"PROLETARBT JE DELAVSKI : UST ZA misleče čitatelje. DRUGI [ NAJSTAREJŠI ■ jugoslovanski socialistični list 9 OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE cUh matter D«c*mk«r i. TtFFT •t Um »oat aMaa «I CUmi«. ni.. mmr Um AM «f C*>|tmi of March Srd. 187». ST. — NO. 1269. CHICAGO, ILL., 7. JANUAR, (JANUARY 7,) 1932. LETO—VOL XXVtt KLIC DELAVSTVU V AKCIJO ZA SPREMEMBO RAZMER SAMO ENA SIGURNA POT JE IZ KAOSA IN MIZERIJE VLADA SE BRIGA EDINO ZA PRIVATNE INTERESE Vstopili smo v leto 1932, ki se razlikuje od pričetka prošlega leta le v tem, da je mizerija med ljudstvom večja in gospodarski kaos ogromnejši.. Obljube o povračajoči se "prosperiteti", ki jih je kapitalistični tisk zaeno z vladnimi faktorji prvo leto "depresije" tako trdovratno ponavljal, so ponehale. Prosperitete torej tudi letos ne bo. Obeta pa se nam fe več brezposelnosti, še nižje plače, večji davki, več priganjastva in več nesigumosti. Revno ljudstvo prizadeto TUDI POŽARI SO ZNAK SLABIH ČASOV Tisoče bank je propadlo, kar je udarilo največ male ljudi. Nešteto vlagateljev, ki so imeli v njih vse, kar so •i pritrgali tekom let garanja in hranjenja za "deževne dni", živi zdaj v bedi, medtem ko se kopljejo prevarant-ski bankirji, špekulantje in druge pijavke, ki so izsesale ljudafte dolarje, v izobilju. Vlada pa se ne gane. Preiskave tu in tam vodijo graftarski politiki, ki se po nekaj tednih tiho končajo. Kar je v propadlih bankah in drugih bankrotnih podjetjih imovine ostalo, jo prodajo med seboj po nizkih cenah. Apeli na vlado, da naj kaj stori v pomoč nezaposlje-nim, ne dobe odziva. Predsednik ftoover vztraja pri svojem nazoru, da je podpiranje bednih stvar delavcev samih —to je, stvar dobrodelnosti. Vendar pa federalna vlada ni proti pomoči—ako se gre za multimilijonarje. Pripravljena je potrošiti stotine milijonov v. pomoč VELIKIM bankam, pripravljena nuditi ogromne kredite železnicam v interesu bogatašev, pripravljena je financirati velike zemljiške kompanije ter njihove špekulacije, je za podpiranje trustov, nikakor pa ne za "dolo" delavcem,-četudi so že leto in več brez zaslužka ter brez sredstev. Kar so *.... imeli prihrankov, so pošli, ali pa so jih že prej vzeli v neštetih slučajih agenetje, ki so prodajali delnice, lote in slično, s čemur so svoje žrtve varali, da je to edini način do sigurnih dobičkov in "prosperitete". Pomanjkanje ob kupih izobilja 2e skoro ves denar malih ljudi se je iztekel v velike blagajne. Ali nekaj tudi med bogataši na vrhu ni prav. Profiti so se zmanjšali. Na pomoč kličejo vlado, in vlada bo obdavčila revnejše plasti, da bo pomagala" velikim kor-poracijam in s tem bogatim slojem. Predsednik Hoover je v svoji poslanici kongresu dejal med drugim, da je ta dežela vzlic svetovni depresiji povečala svoja bogastva in svoje produktivne možnosti. To je resnica. In ker so njena bogastva res večja, ker ima vsega VEČ KOT DOVOLJ, je toliko večji zločin, da prepušča umiranju od glada milijone brezposelnih, njihovih fžen in otrok! To stanje pod vlado kakršna je ne prestane. Možnosti so, da bo prej ali slej omiljeno toda omotične "prosperitete" ne bo nazaj. Delavstvo ne bo moglo prenašati gorja brezposelnosti, in zaposljeni ne bodo vedno pri volji garati za plačo, ki ne zadošča niti za preživljanje. Ako pa se hočejo delavci te more otresti, ako si hočejo razmere res izboljšati SEBI V PRID, morajo tudi storiti potrebne korake, da si ugladijo pot v osvobojenje. „»' • > ■ Delavci, dolžnost vas kliče Svet je v gigantskem presnavljanju, V silnem boju, in v krizi kapitalizma. EDINO rešitev nudi socializem. Delavci, ne stojte več brezbrižno Ali jamrajoč ob strani, nego vstopite v bojne vrste! Pristopite v klube Jugoslovanske socialistične zveze, katera je del ameriške socialistične stranke in mednarodnega delavskega gibanja. VASE koristi in ljubezen do otrok ter njihove bodočnosti vam pojasni, kje je VASE mesto. Ne poslušajte več zavajalcev, nego postanite sodrug in človek—zidar v gradnji nove družbe t -.r NERED V FINANCAH. POVRAČEVANJE DAVKOV KORPORACIJAM Na sliki je delavnic« Peimsy Ivani« železnice v AI toni, Pa., v kateri je bilo saposl jenih do poldrug tisoč delavcev. O božičnih praznikih, ko je začasno prenehala z obratom, s« je v nji dogodil požar, kateri jo je popolnoma uničil. Škodo cenijo na par milijonov dolarjev. To *imo se požari dogajajo zelo pogqsto. Najštevilnejši so v malih delavnicah in trgovinah, ki so pred bankrotom. Zavarovalnice vsled tega vsak alučaj natančno preiskujejo in če le mogoče, se ognejo izplači'u zavarovalnine. V finančnem položaju dežele je velik nered. Mnogo medt in okrajev se težko otepa nevarnosti bankrotiramja, ki jim grozi z vsakim dnem. Juino-| ameriške republike, posamezne občine in privatne korporacije v južni in centralni Ameriki bi morale do (konca decembra povrniti ameriškim upnikom $850,000,000 na bondih, kar pa se ni zgodilo in so vsled tega zapadli. Večinoma so izgubljeni. Se veliko več bondov v obliki posojil evropskim in drugim zunanjim korporacijam ter vladam poteče to leto, a le malo bo vrnjenih. Deficit ameriške vlade je o-gromen. Namesto, da bi si po-jmagala z obdavčenjem bogatašev, se pripravlja obremeniti le /evnejše sloje. Tudi obljuba, da bo posebna korporacija z vladno pomočjo .ustavila propadanje bank, se BOGATAŠI DOBE OKROG MLUArDO V "DMDENDAH" Vzlic paniki in polomom c*obe bogata« običajne dohodke in mnogim je vlada vrnila tudi davke. OGROMNE IZGUBE NEZAPOSUENIH VLUCISÏÏVHK Nad sedem milijonov delavcev brez zaslužka in sest milijo»» le deloma zapoeljenih. Brezposelni delavci so v letu 1931 izgubili na plačah okrog dva tisoč milijonov dolarjev in ameriški trg je bil za tolikšno vsoto manjši. Te številke pojasnijo, čemu je milijone gladnih in zakaj propadajo tudi trgovine, posebno mali trgovci. Brezposelni potrebujejo nujno take pomoči, ki bo izdala več kakor sedanja borna miloščina. Stotisoči delavcev, v kempah in malih mestih pa niti miloščine niso deležni. Ta dejstva je navajal pred senatno komisijo zastopnik A. F. of L. in urgiral poslance, da naj kaj store v od pomoč. Naglašal je, da bo beda čezdalje večja, ker se ljudstvo gmotno bolj in bolj izčrpava. Brazilsko delavstvo pristopilo v internacionalo Brazilski delavski kongres, ki združuje 89 delavskih organizacij in posluje kot brazilska delavska stranka, je prijavil svoje pridruženje delavski socialistični internacionali, brazilske delavske strokovne organizacije pa so se istočasno združile z mednarodno federacijo strokovnih unij, ki je socialistično usmerjena strokovna internacionala. Konferenca illinoiskih so-~ cialistov člani socialistične stranke v Illinoisu bodo imeli v nedeljo 17. januarja konferenco v strankinem državnem uradu na 3036 W. Roosevelt Rd., Chica-go. Pridne se ob 10. dopoldne. Clarence Senior bo govoril o agendf strankine konvencije, ki bo meseca aprila v Milwaukeeju, Beii Larks o socialističnih aktivnostih v Illinoisu, in Adolph Dreifuss o načrtih za bodočo volilno kampanjo. NAGLO NARAŠČANJE VLOG V DRŽAVNI ALI POŠTNI HRANILNICI Postna hranilnica je edina denarna ustanova v tej deželi, ki je v teku proele-ga leta res napredovala. Ljudstvo zaupa le ie državi. Postna hranilnica plača samo 2% obresti. Ljudje imajo pri vlaganju v poštno hranilnico veliko več sitnosti kakor v privatnih bankah. Tudi odtisk prstov se zahteva, da se prepreči iz-plačitev napačni osebi. A radi varnosti so vlagatelji pripravljeni storiti vse in vzeti manjše obresti. Za primero navajamo: Čikaski oddelek poštne hranilnice je imel pred letom 5 milijonov dol. vlog. Ob koncu decembra jih je imel nad 33 milijonov. Zakoto, ki se nanaša na poštne hranilnice, ima določbe, ki so v prid privatnih bank. Zraven tega vlaga poštna hranilnica denar v privatfce banke. Kadar pridejo v Washington ljudski zastopniki, bodo ves bančni sistem socializirali. Ako bi bile banke državne že zdaj, bi vlagatelji ne izgubili prihrankov. __'ni izpolnila. Decembra jih je ' (prenehalo s poslovanjem pre- nnrunoAD *ptad cejinje števu°»m%d Rjimi ene» rnLmUl]Aliy u I Milkl imaj0 vei milijonov Mi- 2E 77 LET, PRED SODISCEM V KY. Absolutizem kompanij papo len. —Delavci brez civilnih svo-bodščin. — Obrambi manjka sredstev. 'gacij svojim vlagateljem. Ne inženir Hoover, ne finančni tajnik Mellon in ne demokratska večina v poslanski zbornici ter republikanska stranka nimajo nikakega konstruktivnega načrta za vsaj delno omiljenje tkrize. Nove postojanke S. P. v West Virginiji V West Virginiji sta ma delu za soc; stranko prostovoljna organizatorja Amicus Most in Murray Baron, ki sta s sodelovanjem somišljenikov ustanovila postojanke v mestih Charleston, Fairmont, Star City in več drugih krajih. Nepošten uradnik Stephen Weber, bivšr blagajnik Home Loan and Savings asociacije v Fort Wayne, Ind., je svojemu hranilnemu in posojilnemu društvu, ki posluje pod gornjim imenom, poneve-ril $210,000. Sodišče mu je prisodilo od B do 50 let zaporne kazni. VSE DRUGAČE BI BILO. Ako bi se delavci tako radi odzvali pozivu v svojo organizacijo kakor %% kapitalisti v svojo, mm bi bilo t« krize. • Dne 30. decembra je prišel v M ou nt Sterlingu, Ky. na vrsto v socfcnem zaslišavanju 77-letni premogar William High-tower, obdolžen hujskanja in morilne zarote, ko je bil predsednik, lokala U. M. W. Bivši tajnik unije je bil na istem sodišču spoznan krivim enakega zločina ter obsojen v dosmrtno ječo, četudi ni izvršil nikadcega nasilja. Kompanijski vpliv kontrolira atmosfero popolnoma. Stari Wm. Hightower je veteran . iz špansko-ameriške vojne vdelal je vse življenje v premogovniku ter ima ženo in otroke. Izvršil ni ée nikakega zločina, toda oblast smatra da je hudodelec raditega, ker je postal član unije in predsednik njenegà lokala v Ewartsu, kjer so bili v spopadu s stavkarji u-biti tudi trije kompanijski bi-riči. Ne dolže ga, da je on izvršil umor, nego le, da je na sejah hujskal na nasilja. Obsodijo ga lahko na smrt, v dosmrtno ječo, a lahko mu na-lože tudi "milejšo" kazen. Zaslužil ni nobene, ker se je boril le za svoje in človešike pravice teptanih premogar je v.— Blizu 50 premogarjev je obtoženih. Obrambi manjka gmotnih sredstev in eden odvetnik je že resigniral, ker ni dobil plače. Tudi obrambne priče stanejo. V Chicagu je Tone Garden zbral v obrambni fond $28.75, češki sodrug J. Novot-ny pa __^___ Nad 2 milijardi deficita V koledarskem letu 1931 je imela zvezna vlada dve milijardi 350 milijonov dolarjev deficita. Kooperativna klavnica Farmarji v okraju Barrie, Ontario v Kftuadi, ki rede prašiče, so si ustanovili kooperativno klavnico, da se rešijo trustovega izkoriščanja. k Zbor židovske federacije soc. stranke Koncem prošlega leta se je vršila v New Yorku konvencija židovske socialistične federacije, katere se je udeležilo 96 delegatov, zastopajoč 41 postojank verbanda ali židovske soc. zveze, okrog 100 delegatov pa so poslala društva organizacije Workmen's Circle, unije židovskih delavcev, židovskih delavskih listov in razna delavska podporna društva. Krivico, ki se godi ljudstvu, izraža med drugim dejstvo, da dobe ameriški bogataši, ki so posestniki vseh velikih korpo-racij, tudi letošnjega j< nuarja in februarja okrog milijardo dolarje v dividendah. kar j« samo 10 odstotkov manj nego prošlo leto, medtem ko so dohodki delavcev povprečno nazadovali vsled »nižanja plač in nestalne zaposljenosti več ko 50 odstotkov. Stalno nezapon-ljeni tu niso všteti. Te številke o dividendah črpamo iz kapitalistične finančne revije. V prošlem letu so dobile korporacije in bogati posamezniki iz zvezne blagajne sedemdeset milijonov dolarjev kot povrnitev "preveč plačanega davka." Bilo bi veliko bolj pametno, če bi vlada rajše iztirjevala davek, ki ga je od korporacij dobila premalo. Če se zmotijo vladi v prid, jim vlada denar vrne, toda kadar se motijo v računih tako, da bo državi v škodo ,tedaj finančni department ni tako buden v izvrševanju dolžinosti. Kdo ima bogastva Neki demokratski poslanec je izračunal, da ako hoče vlada $20,000,000 več dohodninskega davka, bi morala dodata no obdavčiti 3 milijone malih posestnikov, da bi dobila oime-njeno vsoto. Ako pa bi pro-porčno po dohodkih tolik0 bolj obdavčila bogatine, bi ji teh 20 milijonov višjega davka plačalo le—67 oseb. kateri zo g.avni gospodarji bogastev v Zed. državah. Nesreča In Skoda v papeževi knjižnici On» 23. «f«c. m jo udri strop vatikanska knjižnic«, ki j« «i ¡1 na t*j •liki. Zgrajena >a bila lata 1588. Vsobujo drago« on« rokopisa in r {rnmns knjig, izmod katorib jo bilo v niUvinah valiko uničonSb. Po« l.urli izgubilo i i vi jonja v nezgodi. Sumljiva razpoka v ti so jo pokazal« <0 p roj in opozorila na novarnos!. Poalani «o bili dalavci, <9a »*vria popravila, mo4» tatn pa »o jo obok iraiil in vso poslopja «alo Ipoikocboval. Poročali ao, da ja bil papoi nodolgo proj v loj knjižnici. Boija providnoot ga !» otolo. Čomu naj bi si fcbrala za irtvo dolavco in mi¿o «Mnovniko, ni pojaanjosho. Papoi jo i mol iMjs -S riiiscoi iz Našega (Ji banja Važno za tajnike . klubov JSZ Tajniki klubov naj pri razpolaganju • Članskimi znamkami upoštevajo sledeče: Kdor imvne/l tajnikov nuna dovolj snam i z letnico 1931, katere je, da se nanj pripravimo. Vsak klub naj ima na IX. rednem zboru tvojega zastopnika, dalje vsa naša kulturna in podporna društva Prosvetne matice. Klubi, ki nimajo zadostne blagajne, naj aranžirajo zabave, da jjh dobe. Naš prihodnji zbor naj bo največja manife- poirebujejo za one, ki àe ïiiao staeüa delavske misli med a- poravnali članarine za vse me-•ece proilega leta, naj jih narobe ie toliko, kolikor jih rabijo. Za mesece v tem letu pa morajo imeti znamke z letnico 1932. Tajniki, katerim so član-ake znamke prošlega leta ostale, n ij jih vrnejo tajništvu JSZ. da a* zamenjajo z letošnjimi. Tajništvo JSZ. Z uaic agitacije v develando % • F d noca ANTON VlClC. Kot je bilo v listu že poroča-no, . e bil dne 23. dec. obnovljen klub št. 6 v West Parku, kjer j<» precejšnja slovenska »aaelbina. West Park je del Clevelanda. JSZ. ima v Cleveland'^ ¿daj Štiri klube, namreč K. 27 na St.* Clairju, ki je po številu članov zdaj največji v JSZ., klub št. 49 v Collin wop-da, št. 6 v West Parku in št. v Newburghu. Na agitaciji v West Parku ata mi bila med drugimi na u-aljgo sodruga A. Jankovich in Vincenc Solnič. Slednji je nam «ial na razpolago svojo karo. Od kar je klub v West Parku prenehal, so naši zavedni delavci aktivnosti v delavskem ainislu zelo pogrešali. Eni so meriškimi Slovenci in drugimi Jugoslovani! ♦ Kje naj se vrši prihodnji zbor JSZ? Detroit, Mich. — Zdaj je v klubih JSZ glasovanje, dali naj bo deveti redni zbor JSZ. 28.— 30. maja v Milvvaukeeju, Cle-velandu ali Cannonsburgu. Ta tri mesta je nominiial oami zbor JSZ. pred dvema letoma v Detroitu. Klubi v vseh treh mestih so izjavili v svojem vabilu, da bo delegacija med njimi dobrodošla. S tem so pokazali, da se ne strašijo dela, ki jft v zvezi z lokalnimi pripravami za zbor. Kjerkoli se bo delegacija sešla, gotovo bodo člani in članice JSZ. dotičnega kraja sodelovali, da b0 zbor tudi z ozirom na agitacijo v naselbini čimbolj uspešen. j V Proletarcu z dne 24. dec. čitam vabilo socialističnega župana s. D. W. Hoana, kateri želi, da bi se naš zbor vršil v Milwaukeeju. Navaja dobre ni za konstruktivno delo. VI Na socialističnih zborih se razloge. Milwaukee je edino gospodarstvu so nezmožni. Ako delavstvo uči,"na komunističnih večjft mesto v Zed. državah, ki bi oni imeli milwausko upravo, jih hujskajo in zavajajo. Ker ima socialistično upravo in ja- bi bilo mest0 Rrav tako zadol- j je tudi mnogo jugoslovanskih pravnoati" začeli oznanjevati evangelij, naj bi se Slovenci o-prijeli velike, močne stranke, ako hočejo kdaj kaj doseči. Slično oznanujejo zdaj pristaši čikaškega konzula, med njimi Fr. Vidmar, ki v dopisu v "E.-priporoča, da naj se naši ljudje organizirajo v Jugoslovanski centralni organizaciji. Vodilni republikanci so takrat delali obljube in naši v metropoli so jim verjeli. Vidmarju pa obljublja Andrej Kobal, kako bo prišel do javne službe s pomočjo "centralne" organizacije. In tudi Vidmar verjame. Menda misli, da bo on poslo- letaku in so ga ponavljali vsi kapitalistični »lasti, kateri so^ agitirali za Hooverja. Tudi nekaj Slovencev je bilo podpisanih v posameznih krajih pod takim letakom, med njimi rojak v Chicagif, ki je nedavno skušal pokriti svoje Hooverjevo republikansko prepričanje žf agitacijo za svojo Farmer *Labor jugoslovansko federacijo.—Frank Barbič. Uaapine t premogovniku blizu Roadi g a, Pa.f tisoč čevljev globoko, so zaprle izhod •tirim premogarjem in mali, katero kliče> ' Jack". Neprostovoljno zabarikadirani rudarji in njihovi rešitelji so v n^kaj urah n* pravili ozek izhod, skozi katerega so se oteli jetništva, mulo pa so prepustili usodi. Upre va pa je določila, da naj s* reši tudi njo. Vzelo je štiri dni dela, p red no so »o dob!li v* n. HrVo so ji nosili skozi omenjeni mali predor. Ko sd jo pripeljali na površje, je izražala veselje v svojem "jeziku". Na sliki je mula "Jack" in njeni rešitelji. Stara je 14 le. in v majni dela 8 let. .ko socialistično reprezentacijo v občinskem svetu, dasi ne ve- ženo in brez kredita, kakor je j delavcev zbeganih s komuni-Chicago. Komunisti uče svo- stičnimi frazami, je potrebno, čine. Milwaukee je edino ve- je člane, kako naj razbijajo da bo udeležba na prihodnjem liko mesto, ki redno plačuje ob- shode drugih delavskih skupin, zboru čimvečja in da bo čimbo- ie.eli klub obnoviti* že prej, a ligacije, Vrhu tega pa ima še kako se .'je treba pretepati s ljše aranžiran. Le kot tak bo je vladala bojazen, da ga bo štiri milijone prebitka v blagaj- policaji in kako se lahko izrab- uspešen in pomagal razširiti zadela enaka usoda kakor pr- ni. Tudi reakcionarni listi na- lja socialistične priredbe in so-vič, če sploh pride do obnovit- glašajo to dejstvo in hvalijo cialistični sentiment med ame-ve.' Z agitacijo omenjenih, da- vzorno upravo, le redkokdaj pa riškim delavstvom za komuni-Ije s. Louisa -Zorkota,, ki je. priznajo, da gre zasluga socia- stična raket ust va. Ako bi ime-tajnik ohijske Konference, s. listom. ; la sov. Rusija na krmilu rake Proletarec je med njimi jako razširjen. Vendar pa je po mojem mne- lo niso sposobni, bi človek, ki izrabi "Prosveto" za trditev, da je socialistična nju Milwaukee za naš prihod- stranka in JSZ. sovražna Rusi- C.abrenja, Rose Glavach 0 0 | • t t • • w % • • I M n »«t» V n Kwi A nji zbor najbolj priporočljivo J11 in zato svetujem članstvo, da glasuje zanj. Najjačje argu- katero širijo Bizjaka, Slabeta in drugih v Res je, da je Milwaukee za tirje kakršni vodijo kom. West Parku, pa se je posrečilo, sodruge v Penni in v Ohiu pre- stranko v tej deželi, bi Rusi že da smo dobili obljubo od 18 cej oddaljeno, in s tega ozira bi davno pomrli od lakote, ker oseb priii na sestanek za obno-' bilo umestno obdržavati zbor v znajo tukajšnji le demagogira-vitev kluba. Vsi niso prišli, njihovem okrožju. Imajo ak- ti in kolektati pod tisočerimi ker se je vršil v neprikladnem tivne klube, mnog0 članov in pretvezami, a za praktično de času. namreč dva dni pred božičem, toda bilo jih je dbvolj za ponovno oživljenje organizacije, ki bo pod vodstvom taj-nma Math Bizjaka ndevomno dobi o napredovala. Z njim bo •odekviij prejšnji tajnik P. Slabe, sodrugi od kluba št. 27 in pA seveui vsi člani in članice kluba St. J. Začasno do klub obdržaval seje pri s. Bizjaku, a ima namen preseliti se v Jugoslovanski delavski dom na West Parku. Priporočljivo je, da ima od časa do časa kako priredbo z manjšim sporedom in govori, da bo imela tudi agitacijski značaj. V kolikor oo klub potreboval sodelo-Viiiija od zunaj, ga mu drugi klubi v Clevelandu in njihovi z*>ori gotovo ne l)odo odrekli. naše gibanje in pojačati socialistično stranko. Frank Smerdu. J zapisnikarica ; Steve Ohuk in Matt Tušek . organizatorja. Nadzorni odbor: Frances Ber-gant in Agnes Chuk.—P. Odbori klubov JSZ Johnstown, pa. — V odbor kluba št. 5 so bili za to leto izvoljeni, Frank Podboy tajnik-blagajnik; Mary Zabric zapi-Pa sc Še do-l snikarica. Organizatorji in zastopniki kluba so, Anton Uk-mar, Andrew Vidrich, Anton in Mary Zabric. Seje tega kluba se vrše vsa- provokaterji ter ko tietJ° "edeljo v mesecu ob 2. pop. v Slov. domu na Franklinu. Rojaki somišljeniki, pri- To je trditev, med delavci mente v prilog Milwaukeeju je zavedeni ljudje. Provokatorjev navedel župan Hoan, ki pravi je mnogo med komunisti od . . v ¿VCJ>™ pismu med drugim: vsega začetka. So na vodilnih« Tp,teJvfnJ; KIub st: 5 J® ak", To in ono pri in drugod Cleveland9t>. — Novo leto je tukaj, ali njegov prihod je bil prav tako žalosten kakor odhod starega leta. Brezposelnih vidiš v tem letu po ulicah toliko kakor v prejšnjem, in dela iščejo prav tako zamanj kakor v minulem decembru. Ta ali ona tovarna dobi večje naročilo, mnoge pa obratujejo zdržema na podlagi malih zahtev. A vse to ne izda mnogo ,ker so stroji čezdalje bolj Velika udeležba na priredbi čikaške soc. org. C*»«**®, III. — Ashland au-vodja v posredovalnici, kjer se ditorium je zdaj med J ugodi o-bodo delile službe za nagrade vani že precej znan radi kon-Jugoslovanom. Pa je v zmoti,1 fuJovih dveh "četrtih žulajev" ali pa namenoma zavaja. Re-| jugoslovanske neodvisnosti, ki publikanci in demokratje te Jlh J* praznoval v njemu.-Ka-priznajo pri oddanju služb edi-| dar ima ceremonij^ on, "gre no, če zanje dobiš zadosti gla- notri" od 10,000 do 25,000 lju-sov. Torej moraš biti republi- di- Drugim organizacijam te-kanec ali demokrat, ne pa Ju- avditorija ne razrinejo tako goslovan, Nemec, Ceh itd. Ne liberalno. Prošlo soboto npr. vpuašajo na narodnost, nego če Je bil po 11. uri, ko se je začel si dober agitator za kapitali- Program, napolnjen popolnosti čne interese in če lahko v ma- Dvorana sama je bila brez povračilo za službo pridobiš sedežev, razen kolikor jih je stranki glasove. ob stenah, drugi prostor pa » je služil plesišču, le da je bilo vsled gnječe skoro nemogoče Obljube in fraze so svojstvo* plesati. A vzlic temu ni bilo kapitalistične ^politike. Pred notri deset tisoč ljudi Tudi se-seboj imam izrezek iz lista deži na galerijah so bili polni, Washington Herald, priobčen ne prahu, nego ljudi. To je 29. oktobra 1928, torej malo bila prva maškaradna veselica pred volitvami, ki so poslale soc. stranke čikaškega okraja Hooverja na krmilo dežele. Na- po vojni. Odgovornost zanjo slov članku je "Piška za vsako je prevzel židovski dnevnik ponev". Članek pravi: | "Forward", sodelofili pa so "Republikanska stranka ni vsi klubi soc. strlhTke v Chi-stranka ubožcev, Republikan- cagu. Prebitek, v glavnem ska prosperiteta je izbrisala to vstopnic, znaša, kot poročajo,1* poniževalno besedo iz politic- precej nad tisoč dolarjev; Izfo^ nega slovarja... Pod carinsko čen bo v kampanjski fond soc. protekcijo in nižjih davkov je stranke čikaškega okrožja. Amerika stabilizirala zaposlje-nost, produkcijo in dividende. Republikanska spretnost v gospodarstvu je napolnila delavcu dinner pail, in vrhutega tudi njegov gasôlin tank—dalje Poročevalec. Važno za članstvo kluba JSZ v Sheboyganu mu je -dala v stanovanje tele-j Sheboygan, Wi». _ Tukaj- fon, radio, sanitarne vodne in šnji soc. klub ima svoje redne odvodne naprave ter standari- seje vsak drugi četrtek v me- "secu ob 7 :30 zvečer v Fluder-nikovi dvorani* Članstvo prosimo, da pride polnostevilno na zirano hišno opremo. Ves narod je uvedla v razred svilenih nogavic. Republikanska prosperiteta izboljševani in izvrže mnogo je zaznamovana na debelejših ^eč4 d_®,ajkfkor. P« so ga preje plačilnih kuvertah„na tovatoi- času. Ških dimnikih, in raznih graS njah, ina hranilnih knjižicah stoteri delavci v istem Kompanije beležijo v splošnem tudi v teh časih dobiček in ta ter naslednja tedne valL Ker polju stanju izvršiti še več na delavske probuje. Poročevalec. We»t AIIU. Wi». — Klub št. 180 ima sledeče uradnike: Mary Musich, tajnica-blagajnica; pa se družba zanje ne briga, se bodo morali zganiti in si pravice sami izvojevati. Svoje organizacije morajo pretvoriti v bojevne skupinP za delavska prava. Od države morajo iz- Leo Mlinar zapisnikar; John siliU. brezposelnostno zavaro-Gole organizator. Klubove se iVa,nino ln starostino pokojnino^ "republikanski prosperiteti ... l'fl i of A • \Ii\rM/i/> Ir ■ mmU n < n 1.1 - — i_Ï_1 1 A. 4 nnn . je se vrše vsako četrto nedeljo', ^jatelj Nemec ki prihaja v mesecu ob 2. pop. v Kralje- lz Bremeiia m je bil tam lam prihodnjo sejo v četrtek 14. jan., ker je od prošle letne seje ostalo več zadev nerešenih. Na vse one, ki so postali neaktivni in izostajo od klu-in na delnicah in bondih, ki se bovih sej, apeliramo, da pri-naglo dvigajo v cenah. Repu- dejo na prihodnje zborovanje blikanska prosperiteta je zni- in se upn> v" voz našega dela. Žala delovne ure, žvišala plače Časi so dares toliko resni, da in odpravila nezadovoljstvo. Šibi taki apeli sploh ne smeli bi- tem je ustvarila razmere, za-popadene v pregovoru, "pečena kokoš v vsaki ponvi". Dvignila je življenski standar.d in znižala cene potrebščinam. Us-postavila je zaupanje v finančne ustanove... Rešila je ženo napornih domačih del..." Tako se nadaljuje slavospev ki je izšel leta 1928 v posebnem ti potrebni, ker bi se delavci in njihove žene morali sami zavedati svoje naloge. Večkrat kdo omenja, da so velika ovira našemu razmahu, osebnosti. Delavstvu zares veliko škodujejo. Pustimo osebna nasprotstva doma in doka-žimo drugim in sebi, da znamo hiti razumni možje in žene. Frances Skrube. kako zgago so delali milwau-ški komunisti županu in dru ft i. Ali tudi Milwaukee lahko gim socialističnim uradnikom, rabi siiČen argument poleg zat0 da bi jih s svojimi provo-onih, katere je navedel župan kacijami diskreditirali. Ni se Hoan. Bodisi, da se zbor vrši jim posrečilo, pač pa so obla-v Clevelandu, Milwaukeeju ali tili sebe. Jasno je vsakemu po-v Canonsburgu, naša dolžnost znavalcu, da tem "komunistom" drugom in na podlagi njegovih izpovedi je vlada uvedla preganjanje nad zapeljanimi žrtvami. Raketirji v nemškem komunističnem gibanju imajo zaslugo za porast fašizma, katerega ne bi bilo v tej meri, če bi delali skupno s socialisti. pop. vi dvorani. ' < Dosedanji tajnik kluba je bil Anion Demshar, ki obljublja, i da bo sodeloval v klubu tudi v bodoče kolikor največ mogoče. Za zastopnika "Pioletarca" v West Allisu je izvoljen s. Fr. Matkovič. Rojaki, pojdite mu na roko pri agitaciji! Naš klub se je izrekel v prid Milwaukeeja za sedež bodočega zbora JSZ. ...» Veselico, katero smo name- moralo po enaki poti, ako no-ravali inieti 6 .feb., smo prelo- *e v popolno propast. Zgra-žili na 20. feb. z ozira do dru-;dltl 81 b<> moralo družbo, v ka-štva "Venera", katero ima svo- ten 80 bo p™duciralo za po-jo zabavo na prvo omenjeni da- trebo ljudstva, ne za profit po- na obisku, mi je pravil, da v Nemčiji nP opaziš bede med brezposelnimi kakor tukaj, ker dobivajo tam zavarovalnino in so deležni od države, občine ali province tudi drugih ugodnosti, kakršne so ameriškemu delavcu nedostopne. Kar ima delavstvo tam, je doseglo skozi dolgo dobo bojev s pomočjo so-cialisthčne stranke in unij. Tudi delavstvo v Zed. državah bo POROČIL O DOGODKIH , POGREŠAMO V v Ali je imel vaš klub shod, predstavo, ali kako drugo prireditev? Ali so se vršile v vasi naselbini kake druge zanimive prireditve? Kdo so odborniki vašega 1932? klubom in društvom lelite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? ÈT OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU.' ^ ■ tum.—Poročevalec; Sheboygan, Wi». —V odlK)ru kluba št. 235 so: Frances Skru-be~\tajraca-blagajnita; Frank Nagode in Josephine Chuck organizatorja. V nadzornem odboru sta Chas. Chuck in Fr. Stih. Zapisnikarja izvolijo na prihodnji seji. — P^. Lisbon, O. — Klub št. 9 ima sledeči odbor: Jacob Bergant tajnik blagajnik; Agnes Chuk sameznikov. Kapitalizem je bolan, njegov sistem razpada in se lahko v kritičnem momentu zruši, kakor se je zrušil strohneli ruski carizem. Kakor delavstvo tam, mora biti tudi delavstvo drugih dežel pripravljeno na prevzem vlade v odločilnem moinentii, V ta namen M mora organizirati. Socialistična stranka odgovarja nalogi ter ga vabi v svoje vrste. Oktobra 1928 so ? "Enako- < s kluba za . leto Ako imate tudi pevski in dramski odsek, kdo so v njih odborih? AIi skrbite, da je vaie glasilo zadostno in pravočasno obveščeno O vsem, kar se dogaja važnega v naselbini? - •• "Proletarcu,#'ticer ne primanjkuje dopisov, je pa v njemu premalo poroči! o stvareh, kakršne omenjamo prej. U Poročajte DOŠTIKRAT, TOČNO IN KRATKO, da bomo lahko nudili pregled vsega, kar se dogaja VAŽNEGA med naiim delavstvom. o D ^ . ö A? * ■•«« * * PROLETAREC - —• Potovanje v Jugoslavijo in nazaj Pite JOSEPH ROBICH, Yukon, Pa. V New York sem se pripeljal z avtom 24. septembra zjutraj. Vožno karto sem kupil v Sak-serjevi banki na francoski ¿rti. Ukrcali smo se 26. sept. na par-nik France in dospeli v Havre v 6 dneh. Samo trije Slovenci smo bili na ladji, več pa Hrvatov. Bili smo v III. razredu. Eden naših rojakov je šel tja za stalno, .dva pa sva imela povratne karte za v "deželo svobode". Na pamiku je bilo čisto, postrežba dobra in ljudje prijazni. Na vožnji iz Havra v Pariz so se mnogi takoj preskrbeli z žganjem ter ga na vlaku ponujali drug drugemu. V Parizu smo se prepeljali na drugo postajo, čakali vlaka eno uro in dospeli v 7. urah v Basel. Lepi kraji po Švici. Krasen pogled v jesensko-zimsko naravo. Dne 4. okto-bra sem dospel v Beljak. Se malo, pa smo na Jesenicah v Jugoslaviji. Tu je moj rojstni kraj in izstopim, drugi pa so se odpeljali dalje proti Ljubljani ali Zagrebu. Jesenice so se zelo spremenile, od kar sem jih zadnjič videl. Tega je že dolgo. Veliko več hiš in nove rastejo dalje iz tal. Po-i&čem svojega brata, ki ima tu stanovanje. Dela v tovarni jia Savi, katera obratuje vsak dan s tremi šihti po 8 ur. Razlagal mi je, da zasluži po 260 dkiar-jev na teden., To ni niti pet dolarjev ameriške veljave. Dejal je, da eni zaslužijo več, mnogi pa tudi manj. Od zaslužka jim nekaj odvzamejo za zavarovalnine in slično. Stari delavci dobe pokojnino. V Ameriki se zanjo šele bore. Jugoslavija je v času svoje ustanovitve dobila več dobrih socialnih zakonov, katere so uvedli socialisti..... Eni so še v veljavi. Opazoval sem življenje delavcev v tej nekdanji "vasi". Imel sem priliko iti na sestanek delavstva, na katerem so razpravljali o svoji kolektivni pogodbi z družbo. Zelo dobro je nastopal Jurij Jeram, vnet agitator in izboren govornik, strojevodja po poklicu. Slo se je radi odpuščanja delavcev. Tisti, ki so organizirani, dobe brezposelnostno zavarovalnino, je tolmačil govornik. Neorganizirani so potem hodili k Jeramu in ga rotili, kako to, da ta in ta dobiva podporo, oni pa ne. "Tisočkrat sem vam že pravil, da morate v organizacijo," jim je tolmačil Jeram. V Delavskem domu imajo zadružno prodajalno, ki dobro uspeva, in hranilno ter posojilno društvo. Zadružna prodajalna na Jesenicah posluje že mnogo let. Podružne prodajalne so v Mojstrani, na Dobravi itd. Tudi v Jugoslaviji je mnogo nezaposljenrih, posebn0 lesni delavci, ker lesna industrija je v zastoju. Cerkve so tudi povečali, "na^ šo" 16 čevljev na dolžino in 30 širine. Ne vem čemu, ker župnik se je jezil, da prihaja ob nedeljah vanjo pren-alo ljudi. V vojnem času so jim pobrali vse zvonove in druge kovine, ki jih je rabila avstrijska armada veliko bolj kakor blagoslove. Zdaj imajo nove zvonove, ki jih jim je vlila tovarna na Savi. Grem v gosfcilno, katerih je toliko kakor včasi v ameriških mestih salunov: tišče se druga druge. Naročim pol litra vina. Gorenjska natakarica, prijazna in vljudna: Kuj, kuj, gospod! Ljudje se urijo v oliki. Povsod čuješ: Gospod, gospa, klanjam se, prosim, točno. Itd. Jaz pa prihajam iz ameriških kemp, kjer nismo brali knjig o etiketi, niti se učili slovarske vljudnosti. "Sem pač zabit, kaj hočem," sem si včasi mislil. Ženi svojega brata sem rekel "tastara", kakor pravim svoji. Bržkone res ni lepa navada. Moja ni jezna, a bratova žena mi pravj: "Prosim, 'tastara' me ne smeš več klicati". Prišel sem v pomenek s trgovcem, ki je drugi najbogatejši človek na Jesenicah. "Kmalu bomo šli v nebesa", je med drugim dejal. Jaz : "Ti imaš nebesa že na zemlji, kaj bi si jih še tam želel!" En dan sem šel v gore, kjer sem pred leti služil za pastirja. Dol. ' sem tja zvečer.. Niso me poznali. Starejši so pomrli, otroci dorasM in gospodarijo, ali pa služijo. Domenili smo se. Postregli so mi z domačim žganjem. V Jugoslaviji ga za domačo porabo vsakdo lahko kuha, samo prodati ga ne sme, pa ni treba od njega plačati davka. Po večerji so me vprašali, ako sem kaj videl sosedovega Jakata v Ameriki. Kje živi? Poiščejo naslov. Preči-tam in vidim, da je nekje v coloradskih hribih. "Ne, nisem ga videl. Je par dni vožnje od kraja, kjer živim jaz. Vseeno mi naroče: "Ce ga boš kdaj videl, povej mu, naj kaj dolarjev pošlje." PridA Neža. Poznam jo še, ko je služila za deklo. ¡•'Dobiti ga moram, tudi če je drenov," je rekla takrat in smejali so se ter jo toliko bolj poznali. Res se je poročila. Pred 25. leti. Imela je nekaj prihrankov, mu jih dala, in or. je odšel v Ameriko. "Prideta kaj skupaj?" me je vprašala Neža. Jaz ga še tukaj nisem poznal. Mi je čisto neznan. Potožila mi je, da ji je v 25. letih pisal dvakrat. Nič ne ve, kje da je. Že tukaj je rad pil in pognal po grlu vse, kar je zaslužil. Morebiti ima tam kako drugo, je modrovala, pa ji daje denar. Na Nežo ^a je seveda pozabil. Da bi ga strela! Ura leze višje v večer. "Bo trel>a moliti," pravijo, "in spat." Nekdo sname s stene "paternošter" z jagodam debelejšimi nego lešniki. Polegli so se ob mizi in začeli žalostno: "... ko je častiti od smrti vstal..." Sledile so še druge molitve, npr. za ranjke starše, za tiste duše, ki še v vicah čepe in za duše ljudi, ki umrjejo v gorah in vodah. Nato pa spat. Zjutraj so nas pozdravili fino zabeljeni koruzni žganci. Jaz jih nisem mogel jesti. Je bilo prezgodaj. Poslovim se in odidem. Domov sem Drišel brez podplatov. (Konec prihodnjič.) VOJNA V MANDŽURIJI A« Vičiž pride morda na antracit S. Anton Vičič, ki je potovalni agitator za Proletarca in JSZ., se ¿nudi že dalj časa v Clevelandu in bližnji okolici. Dobil prilično novih naročnikov in sodeloval je pri obnovitvi dveh klubov. Možno je, da ga te dni zanese agitacijska pot v Forest City in druge naselbine na antracitu in potem dalje v Little Falls ter med naše farmarje v New .Yorku. "New Leader" •nfUiln McialirtUai tWnik. Izhajm ▼ New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol Uta. Najbolj«« u rej § van aa*le«ri m-cialbtični list T Ameriki. Mnogo slovenskih delavcor gm SUl Naročit« «i ffa tudi tL Naročeno sanj «prejema "Prol«tarocM. f NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI ^ " JI NARODNA TISKARNA 2142-2180 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi V 3l«T«n*kwa, Hrraili—, SIotaJImb, kakor tm4\ * AafWka la N—Ik— NeJa MMktMt «o urn km =5E so socialisti predložili v mestnem svetu resolucijo, ki določa, da jiaj »mesto srrmo izriši ta* ka dela s svojimi inienirji m delavci. 20 odstotkov dobička, katere spravi v žep privat-n# družba, »bi ostali metfiu. Nonpartisans ' so glasovali proti resoluciji, kapitalistični sodnik se je postavil za milijonsko družbo in tako se še sedaj ni pričelo z delom, medtem ko čaka tisoče delavcev na zaslužek. To si naj volilci zapomnijo za prihodnje volitve. Citateljem Proletarca pa svetujem, da ibi lisi dali čitati tudi drugim, da tako spoznajo resnico. To je edina pot, da se tudi na3 narod poduči o teh razmerah, ker cenetov žurnal vrši druge narodne in nerodne dolžnosti in nima prostora in časa pisati o politiki—da ne škoduje našim več ali manj dičnim organizacijam, v katerih je politika—verboten. Sicer pa spvne brigamo mno- ZJaj ni tr»b« dokazov, da j« ¿1« Japonska v Mandžurijo samo radi- gO Za politiko V Ameriki, odlaga, da ti jo osvoji in israblja njana pricodn« zaklad* sa «vojo kaipitali- kar Smo poduČeni, da ima Ju- .i^impon.ii.«iino .kH».n^: v., mirovna RrW~a.ja" iy naro- goslavija tako imenitno balkan- dov tar onih držav, ki »o podpisal« Kalloggov pakt ao bila n »odločna in i f , , .. naiakrona. N. al.ki U V|.L „«¡.L«. - L.__sKo UStaVO, _ in da SmejO tudi Važna seja kluba št Viv Milwaukee ju (Milwaukee, Wis. — Poz; m važnejša točka, vzamejo delegatom mnogo časa, zato smo mi mnenja, da naj se to poglavje kar briše iz dnevnega reda. Člani naj dajo svoje nasvete v glasilu, in vsaka posamezna or- članstvo kluba št. 37 JSZ; Ha ganizacija naj jih da dvakrat 8e *°tovo udeleži redne s? „ na leto na splošn0 glasovanje, 5etl"tek večer 14. jan. v S. S. četudi je treba za glasovnico Turn dvorani (spodaj), celo knjigo. Mi smo namreč I , dnevnem redu med dru-absolutno zato, da delegatje ni- Je glasovanje o sedežu boso na zborovanju dalj kot dva do*eKa rednega zbora JSZ. Ker dni, pa četudi se vozijo sem- 8mo ilani in članice tega klu-intja za teh par sej cel teden ba zato» da *<» vrši z*>or v na-ali dalj. Nekaj časa vzame tu- šem j« dolžnost vseh, di volitev konvenčnih odsekov. da Pridemo na sejo in glasuje* Ta čas se naj po našem mne- mo za Milwaukee, nju prihrani na ta način, da se1 * Ker imajo pravico do glaso- naukrona. Na sliki j« vlak japonskih vojakov v Mandžuriji« ki mačajo ko*, cka Hrana izstradanim Kitajcam. Spartakove beležke Milwaukee, Wis. — Hitler, voditelj nemških fašistov, kliče nemški narod v boj proti boljševizmu, proti sovražnikom naroda in Židom. V svojem pozivu povdarja, da se mora rešiti krščanstvo pred boljševizmom, da mora nemški jiarod usmeriti svoje življenje na podlagi krščanske morale in uničiti rdečo nevarnost. *"Ako bi ne bilo nas," (fašistov), piše v svojem razglasu, "bi postala Nemčija čez noč komunistična dežela." To je tisti Hitler, kateri je pred par tedni s svojimi «vodilnimi pristaši izgotovil načrte za "uničevanje sovražnikov države" kadar pride fašizem na krmilo, načrt, v katerem je določeno, katere osebe s€ bo preko noči, brez vsake sodnij-ske razprave postavilo ob zicl in postrelilo. , - Med po krščanskemu fašizmu na smrt obsojenimi se nahajajo naj plemenitejši nemški možje, politični voditelji, učenjaki, filozofi, prijatelji delovnega ljudstva in največji zagovorniki miru in mednarodnega bratstva. Kakor je Mussolini našel v krščanstvu svoje najmočnejše in najboljše zaveznike, tako jih je našel tudi Hitler. Krščanstvo in kapitalizem, vere in suženjstvo, nazadnjaštvo in zatiranje, nevednost mas in verske dogme, to so temelji, na katerih je zgrajena moč tiranov in trpljenje delovnih mas. Hitler hoče rešiti krščanstvo in ne pove, da hoče rešiti obenem tudi kapitalizem. Obstanek obeh sil je nerazdružljiv— ako pade ena, pade tudi druga—obe sili imata skupne interese, moč njih temelji v za-sužnjenju mas, telesnem in duševnem. Tem masam se mora vzeti vsaka prilika za spoznanje resnice, mora se jih ukle-niti v verige popolne telesne in duševne odvisnosti ter zatreti v njih vsako željo, vsako misel na svobodo in srečo. Nemški fašizem slepi svoje privržence s sladkimi obljubami, rohni proti velekapitalu in kriči o zaplenitvi temeljnih industrij, toda vseeno ga podpira ameriška phitokracija, ker se zaveda, da bo vršil svoj poklic kot zatiralec ljudstva tako zvesto, kakor ga viši laški Musso-lihi. Ameriška plutokracija trepeta pred gospodarskim polomom Nemčije, ker se zaveda, da bi ta polom pomenil zrušenje celotnega kapitalističnega sistema Evrope in obenem zgubo vseh nemškemu kapitalizmu posojenih milijard. Hitler hoče rešiti kapitalizem in se poslužuje v ta namen maske krščanstva. •• . Finska vlada, v kateri imajo socialisti precejšno moč je dala Vprašanje prohibicije na ljudsko glasovanje. Po zadnjih poročilih je to glasovanje izpadlo z ogromno Večino proti fanatični postavi. Ameriška vlada ni prav nič naklonjena takemu glasovanju, zato ima tisti filozof še vedno prav, ki je rekel: "Prohibicija me je rešila saluna, sedaj pa želim postave, ki bi rešila mojo hčer iz speak easija." • Mesto Milwaukee bi lahko takoj zaposlilo direktno in in-direktno okrog 900 delavcev, ako bi nestrankarski strankar-ji v mestnem svetu znali rabiti svoj razum, oziroma, ako bi imeli poštene-namene. Ze pred mnogimi meseci je mesto določilo potrebni denar za gradnjo velikega viadukta in oddalo delo družbi, ki je dala najnižjo ponudbo. Medtem pa so socialisti to družbo razkrinkali, ker je pre-varila merfto pri gradnji kanalizacij za težke tisočake s tem, da je izvršila delo nepravilno. Gradila je cementne stene sedem palcev pretanke in zasipala prelcope s prstjo me pa z zdrobljenim kamenjem, kakor je predpisano. V mnogih slučajih se je prst vdrla in beton nu cesti je popokal, ker je podlaga upadla, kar se pri zdrobljenem kamenju ne zgodi. . Socialisti so zahtevali, da se pogodba za viadukt z xiotično družbo prekliče in razpiše nove ponudbe. DružJba je zahtevala proti mestu sodnijsko prepoved in jo dobila, toda medtem tam voliti—po balkansko. a Videli smo v Grdinatovih slikah Vse cerkve in kloštre in tudi—štajerskega bika—da se nam je kar milo storilo. Tudi procesije smo' videli in fante, ki so klicali aufbiks, kar nam je dalo prijetno zavest, da je domovina še vedno safe for democracy ter za razne cenete in Grdinate. a Naša podporna organizacija J. P. Z. S. sicer nima več u-radnega glasila, ima pa glasilo, ki ni uradno in vendar nosi uradni naslov Official Organ itd. Glasilo ni več uradno glasilo, ker je konvencija sprejela in odobrila pogodbo za- lastnika glasila z določbo, da mora glasilo pisati v smislu načelne izjave in sprejetih rcsolucij, v katerih se priznava socialistične principe in razredni boj. Lastnik j% to pogodbo odklonil, zahtevajoč, da se mu predloži taka in taka, to je pogodba, ki bo v smislu njegovih pur-garskrh nazorov. Glavnj odbor je to rodoljubno zahtevo odklonil, odklonilo jo je članstvo potom sp-lošnega glasovanja, odklonil jo je za-varovalninski komisar, toda cene vztraja pri svoji narodni čednosti. Glasilo, ki ni glasilo, še vedno prihaja vsem, ki ga hočejo in tudi tistim, ki ga odklanjajo. Eni, ki trdijo, da silno lj\i-bijo "Slogo", ploskajo, drugi se ljutijo in tako se ta neumna igra nadaljuje in smeši po zaslugi onih, katerim je brezna-čelnost in samoljubje vse, organizacijo in naselbino. Spartak. da glavnemu predsedniku mandat predsedovati tudi konvencijam in imenovati vse odseke. S tem se ognemo preiskavam in debatam. Naše konvencije lahko postanejo piknik ali pijanske orgije, kakor npr. konvencije ameriške legije. Ce gre kaka jednota vsled take reforme kaput, nič zato, saj je slabo na svetu tudi brez tega in nas pa bo tudi kmalu vrag vzel. Marsikomu, ako sploh komu, vanja le dobrostoječi čiani, a-peliram na vse, ki so s prispevki zaostali, da jih poravnajo do te seje, pa na seji. Brezposelni naj si preskrbe izjemne znamke. Prisoten bo tudi poslanec J., Ermenc, ki bo na tej seji poročal o delu v vvisconsdnski zakonodaji. Na sejo so vaibljeni tudi so-tnisljeniki. Klubove seje so javne in vsakdo je dobrodošel. ni znano, da imamo tukaj mal Po seJl bo domača zaibava. Od-list, ki izide od časa do časa in bor Poskrbi prigrizek in pija-se imenuje "Pomoč". Boter Tudl in svečenik mu je bil o»b usta- ženi>» plesalcem bo u^re- Frank Poličnik, tajnik. Socialisti v Ohiu se pripravljajo na kampanjo Ohijska socialistična stranka bo imela konvencijo 9.—10. januarja v Clevelandu. Soc. stranka v Ohiu ima V3led volilnega zakona ,ki malim stran-ler ,pa je ni dobil in se huduje. kaim takorekoč onemogoča u-Tukaj imamo "Pomoč", namreč dejstvovanje v političnih bojih, samostojno društvo tega imena velike težleoče. Letos jih bo in glasilo enake firme, ali Zvon- skušala premagati s tem, da si kotu ni moglo biti v zadostno ^ibori legalno pravo na gla- novitvi znani slovnični mojster Zvonko Novak, ki se poslednje tedne bavi z zadevami v Jugoslovanski katoliški jednoti itn s slovnico urednika njenega glasila. Je šmentana reč. Med drugimi je vprašal tudi on za razpisano službo glavnega tajnika, katero* je zapustil vsled svoje prerane smrti Jos. Pish- pomoč, z advokaturo njegove sorte pa se v Pueblu tudi ne napravi karijere. Zato jo je sovnici. Zbrati mora najmanj 200,000 podpisov, katere je treba dobiti v ne manj kot eni po neuspehu, ki pa ni šele od tretini okrajev (counties). Po- včerajšnjega dne nego. že stara stvar, odrajžal v Denver. Pa to se nas ne tiče. Bili so časi, ko so bili na- skušala je to že parkrat, ne da bi cilj dosegla. Letos sklicuje konvencijo zgodaj, da bo toliko prej sprejela potrebne na- prednjaki v Pueblu res napred- ¿rte in začela pravočasno z na- sorodnikom v starem kraju ' • '. > • i boste zelo ustregli, ako Jim naročite AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR" Poiiljatev izvršimo mi. Posamezen izvod slane za t . tiari kraj $1.12. 44 Iz Puebla, Colo. Pueblo, Colo. — Od nas so dopisi redki, veliko bolj glasni pa smo doma. Delpske razmere so Hooverjeve. Revolu« cije več ne propagiramo, pričkanjem med seboj — velikokrat za prazen nič, nočemo prenehati. To je edino, kar še veseli večino rojakov. Fara vzlic krizi dobro obstoji. Le z našim napredkom je žaltava, ker se tisti, ki ne zahajajo v cerkev, mlatijo in včasi tudi -blatijo, namesto, da bi vsi kar je pametnih, delali po navodilih razuma in bi res kaj dosegli. Imamo to in ono. Mislili smo zgraditi Slovenski dom, ali zidali smo na netrdna tla, čeprav so tu drugače močna, zraven pa še kriza. Rinemo z zadrugo, poskušamo s kulturo, največ ognja pa se stresa na sejah društva SNPJ. Ako bi se šlo za jedn6to in slično, bi ne bilo treba vseh teh debat, razprav in iniciativ. Toda dolg čas je nam, časi so slabi, meje dodeljevanja zaprte, pa je nekdanje pueblsko življenje umrlo in sitni ratujemo. Smo pa na razpolago jugoslovanskim podpornim organizacijam z -dobrimi nasveti. Ker se prosperiteta bržkone kmalu vrne, je potrebno, da delegatje na konvencijah ne potrošijo v bodoče več kot dva dni. Četudi so pravila na konvencijah naj- ni. Imeli so močan socialistični klub in vsa jugoslovanska javnost nas je poznala. Zdaj tega ni več. Le še spomine o-bujamo. Eni še vedno upajo, da pride pamet rfned nas in da se resno delo obnovi. Pa to so zdaj samo še sanje. Vsaj jaz mislim tako. Za življenje nam gre trda. otroci so dorasli, o-stali doraščajo, nam priseljencem pa se obeta za končno poglavje prostor na toritofu. Ne uidemo mu. Predno pomrjemo, bi rad, da Pueblo, napredni slovenski Pueblo postane še enkrat kar je bil nekoč. Ali dvomim. Skušali smo obnoviti klub in uspeli, pa ni živel. Bojimo se konstruktivnega dela, šepetamo pa o revoluciji, da nas nihče ne sliši. Old Timer, ki nam.je bral levite, je končno obupal, uti* hnil in umrl. Da pa ne bo brez vsakega glasu od nas, sem vam po svoje podal sliko naših razmer.—Opazovalec. VELIKA NAPAKA. Napaka delavca je, da ga je treba v organizacijo siliti. biranjem podpisov na peticije. Na tej konvenciji bodo nomi-nirani tudi kandidatje v državne urade. Upravičen strah Oblast v New Yorku se vznemirja radi padanja porok in rojstev. Lani je bilo v New Yorku 52,000 porok, ali 10 odstotkov manj kakor leto poprej. Na vsakih tisoč prebivalcev je bilo lani v New Yorku 16.31 rojstev, leta 1915 pa 27.04, kar dovolj pojasni posledice pozvane kontrole. Neki poslanec se je vsled tega odločil predlagati v legislaturi zakon, ki bi nalagal državi uvesti zavarovanje otrok, ne za posmrtnine, nego za doto. Ko bi dopolnili 2i. leto, bi prejeli določeno doto in ta jih bi navdušila k poroki. Zdaj je mladina povečini brez sredstev in se boji zakonikih obligacij. SEJA KLUBA ST. 45 JSZ. Waukegan, III.—Odbor kluba št. 45 vabi vse članstvo na sejo, ki se vrši v nedeljo 10. jan. ob 2. pop. Pridite vsi. Spored seje bo zelo važen. f ' vt/a? ■ \t mta'f /af ' vi a.vi m? ml /.v| / vi m|mi m|mi/,viw\tmi > Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS | EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Bhie Island A v«. Tel. Rooeevelt 3673 V rti rr^P^®i. L 4 potem ko temeljito prevdarite vm okolicine, bo« e prišli do zaključka, da je vai », * * denar res najbolj varno naložen v KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. proletarec ¿adaja Uhaja vsak četrtek. IMavika TUkttaa Druiba, CkUm^ IM. CitjiU Jugoalovaaako Socialiatitaa Zvaao h'4BOČNLNA sa Zodinjene driave in Kansdo is csW Wie $S.0#; m pol tots $1.7»; u êetrt lets $100 — leu■■■■It»: «s este $8.*0; ss pol leU $2.00. Vsi rofcspM te oflsii morajo biti t naiem uradu asj-4s pondeljka popoldne ss priobčit«* ▼ jUrUki Ukoéefs tedna.______ PROLETAREC mir Thursday by the Jufsslav Workmen1« Publishing Co , In«. Established 100«. ŽIVLJENJE B Manager _______ Prank Zaita Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: n~<*d fKafees and Canada, One Yssr $3 00; Six Mentha $1,76; Tbree Months $1. Of.—Foreign Countries, One Tear $1.60; Six Month« $2.00. I Aiirm PROLETAREC W. 2§tb St.. Chica«*. 111. ""V TJi^ém; Rockw»ll 2»64. oSäBb' 548 čudijo se in vprašn}ejo Milwauskega župana od vseh strani vprašujejo, kako je mogoče njegovemu mestu beležiti prebitek v blagajni, medtem"ko so skoro vsa druga ameriška mesta nele skrajno zadolžena nego tudi brez kreditov. Ena, med njimi Chicago in Philadelphia, niti svojih delavcev ne morejo plačevati. Župan* Hoan pojasnujé, da je vzrok razliki med drugimi mesfti in Milwaukeejem v planiranem gospodarstvu. Tudi Milwaukee je imelo do kraja koruptno upravo in ogromen dolg._ Leta 1910 je ljudstvo zavrglo graftar-sko administracijo in upravo izročilo socialistom, ki so se takoj lotili težke naloge. V 20. letih so jo izvršili v toliki meri, da je danes Milwaukee kar se administracije tiče V/.or mesto in je kot tako dobilo splošen sloves. Korumpiranim politikašem to ne ugaja. Socialistom v Milwaukeeju so povzročili že mnogo boja. V namenu ,da bi jih porazili, so odvrgli republikansko in demokratsko znamko pri občinskih volitvah ter uvedli "nestrankarski" volilni red. Vzlic temu triku so bili "nestrank ar j i" še pri vsakih volitvah za župana poraženi, izvojevali pa so si -večino v mestnem svetu. ^ _ * * Enak proces se je dogodil v Readingu. Socialisti so v teku dveh let izboljšali gospodarstvo tako zelo, da sta se republikanska in demokratska mašina zbali za svojo (bodočnost. V prošlem volilnem boju sta se združili proti socialistom z enotno listo kandidatov. V svojo kampanjo so pritegnili vse kapitalistične časopise, radi0 postaje, duhovščino, kino-gledališča itd., a vzlic tej premoči so socialiste porazili s tisoč glasovi večine ! V Milwaukeeju skrbe za brezposelne veliko bolje ter bolj častno, kakor npr. v Chicagu. Enako je skrbel zanje Reading pod sociali-li*iično administracijo. Denar davkoplačevalcev v drugih mestih gre od 10 do 50 odsekov graftarjem; v Milwaukeeju pa je korupcija v taiki meri nezriana. Žal le, da socialisti v Milwaukeeju niso še jačji, in velika škoda za druga mesta, ker nimajo vsaj nekaj socialistov v občinskih svetih. Zelo pametno bo, če sA ljudstvo neha čuditi Milwaukeeju in mesto tega izvoli socialiste v upravo vseh mest. Marsikak munici-palni problem bo s tem rešen in župani ter drugi uradniki bodo res služili ljudstvu na-u.toto sebi in privatnim interesom. Brezposelnost v Jugoslaviji V dravski banovini, kar znači slovenske k*aje v Jugoslaviji, je v prošlem letu število brezposelnih jako naraslo. Provinca je revna in ueda velika. Zaposljenim so znižali mezde, da ne zadošča niti za potrebno hrano. "Razmere so se katastrofalno poslabšale." To priznanje je prineslo "Jutro", ki je vladni list. Dalje konstatira : "Število brezposelnih je ies marsikje večje*kakor nas, malokje pa obstoji tak0 nesorazmerje med potrebami nezaposljenih in sredstvi za omiljenje njihove i»ede kakor pri nas." "Jutro" v tem slučaju ni skrilo resnice. Po-veualo jo je z lepimi besedami, a vendar dovolj jasno. Beda med nezaposljenimi po Slovenskem je torej vsled tega "nesorazmerja" večja kakor pa v deželah, kjer je število brezposelnih večje. Diktatura, ki se je hvalila kako je spravila deželo v red ter stabilizirala gospodarstvo, s tem priznanjem sama sebe postavila na laž. Dejstvo je, da je bila vsa njena notranja in zunanja politika veliko bolj v prilog privatnim interesom kakor ljudstvu, industri-a»no delavstvo pa je sploh zapostavljala. Ker se delavstvo politično nA sme udejstvovati, a ker mu je pravica zborovanja, govora in tiska vzeta, je brez moči. Njegova nesreča je vsled tega toliko večja. . • "Prolatarec" ja socialističen list, in safeo kar je list načel, je obsovraienl Ako bi •Vroletarca" hvalili ljudje, ki ga danes sovraži jo^ bi mu bilo v ponižanje, in ne bi bil pravi delavski list. V Spring field u, Mass., »e jo v Hotelu Court pripetil požar, ki je vxel življenje potim ljudem. Dvajset jih je dobilo težke opekline. Ta slika je bila vsota, ko je požar divjal najhujše. • Zenstvo v preteklosti in sedanjosti Po raznih virih priredila Anna P. Krasna (Nadaljevanje.) Umljivo je, da je pravtako kriv ženski svet, kakor moški, da se pojavljajo nepotrebne krize ali glavna, bistvpna krivda leži na moškem svetu. Moški svet je hotel biti sam na ven polovica — ženstva tam."." Res, zgodovina nam ne kaže žene kot individuja, srečujemo jo povsod le kot ne- ni goreti zaradi "greha" v katerega je bil zapeljan "čist služabnik božji..." S fanatično propagando ji je v mnogih slu- _ . ^. ^ čajih strla pravice, ki si jih je rzogibno senco moža in s to po- pridobila. Tako naj- stranskozgodovino se;™Semi) V SV, Pauiu enega izmed vanj a in posledica, neizogibna kovanje v prošlosti. vražmkov ženstva. S svojo sil- posledica je bil,, da je "obli, Junak v ^dovini je ga je oznanjeval, je povzročil, da so izgubile ženske tedanjega časa skoro vse socialne in politične pravice. Oboji, Rimljani in Judje so imeli pred pojavom tega fanatika še precej like razume in zato imamo na ravpolago "modre" izreke >n sodbe raznih velikih raoi o ženskem svetu. Dasi so bik često ženske indirektno velika I pomoč takim velikim možem ne \ izgleda, da bi radi tega čutili kaj več spoštovanja do njih* I Njih pomoč so sprejeli hladno in še hladnejše se zdi so si nadeli lavoriko slave, ki bi bila čestoikrat morala biti položena najprej na glavo ženske, ki je dala inspiracijo in motiv za početek velikega dela. Zgodovina tudi spričuje,- da militantnost žensk ni bila pri-! ljubljena; ženska je morala biti ponižna, pokorna, udana in pobožna. Napram Spartankam kaž pr0najdemo hibi imeli pred seboj njegovo ^ d& je ,e nekoliko prevle-lastno zgodovino, ki m nikjer čen z fearvo modemejših časov, zapisana, tedaj bi bil ta del še( y bistvu pa je q kot je bi, žalostnejši." Po njegovem mne-j zmir(ym Dokazi za to trditev nju se ne da primerjati vsa o- bodo navedeni Y posebnem krutnost, ki jo je vršil človek ¿j^nku nad sočlovekom z okrutnostjo svet ne bil nikdar skušal obde- toreJ žalostno. Religija, tradi in brutalnostjo, ki jo je brez Intelektualni svet se v čisla-prestanka vršil nad ženstvom. nju" ženske ni ločil kdovekoli-Ward, ki crtira Spencerjevo iz- ko od religijoznega in druge- ^ javo v svoji iknjigi, protestira1 K* sveta. On je sicer m teron- yah proti izrazu, "brutalno ravna-, ziral s perverznim fanatstvom, nje". On meni, da "brute" je ni je pa tudi skušal dvigniti tz pravzaprav žival, zver brez1 sramotnih nižin mfenjornosti razuma in zver ne ravna s svo- in skoro popolne podrejenosti, jo samico tako kot je ravnal ,Diih časa je preveval tudi ve-človek s svojo. Okrutnost nad žensko je invencija človekovega razuma, živali jo ne poznajo... Mesto ženstva v zgodovnii je nja, zgornjemu podobnega je deležna modernejša žena, ki je stopila na plan kot individualno bitje in zdaj stopa po istih potih udejstvovanja svojih možnosti kakor moški. Vse njene napake, pogreške in nedo-statke se ji kaže s ciničnim nasmehom, češ, čemu bi se vtikale ženske v javno življenje, ko pa niso zmožne pokazati drugega kot to, da je svet le še bolj zmeden odkar ima ženstvo odločilno besedo v javnih zade (Dalje prihodnjič.) Zanimiv del "ProUtare«" «o dopisi. Pristopit* ▼ krog naiih dopisni Itov tar sotrudniltov tudi tu RADIO CITY V NEW YORKU lati. Končno narmeč ni glavno, če ženstvo miselni napre- cije po njej vpeljane in propagirane, splošno podcenjevanje dek poglobi ali le razširi. Obo- in omalovaževanje ženske ko-je je potrebno ,za dobrobit risti družbi, vse to je pomoglo družbe in zato je po tem pc-| napraviti iz iene dvojno suž-polnejši osamosvojitvi stremeče nJ°' sužnjo moža in sužnjo re-ženstvo vesel pojav. V naaled- ter države. In tak0 suž- njih člankih bom skušala po- nJ° srečujemo z majhnimi izkazati, da žena more doseči Jemami skoz- vso dolgo zgodo-marsikaj ako je zmožnost zdm- vlno- Ta sužnja, ki se je mora-žena s priliko, toda v zgodovi- la pokoriti zakonom, ki so jih ni ženstva najdemo povsod za- postavili moški, in ki so jo kot postavljanje, namesto spodbu- ¿loveSko bitje poniževali, je janje žene k širšemu razmahu sledila pokorno, četudi često z svoje miselne možnosti. Pri- Knjevom v duši, tradicijam, ka-znanje individualnosti, ki si ga tere so se vlekle i/ roda v rod je priborila v novejših časih pa »n vplivale pogubno na njeno bo, upajmo napisalo * povsem duševno obzorje. Duhovščina nov list v zgodovino človeštva, jo je proglasila za vpodobljen greh in jo tirala v samostane, kjer se je bičala in postila ter da se pokorila na razne nečloveške Ženstvo in zgodovina. Neki zgodovinar piše, manjka vsej zgodovini nekaj,1 načine samo zato, ker je bil brez Česar bi pravzaprav ne mogla obstajati nobena civilizacija. Zatem nekaj časa raz-motriva o stvari in potem pravi šaljivo-duhovrto: "Mar niste opazili, da je povsod izpuščena ženska—tista nesrečnica, ki je skvarila moralo moža, višjega bitja! Tirala jo je na grmade in uživala v opazovanju njenih muk, zvijanju telesa, ki je v marsikaterem slučaju moralo Zpfariia delavskega gibanji na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN (Nadaljevanje.) Državni pravdnik je predlagal kazni, izrekel, da ničevosti ne bode prijavil, ter predlagal, da se takoj izputfti na dan nekrivimi spoznane zatožence.' Tako je torej zavržena hrupna pravda. V primeri s pripravami, z dolgimi in mučnimi obravnavami, v primeri s težkimi sumi in obtožbami je tak konec jako pohleven, in to protivje opazujočega napoti k sklepu, da je ali na jedni strani bilo preveč naglosti, ali pa na drugi strani preveč milosti in optimizma. Tak izid državi ne more biti posebn0 po volji. Državnemu pravdniku se ni posrečilo, porotnikom dopovedati, da so ti zatoženci vredni strogega pripora in nadzora, češ, da so državi in družbi človeški nevarni, da so anarhisti, ker delajo za radikalno preustrojenje družbenega reda. Marsikoga, čitajočega poročila o obravnavi tej je nemilo zganilo, da razbrzdani čini radikalne delavske stranke niso mogli porotnikov dovesti do hujše sodbe. AJi baš tu se kaže javna vest, javni duh, ki ga porotniki zastopajo v lice sodnikom, stoječim na jeklehem stolu nepremične postave. Javno mnenje se upira proti obsodbi dejanj, ki jih morebiti dobro zagovarja duh časa, teženje za potrebnimi reformami.. Čudovito jed-aakomerno glasovanje pri tej priliki kaže, da se stvar, delavski preporod namreč, odobru- * je in v nujn0 rešitev priporoča, a da se oblika, katera se mu po anailiistovski meri ureza- * ti hoče, obsojuje in kaznuje. Želeti bi bilo, da bi se ta nauk izpred porotnega tega sodiš-ča razširil in v ozir jemal od vseh strank !v— V LJubljani so pa že 21. aprila 1884 zaprli čevljarja Ferd. Turna in krojača Franceta 2eleznikarja, ki sta bila — kot pravi poročilo — že dalje časa na sumu. da sta v zvezi s socijalisti ali bolje: z anarhisti, ki so p0 Peu-kertovem obisku v Ljubljani nastali. Pri Ferd. Turni, ki ga je ovadil njegov vajenec, so našli baje precejšnjo število "veleizdajalskih soci-jalističnih tiskovin, ki so bile skrite vineki stari peči v drvarnici." (Slov. Narod 1889, 92. št. z dne 22. aprila). Delavnost ljubljanske policije je bila seveda vzpodbujena po poročilu dunajske policije, (ki. je izšlo 1. aprila istega leta) in ki opisuje zvezo med raznimi zločini od atentata na Merstallingerja do dejanj Stellmacherja in Krammerja, ki sta kot izvršujoča člana Mostovega odseka anarhistov v New Yorku izvedla umor Hlubeka, Eiserta itd. itd.. Na Hrvaškem so začeli tudi preganjati "anarhiste". V Zagrebu pa se je vršil proces " proti anarhistom v maju 1884. 4tSlov. Narod" (št. 114 in 115 1. 1884) poroča o tem: "Danes pričela se je konečna obravnava proti tukajšnjim anarhistom* Franc Smec, Izidor Straub, Alojzij Montanelli in Volbenk Hiža. Državni pravdnik stavil je z ozirom na vsebino Obtožbe predlog, da bodi obravnava tajna. Sodisče je ta predlog tudi vzpre-jelo in dvorana se je izpraznila, le žurnalisti ostali so na prošnjo zatožencev kot zaupni možje v njej. Obtožbi povzamemo: Začetkom 1888 1. prikazal se je v Zagrebu socialist Hiža, rodom Moravec. Ro se je poprija-znil z drugimi delavci, poučeval jih je o so-cijalno demokratičnih težnjah. Osnovali so klub, v katerem se je razpravljalo bedno stanje delavcev in 9 sredstvih, kako bi se od-pomogla. Klub je dobival naslednje časopir se: "Radical, Organ der Socialisten lin-ga^ns", "Freiheit", izhajajočo v Novem Yorku, Socialdemokrat", "Der Jiebell", ki izhaja v "Niergendsheimu". Obtoženci dopisovali so redno kolovodjem socijalne revolucije: Pe-tersonu v Luzernu, Koditeku, Peukertu, ki je v zv^i z znanim anarhistom Mostom, a v zvezi so bili tudi s Kammerer-om, ki je zaradi umora na Dunaju zaprt in v čegar uri se je našla šifrirana adresa zatožencev. V zmi-slu navedenih časopisov sestavili so obtoženci koncem 1.1. proglas z naslovom: "Ein Mahnruf an die Kroatischen physischen und Kopfarbeiter", v katerem se pozivljejo delavci k zvezi s proletarijatom vseh državljanov. Ta proglas biil je tiskaui v "Freiheit" v Novem Yorku. Napravili so še drug proglas z naslovom : "Braco radnici!", v katerem se opis&je delavcev bedn0 stanje in krivda daje rnonar-histični ustavi in vsem društvenim razmeram. Ta dva proglasa in pa činjenica, da so obtoženci bili v zvezi z agenti socijalne povod so obtožbi zaradi zločina veleizdaje, razžaljenja Veličanstva in članov cesarsko hiše. Hiža je popolnoma polomljen starček, katerega so morali v dvorano prinesti. Nihče bi v njemu ne iskal tako prenapetega ra-dikalca. . Drugi trije pa nimajo nič neprijetnega na sebi, mislilo bi se, da so prav ipirni, nikomur nevarni ljudje. Vsi priznavajo, da so socijalisti, da so imeli navedene časopise. Hiža celo pove, da je on narekoval proglas "Ein Mahnruf' in dal preložiti proglas "Braco radnici!" (Dalje prihodnjič.) N« sliki h Rockofollorjov p no)« le t »t«rt> v Now Y avtu, ▼ katerih bo Nitola domovanj* radio industrija, namroč oddajmo pootajo, laboratoriji, uradi n*K najvočjih radio kom p an i j itd. Obeoga éri cola blok«. Stroj pod kapitalizmom pomeni večji profit gospodarju in brezposelnost delavcu. V socialistični družbi bo stroj samo delavčev služabnik. 9 "Delavec", ki se brani "Proletarca" zato ker je socialistični list, ne govori iz svojega razuma. -'TT' -m"" ■ \ ' " • ' riHITAIIC BIBLIJA V NOVEM PREVODU (Nadaljevanje.) "Ali niaem rekel resnice?" Gledal je vprašajoče. "Ali ta zgodovinska tla so pred vsem za nas znamenita. Tu je bila rezidenca mogočnega hKaškega kraljestva. Hrvaški kralji so hodili tod, kjer se vozimo sedaj mi. Veste?" A tam pod Triglavom? Tam pri Bohinju ? Tam pri Bledu ?" In začel je deklamirati odlomek Prešernovega "Krsta pri SaVici": On s njimi, ki le trd'jo vero krivo, beži tja v Bohinj, v Bistri&ko dolino, v trdnjavo zidano na skalo sivo. Se dandanainji vidiš razvalino, ki Ajdovpki se gradee imenuje, v nji gledaž Črtomirovo lastnino . . Gospa Marija je hotela nekaj reči, pa tudi Matevž je imel pripravljeno na jeziku krepko opazko, ali avto se je ustavil. Bili smo v Trogiru. 13. TROCIR "Prehitro smo prišli," je re-kla gospa Marija, stopaje iz ¡voza. "Prehitro, škoda," je odgovoril Zdravko. "Nisem vam mogel povedati vse zgodovinske resnice Gore-! njske.,# "Se še pogovorimo," je rekel 1 Matevž. "Sedaj je bilo malo \res prehitro. Ali pustimo sedaj "Črtomirovo lastnino," in si o-glejmo drugo lastnino, ki bi jo, kakor pravijo, rad dobil Mus-solini." * Trogir je bil, kakor tistih sedem vasic — Kaštelov, trdnja-Ivica, ki so. stale v bran proti •Turkom, v službi Benečanov. Povsod se vidijo krilati beneški Marko z od- levi- evangelist prto knjigo in napisom: "Pax tibi Marko, evangelista meus." "Kako s0 Benečani razumevali tisti "pax", hm... govori zgodovina," je pripomnil Matevž. J "Bogme, nič drugače, kakor razumevajo danes oni, ki smejo I roži jati s sabljo," je odgovoril | Zdravko. "Trogir je eno najznamenitejših mest Dalmacije," nam je pripovedoval ciceron, soudeleženec naših odlikovanj, ki *mo ga dobili v Trogirju, v prvi trgovini, kjer smo si kupili črnogorske čepice za spomin. "Znano je kot tako že čez 2200 let." . Večina hiš je starih in zato se povsod najdejo motivi iz boljših benečanskih časov. Lepe dvo- in tri-krilna rimska okna, skulptirane balisftrade in balkoni pričajo, da je to mesto videlo znamenite stare čase in še živi. Se dalje v preteklost pa sega na dvorišču samostana sv. Nikolaja vzidan grški fragment iz III. stoletja po Kr., ko se je še Trogir imenoval Traugurion. Poleg "Jbenečan9ke lože",— poslopje kjer se je sodilo, — stoji bazilika sv. Martina s tre- mi ladjami. Bazilika je sedaj posvečena sv. Barbari. Stolna cerkev v Trogiru je pozidana v začetku XIII. stoletja na meetu, kjer so leta 1123. Saraceni porušili katedralo. Bila pa je šele konačna leta 1600 V slogu, ikakršaiega nosi še se-daj. Glavna vrata so narejena v najlepšem Tomantičiiem slogu cele srednje Evrope. Delal jih je domačin, umetnik Radovan. Kakor pravi izročilo in novejše izkopine to potrjujejo, sestoji del scenerij, ki so na teh vratih od Marijine cerkve v kraljevskem BihaČu. Notranjost cerkve je razdeljena z dvema vrstama dvojnih stebrov v tri ladje. Pod priž-nico je grob, kar piriča pokrov in na njemu napis, da tu od leta 1348. počiva vladar Trogiru, ki ga zgodovina /večkrat omenja: 4fcMladen Šubič, Croa-torum Clipens." > . Na levo je kapelica sv. Ivana Orsini. Dva marmornata angela držita v krasni marmorni rakvi Ivana Orsinija,. ki je bil od 1062.—-1111. leta Trigorski škof. Med oknami stoje kipi apostolov. Samo edenajst jrh je, ker je dvanajsti preneševn na stolp, da zastopa enega štirih evangelistov. Znamenite predmete nam je pokazal mežnar. Bila je maš-na obleka — plašč iz rudečega žameta z zlatom predkana, narejen iz plašča neke Turki-nje, žene bogatega paše. Potem žitni klas iz slonove kosti, dve mašni knjigi iz pergamen-ta, krasno pisani, stola iz XI. stoletja, na kateri je Kristus m 12 apostolov. Nadalje srednjeveška škofovska kapa, ki je, kakor trdi legenda, narejena iz plašča, ki so ga nosili kralji pri kronanju in ki ga je pred 670 leti daroval Trogirčanom v zahvalo za izkazano gostoljubje Bela IV., ubežni ogrski kralj. Moral je namreč Vsled mongolskih napadov ¿bežati in je živel nekaj ča-stor, kjer so ljudje molili k svojemu Bogu, tako je bilo vse razmetano in polomljeno. Mornariška vrata z morske strani gledana, so slikovita posebnost Trogira. Se vise na tečajih stara, z železnimi zobci okovama vratica. Se je nad vratmi majhen lev. sv. Marka, o katerem se pripoveduje, da je bila knjiga, ki jo drži zaprto v rokah, odprta, kakor je to pri vseh drugih beneških levih. Zaprla pa se je, k0 je padla republika Benečanska. Zunaj nad vrati je suha smrečica. "Zakaj pa je tista smrečica tam in je ne odstranijo, je vprašala gospa Marija. Ciceron pripoveduje: "Vzrastla je, a ker Italija- ni niso dobili tega mesta, je u-sahnila. Pesnik D'Annunzio poje o tej smrečici, da ozeleni zopet, ko (pridejo Italijani v mesto in ga zavzamejo.? "In verjamete?..." vpraša Zdravko. Ciceron je pogledal in se na-šmehinil: "Morate mesto končnice "te" porabiti končnico "jo". Jaz in mnogi na to nič ne damo. Ali so, ki verjamejo, kakor na sveto pismo in ne puste te suhljati odstraniti." "Vsaj v nečem je pesnik spodnjih ženskih kril češčen kot prorok," je rekel Zdravko. "Ne kratimo mu te slave." "Amen," je dejala gospa Marija. Ladja, ki vozi med Trogir-jem in Splitom je bila pripravljena ,da odpluje. To je bilo za nas kakor nalašč in poslovili smo se od našega soudeleženca "velikih" odlikovanj. Ko smo bili že na krovu, že nas je opozoril na moaUvrat*, ki veže mesto Trogir z otokom Čiovo. Na obeh straneh je most iz kamena, v sredini pa je zeleno barvana železna kon-1 strukoija, ki se dviga im pada in tako odpira in zapira vhod v Trogir iz morske strani. Sedaj se je most ravn0 dvigal, znamenje, da odplujemo.* Ko je bila ladja iz Trogira, je most zopet padel. "Kakor grajščaki na Kranjskem v srednjem veku," je rekel Zdravko. In ki Ajdovski se gradeč imenuje al' komaj vrata so odprta, vname se strašni boj, ne boj, mesarsko klanjei, Valjhun tam' s celo jih mo*jo objame." razkrije, vam odkrije predstava. Ta burka je polna humorja. S smehom se vam ne bo treba siliti. Predstava se prične točno ob 7 :30 zvečer. Po igri bo plesna in prosta zabava ob zvokih slovenske Moxham godbe. J. D. • ja boijt UmJi, kakor uči o*rktv, a ga v*mUr velikokrat ipHWifw. V Unrvaraiftjr of Chicago jo isiol nedavno nov prevod »v«, toga pinna ali Liblija, lu i« »edini predelan angloiki prevod. Priredila sta ga profooorja Edgpr J. GooiLpoad tn J. M. O. Smilil. Delal* sta na njemu več Let. Najbolj v veljavi je bil dosdaj prevod kralja Jamoaa is leta 1611. Pred njim *ta bila ia dva druga anglaaka prevoda. Te predelave pa piko samo predelave besed, nogo tudi njlkovoga poipena. Na kratko, »V.fpUcno •butajo "modernizirati". Na sliki je Wetter Lien, ki Je pripravil novo biblijo sa raapoiiljaA>e, ia njegova pomočnica. Zaključno poročilo in zahvala Cteveland, O. — To poročilo odbora za zbiranje prispevkov v pomoč stavkujočih premogar-jev je sicer pozno. Nismo ga mogli zaključiti preje radite-jra, ker je moral odbor najpr-vo dobiti vse naibiralne pole od posameznih nabiralcev nazaj. Neobjavljeni prispevatelji so še: F. Žiberna $1; po 50c, Leo Jeros, N. N., F. Kovič, M; Basko, in F. Dacar; po 25c, L. Magič in L. Paul. Skupaj v tem izkazu $3.95; prejšnji izkaz $387.54, skupaj s tem $391.49. Odbor se iskreno zahvaljuje prispevateljem in nabiralcem. Nadalje se ocMbor zahvaljuje North American Trust «banki, ki nSm je šla fia,roko in izvršila vse čekovno in odpošiljal-no delo brezplačno. •V prizadevanjih da pomagamo premogarjem v njihovi stavki in bedi smo storili kar je bila naša dolžnost. Stali bomo drug drugemu ob strani tudi v bodoče, kajti poraz ali izguba ene stavke je udarec na vse ameriško delavstvo. S., tajnik-blagajnik., di na predavanju Anne P. Krasne. Kluibova prihodnja prireditev bo v nedeljo 7. februarja v dvorani CSPS., na kaieri bo vprizorjena komedija v 3, dejanjih "Trije vaški svetniki". Vstopnice v predprodaji so po 50c in pri blagajni 76c4- P. O. "TRIJE VAŠKI SVETNIKI" "Repoštev" v Johnstownu Johnitown, p«. — Slov. del. dom in klub državljanov vpri- Dvajset novih članov pristopilo v mladinski odsek kluba št. 114 ' S. Herman Rugel poroča, da je v mladinski odsek kluba št. 114 v Detroitu pristopilo na prošli seji dvajset novih članov. ♦M»MMMMMMMMMM»»' Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and" O g d en A v«. (Ofd«n Bank Bldf.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do rrečer. Ob sredah od 9. do TI. dop., in od 6. do 9. ive£er. Tal. Crawford 2803. Tal. na domu Rockw.ll 2816 Chicago, lil. — Prvo nedeljo zorita skupno petdejanko "Re- poštev" ali "Vsega je enkrat konec" v soboto 16. januarja. Prebitek jP namenjen dve tre- v februarju Jbo imelo naše občinstvo priliko prisostvovati komediji "Trije vaški svetniki", "Bodi tako prijazen, pa ne-1 katero vprizori dramski odsek tjini {najrevnejšim rojakom v haj," se razjezi Matevž. "Raj-¡kluba št. 1 v dvorani ČSPS. To1 tej naselbini in tretjina Slov. ši se pobrigaj, da nam kdo kaj je ena najboljših burk, kar ste del. domu na Moxhamu, kjer jih imeli priliko videti na na- ho predstava, šem odru. Ko je bila vprizorje- V prvem prizoru boste videna v Ljubljani, je občinstvu u- li pokrajino ter nastop treh ro-gajala toliko, da so jo morali kodelskih pomočnikov. Utruje-večkrat ponoviti. Nedvomno ni od dolgega pota si žele od-b0 napravila enako ugoden vtis počiti in zaspe v hladni senci, tudi na tukajšnje občinstvo. Ne- Eden izmed njih je bolj dobre glede kako vas tarejo nadlo-| volje ter kihnP tako močno, da ge zaradi slabih časov, ob tej ostala dva zbudi. Med pogo-priliki boste pozabili na vse ter vorom jih preseneti Repoštev, Trogir-pa ne zgodovinskega pove o ju. Drugače gledam, vem, kaj gledam." ;.. - "A tako?... Dobro..." Zdravko se obrne in ne dolgo, kar pride s kapitanom la- dje- (Dalje prihodnjič.) Uspela Silvestrova zabava kluba št. 1 JSZ Chicago, 111. — Veselica kluba št. 1 na Silvestrov večer je imela izredno obilen poset mladine in starejših. Zabava je bila neprisiljena in vladalo je vseskozi prijateljsko razpoloženje. Igral je J. Kochevar-jev orkester. Vse tri klubove prireditve v tej sezoni so imele dober poset, namreč predstava Cankarjeve drame "Jakob Ruda", koncert "Save" in Silvestrova zabava. Obilno udeležbo smo imeli tu- "TRIJE VAŠKI SVETNIKI se od srca smejali. Igra ima tri dejanja, prepletena s prizori, v katerih se trije vaški mož- "IB- I (LI v KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE ZA LETO 1932 SE DOBE V KNJIGARNI PROLETARCA. 1.) Koledar Cankarjeve družbe za. I. 1932. 2.) Zver se Je prebudila. Povest. Spisal Liani OTIaherty. J.) Po solnčnl Španiji. Spisal Martin Anderaon Ncko. 4.) Orači. Povest. Spisal Angelo Cerkvenik. VSE ŠTIRI KNJIGE ZA 1.12- Naročila poiljite "Proletarcu", V NEDELJO 7. FEBRUARJA v dvorani ČSPS, CHICAGO ki se ga silno prestrašijo. . V drugi sliki vidite gostilničarja, ki odkaže sobo št. 2 Reje znajdejo v nevarnosti, da se po§tevu in sobo št. 3 nato do-ižve mjihov "greh", ki so ga ;§iim rokodelskim pomočnikom, storili v mladosti. -Culi boste Ko so vsi spali> sklene gostilni-Jakca, fanta iz sosedne fare, ¿ar umorjti bogatega Repošte-ki se zaljubi na mah, dasi ne v va zIočin pa zvali n& pomoč-dekle, kater0 so o in pridoblvajta klubu nnrvlb žUnov, da na ta nailn ustvarimo niolno postojanko J. S. Z. Somiiljanika vabimo, da M nam pri-druiijo. SocialistKna «tranka jo v ta j daiall adina dalavika stranka • konstruktivnim programom, t kmtm-iin »i dolavttva Uhko pHboH boljlo bodočnost la kontno oavoboditov Is mšmmtL e tiskovine j ■ : i ' " *i i. ii ii f i ■ ■ m i1 t ■ i" y , -.- "ti SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. 8 PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. A H T«|. Lawadala 2012 Skubk. predi. — J. F. Korecky taj. V nali tiskarni — tlaka "Pralataraa". P WO L-EtfT*A*lriFC:: 1 ♦ MMNf« e. , RBM Poslovenil Etbm Kristan. 4HtMMMMMM MMIMM» ♦ » (Nadaljevanje.) ne, gospod abbe, ali veate, za župnike nisem posebno vneta. 2e doma na Francoskem, ko sem bila Se čisto majhna, sem poznala ene«a. In pozneje sem jih tukaj videla preveč; dosti jih imam. O, saj ne govorim o Njega eminenci; to je svet mož in vreden vse časti. Tukaj v hifii vedo, da sem poštena ženska in da nisem nikoli počela nič slabega. Zakaj me ne bi pustili pri miru — saj vedo vsi, da ljubim svoje gospodarje in da opravljam svojo službo v redu. Da, da, je končala s prostodušnim smehajn, "k0 sem zyedela, da prkle duhovnik k nam—kakor da jih nimamo dosti — sem začetkoma godrnjala. Ali Vi ste videti dober mlad mož. Mislim, da se bova izvrstno vjemala. .. Zares tie "vem, čemu Vajn toliko blebečem — morda zato, ker prihajate od tam, morda pa zato, ker se kon-tesina za Vas zanima. Ali odpustite mi, kajneda, gospod abbe? In verjemite mi, pa spočite se danes; nikar ne atorite te neumnosti, .da bi tekali po mestu. To, kar se lahko vidi, res ni tako zabavno, kakor trdijo tukaj lju- Ko je bil Pierre sam, se je naenkrat čutil vsega zbiiega. Utrujenost od potovanja je ¿e povečalo mrzlično navdušenje dopoldneva, in kakor pijan, kar omamljen od par jajc in br-žolice, ki jo je bil hitro pojedel, je legel oblečen na posteljo, hoteč pol ure počivati. Zaspal ni takoj*, - Mislil je na rod Boccanerov, čigar zgodovina mu je bila deloma znana, in je premišljal o njegovem intimnem življenju v tej zapuščeni, resni palači, v kateri je vladala tako propadla, tako otožna veličajnost. Potem so se zmedle misli; zaspal je in obdal ga je velik roj zdaj tragičnih, zdaj prijaznih1 senc, ki so gledale z zagonetnimi očmi in.ra-jale po praznoti. Objtelj Boccanera je imela dva papeža, enega v trinajstem, drugega v petnajstem stoletju; od teh izvoljencev, ki sta bila vsemogočna, je prihajalo njeno nekdanje ogromno (bogastvo. Obsegalo je mnogo zemlje v okraju Viteiibo, več palač v Rimu, toliko u-metnin, da 'bi se bili z njimi lahko napolnile cele galerije in toliko denarja, da bi se bile z njim lahko zasule cele kleti. Obitelj se je smatrala za najpobožnejšo med rimskimi pa-triciji; njena vera je bila najgorednejša, njen meč je bil vedno pripravljen za službo cerkve. Da, bila je najvernejša, ali tudi naj-silovitejša, najbojevitejša vseh patricijskih obitelji. Neprenehoma je imela spore in je bila tako divja, da je prišel bes Boccanerov v pregovor. Odtod je bil njih grb, krilati zmaj, ki piha v plamen, odtod ognjevito, divje geslo »besedna igra z njihovim imenom. Boc-ca nera, Alma rossa — usta zatemnela od rjovenja, duša enaka plamtečeimu žaru vere in ljubezni. Še /daj se pripovedujejo nešte*-viine legende o njihovi strasti in o dejanjih strahovite pravičnosti. Tako se govori o dvoboju Onfreda, onega Boccanere, ki je dal sredi šestnajstega stoletja sezidati sedanjo palačo namesto starega, trhlega poslopja. Onfredo je bil zvedel, da Fse je dala njegova žena od mladega grofa Costamagne poljubiti na usta. Zato ga je dal nekega večera ugrabiti in z vrvmi zvezanega spraviti v svojo hišo; tam je v veliki dvorani prisilil grofa, preden ga je oprostil, da se je izpovedal menihu. Potem je z bodalom pre-rezal vrvi, prekucnil vse svetnike in zaklical grofu, naj obdrži bodalo in se brani. Skoraj celo uro sta se iskala, izogibala in grabila v temi, v dvorani, ki je bila polna pohištva, ter sta si vzajemno vrtala luknje z bodeči v telo. Ko so naposled ljudje šiloma odprli vrata, so našli med krvavimi lužami, med prevrnjeni-mi mizami in polomljenimi stoli Costamagno z odrezanim nosom in dvaintridesetimi ranami v stegnu, Onfredo pa je bil izgu• pustno »obuto «. Priredbe klubov J. S. Z. in dragih soc. organizacij (Pritrjujejo velike mase nemške j inteligence in polinteligence, podobno aprilski šali lahkoživega Dunajčana. Če človek (mirno motri vse te tirade, se |mu vsiljuje nehote vprašanje: Koliko Časa bo še nemški soci-jalni demokratski slon prostodušno prenašal ščegetanje Hitlerjevih pritlikavcev in Briinin-¡govo "zgodovinsko" cincanje, ki je močno podobno vladanju Kerenjskega. Te nebeške potrpežljivosti bo slednjič tudi lenkrat konec in tedaj bo od Adolfa Hitlerja ostalo kvečjemu nekaj — mastnih madežev. Obrov (D. P.) Vadljanje z zamorci V Alabami čaka obravnave 8 mladih zamorcev, iki so ob to-' N »davno ^ brozpooolni * pršili fcucM.*,. kopito, Tv^^V.h A, malo d«tnon«tracijo, ki p. jo policij, «i dovolil. gotovih krojih mooto. ' ^"f'?* \ Scottsboro, Ala., Kdor m jim ni poko.il, m mu j« dofodilo, kakor pokaraj« to .lik«. pOSlllJl dve belopoltni dekleti. Bili so aretirani še v lanskem poletju m rešeni pred linčareko drhaljo, zdaj pa so t nevarnosti, da jih spravi legalna justica v smrt ali v dosmrtno ječo. Njihovim začasnim Zagovornikom se je posrečilo obravnavo odložiti, da se pripravijo /adostno fna obrambo. Medtem je slučaj FASIST ADOLF HITLER V Nemčiji pomeni to ime pro- ba le nevtralnost Anglije in gram, ki je sestavljen iz samih Vatikana, kamor se odpošlje- lahkoumljivih šlagerjev, ki ga jo posebni odposlancih Italija, tudi politično .nešolani človek Madžarska in sploh vse prema- z lahkoto razume. ganp države so pa itak na nem-fU* ™r»in™' «eaiem je slučaj w . X1 . . iifi «tmni izrabila komunistična propa- Prva to^« tega progr«ma je »• •tran, , I ^ Francja, k. > knva vseh ne- Al. m torej z oi.n plačevati I zagovomištva nad obtožene srei. Treba jo je torej prema- Franciji reparacije ali se z njo!pod svoio firmo Nation.l llhrvr gati, ukiniti versajsko in sen-, celo sporazumevati ? Baš te1 iw ° f^ '1 r lermensko mirovno pogodbo in dni je vzkliknil nek «cM« "i Pr'Jat^em črncev "e z njo plačevanje reparacij, iz- Hitlerjev poslanee: Iport ! k°munl8^no gnati iz Nemčije vse žide.^pri- *um . Francijo je blazni z sZj A^Ston "ITSl delaicl udelTžbo na^ičku f in naspr°- ^ Ameriške unije za ci- delavcem udelelDo na dobičku ti nemškim ribiškim čolnom hi- vilne svobodščine"Komunisti so zato pa povdarja nedotaklji- permoderne oklonni. P . 7n Ij l- rT komunisti so vo^t zasebne lastnine in pred- debelo .jeklenoSSStoLlZ ' ' " ^ Umaknej0' vid (»v a uatvnritpv rdrnvpcrn Hoc^f-Uv^4 _____•_____, . februarja. WEST ALUS, WIS. — Dom^l. bava kluba it. ISO JSZ. v Kralja?! dvorani v »obuto 20. februarja. CHICAGO, 1LI--Dramska p rad- •tava kluba i». 1 v nadaljo 7. fa-bruarja v dvorani ČSPS. MAREC. CANONSBURG, PA. — Konl^.n- ca JSZ. sa sapadno Panno v nadalja 27. marca v dvorani drui Poatoja-•ka Jama SNPJ. . CHICAGO, ILL — V „adaljo 27. 1 marca priroditav kluba it. I * i\i ivy /t yy;vf y/f 'At ^f if\j ' \f / v? /,vf Mf /At;>yf Mf /8vt^t, ' Pove»t iz življenja v kempah in v vetjih naselbinah, o starin novih nazorih, o rojakinji, ki je iskala vzpodbude in jo naila. Spisala jo je Anna P. Krasna. ŠESTNAJST drugih povesti, OSEM opisov in člankov, DVANAJST pesmi, OSEMNAJST informativnih spisov in statističnih podatkov, PETINPETDESET slik, portretov, ilustracij in mnogo drugih raznoterosti vsebuje sedemnajsti AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR i • letnik 1932. 71, EVENTUALLY, WHY NOT NOW? Sheboygan, Wit. — Včasi je bilo iz te naselbin* mnogo dopisov v "Prolet&rcu" in "Pro-sveti", a od kar je zavladala Hooverjeva proeperiteta, so večinoma utihnili. Da pa ne bo kdo mislil, da v naši naselbini ni dogodkov, ki so zanimivi tudi za javnost, evo jih vam nekaj. Pred kratkem je imela tu poučno predavanje Anna P. Krasna. Fludernikova dvorana je bila polna občinstva, katero je pazno sledilo njenim izvajanjam. Povedala je ponovno na poljuden način staro resnico, da ni pričakovati boljših časov, dokler si jih delavstvo samo ne privojUje. Na-\zočim je ostal večer v prijetnem spominu. Kazen predavanja smo imeli tudi par uric prijetne zabave in klub št. 235 je ob tej priliki vprizoril malo šaloigro. Z aranžiranjem predavanja in vprizoritrijo igre klub ni napravil gmotnega u-speha, pač pa moralni. Takih večerov je nam treba več. Ljudje, kateri "lajkajo" sek-•alne škandale, so imeli v She-Hinu priliko, zasledovati .5o razpravo, v kateri se je al neki zdravnik, zelo ugledna in pobožna oseba katoliške veroizpovedi. Star jfl 59 let. Obtožen je bil posilstva nad 19-letnim dekletom in s tem preloma zakonske zvestobe. Svojo žrtev jA najprvo onesvestil in nato izvršil zločin. Ka obravnavi se je drenjalo toliko radovednežev, da je morala skrbeti za red in imir policija. Seveda, ak0 pride v Sheboygan -akšen Pogorelec, Zaitz, Hoan, eidel ali kdo tem podoben, dona zborovanje komaj par icatov ljudi, kaiti socialistič- ni shodi in aktivnosti nas ne za-fiimajo... Porota je spoznala omenjenega zdravnika krivim in bo moral plačati dekletu $16,000 odškodnine, njenemu očetu pa $4,000. Po obsodbi je dejal, da bo vložil priziv na višjo instanco. Značilno pri tem je to, da je bil spoznan krivim in obsojen bogataš in da je dobila zadoščenje in odškodnino hči pro-letarca. Kakor drugod, so se tudi tukajšnji trgovci pritoževali, da je bil v prošli božični sezoni slab business. Za preganjanje dolgega časa skrbe različne skupine s plesnimi zabavami in drugin^i priredbami. Tudi Tone Grdina nas je prišel zabavati s svojimi slikami... V običajnem predgo- bi¡ti\ I, Idi voru je dejal, )da se je ameriška prosperiteta ždaj preselila v Jugoslavijo, kjer je ljudstvo zadovoljno in se svobodno pogovarja v svojem jeziku... Kar se tiče slik, so nekatere lepe, a v splošnem so propaganda za cerkev. Izjemo naredi le "štajerski bik". Toneta Grdino je povabil (oziroma se je sam povabil) v Sheboygan "Klub jugoslovanskih štev", v katerem so menda vse tukajšnja organizacije, razen dveh društev SNPJ., soc. kluba št. 235 in društva "Ameri-kanska Slovenka" JPZS. Zdaj smo v novem letu. Za delavstvo ni novo v ničemur. Stare borbe za naše ideale se nadaljujejo. Upam, da se bodo letos naši rojaki pričeli še v večjem številu zanimati za svoje interese in se pridružili JSZ. Le s tem bodo vršili svojo dolžnost napram sebi in družbi, da bo ei-krat res dobila "sre&no in veselo naYO leto".—Reporter. Te- Tony Vi- Imenik zastopnikov "Proletarca" Kdor4 želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar, brošure in knjige, roast John Sular. Wast Mineral: John M^rolt. MICHIGAN. Detroit: R. Potočnik, Jo«. Klarich, Peter Kisovec Peter Benedict, Joe Aniiček, Frank Cesen, John Zornik. MISSOURI St. Loni*: Anton Nabergoj. MINNESOTA. Buhl: Max Marts. Ckisholm: Frank Klun. Duluih: John Kobi. . John Teran. MONTANA. Rod Lodge: K. Krznožnik. NEW MEXICO. Raton: J. Kopriva. NFW YORK. Gowanda: James Dekleva. Little Fällst Frana Gregorin, Fr. Petaus. ___ Seward: Frank Žapar. OHIO. Akron: John Slanovec, Lao Bregar. Bridgeporti Jos. Snoy. BarberDon: John Jankovich. ' Canton: Peter Chufer. Cleveland: - John Krebelj, Anton Jankovich. Conneeut. Joseph Sedmak. Girard: John Kosfo, John Tancek, Anion Dobrovolec. Glencoe: Albina Kravanja. Joseph Jereb.w J. Bergant Andy /latoper. kt Nace žlembergar. Polnit Anton Vehar. t Jo*. Lever. Plahtar. Eugene MM Fr. Sweet Cha rity % 'j — Hurlng this depression, million« of I Dinner: Escalloped eggs and po poopMi unemployed and without fund* tatoes-Raw cabbage and carrot are suffering hell on thin earth. Many ¡chopped— Bread and butter lEn,,»nn7 oth"r* who «"PP^r: Creamed carrot« on toa^ still cling- to hope are not better Uc.xoa~Hr,ad and butter. on tnan chose keeping company with ¡Thursday : the rest of the hunger stricken. I Dinner: Escallop«) cabbage with * Tfurea were de" cheeH ¡mitting that the "Hoover'« Prosper- 1 box of commeal (in bulk 1 lb. ]ity" is just around the comer. So for 5c> - all this complainingpwhen the 10 loaves of bread (If possible buy future is assured? day-old bread at half price) 2 lbs. of spaghetti 1 lb. of rice (loose) 2 4btt. of pea beans (loose) 1 lb. of split peas (loose)__ 1 can of salmon lb. of cheese lb. of chopped beef 6 eggs 4 cans of tomatoes 3 lbs. of cabbage 3 lbs. of carrots 15 lbs. of potatoes 3 lbs. of onions 1 lb. of butter 1 lb. of lard or oil 2 lbs. of sugar 1 lb. of coffee (purchase every other, week) 1 can of *:ocoa (A & P brand) With it they issued another circular to give us an idea how these groceries are to be consumed. It reads as follows: . Suggestion* fry the Use of the Grocery List* For Breakfast Use Oatmeal or cornmeal Cocoa or spiced milk Coffee if desired Suhday: Dinner: Meat balls and potatoes with gravy—Stewed tomato. . Supper: Carrot soup—Bread & butter. # Monday: Dinner: Rice and beans—Steamed cabbage—Bread and butter. Supper: Potato omelette—bread and butter. Tuesday : Dinner: Spaghetti and cheese with evap. milk—Stewed tomatoes—Bread and butter. Supper: Pea soup, bread and butter. , Wednesday: It's a pity that in our country of plenty we should be dying of want. Anton Turk, Elizabeth, N. J. Success "No matter what kind of work you are doing», never get discouraged," said the boss. "Fill whatever job you have to the best of your ability and you are bound to succeed eventually. I once knew a young man who peeled potatoes all day b the kitchen of a big hotel. He vas fairly well-educated, and naturally this menial labor was not to his taste. But he made up his m^nd that even a potato peeler could succeed, and he dug rights in and peeled more potatoes than anyone else in the kitchen. That is ttye way he started climbing out of the rut. "Now, at the age of fifty, do you think he is still peej^ng potatoes in the same hotel kitchen? Heavens,f no! He is peeling applesj" Never yet has any great national problem been solved permanently by dodging it. To broaden your knowledge of the Socialist and Labor movement, reed The New Leader OFFICIAL ORGAN, S. P. 7 East 15th Street, NEW YORK CITY, N. Y. One year $2, half year $1, three month« 75c. JANUAR 1032. WAUKEGAN, ILL. — AngUika igra dram. odteka SND. v n«d*ljo 10. jan. v SI€»▼. nar. domu. APRIL. WAUKEGAN, ILL__Pradttava dram. odaaka SND. v n«daljo 10. aprila ▼ Slov. nar. doiifa. Opomba i Coaa objavam v to j rubriki jo $1.00 «a eol iaa, to Ja 4o Jatama o H rod bo. Vabimo oodoorna ia draga drultra, da oglalajo svojo pri-▼ to i koloni, katar, bo pHob-r Usta vsak If you want to read unbiased, truthful news and «diUmals that have the welfare of the public as the fi«st consideration. SUBSCRIBE TO I THE MILWAUKEE LEADER I The only English Socialist Daily in America U i 540 W. Juneau Ave. Milwaukee, Wis. SUBSCRIPTION RATES: One year 96.00—Six months $3.00—Three Montlu 1.50 .........................M............ ^ ■ A Twenty "little blue books" by leading Socialists on twenty phases of socialist thought and action ** LITTLE LIBRARY ot SOCIALISM ONLY $1.00' Socialism and th^ Farm^i' Problem................ALGERNON LEE Socialism and Culture ................................... UPTON SINCLAIR Why I Am A Socialist ................................... HEYWOOD BROUN Socialism and the City ........................... Mayor DANIEL W. HOAN Will Socialism End The F*il of War? .................... DEVERE ALLEN Pioneers o£ Socialism.................................... Mc A LISTER COLEMAN Incentives Under Socialuwi ..t..................................... G. D. H. COLE Socialism and the Trade Unions ...............:............ JAMES ONEAL Current Objections to Socialism Answered ........ JOHN M. WORK The Socialist Goal ...............................................FRED HENDERSON The Betrayal of the Workless .................... Mc A LISTER COLEMAN Can Socialism Prevail in America? .................... JAMES ONEAL Forces Working for Socialism ........................ PAUL BLANSHAR.D Organizing the World for Socialism ................ CLARENCE SENIOR Socialism and Individual ................................... NORMAN THOMAS Socialism and Women ..............................MARION PHILLIPS The Practical Accomplishments of Socialism .... MORRIS HILLQUIT < • and. NATHAN FINE The Practical Program of Socialism................HARRY W. LAIDLER The Political Philosophy of Socialism....................MORRIS HILQUIT This m4 can b« purchaMd only from the Socialist Party. Just wrifea your nam* and address on tKo margin* balbw of tfiis add, cut off and mail with rsmittanca to SOCIALIST PARTY OF AMERICA 549 W. RANDOLPH ST. CHICAGO. ILL. A Juf~Uv WmUT Devoted to tftie Intorwt oí the Worker». Official Organ of Jugoslav Federation, 8. P. OUR AIM: EDUCATION, ORGAN IZATIGN, CO-OPERATIVE, j COMMONWEALTH NO. 126». PeHUUd W—kly m* >W> W. tUk Si. CHICAGO. ILL. JANUARY 7. 1932. K*ckw«4f XM4. VOL. XXVII. AS TO PUBLIC EMPLOYES A press report goes the rounds to the effect that one person in every nine in gainful employment is engaged in public service, and that this makes high taxes. We do not fcnow as to the accuracy of the figures, but would like to ask what about the . late war as an element in high taxes? It caused more expenditure than a number of years of normal expense. And what about taking into the public control some of the services wiich pay their own way? If there are so many persons working for the public, the itemed: more of them work for the public. By which we mean that the »public—nation, states, local communities—ought to own industries and run them. * — The public should own ami operate railroads, the telegraph lines, the telephones, the banks, the power and light utilities, the • coal mines, the steel industry, all of the monopolized industries. It would then have many income paying properties. It could pay high wages, work the men and women short hours, and retain enough money to cut out the taxes almost completely. It should, of course, maintain taxes—and make them high—on large incomes and inheritances; but th6 taxes on small homes and farms could be abolished entirely. —The Milwaukee Leader. A NOTE ON DEMOCRACY In a recent debate a Communist representing one of the four groups into which American Communism is split made a statement istic rule." With the gusto of a/Podsnap a Vast caj&o of economic and labor history mi . waved aside by our Communist. What we call democracy is not the creation of the capitalist class. It is the result of long and bitter struggles by the workers within the capitalist system and represents concession after concession wrung from the ruling classes. Often the working class took advantage of quarrels between the two classes to get concessions from one or the other. But independent of all this is the fact that the modem working class made its own in* depedent fight for democracy—for the suffrage, for organization into trade unions, for abolishing special qualifications' for office-holding, wiping out conspiracy laws, imprisonment for debt, and so on. There were many cases where workers in this and other nations went to prison in fighting for these concessions. If one consults the history of the United States alone he will observe how shallow is this theory of the Communist. For example, the state constitutional conventions in the East, beginning in the second decade of the nineteenth century, were forums in which ruling classes fought bitterly against th* extension of the suffrage. In New Yoric State it was the landed magnates of thP Hudson and Mohawk valleys who fought to the last ditch against suffrage concessions. In Massachusetts it was the rising mill-owning class that opposed, but in both cases they yielded something in each convention. Democracy is by no means the perfect thing some assume it to be and it can never be satisfactory in a society with a ruling class owning the means of production and distrubition, but it is the best that can be obtained by the working class in this society and it is our job to fight for its further extension, not to waive it aside. Moreover, it is a shallow mind that ignores the history the workers mad,» in wringing concessions from the ruling classes. It concedes to the capitalist class something it does not deserve and deprives the working class of its fighting traditions and achievements.—J* O. m The New Leader. A DOG'S LIFE Simply because many a dog in a rich man's household enjoys a more satisfactory life than the working man through whose industry the good fortune of both the dog and the dog's master are made possible—it does not logically follow that the correct way for the working man to achievft some measure of security „ and comfort in life is to emulate the cringing, fawning, subservient attitude of the dog. It is the laborers right to demand the good things of life without making servile gestures toward anyone. He need but. assert himself collectively.—The New Era. HONEST ADVERTISING! • "Not worth the paper it's printed on" is the way Viking Pre« heralds its new book "Sez You", which contains reprints of recent prophecies by such lights as Coolidge, Hoover, Ford, Schwab and Rockefeller. llllllÇil miMnuim^,____ ARCHLIGHT ........il Donald Lotrich Jlllllli..........ill A wonderful crowd had a wonderful time at the New Years Eve party of club No. 1 JSF., Dec. 31. The lower hall of the Lawndale Masonic Temple was jammed. Young folks were especially prominent however, the elders were there in full number. And what a disposition; everybody ' merry an'l ready to shoot out the year with the proper greeting« for the new. From early night until early morning the friendly spirit prevailed so that Proletarec will realize a fair sum of money as a result. J uit cast a sight of regret if you weren't there and make up your mind to be there next year. • • • Another Socialist affair came to a marvelous conclusion when the Forward-Cook County Socialist Mask Ball had an attendance of over 4000 people last Saturday, The entire committee worked dilligently and were rewarded with a splendid victory for their efforts that brought about thi¿ remarkable success and a sign of the revival of party activitisa. People of all nationalities were represented including members of our organisation. A fair sum will now be at the disposal of the Cook County organisation for agitation and organization work. If we are to judge from these two affairs the new year bids well for our movement • • • • Down in bloody Kentucky they are .... getting fiercer every day. They have been keeping the miners in desperation for all these years. Now it has come so far that they are jailing respectable organizers. The judges are so supreme that reporters are being persecuted for writing and reporting the progress of the trial« and conditions. It's not safe to live there. It's not safe to visit there. It is less safe to be a union miner in Kentucky. Capitalism is so powerful and the workers so unorganized that the spotlight of injustice is turned upon Kentucky. ' • ♦ . Our young Comrades from Detroit are to be complimented and encouraged upon the fine progress they are making in enrolling new Socialists. The recent intercity debate has been a huge success not only in the sense of argument,attendance and satisfaction, but also because of its agitational and member getting value. Some of our other clubs should follow the example of the Detroit-Chicago Com-rad&. Conditions are, too say it mildly, dangerously bad in Detroit, as bad, \i not worse, than in Johnstown, Cleveland and Milwaukee. The depression should not hold back such needed exchanges however. A great deal of sacrifice is needed to perpetuate this work of ours. The work ers are sacrificing everything they have for capitalism, they should turn a little of it to their own ranks. • • • Milwaukee's Comrades should be especially active now because the Socialist group in office has made so many advancements that the Jugoslav Comrades should know about them. It is necessary indeed, that they take active part in the work of the Milwaukee Socialirt organization, just as our young folks are working with the Cook County organizations and the Detroit Comrades with their Central Committee, but it is also very desireable that they carry on thru the Jugoslav Federation and Proletarec. If our next convention shall be held in Milwaukee the young Comrades will be obligated to take so»me. of the leading roles and unless they are active continuously and watch the developments they may be handicapped. • • • Time rnd again the Chicago Tribune ridicules the administration of Milwaukee and the Senators and Representatives of Wisconsin. Seldom dStes the Tribune fail to attack any proposed or accepted measure of Milwaukee or Wisconsin. Yet, Milwaukee is the shining star among all large municipalities and Wisconsin the most progressive State in the Union. What is more, thijvfribune cannot account for it aftd gt^nerally dodges reports from Milwaukee and Wisconsin. Of course the Tribune hates to pass out the good news, for, well they know that the Tribune's power would soon diminish were Chicago and Illinois to administer their public obligations as does Milwaukee and Wisconsin.® The Tribune wants Chicago to be what it is. It knows well that neither the Democrats nor Republican« have ever been able to run the city without graft or corruption. It knows well that the Socialists would manage efficiently and honestly. But the Tribune is a capitalist establishment working for the continuance of this robbing system and they fear the day when the Socialists would become strong enough to take over the management and give the rotten capitalist system a boot. That's why they do not work to get an honest administration in Chicago, down by the mighty Tower. • • • ' *0Vhat a mess ha« been uncovered in the trial of the Sanitary District of Chicago. Politicians spending and throwing away public funds as if it were but scratch paper.' And now, soon, a decision is to be given. A decision that can never be «too «eve re. but what can we expect? If we may make predictions they shall be mighty technical and either discharge the defendants or give them mild sentences. These scoundrels deserve severe penalties and the judges should make them examples for others. • • * Capitalists and big business fear the success of the Russian experiment and it mu3t not succeed. At least, so say prominent American men of money. You can be assured that they are doing their damnest to stop Ruisia, at any cost even with the price of million« of live«. Thats the talk that's going around in circles of rich people, business and pleasure clubs. Stop Russia ts the topic, but we hope Russia is so far advanced that nothing will ever stop them. It's well iotf us to know what Capitalism is chattering about. Our Doings Here and There By JOHN RAK Patriotism Courage is believed to be a very necessary quality for the soldier but there is a story of a private who ran at the first shot, and declared himself to be braves, than those who faced the battle. Pat was unmercifully laughed at for his cowardice by the whole regiment, but he was equal to the occasion. - "Run, is it?" he repeated scornfully. "Faith, an' I didn't, nayther. I just observed the gineral's express orders. He told us, 'Strike for home and yer counthry,' and I sthruck for home. "Thim what sthruck for their counthry is there yet." All Work, No Play - "For ten years, ten long years," cried the writer, "I have bi»n writing this drama, changing a word here and a line there, working on it until my fingers were cramped and aching, my brains and my body weary from the toil." "Too bad, too bad," the producer murmured. "All work and—no Play." Last Saturday the Ashland Auditorium was filled to the capacity with people attending the Masquerade Ball which was sponsored by the Forward, a Jewish daily newspaper, for the Socialist Party of Cook county. Hundreds of members from different branches and federations were present — about 4,000 in all. Several Bohemian C9mrades in costumes took part in the program. A colored chorus of about 60 male and female voices sang several numbers and many other events were to be staged but due to the nois* that prevailed further entertainment was impossible. Many beautiful costumes were seen and pantomines given by the women's circle of the party and YPSL were displayed. , Our own affair, the New Year Eve dance held at the Lawndale Masonic Temple, was ,also a big success. The hall was filled with people who enjoyed themselves till 3 m the : morning. Among the crowd we were pleased to see many of our okl timers. The young I folks were also represented in good numbers and enjoyed themselves as did everyone else.' a At the next regular meeting of the English Division of branch No. 1 to be held Thuis-day, January 14, comrade John .Kopach will lecture on Socialism. For the interest of all members we appeal that you be present at this meeting and •participate in the discussion that' wiH follow. Other important business will be to ballot for one of the three cities: Cleveland, Milwaukee and Ca-nonsburg at which our convention is to be held. The committee for the English program to be staged the latter part of March^ill also outline their plans. «4a • In Cleveland there are now four JSF branches. The latest one was organized in West Park. Comrades Louis Zorko, secretary of the Ohio JSF conference, and Anton Vidid with :the help of several sympathizers were the instigators for \his new branch. Their meetings are held every first Saturday of the month at 1301 Cross-burn Ave. Friends living in this vicinity are cordially invited to join. Comrade Math Bizjak is secretary, The Detroit English Division of branch NoT 114 JSF made a remarkable increase in membership at their last meeting. Twenty new members joined. At their December meeting they elected a large staff of committees and all predictions now show that they will have plenty of activities in Detroit. Our young comrades in JJarber-ton are also boasting up their membership as can b^ seen from the latest article by Fiances Bregar. Such gains should inspire the rest of us to do the same for our branches. a The dramatic committee of branch No. 1 J$F says a real laugh awaits the Chicagq Slovenes on Sunday February 7 at the CSPS Hall. A three-act comedy will be staged and we are informed that it is one of' the most comical ever produced. With the excellent cast now rehearsing you will not regret by being present. Tickets have been already distributed and sell for 50c in advance and 75c at the door. They can also be purchased aft the office of Proletarec. • In West Allis, Wis., our comrades and friends will make merry on Saturday February 20. Branch No. 180 JSF will on that night sponsor a social and dance anil cordially invites the public. Wrong Number The motorist had had an accident with his light car on a country road. He limped painfully to a telephone box and called up the nearest garage. "Hello," «aid he, "I've turned turtle. Can you do anything for me?" •Tm afraid not," came the sweet femtnie reply. "You've got the wrong number. What you want is the *oo." PEACE TREATIES-A "SCRAP OF PAPER" AS USUAL The Damning Contrasts Riches and Poverty Wis National Ideals By JAMES H. MAURER The United States is the richest country on earth, and yet face-to-face with bankruptcy. Individuals are loaded down with notes and mortgages. .. Townships and counties are loaded down with bonds. Cities and boroughs are loaded down with bonds. Most of the States hopelessly in debt And the Federal Government engulfed with financial obligations, yet daring not touch the fabulous fortunes of the rich through increased taxation. jt* Increased taxes and decreased wages. All branches of agriculture financially bankrupt. Organize