morali svoje poslovanje prekiniti, že po nekaj urah. Din 70, za staro poškodbo Din 100, za odporne ženske Din 150, dvojno za staro poškodbo in odporne ženske Din 200. ZAJAMČENO NEŠKODLJIVO! Tisoči žensk potrjujejo hitri in zanesljivi uspeh tega sredstva in zopet pridobljeno zadovoljstvo. Diskretna pošiljatev po pošti. ORDEN. HAVELKOVA L.ABORATOR Praha-Nusle, Božetechova nI. 10. Pošt. schranka č. 17. C. S. R. — Pišite, prosim, razločno! V Jugoslaviji je pisma na nas frankirati s 3 IMn. za mladino zabavna knjižica — Din 12 — in še več drugih knjižic z več 100 risbami. Za MiMavša in Božič lepo in poceni darilo. Dobijo se v vseh podružnicah „Jutra44 in v Tiskovni zadrugi v LJubljani. Naročilu je priložiti Din 12.— in znamko Din 2.— za poštnino. ^ofc»OLlJrti:VjY|A iMAlO ^GLAS v « sv - SlovensGi i/Vat-©ef * , usS** žrebanje v drž. raz« loterir Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Dne 19. novembra so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 30.000 srečka št. 66476 Din 500.— srečke št.: 8.001, 8.037, 8.042, 9.704, 9.762, 13.853, 13.883, 16.004, 16.063, 16.064, 17.907, 17.941, 17.945, 17.948, 19.184, 19.189, 27.724, 27725, 27.728, 27.785, 33.782, 34.189, 34.192. 36.602, 36.630, 36.632, 36.672, 36.687, 36.690, 36.692, 38.112, 38.118, 38.131, 38.133. 38.161, 37.725, 37.761, 39.533, 39.565, 39.587, 42.969, 44.106, 46.665, 47.461, 47.463, 48.315, 48.352, 48.361, 49.427, 49.426, 49.431, 49.438, 49.453, 49.500, 56.067, 56.071. 57.368, 58X14, 58.881, 66.451, 66.483, 66.485, 66.499, 67.522, 67.548, 68.759, 69.123, 69.150, 69.164, 69.450. 69.459, 72.058, 72.086, 73.777, 73.790, 73.968, 73.996, 75.006, 75.012, 75.022, 75.084, 75.105, 75.110, 75.114, 75.139, 75.196, 76.605, 77.206, 77.265, 77.289, 77.355, 77.382, 77.398, 78.012, 78.016. 78.034, 78.045, 78.053, 78.062, 78.092, 82.471, 86.948, 86.955. 86.990, 87.266, 87.267, 87.287, 87.833, 87.956, 89.335, 89.142, 89.157, 96.625, 96.804, 96.828, 96.878, 98.117, 98.124, 98.185, 98.937. 98.941, 98.946, 98.957, 98.967, 98.978. Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 5. decembra. Ker so vse srečke razprodane, izžrebanih srečk ne moremo več zamenjati. Naročilnice za srečke za novo kolo drž. razr. loterije, bomo priložili »Jutru« okrog 1. decembra. Naprodaj pa bodo srečke v vseh podružnicah »Jutra«. hranilnica r.Lzo.z.,Ljubljana,Sv.Petra c.19 Bolezni želodca, slabo prebavo nepravilno vrenje v želodcu urejuje F1GOL. FlOOL odpira slast, Usti in osvežuje Uri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FICOL se dobiva v vsaki lekarni, po pošti pa razpošilja izdelovalec DR. SEMEL1Ć, DUBROVNIK 2 bo. — 3 steklenice s poštnino los, S steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veze najfineje in najceneje MATEK & M?KES. LJUBLJANA DALMATINOVA 13. Gostilna Veseli dom 9Iari|a Robin Toči pristna štaierska in dalmatinska vina po najnižjih centih. Maribor. Vofašniška ulica 5. Iftlakutaturni pctph £$ o «2>#ti 4*— ^/todaja uptupa f&lcvenbfteqa fla\oda9 Uli I \Z-—"p^otiREVMATIZMU. ALi fflM ^-^PREHLAOU in ISHIJASU. ^| lilLIl LABORATORIJ O" R A M L t J t V A t I K* —— PREHLADU in ISHIJASU. W LABORATORIJ Df RAM LE J I. VA § SSS! BEOGRAD SARAJEVSKA S<» DOBIVA St V VSEM LEKARNAH POCENI &JM.7S « Jak Za Miklavža Pred nakupom osiejte si veliko Izbiro po najnižji ceni. D* okolna MotP«J*» *•* «Na ž»»A]nih atroi«« «uiM*«P« OMM športnih Itntaib Trtilijui Sidra. Holandcrje* Otroikih Stottc xa BitaJ* m»* TrfcftJr* u p«vcf bUg*. Od« ca mkenMD* acaefa to kolca«. CcttfU fnaka Prodaj« tudi ai «*roka. V poacbnl oddelek aa aprrUmkJo «aa ..TRIBUNA" f. B. L Tovarna daotolea ta otroikJ* vojMkoa Uubllana. Kar lovska cesta a. A X GREVA sortirana v vseh poljubnih debelinah, za vse različne klobase, krvave, jeterne, mesene, za salame itd., imam na zalogi po na novo znižanih cenah. Za razne krvave in jeterne klobase nudim tudi debela čreva (milharje) po isti ceni kot suha goveja čreva. Trgovcem in večjim odjemalcem morem dati primeren popust. ...j,- . Priporočam se vsem svojim dosedanjim odjemalcem in vabim nove interesente, da si ogledajo zalogo. Bergman Josip 14408 trgovina črev na drobno in debelo. LJUBLJANA« POLJANSKA CESTA STEV. 85, 87. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA Prešernova ulica Stew SO lastnem t»o*lop»u> «=s^==— iMire^iuvauja »log, nakup lu prodaja v »ako rrstoih *redno»fnih papirjov, devis id valut borzna naročila, predujmi in krediti vsak* rr*te. e-kompi in inkaao menic ter neka lila * tu in inozemstvu «afe • deposii* itd. itd itd. Brzojavke: Kredit. Ljubljana _ Telefon H 2*141». Ž4R7. SMS Interurban 870« H7 L del lista. Ofom flhrliitf. M 39 69 D-B