Pavšalni Iranko v cfrSavi SHS.
115. Stev.
V UubEianl, v torek 24. mala 18
laftajs ccaen nesieči fn prassišfecv usah dan cb 10. url cžofsckSne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri-obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
M
■Sfc iSa
'ffK .
mT Posamezna šicv. K vso.
Leso V.
Glasil® Jugoslov. sociialno • demokratične stranke.
Telefonska št. 31 S.
Nar o čn i n a: Po pošti ali * dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list bo poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1, Učiteljska tiskarna.
Iz konstituante.
Beograd, 23. maja. Seia konsti-tuante se je otvorila danes ob 10. Dr. Laginja je vprašal predsednika dr. Ribara. ali bo ukrenil potrebno, da »Corriere della Sera« ne bo več objavljal neresničnih vesti o sejah skupščine. Predsednik dr. Ribar je izjavil, da bo v interesu dostojanstva skupščine storil vse. kar bo potrebno proti dopisniku navedenega lista. Zemljoradnik Popadič je podal osebna pojasnila, nato pa je ministrski predsednik Pašič odgovoril na interpelacije posl. Jovanoviča o za, tvoritvi kucovlaških šol v bitoljskem okrožju. Ministrski predsednik veli. da gre za trenutno nesporazumljenje z Romunijo, katero bo pa v kratkem odpravljeno. Na drugo vprašanje od-; govori ministrski predsednik, da trgovinska pogajanja z Italiio niso formalno, temveč samo faktično pre-
kinjena, ker se še zbira Potrebni materijah — Skupščina preide nato na dnevni red: debata o drugem poglavju ustave. Prvi govornik Hoh-njec (Jugosl. klub) se v dolgem govoru protivi ločitvi cerkve od države ln ugovarja kancebaragrafu. Dalje govori v prilog ustanavljanju konfesionalnih šol in proti prostozidarjem. — Za njim dobi besedo komunist Radovanovič, ki trdi. da so ustavne naredbe glede smrtne kazni in uredbe, ki se tičejo cerkve in ženske volilne pravice, reakcionarna. Zahteva ločitev cerkve od države.
—	Nar. socijalist Brandner se v daljšem govoru zavzema za enaka prava žensk z moškimi in za liberalnejše ustanove. — Seja se je. zaključila ob 13. prihodnja seja pa se ie odredila za jutri ob 9.
Anketa o zaposienju poljskih delavcev.
Beograd, 23. maja. Presbiro poroča: V petek dne 20. tm. je bila pri ministrstvu za socijalno politiko en-keta o najboljšem in najpripravnej-šem načinu zaposlenja poljedelskih delavcev v Vojvodini ob žetvi, da bi se preprečila nezaposlenost in da M delavci ne prišli v breme državi in javnim ustanovam. Ankete so se udeležili zastopniki vojvodinskih župani iski.il in občinskih oblastev, zastopniki ministrstva za socialno politiko, poljedelstvo in za notranje stvari in nekateri poslanci. Razširila se je vest. da je ministrstvo za socijalno politiko v tem vprašanju že sklenilo važne odredbe in se je celo govorilo, da so te odredbe reakcionarne. To ni resnično. Ministrstvo za socialno politiko proučava vse predloge in nasvete, ki so bili dani na anketi. in pripravlja sedaj naredbo, ki bo v danih razmerah in v mejah možnosti čim najugodnejše rešilo to važno socialno vprašanje. Vse druge kombinacije o tej anketi so netočne in izmišljene. Iz ministrstva za socialno politiko.
*
S tem telegramom se minister za socijalno politiko — brani pred očitki. Vrši se torej anketa, ki bo v danih razmerah in v mejah možnosti rešila najugodneje to socijalno vprašanje. Radovedni smo za koga ugodno in kako. Dokler se publicira o stvari samo na tak način, res ne vemo ali misli vlada poljske delavce militarizirati v prilog veleposestnikov ali pa jim hoče zagotoviti boljše delovne pogoje. Poslednje se nam ne zdi verojetno, odkar imamo obzna-no.
Trumbid posreduje med Vlado in Hrvati.
Zagreb, 23. maja. Dopisnik »Večera« piše iz Beograda, da je dr. Trumbič zopet poizkušal posredovati med hrvatskimi strankami in vlado. Posredovanje se je tikalo razdelitve države na oblasti.
O Gornji Šleziji.
Berlin, 23. maja. Zunanji urad Je odgovoril na noto medzavcznlške voj. nadzorstvene komisije z dne 14. maja, ki se tlie rekrutacij v Šleziii, da smatra tudi nemška ■vlada nabiranje prostovoljcev za Šlezljo In vzdržavanje prostovoljnih zborov za nedopustno. Nemške oblasti bodo odslej še Jtrožle nastopale proli takemu nabiranju.
Pariz, 22. maja. Francoski poslanik grof Saint Aulaire je včeraj pri angleškem zunanjem uradu napravi! korak, da bi dosegel skupno intervencijo zaveznikov v Berlinu; da bi se nemška vlada pozvala, naj napravi konec odpošiljanju prostovoljcev v Gorenjo Šlezijo. Francoski poslanik je naglasa!, ‘da je potrebno
sodelovanje s člani medzavezniške komisije v Opolah v svrho vzpostavitve reda, kar bi se dalo doseči po-tem kolektivne intervencije pri vstaših. Angleški polkovnik Perci-val ni hotel začeti pogajanj z vstaši, ker bi to značilo, da ie vstaše priznal,
Varšava, 23. maja. Vojno poroči-
lo	vstaše v z dne 22. t. m.: V severnem oddelku se nam je posrečilo, odbiti nemške napade. V srednjem oddelku so ljuti boji za Annaberg. V južnem odseku cino odbili nemški napad pri Olši. V soboto od treh strani izvršeni napad ha vstaše se smatra za početek koncentriranega napada na industrijsko ozemlje.
Opole, 22. maja. Ker so v Oornji Slezi ji vse brzojavne zveze pretrgane, je došlo le malo vesti od tamkaj.
Iz Klučborga in Olešnega javljajo, da se tamkaj zbirajo močne čete na meji. Poljska ojačenja so že prestopila mejo. Tudi orožje dohaja neprestano. Pri Olešnem je prišlo do velikih bitk. Po vesteh, ki so došle dose-daj, so morali vstaši izprazniti Staro Olešno in Lobošan.
Prevrat na Portugalskem.
Lizbona, 23. maja. Kabinet Je podal svojo demisljo. Oddelki mornarjev stražijo ministrstvo. Pričakuje se razpust parlamenta.
London, 23. maja. Kakor piše »Dailv Mail«, gre pri dogodkih v Lizboni za vstajo, ki jo podpirajo vojaški in monarhistični krogi. Aretirali so baje vse ministre.__________
Rabuke v Egiptu.
Kairo. 20. maja. Položaj v Aleksandriji je resen. Vest. da je Ork ubil domačina, je povzročila napad na Grke in druge Evropejce. Streljali so vso noč. Žrtev je mnogo. Množica je razbila izložbena okna evropskih trgovin. Evropci so pobegnili h okrajnim oblastvom in zahtevali varstva ali pa dovoljenja, da bi se mogli sami varovati. Streljanje se nadaljuje. Pogorelo je mnogo prodajalnic. Semkaj so dospele britanske čete.
London. 23. maja. V velikih mestih Egipta so izbruhnili nemiri. Angleške čete so vzpostavile mir. Ubitih je več oseb. V Aleksandriji so domačini napadli angleške vojake.
Aleksandrija, 23. maja. Pri nemirih zadnjo noč je bilo ubitih 5 Evropejcev, ranjenih pa 72. Nemiri so trajali do danes opoldne.
Volitve v Julijski Benečiji.
V	naši deželi, kjer smo te dni prvič volili poslance za rimski parlament, smo bili razdeljeni v tri volilne okraje. Boj je bil hud in surov. Pretep! In požigi na dnevnem redu. Vse delavske zbornice In delavska shajališča požgana — agitacija preprečena, naši kandidati preganjani in tepeni. Zaupniki terorizirani. Tudi hrvaškim in slovenskim nacionalistom, zlasti v Istri in Trstu, se ni godilo bolje. Požigali so hšie, kakor da bi bila revolucija, Kaj takega še ni civilni svet videl. Fašisti so vse to delali, samo da bi preprečili izvolitve slovanskih in socialističnih poslanccv. V Istri in tržaški okolici kar cele vasi niso mogle voliti, ker so fašisti to preprečili s terorjem; s samokresi v roki so gnali slovenske volilce glasovat za italijanski blok. Kradli so vo-lilcem volilne izkaznice — obstruirali so v volilnih komisijah, da volilci niso mogli priti na vrsto. Kakor rečeno, vsa sredstva so bila dobra. V Labinju 1500 socialističnih rudarjev ni moglo glasovati. V Opatiji so nam zaplenili 20.000 glasovnic, ki so bile namenjene za ves Opatijski okraj, pretepli so našega kandidata in naše zaupnike Naša stranka ni napravila niti enega volilnega shoda.
Izid volitev je bil tak kakršnega se je v teh razmerah moglo pričakovati. V Trstu so dobili italijanski na-cijonalci tri mandate ter okrog 16.000 glasov, komunisti enega s 6600 glat-SOvL Nadalje so dobili republikanci 4 tisoč 400, naša stranka 4150. Slovenci 2930 glasov.
Na Goriškem, kjer so se volitve vršile precej mirno, so Slovenci dobili 4 mandate in enega dobe komunisti. Število glasov ni še znano. V furlanskem delu goriške je naša stranka dobila več glasov kot komunisti, dočim so slovenski delavci sko-ro kompaktno glasovali za komuniste — isto je bilo v Trstu, kjer je za komuniste glasovalo tudi precej narodnjakov. (Je razumljivo zakaj?) V Istri, kjer je vladal nezaslišan teror >— ni volilo niti 30 odstotkov slovanskih in socialističnih volilcev, ker je bilo absolutno nemogoče. Izvoljenih je pet italijanskih naQijonalcev in en hrvaški (Vilfan). Socijalisti in komunisti smo dobili vsak po 3600 glasov.
Naša stranka ni dobila niti enega mandata — vendar je vzlic temu ponosna na število dobljenih glasov brez shoda, brez vsakršne agitacije in organizacije. Mi smo dobili v vseh treh okrajih okrog ll.ooo glasov. In ti glasovi so glasovi zavednih soclja-listov — so glasovi junakov.
Komunisti so dobili 2 mandata, ne z lastno močjo, temveč radi političnih okoliščin in rdai svoje demagoške agitacije, ki je vplivala na duše slovenskih delavcev, ki so bili prepričani, da bo v celi Italiji zmagala komunistična stranka, zgodilo se je obratno
—	in zato so razočarani. Mi nismo zmagali tu — ali zmagali smo po ce-
li	Italiji in zato smo navdušeni in gremo naprej — do popolne zmage.
Ako bi bila stranka enotna, bi dobili v naši deželi skoro polovico mandatov. Ali razkola nismo hoteli ml, temveč komunisti.
Intervencija za odpuščene železničarje.
Krivica, ki se je zgodila par tisoč železničarjem, še danes ni popravljena in gospodje v železniškem ministrstvu kažejo vedno manj dobre volje, da bi popravili očitno krivico.
V tej stvari je zopet dne 12. maja interveniral poslanec s. Kopač pri
železniškem ministru Velizarju Jankoviču. ki pa je izjavil, da ne stoji več popolnoma na tistem stališču kakor je stal prejšnji železniški minister Joco Jovanovič, da se namreč potom komisij ugotovi dejanski stan. zaradi katerega so bili dotični železničarji odpuščeni iz službe, marveč
zahteva, da odpuščeni železničarji vlože prošnje za zopetni sprejem v službo. V teh prošnjah pa morajo zaobljubiti. da bodo dobri državljani ter da ne bodo nikdar več stavkali.
To so zahteve, ki gredo precej daleč. Dober državljan je človek tudi lahko, če ministru ne ugodi vsega; štrajk je pa stvar, do katere ima delavstvo prav tako pravico kakor gospod minister ali podjetniki. Ta zahteva pomeni popolni terorizem, za^ sužnjenje »svobodnih« državljanov,
ki jo more zagovarjati le nesolidna osebnost ali pa klika, ki je v popolnem nasprotju z demokratizmom. Važno bi bilo vedeti čegava je ta nova ideja.
Socijalno demokratični klub v, konstituanti vloži zaradi te nečuve-' nosti posebno interpelacijo na vlado in železniškega ministra. O odgovoru bomo poročali.
Brutalnost, s katero se že nastopa proti delavstvu presega vse meje.
IG. MIHEVC:
Kovinska industrija.
Res smo imeli zaradi pomanjkanja premoga in koksa v plavžarski industriji velik zastoj,ugasniti so morali več peči, tako, da se ie zadnji dve leti reducirala plavžarska industrija na polovico. Vendar pa delniške družbe kovinske industriie izkazujejo še vedno ogromne dobičke. Alpinska montanska družba je v svojih podjetjih vršila le peti. v nekaterih podjetjih samo šesti del svejoga obratovanja v primeri z normalnimi razmerami pred in med vojno; producirala je komaj petino železa in jekla kakor ob polnem obratu pred in med vojno. In dasi so cene potrebnim materijalijam za več odstotkov poskočile, kakor pri premogu, lesu in rudi. je imela kljul temu Alpinska montanska družba še 28 milijonov K čistega dobička.
Kako je to mogoče? Enostavnol Svet še ni nikdar videl takih cen železu in jeklu kakršne so sedaj, železo in jeklo se je podražilo do 150 odstotkov napram ceni pred vojno! Umljivo je to. Ravnatelj v takem obratu postane le oni inžener, ki je najboljši kalkulant in ki zna s svinčnikom v roki najbolje in najhitreje premetavati po papirju in ki pozna svetovni trg. Družba »Alpine Mon-tan« ie imela oni teden občn zbor, na katerem je Izkazala 28,564.704 K čistega dobička. Prejšnje leto je znašal dobiček 10,679.928 K.
Hugon Stlne je bil izvoljen predsednikom Alpinske montanske družbe. Kdo je Stine. kaj nas Jugoslovane to briga, kdo je Hugon Stine, posebno pa še, kaj nas Slovence briga, kdo je ta mož? Hugon Stine je nem-, ški industrijalec. ki ima danes v rokah domala vso železno Industrijo v Nemčiji, Avstriji in na Francoskem; Stine regulira cene železu, bakru, jeklu in sploh vsem kovinam, kakor tudi premogu. Stlne je umetnik v organiziranju kapitalizma, ki ie spojil vso industrijo in njegov diktat cen za kovine občutimo tudi mi v Jugoslaviji in se moramo po njih ravnati, radi katerih navsezadnje tudi naši kovinarji v Sloveniji trpe.
Kakor Izvemo iz Belgrada bo vla-. da uvedla te dni zaščitno carino na razne kovine in železo, kakor se je na gospodarski anketi zahtevalo. Iz Nemčije pa prihajajo poročila, da je Stinejeva partija že druge triumfe vrgla na mizo! Nemčija je te dni znatno znižala ceno železu in sicer: železu v palicah od 3800 na 3300, za vijake in prešano železo od 3900 na 3600. In sedaj smo prilično tam., kjer smo bili preje. To je naravno! Naša industrija dela z majhnimi glavnicami, denar za obratovanje si izposoju-je pri bankah in Čisti dobiček od produkcije žro bančne obresti, ter se sioka na vseh koncih in kraiih. Končno se pa pride do delavca, pa se ra* pravi:	prijatelj,	previsoko plačo
imaš!
Nemška industrija je zvišala obratni kapital na 2140 miljonov mark. Ves svetovni industrijalni kapitalizem je ta ogromna vsota presenetila, samo Hugona Stineja ne! Ta je hladno in mirno centraliziral vso industrijo in dosegel s tem to. da more nastopati proti vsaki evropski konkurenci.
Medtem, ko sc nemški narod bije s Francozi za domovino, ustanavlja nemški in francoski industriialni ka-
pitalizem železarske truste. Tako se ustanovi v montanistlčni industriji trust pod imenom: »Union des Industrie Metallurgiques et Mineers«. ki bo diktiral cene celi Evropi in izže-mal nemški in francoski proletarijat.
Pri nas v Sloveniji se je pojavilo tudi v kovinski industriji nekaj agilnih ljudi, ki se interesirajo za domačo industrijo in ki stoje na stališču, da za državo ni zdravo to, če se mora vsaka ključavnica, vsak vijak, vsaka pila itd. uvažati. Vsi ti možje pa, ki so iz tujine prinesli nekaj podjetnega duha, naletavajo na težkoče pri pod-! jetjih, ki jih vodijo ali pa so sami go-« spodarji pri njih .Ako govoriš z rav-nateljem te ali one tovarne ali pod-jetnikome ne slišiš drugega kakor, tarnanje nad carino in carino, ter o počasnem in kompliciranem poslova-. nju carinam.
Gospod trgovinski minister dr, Spaho je ob svojem nastopu rekel: »nedvomno smo agrarna država, potrebujemo in navezani smo na tujo Industrijo in tuji kapital! Vsekakor pa. če tudi je naša industrija še embrijo-nalna, ji moramo pomagati, da jo spravim na noge«!
To so lepe besede gospoda ml-nistra. toda gospod minister prepo-časi odpira in zapira carinske za-tvomice, radi česar tudi delavstvo mnogo trpi.
V	Ljubljani imamo tovarno za transformatorje ,ki ima ogromno naročil. toda ne more delati, ker ne dobi potrebnega materijala. ki bi ga-sicer iz Nemčije lahko dobila, toda smo zopet pri — carini!
Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani, so zvišale glavnico od 6 milijonov kron na 10 milijonov. Obenem si je družba izposlovala pravic co, da sme svojo glavnico na občnem zboru zvišati na 25 milijonov K. Za podjetje je povišanje glavnice potrebno, ker so strojne tovarne za svoj obrat imele premalo kapitala Irt so si morale denar v bankah izposojati proti visokim obrestim, ki porabijo velik del čistega dobička. Delavstvu »Strojnh tovarn in livarn« pa je. kadar je prišlo k ravnatelju po izboljšanje plač, gospod ravnatelj dr. Vidmar obrnil svoje žepe narobe in rekel »jaz sem suh«! »Strojne tovarne in Ji varne« imajo veliko naročil na turbinah, zvonovih, transmisijah' in strojili za obdela varne lesa, v; elektrotehničnem oddelku pa. kjer se rabi materijal iz inozemstva, tam leži nam znani polip —carina, ki zopet ovira obrat. »Strojne tovarne in livarne« imajo več stvari v projektu ; med drugim zidanje delavskih’ hiš. moderne zvonarne in še več za industrijo pomembnih stvari.
Jeseniški plavži, jeklarna na Ravneh lezejo počasi iz krizi. Jeklarna na Ravnali ima kakih 30 vagonov, osi v svojih skladiščih, ki jih bo sedaj spravila na trg. Da se ie ta množina blaga v tovarni naktipičila ter, da tovarna ni mogla kar nemarno brez kupca producirati, .ie umevno, vendar je temu krivo trgovinsko in železniško ministrstvo s svojo počasnostjo na eni strani, na drugi pa, da so se oddajala za razne državne panoge naročila v inozemstvu. Nekateri hudomušni ljudje so pripovedovali, da je v državnih podjetjih' igral .veliko vlogo takozvani »bak-
šič« in. da se je vsled tega v inozemstvu naročalo. Jeseniški plavži pričakujejo sedaj nekaj naročil, tako S'5 vagonov za državo in 25 vagonov za »Strojne tovarne in livarne«, kar jc pa za jeseniške plavže malenkost, jeseniški plavži iščejo sedaj trg: v Bolgariji, Romuniji in Turčiji. Če se bo trgovinski minister prepočasi obračal, ter ne bo dal pravočasno neobhodno potrebne ugodnosti naši železarski industriji, tedaj nas bodo Nemci prehiteli in prevzeli trg na Balkanu. Jeseniški plavži producirajo sedaj 50 odstotkov od normalne produkcije.
Amerikanska produkcija železa se je rapidno zvišala, in sicer: leta 1913. do leta 1920. za 420.000 ton na mesec. S tem je dosežena mesečna produkcija 3 milijone ton. Tudi s tem imamo računati.
'•Glede druge manjše kovinske industrije v Sloveniji, bi bilo omeniti.: nova livarna v Črnomlju, ld bo Iz-delavala lite lonce, kotle in druga železolitia.
Prva jugoslovansa tovarna kovin v Mariboru pod imenom »kovine« je tudi zvišala svoj kapital od 2 milijona na 6 milijonov K ter ie še precej dobro zaposlena. Zastoj oa imamo v tovarni g. A. Westna v Celju (tovarna za izdelovanje posode iz pločevine), ki jo mori češkoslovaška konkurenca.
V bravarski industriji tudi ni živ-, ljenja. ki smo ga pričakovali. Vzrok temu je trgovska pogodba z Italijo, ki še ni sklenjena, domači trg pa je prenapolnjen, posebno še. ker se tako mak) gradi! Od te stroke naj omenim samo tovarno za okove v Bistri pri Domžalah. Tam je inžener g. Honig padel v vodo; lovil se je dalj časa in kmalu bi bil s svojo tovarno ut cmli, a mu je priskočil _ na pomoč ljubljanski kapitalist mož je že star in preizkušen v pomoči, posebno pa če nese.
Dekadenti.
V Četrtek ta petek se Je vršita pred štolam sedmerice v Zagreba razprava Sv. Pribičevič contra Stožir radi razžaljen^ časti, ker ]e Stožir imenoval Pribičev*ča na zadnji seji zagrebškega mestnega zastopa; topov. Pii sodni razpravi Je Stožir te* Javil, da Je rekel, da ie Sv. Pribičevič po* lirični to pov, kar se more sklepati tudi 1* dejstva, da Jebii prepir politi Jen la da tudi doprinese dokaze. Razprava je povzročita v Zagrebu splošno zanimanje ln zagovor Stožirja, na katerem ie podal dokaze, splošno senzacijo. Cujmo »poštena« dela demokratskega voditelja to ministra Svetozara Priblčevtča, kojih resnico je Staždr — kakor je Izjavil, pripravljen dokazati s pričami.
FribEevlč podkupuje.
Minulo jesen je pisal boogradski »Bal-km«, da je hotel Sv. Pribičevlč podkupiti di. Mate DriakoviČa (narodni klub), da bi spraueai! po želji PrMSeviča smer svoje politike. Predmet podkupnine je agalen. Na to obdolžitev je Pribičevič molčal.
Dr„ Driakavič |e Javno v »Balkanu« očital Pribičeviča, da je hotel prelivati hrvaško kri, a očital mu Je tudi sumljive denarne mahinacije.
Sceaa iz narodnega v ječa .
Za eno seje Vrhovnega Narodnega v ječ a v Zagrebu je dr. LotkovM opozoril Radiča, da bo prišla pred zbornico množica, ki bo zahtevala njegovo g3*vo, in mw Je svetoval, naj se skrije, V tem trenotku j s res prišla na Markov trg večja množica mladih ljudi, ki so vpili, da so prišli po glavo Stjepana Radiča. Ko je na to dr. Pavelič izjavil, da ne more predsedovati zboru, v katerem bi se kaj takega zgodilo, je odšel dr. Angjelinovič po kratkem razgovoru s Pribičevičem na tflg. Nato Je vpitje
na trgu potihnilo, a dr. Angjelinovič je, vrni vsi se, rekel Pribičeviču: vNamign.il sem jim, sedaj je vse v redu!« Nato je rekel Radič Pribičeviču: »Za mojo glavo ti je šlo, ker si širit; če se meni skrivi samo las na glavi, pade tudi tvoja glava. To je dokaz, da je hotel Pribičevlč tudi sam umor vporabitj v politiki.	j
Obtoženec Stožir ae dartje navajal pa-stopanje ob priliki njegove aretacije. Bil je prijet ln zaprt vsled članka »Maskirani po-kreU v »Riječi«, v katerem ga pisec dolži zvez z d’ Annunzijem. Pozneje le izvedel, a Je spisal ta članek sam ban dr. Totnlie-novič, ki Je tudi državnemu pravdtrišiva v Zagrebu ukazal, da ae sme spreleti tožbe po krivem zaprtega Stožirla proti uredniku »Riječia radi žaljenja časti. Pozneje je izvedel, da je ban dr. Totnljeaovič postopal tako na ukaz Pribičeviča,
Na neki seji ministrskega sveta ob času volitev je prišlo na razpravo, da je Prl-bičevič pripravljal pokolj Hrvatov v Hr-vatski in Bosni. Ogorčen vsled tega le dr. DritVkovič zavrnil PrfcKeviča: »Ne CeS lizati hrvatsku krv!«
Stožir je tudi predlagal, naj se od vojnega sodišča dobavijo spisi o procesu prati generalu Lipoščaku in tovarišem. Iz teh spisov bo razvidno, da je bit cel proces naravnost lumpskJ iaeceniran, a provoka-terju Rebreku so ukazali zbežati, samo da se obtoženi ne morejo braniti. Značilno ie, da bosta dr. DrinkovIČ ia dr. Pavelič potrdila, kot priči, da se nista smela v Narodnem vjefiu zavzeti za Lipovščaka, ker je Pribičevlč, organizator cele zadeve, vse tako usmeril, da bi bil vsaki krivec, kdor bt Upovičaka branil.
m
Zgoraj navedena dejstva man pričajo, kako nizkih ia podlih sredstev se poslužujejo »demokratski« baakokrati v politik!, kako gazijo principe ta zakone, gazijo neodvisnost sodnikov, ki ie predpogoj za pravično sojenje po zakonfc. Kajti tudi zanimivo za sedanjo neodvisnost sodnikov i« dejstvo, da je razprav« sodnik odvzel na zahtevo PribKevičeveea zastopnika obtožencu besedo, da se rt mogel dalje z*g!>-v ar Jati, S tem činom so kratene naiprimi-tivnejše državljanske pravic«!, da tam vsak obtoženec pred sodiščem pravico da zagovora,
h poročil pa nam ni jasno, zakaj Je H obtoženec obsojen vzHc dokazom na tava meseca zapora.
Ta razprava ie dokaola, d* na Hrvaškem ni sodniške neodvisnosti ia da mo-rajaao dniki postopati ne oziraje se na zakone, kakor zahteva vladajoča banki-kraciia. To poetopanSe vladajočo kBke pomeni, da žtvijo v dekadenci, v moralni pro-paJosti.
Cujmo še, kako pd5e nek srbsSal radikalec pod psevdonimom »Spec ta tor« — v brošuri »Posle dve godlne polttičkih gre-šaka 1 iutanja«, s čimer prav dobro karak-terlzira dekadenco vladajoč* klik od de. cembra 1918, leta do danes. Mod dragfcn namreč piše:
»V naši državi nimamo dane« pravnega reda. Nihče v samem Beteradu danes ne ve točno, kaj je Se opoitovaoo od srbske ustave bi č® je epi** *• •**! osfalo od nje, ali so so *a*ne minlstrAe uredbe vse pogasile Ravnotako Je tudi s pofarajkiaini jo z njihovo pokrajinska areditvljo. Ministrske naredbe in uredbe so zamenjate in prevrnile ne samo navadne zakone, am»ak celo temeine odredbe ustave, osnovnega državnega zakona. Zakonodajna oblast je prenešeua s parlamenta ln kralja na izvršujočo oblast, na vlado. V tem pogledu sa šH celo tako daleč, da tudi sami posamezni ministri izdajalo uredbe z zakonsko močjo. Danes ie ministrska uredba, edo tudi brez podpisa vladarja, v stena, da ne zamenja samo zakonov, nego tudi ustavne odredbe.
... A kakšna nevarnost prefe vsled tega državljanom te države najbolj dokazuje slučaj t. zv, »Obznane«, ki Je bfla Izdana v vklu oglasa za kakšno kok veselico bi ki ni niti objavljena v »Narodnih Novtaah«, v katerih se vsi zakoni in vse uredbe objavljajo ...
LISTEK.
Branislav Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko Golar.
(Dalje.)
Preostaje mu torej edino, da z rejenčkovo usodo zaključi svoj r$-man. In to bo tudi storil.
Kot vemo, se imenuje zdaj rejenček z lepim imenom Sima in se nahaja pri neki siromašni ženski v sosedstvu gospoda Sime Nedelikoviča. .Vsaki dan obišče malega Simo gospod Nedeljkovič. ki tudi plačuje zanj. obišče ga njegov boter, učitelj muzike, a gospa Bosilika mu vsak dan pošlje piškote.
Tako je minil po krstu teden, dva tedna kar je bilo kot neki odmor po onih burjah v duši gosp. Sime Ne-deljkoviča, A ko ie minil tudi tretji teden, začne gospod Sima iznova premišljevati o oni ideji, ki ga je t-a ko razveselila v zadnji glavi tega
romana. Premišljal je cel teden ln tako je minil mesec dni od krsta, ln tedaj je bil gospod Nedeljkovič popolnoma na čistem, da je treba začeti z ustvarjenjem znamenite Ideje, to je z ustanovitvijo društva za najdenčke.
Še teden zatem ie premišljeval gospod Nedeljkovič tudi o načinu, kako bi se to doseglo, in je našel nazadnje, da je to zelo enostavna stvar. Ouo, kar je glavno za ustvaritev ideje, same, to so najdenčki, že obstoji in zdaj ni treba nič drugega kakor napisati pravila, sklicevati ljudi, sestaviti odbor, in stvar je gotova. V ta namen je gospod Sima Nedeljkovič ves teden pisal in brisal, spopolnjeval in popravljal pismo, polno lepih izrazov, s katerimi sklicuje na zborovanje vse plemenite ljudi, da se združijo v društvo, potrebno in človekoljubno.
To zborovanje boljših liudi se ie imelo vršiti v »Meščanski kazini«, čez teden dni. Ves ta teden se je gospod Sima Nedeljkovič pripravljal na govor, kateremu je kot geslo po-
... A kar je najbolj nevarno: Ta boljševizem v zakonodajstvu ustvarja stopnjo, taa napačne pravne pojme, uničuje normalno pravno zavest državljanov,, kar, more imeti katastrofalne posledice,«
*
Če iščete vzroke _za hrvaške razmere, si Jih tz tega prav lahko ustvarite.
Ko prečitate ,,Naprej“, ga oddajte Vašim prijateljem!
Politične vesti.
’+ Lepo Je to! »Arbeiter Zettungi« pišejo iz Belgrada, da je bila g. baronu Gles-lu priznano jugoslovansko državljanstvo. Kdo je g. baron Giesl? Pred usodepolniml dnevi 1914., 21. julija imenovanega leta. Je dospel na Dunaj dokument, na katerem stojita med mnogimi podobnimi tale dva stavka: »Vojna s Srbijo je za trafoo neizogibna,« in: »zato bi jo morali že sedaj napovedati«. Podpisan ie bS na dokumentu tedanji avstrijski poslanik na belgrajskem dvoru. Tedanji avstrijski poslanik na bel-grrajskem dvoru pa se je imenoval — baron Oiesl, taisti, ki je sedaj s posebnim dekretom iz Belgrada priznan jugoslovanskim državljanom! Komentarjev k temu ne bomo plsalii; kdor jih želi, naj bere katerikoli avstrijski časnik in med njegovimi vrsticami k tej vesti odkrito roganje... Samo nekaj: Naša plutokracija se menda na to kapricira, da ubije vse, kar je po svojem prepričanju pošten državljan, a ima to napako, da se ne strinja s policijskimi metodami na5e reakcije,
.+. Volitve v Istri, Vsled iašistovskega nasilja v Istri Je bila udeležba pri volitvah zelo slaba. Od 86.845 vpisanih voiilcev jfii je moglo voliti le 41.030. Fašisti so preprečili vpis v volilne Imenike 45.815 volfloim upravičencem.
.+ Dežetaozborske volitve na Tirolskem. Prt nedeljskih volitvah v deželni zbor Je bflo v Severni Tirolski oddanih za tirolsko ljudsko stranko 67.958, velenemško ljudiko stranko 12.698, socijalne demokrate 24.739, narodne socijaliste 12.727, skupino vojnih žrtev 475 glasov, Izid volitev iz 141 občim še ni znan. Pri današajft občinskih volitvah v Innsbrucku ie bflo oddanih ta tirolsko ljudsko stranko 6676, za velenemško stranko 5933, za soc. dem. stranko 8822, za narodno socijaltstično 648 in za skupino vojnih žrtev 285, za krščansko-gospodarsko skupino 752 glasov. Volitev se ie udeJeMo zelo malo volilnih upravičencev.
I+, Novi nemih] zunanji minister. Državni predsedjidk ie poslanika v Haagu dr. Rosna imenoval za državnega ministra za zunanje posle.
ch Radikalno-socijalistlcen blok v Italiji? Agencija »Havas* poroča iz Rima: Neke politične osebnosti delujejo na to, da se izvede načrt velike radikalno-socaji'.l-stične skupine. Poslanci socialistične, kr-ščansko-socijallstične in konstitucionalno-demokraške skupine (opoziciotialni demokrati), ki so bili o tem načrtu poučeni v ku-loairjHi, so izjavili, da bi bila ustanovitev UImU bloka zelo milna. Sestava novega parlamenta bi bila bolj kot pre&oja sestava sposobna, da onemogoči vlado in omale silo sedanje večine. Velik radJkaflflo-socija-llstKen blok, ki bi združeval desničarske in centrumaške socijallste, veliko števno kršanskth socialcev in doberšmjl del drugih levičarskih poslancev, bi zmogel tristo glasov in bi tako tvoril zadostno možnost, da omogoči vseskoz demokraškl vladi, udejstvovati program socialnih reform — »Ha-vas«-ova vest je seveda še nepotrjena, zato bi bBo še prezgodaj, če bi Jo komen-tffraH.
-H Kongres češkoslovaške socialne de-
mokraclic. Na nedeljskem kongresu češkoslovaške socialno demokratske stranke je bil* soglasno sprejeta resolucija, v kateri se izjavlja, da socialno demokratična stranka ne vstopi v vlado In v državno upravo. Če pa bi bile meščanske stranke pripravljene odstraniti neke ovire socialnemu razvoja, tedaj bi socialni demokratje tepreme-li.li svoje sklepe.
-H Med češkimi komunisti. Stari pred- j sedntk češkoslovaške parlamentarne skup:-ne poslanec Teska je svoje mesto odlož.l, ker se ne strinja z njeno taktiko. Nadomestil ga bo dr, Smeral.
H- Francoski vojaki se upirajo. »Petlt Paiisiea« poroča, da so vojaki iz taborišča Dijona v trenutku, ko bi morali odkorakati proti Renu Nemce zasedat, d&nioaslrirali proti militarizmu ln sicer tako demonstrirali,, da je moralo drugo vojaštvo demonstracije potlačiti Nazadnje so vojaki vendarle odkorakali, toda peli so »Internacionalo«. »Humanitč« poroča o tem dogodku kot o veliko bolj resnem. Zgodil se je po noči ta vojaki so prepevali pesem »Vojna vojni«. »Humanitč« poroča tudii, da so se nekateri komunistični župani branili objaviti mobilizacijski letak. — To so znamenja,
rH Potacare o gornješlezijskem vprašanju. »Temps« objavlja članek predsednika Poincareja o gorenje-šleaijskem vprašanju, ki veli, da se je ljudsko glasovanje, ki ga je svojčas zahtevat Lloyd George, Izvršilo s takšnim pogoji, da Je izid prevara. Poincare odklanja angleško stališče ®lede določbe meje. Določbe versailleske pogodbe nikakor ne vele, da se mora odločitev ravnati po večini zavezniških in pridružen J
nih glavnih velesil, namreč Amerike, An-, glije, Franclje, Italije iti Japonske. Bilo je nekaj groznega, ako bi velesile z večino imele odločati o usodi cele dežele in ako bi dve ali tri od njih mogle drugim vsiliti svoje mnenje v vprašanju, ki se tiče svobode drugih.
.+. Kerna! paša je odklonil londonski sporazum. Že zadnjič smo poročali, da je Bekir Sami, ki je ta sporazum podpisal, odstopil. Turki se bodo s Francozi najbrSe spoprijeli in sicer v Ciliciji. General Goa-raud je že dobil tozadeven ultimat. — Grkom se približuje zadnja ura. Neka angor-ska konjeniška četa jih je te dni napadla ln natepla par kilometrov pred — Smirno.
.+ Amerika stavi pogoje za vstop v zvezo narodov. »Matin* poroča iz Newyor>-ka: Ameriški poslanik v Londonu ilarrey Je omenil predloge, ki v velikih potezah podajajo možnost, da Zedinjene države pristopijo k novi zvezi narodov. Med drugim zahtevajo Zedinjene države od drugih' velesil zagotovitev, da bodo napram drugim državam postopale pravično. Dokaz aa to naj bi bilo priznanje ameriškega stališča v vprašanju mandatov, stališča, na katerem bi Zedinjene države vztrajale na vsak način, tako v petrolejskem vprašanju in vprašanju glede otoka Yaya.
Dnevna kronika.
Soclja la »-demokratični župani V občinah Kamnica pr| Maribaru in Pekel pri Poljčanah so izvolfli županom dva naša sodruga.
Celjski »Novi Dobi« v odgovor o županskih volitvah v Celju. Zahvaljujem Vas za poklone, ki mi jih daje »Nova Doba« in ljubljansko »Jutro«. Samo žal mi je, da ae morem sam enakih napraviti celjskim demokratom in narodnim socijalistom. Dobra vemo, da smatrate ja narod le samo gorenjih desetttisoč in vsakega trpina, ki je v naših organ, za nemčurja. Povem vam oa, da ni nikdar vpifrvaio name pri intervencijah za Nemce kakšno nemškutarsko navdnhl? ljurdstvo, temveč vedno in povsod edino le mosle socijalno prepričanje. Povedati vam moraim tudi, da niso bili naši pristaši, temveč mi je bilo celo znano, da je bB ta ali oni v prejšnjih časih hud sovražnik socialistov. Imel sem pač najbrže isti čut ob izvajanju represalij kaJaor Vaš najbolj ugledni mož, ki je pisal uvodnik v »Slov. Narodu« (I. Tavčar). Storil sem in še bom za vsakega človeka, naj si je culukafer ali kdorkoli, kadar bom prepričan, da se mu godi krivica, vse korake in pomagal kolikor je v mo# rnoči. Povem vam Se to, da Imamo res mnogo vdani enih delavcev ln
malih obrtnikov v naši organizaciji, ki jih nazivate z Nemci in Nemčurii, Konstatiratž pa morem tudi obenem, da se pri nas do danes še ni pokazala potreba nemškega občevanja, kakor pri Vas. Da boste torej vedeli, koliko Nemcev imamo. Z vaSo pedagogiko jih ne boste spravili k narodni zavesti in ker se jih vaša inteligenca do danes tudi sramuje ali mogoče bolje rečeno boji spred demokratskim terorjem. Stara povest: pmietaj najprej pred svojim pragom. Toraj vaša trda slovenska narodnost ln triuTtrialaa zmaga vašega samoslo-venskega župana, katerega ste sl pridobili s pomočjo narodno socijalističnih ogoljufanih vol L! cev je samo tolažba v strahu pred vedno bolj iu bolj razreno zavednim ljudstvom. S spoštovanjem — Franjo Koren.
Obrtniki, trgovci in drugi delodajalci,
ki imajo pravico voliti prisednike in namestnike v obtitao in prizivno sodišče, se opozarjajo, da se dobe tiskovine z« prijavo obrti ta delavcev ter drugih delojemalcev od srede 25. do vštetega 31. t. m, od 8. do 12. ure dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu. Tiskovina stane 1 krono. Ravuotam se oddajajo tudi Izpolnjene prijave. Priporoča pa se, da prmeso tapotale-ne tiskovine delodajalci sami, ali pa kak drug sposoben namestnik, ker se bodo nepravilno izpolnjene prijave kratkim potom vrnile prinesilcu v popravo z navodilom, kako je treba prijave izpolniti. Iz teh ti-
stavil Kristusove besede:	»Pustite
male k meni!«
Ko se je prilbižal dan zborovanja, je krenil gospod Nedelikovič v spremstvu učitelja muzike, ki je bil tudi zelo zavzet za uresničenje te ideje, v »Meščansko kazino« točno ob 10. dopoldne, ko ie bilo zborovanje napovedano. Tu najde še dva ali tri gospode od j>ovablienih in nestrpno pričakuje, da pridejo še ostali. Zastoni se je pri vsakem šumu ozrl in pogledal na vrata, zastonjje tudi učitelj muzike dva ali trikrat sel celo na ulico in gledal na levo in desno, ali kdo ne prihaja: bilo ni nikogar. Kaj je mogel drugega gospod Nedeljkovič. kakor da ie odložil zborovanje na drugi teden.
Tako sta od krsta malega Sime pa do zborovanja pretekla polna dva meseca, in nazadnje se je vendar vrši! sestanek.
Razen enega ali dveh so prišli vsi povabljenci. Prišel je gospod Ar-himadrit Prigorije, ki je pri vstopu v dvorano stisnil roko gospodu Si-nii z izjavo: >Hvala vam. ker ste
prevzeli, da izvedete to krščansko misel. Ko sem bil še mlajši, sem tudi satm pogosto premišljeval in uprav skrbel, kaj bi se moglo storiti ea najdenčke, no. zdaj sem ooustil to misel, odkar sem se postaral. Hvala in čast vami
»To je ideja moje žene.« doda skromno gospod Nedeljkovič, zahvaljujoč se prečastnemu na čestitki.
Prišel je tudi gospod Stanoje Lekič. profesor matematike, ki je znan po slabosti, da ima rad. če ga izvolijo v vsak odbor. On ie odbornik književnega društva. Olepševalnega društva, jezdnega kluba, meščanske kazine, pevskega društva in je tudi že poskušal, da kandidira za odbor n>ka ženskega društva in edino vsled svojega spola ni uspel.
Prišel je gospod Srečko Ostojič, okrožni načelnik v penzi.il. ki jc takoj javil, da se o teh stvareh, t. ). na najdenčke nič ne razume ali gospod Simo mu pojasni da so njega zato povabili, ker je njegova svaki-> nia babica,.
skovin je tudi razvidno, koanu pristoja pravica volitve v obrtno sodišče in v katerem razredu voli posamični obrat, kakor tudi katere spore med delodajalci in delojemalci razsoja obrtno sodišče itd. Končino se Še’ opazarja, da niso delodajalci obvezani prijaviti le svoje obrate, temveč morajo v iz, ogib kazni prijaviti tudi vse delavce in druge uslužbence, ki imajo pravico voliti v svoji skupini prisednike v obrtno sodišče. — Rok za prijavo poteče 31. mala 1921.
Uradniško vprašanje. Vprašanje Lzbolj* sanja gmotnega stanja uraduištva v Srbiji in Črni gori je vzel v roke posebej za to sestavljena komite, ki je sestavljen iz pravosodnega, finančnega in ministra za vere. Na prvi seji komiteja, ki se je vršila v soboto, se je načelno razpravljalo o tem vprašanju. Finančni minister dr. Kiunamidi ie izjavfl, da smatra to vprašanje za zelo važno ia da mu je treba posvetiti posebno pozornost. Pri vsej stvari je najvažnejša način, po katerem je treba delati. Dravinjske doMade uradništvu niso nikomur kori. stUe, nasprotno imele so slab uspeh, ker so se spričo njih zvišavale cene živilom. Na ta način JB imela Škodo država in urad-nlitvo. V pismu, ki aa ie finaaCui tmnis^r. pisal uradniškim organizacijam, je zahteval naj organizacije stavijo konkretne predloga za rešenje tega vprašanja^ V istem pismu je minister obrazložil tudi svoje mišljenje o tem da »javil, da je edina usipešna stvarna pomoč za uradništvo boj proti draginji, z» katerega imamo na razpolago zelo izdatno sredstvo, kanznmne zadruge, katera podpira driava. Treba je tudi, da se zniža število uradmkov na najpotrebnejše število in da se plače odpuščenih razdele med one, ki so kot sposobni ostali v državni službi. Na ta način ne bi bilo treba zvišati proračunskih izdatkov.
Žrtev prepričanja V Beogradu ie bil obsojen Miloš Ilič kot bivši odgovorni urednik na 15 let zapora. Tako bo moral ta človek presedeti diolso vrsto let vsled raznih za delavstvo brezkoristnih provokacij, ki so jih komunisti grmadili, da ln-sesniraio boljševiško »revolucijo«.
Interesenti se opozarjajo na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani štev. 2020/Vail. v Uradnem listu o izidu sedmega žrebanja avstrijskih 4 ln pol odstot« nih davka prostih razdolžalh nakaznic državnega zaklada Iz 1. 1914.
V železniškem vozu zadet od kapi. V petek 20. t. m. ob 9. uri dopoldne !e dospel na mariborsko postajo graški osebni vlak* Potniki so javili policiji, da se nahaja v nekem vagonu mož, ki kaže zna-menia blatnosti. Policija je ugotovila, da je to višji geometer Bogatnir Vidnih, doma iz Vipave, —aagagigaB	sm	a
Prišel je gospod Sava Jankovič, ilovek, ki se povsod ponuja in vzprejema za blagajnika vsakega udruženja, ker smatra, da se od članarine da prav lepo živeti. Prišel je tudi g. Paja Stanojevič, zelo plemenit človek, o katerem se govori, da jc vse svoje imetje zapustil v dobrodelne namene, čeprav njegova stri-> nja, gospa Marija, trdi da je prepisal vse na svojo ženo.
Prišel je g. Rajiča Radosavljevič. Ki je imel jako razvita roditeljska čuvstva, dasi se ni nikoli ženil v življenju. — Prišel je g. T oma Pctrovic, trgovec, ki se je v »Srbskih Novi-nah« odrekel svojih sinov, a je takoj pri vstopu segel v roke g. Simi Ne-deljkoviču in pristavil:	»Zelo vesel
sem, te plemenite ideje, ker mi smo v resnici poklicani, da skrbimo za tujo In zapuščeno deco.«
Prišlo jc še mnogo uglednih ljudi ki so malone vsi takoj izjavili, da sc strinjajo z idejo, a g- Sima je zopet vsakemu povedal, da ie to idej?
njegove žene.
[	(Dalje prih.)
t-i
jsdravnik pa, da ga je zadela kap na možganih.
Generalna direkcija državnih dolgov
le odredila podaljšanje roka za prijavo v Inozemstvu deponiranih obveznic predvojnih in vojnih posojil do 31. maja t. 1. Občinstvo se opozarja na dotični razglas v Uradnem lislu.
Vse stranke, ki nameravajo postaviti »a prostoru »Ljubljanskega velikega semnja« lastne paviljone, se prosijo, da se naj zglase takoj pri gospodu arhitektu Costa-peraria pri obratnem ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani v belgijski vojašnici II. nadstropje, kateri jim bo dal _vse pa-trene podatke.
Za zgradbo ministrstva trgovine ]e ministrski svet odobri! kredit 7 milijonov dinarjev. Zadnji čas je že, da dobe ministrstva v Belgradu poštene prostore in da izpraznijo privatne hiše, ki bj morali služiti za stanovanja.
Aretiran tihotapec. V Beograda so aretirali Miliaiia Stanojevskega, trgovca iz Poljske, ki je tihotapil s saharinom. Pri njeni so naši; 20 kg saharina iz Češkoslovaške. Mestnan prava, mi je blago konfisci-rala, a njega kaznovala s 15 dnevnim zaporom in	Aretiranec	se je s kaznijo
zadovoljit
_ Premog. Stranke, ki imajo izkaznico B bivše ubožne akcije, dobe premog na nakaznice mestnega magistrata in sicer 100 kg za 10 K v naslednjem redu: v petek 27. t. m. stranke z začetno črko E, F, G, H, J in v soboto 28. one z začetno črko J, K, L, M, N.
.	Bohinjskem jezeru se otvori s 1.
junijem t, 1. sezonski poštni urad z brzojavno postajo in javno telefonsko govorilnico.
. Vintgar. Poprava razdejanega Vintgarja se je pričela in bo delo dovršeno do srede junija. Do tega časa pa ostane Vint-Ear za občinstvo zaprt
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredoval, za de-•lo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju m Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 7. do 14. maja 1921. dela 241 moških in 82 &eusk3i delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 283. Dela Iščejo: pisarniške moči, kovinarji, peki, mlinarji, mesarji, kurjači, strojniki, natakarji, natakarice, trtg sotrud-Jiiki, sotrudnice, dninarji dninarice, poljski delavci, mizarji, kolarji, boln. strežnice, ^sojiteljice, vajenci. — V delo se sprej-hlapci, dekle, zidarji, tesarji, mizarji, čevljarji, strojni ključavničarji, soboslikarji, ®wgajni£arke za hotel, vzgojiteljice, sluzjoli)c» kuharice, vajenci itd.
^Utfurni vestnik.
Kepertoir Narodnega gledališča v Ljub-liani. Drama. Torek, 24. Etga. A. Sreda, 25. Eiga. (V prid Udruženja gled. igralcev,) *zven. Četrtek, 26. Navaden človek. Izven. Petek, 27. Zaprto. Sobota, 28. Eiga. B. Nedelja, 29. Kozarec vode. (V prid Udruženja Kled igralcev.) Izven. Ponedeljek, 30. Kozarec vode. E. — Opera. Torek, 24. Car-®eo. C. Sreda, 25. Zaprto. Četrtek, 26. C»r-*nen. E. Petek, 27. Zaprto. Sobota, 28. V«-&a Sola. Pieretln pajčolan. C. Nedelja, 29. Zlatorog. Po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek 30. Zaprto.
A. Melik, Jugoslavija, Zemljepisni pregled I. del vPota in cilji« 5 in 6 zv. 192J. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljana. Cena mehko vezani knjigi na finem papirju 60 K, broš. na slabšem papirju 42 K. Poštnina mehko vezanj knjigi 3 K, broš. 2 K ne priporočeno. Ako hočemo svojo državo ljubiti, jo moramo najjtreje poznali. Spoznanju »Jugoslavije« bo izvrstno služila knjiga, ki je ravno izšla po zgoraj navedenim naslovom in ki prinaša natančen op^s Raše dežave v geološkem, goropisnem, (litografskem, ldimatičnem, narodnostnem ^ gospodarskem pogledu. S posebno vne-
sta izdelani poglavji o prebivalstvu in ® narodnem gospodarstvu, ki bosta zanihali najširše sloje, zlasti trgovce in indu-Strijce, za katere je poznanje države naj-vetSje važnosti. Učiteljem in dijakom je pj pripomoček pri raxlae> je še trebi d,°movinoznanstva. Pripomnit!
goslovansko o^-eT™ pisatdi
Kni,>n tnnu ■ bvei1 naše države.
knjigo toplo priporočamo.
JOSIP VELKAVRH.
Nikolaj Sem jenov.
Ne vem. v katerem grobu poči-Jajo njegove kosti in že zdavnaj bi Pozabil nanj, če bi ne videl tolikokrat njegove slike, ki jo hranim svojimi spomini na svetovno ,Voino. Majhna je ta slika in že vsa °oledela, na njej pa se še dobro po-fna njegov poslednji poljub, ki Ra ji ie utisnil v trenutku, ko je odhajala ?z telesa nje^va duša. da pozdravi se enkrat ljubo ženo in dete, ki ju Vidim v njegovi družbi na tej borni sliki.
Bilo je v drugi zimi minule vojne 2 njimi, ki so zašli v plen sovragu’ je bil tudi on. Zajeli so ga nekje v Karpatih in vlačili ranjenega v umaknem živinskem vagonu od mesta mesta. Ko je prilezel vlak z ujet-|*&i do našega taborišča, so ga po-*°žilj na trd voz in ga prepeljali v ^'trako. kjer ie bila nastanjena bol-
Orgamizadlskl
vestnik.
is; strank©.
Imeniki članov krajevnih organizacij JSDS. Od vseh organizacij KDZ, ki so obračunale, imamo imenike članov, od čertine organizacij J SDS jih pa ne moremo dobiti. Zakaj ta razloček med KDZ in JSDS? Zato. ker so bile organizacije KDZ pozneje ustanovljene in se ne drže tako krčevito starega načina, starim organizacijam JSDS se zdi pa to delo težko iz konservativnosti. Ne ljubi se jim niti čitati. ker mislijo, da že vse znajo! Nekaterim sploh ne gre v glavo, da bo po novem načinu mani dela. to pa zato. ker mislijo, da bodo morali obenem tudi po starem voditi. Nekaj organizacij nam je v resnici obračunalo na oba načina. Seveda so imele veiiko dela. veruje--mo. toda po nepotrebnem! Evidenčnih pol zdaj sploh ni treba pošiljati, te služijo zdaj samo za pregled in kontrolo krajevnemu odboru, blagajnik vodi vse leto saano eno. uotem jo pa spravi, centrala je ne potrebuje. Sodrugi, člani takih organizacij, naj pomagajo odboru iz te konzervativnosti, ki je mnogokrat menda le bolj komodnost.
Spodnja Šiška. Zaupniki iu pristaši JSDS se opozarjajo, da se diskusijski večer vrši v sredo, to je 25. t m. ob 7Vz., v bivši nemški šoli, no pa več y četrtek. — Ker je diskusija In predavanje zelo važno, se opozarja na številno udeležbo. — Odbor.
Celjskim zaupnikom JSDS. V sredo dne 25. maja ob 6. uri zvečer se vrši Širša seja vseh zaupnikov. Povabljeni so tudi ubč. odborniki, ker je dnevni red isele jako važen. Kje se bo vršila seja, se izve v tajništvu. Zaupniki na delo, čas Je drag in ne smemo ga zamujati. Vsi Usti zaupniki, ki so prejeli žatoe listke za razprodalo, naj nemudoma obračunajo, ker moramo tudi mi takoj obračunati. — Dotičnike, ki Se nimajo članskih izkaznic opozarjamo ponovno, da jih dobe v tajništvu ter naj pridejo nemudoma po nje, sicer izgube vse pravice članstva ia se jih bo moralo črtati iz članske evidence. — Nadalje se opozarja vse člane, ki so zaostali s članarino in še nimajo plačano za mesec maj], da to nemudoma poravnajo, da nam s t&m ne daljšajo dela. Sicer pa tudi tistim, kateri ne plačajo reduo svojih prispevkov odtegnemo vse pravice članstva s tem, da jih črtamo iz članske evidenca — Tajništvo JSDS, Vodnikova ul. št, 3 v Celju.
Iz strok. orgaRgzacile.
Se}* podružnice kovinarjev z* Ljubljano se bo vršila v sredo 25. t m. takq| PO
delu. —Udeležba dolžnost. — Načelstvo.
Savez sraiiiklh radnlka Jugoslavije je dne 10. t. m. vposlal ministru za notranje zadeve 'vlogo za takojšnjo zopetno otvoritev Save za in vrnitev zapečatenega imetja. Minister še ni odgovoril.
Savez monopolskih radnlka je vsled dovoljenja vlade zopet začet delovati. — Otvorili so ga 20. t. m. Posluje v »Privre-menem Social is tičkem Narodnem Domu* v Beogradu.	•
Vrhovni forum strokovnega gibanja. Pod tem naslovom piše v »Socialističkfh raduičkih novinah« s. Bogdan Krekič o potrebi, da sc sedaš, ko se obnavljalo strokovne organizacije v naši državi, jistanovl vrhovna Instanca staoJflovnega gibanja y Jugoslaviji. Bivšega »Centralnega radnič-kega sindikalnega veča* ni več in se tudi ne bo moglo več oživotvoriti, ker je v izrecno komunističnih rokah in je izgubilo vsakršno moralno avtoriteto. O tej zadevi, pravi, je želeti primernih razprav s strani strokovnih organizacij.
Vnsfnik Svefeod®.
K. Svoboda Lnjbiiana. Danes dne . • m- se vrši v diruštvenih prostorih, e urgova ulica 6.U. ob pol 8. uri zve-C1 Pieda vanje o nogometnih pravilih. —
Dolžnost vseh Slanov kluba le, da se predavanja udeleže. Prijatelji športa vabljeni.
Seja »Svobode« v Spodnji Šiški se bo vršila danes, v četrtek ob 7. url zvečer. — Odbor.
Stanje mednarodne industrijske krize.
Število brezposelnih na Škotskem silno raste. V škotskem industrijskem delu je zadnji čas 1,450.000 brezposelnih, od teli 51.000 v mestu Glasgovvu. Največje tovarne ne obratujejo redno. V ladjedelstvu je zaposlena samo tretjina običajno zaposlenih. Število brezposelnih na Angleškem je doseglo okrog 4 in pol milijone, všteto 1,200.000 rudarjev, ki štrajkajo sedaj že 7 teden.
Na Norveškem je kriza prav tako občutna, posebno še. ker ie sedaj prenehal trgovinski dogovor s Španijo. Silno trpi norveški izvoz rib. Norveški sta tudi Francija in Portugalska napovedale odpoved pogodb, s čemur hočeta izsiliti, da Norveška uvaža njuna vina.
Na Švedskem je sklep delodajalcev, da znižajo delavstvu plače, dovedel do hudih bojev. Delodajalcem je uspelo, da vkljub delavskim štraj-kom znižajo plače: kovinarskim delavcem so jih znižali za 20 odstotkov.
Y Belgiji je padanje cen železnim produktom prenehalo.
V Kataloniji (Špansko) ne obratuje 140 tekstilnih tovarn. 240 pa jih obratuje le deloma in s skrajšanim delovnim časom. Cene tekstilnim Izdelkom so tu zelo padle, pa se vkljub teanu konsum ne veča.
V švicarski volneni in pavolni Industriji se je kriza znova poostrila. -- Tudi ameriška in belgijska tekstilna industrija preživlja hudo krizo!
V	new.vorški luki je 653 ladii s 4 milijoni 279.000 tonami brez oosla.
*
— Tuzemsko državno posojilo. Ldu po-roča iz Beograda: Predhodna pogajanja z domačimi bankami, da bi dale državi 500 milijonov dinarjev posojila, so končana. Vse srbske, zagrebške, ljubljanske in sarajevske banke so v načelu privolile v to, da posodijo državi denarja. Podrobne In tehnične pogoje tega posojila bo v kratkem odredila konferenca. Pričakuje se, da bodo tehnična pogajanja končana do konca tega meseca. Od tega posojila bo država porabila precejšnje ysote za izboljšanje in zgradbo državnih pristanišč in državnih poslopij ta za zgradbo cest posebno v Srbiji. Železniške proge se iz tega posojila ne bodo gradile, ker }e v to svrbo potrebna prevelika vsota denarja, Pozneje, ko se bodo finančne in gospodarske razmere izboljšale, tedaj se bodo pričele graditi železnice.
— Nova uvozua carina na sladkor. Jugoslovanski sladkorni ludustrijalci so se, kakor že poročano, obrnili do vlade, da zviša v svrho zaščite domače sladkorne industrije uvozno carino na inozemski sladkor za približno 5 K za vsak kilogram. Na podlagi vladne kontrole je bila priznana prodaijna cena 43 K za kilogram. Sladkorni industrljalci pravijo sedaj, da so bili vsled tuje konkurence prisiljeni prodajati sladkor po 43 K, vsled česar da so imeli izgubo in naj vlada vsled tega zviša uvozno carino za tuiezemski sladkor za 5 K pri kilogramu. Ako vlada ugodi tej zahtevi, se bomo konsumenti zopet lahko »potolažili« z upanjem, da se znova zvišalo cene že Itak dragega sladkorja. Da bi domači sladkorni ir.dustrija.lci imeli izgubo je laž, ker sami izkazujejo v svoji bilanci za leto 1920,—21. dobička nad 4 milijone kron. Vlada naj se torej tej zahtevi odločno upre!
— Carine prost Izvoz tobaka oziroma tobačnih Izdelkov je dovolilo finančno ministrstvo potnikom, ki potujejo izven meje naše države m sicer do 2 kg.
— Kriza v kovinski Industriji na Češkoslovaškem. »Pravo Lidu« poroča, da so kovinarski industrijalci sklenili, da odpu-
nica za vojne ujetnike. Tu sem se seznami ž njim in pokramljal vselej,
T le, vodil posel mimo bol-,ni? Postelj, ž njim par besed.
i ° rle ,3.e razumel, nevajenega ruskemu jeziku, a vendar so bese-c.e, K°vorjene Iz srca, segle v srce.
Ko sva bila že bolj znana, me je, ker je 'e_del, da upravljam pošto vojnih ujetnikov, nekoč zaupno vprašal:
»Gospodin, kdaj pride zame pismo?«
»Ej. kmalu bo prišlo. Nikolaj,« sem ga potolažil ne sluteč, da govorim resnico.
Tisto noč je Nikolaj, ki je bil že blizu konca, izredno dobro spal. Zjutraj som mu takoj po zdravniški viziti sam nesel k postelji »pošiljko«.
-’e Pri51a.zanJ od megove žene.
. * Nikolaj, tu je zate več kot Pismo!«
Sklonil se je pokonci, hlastno po-
giajil zavoj in poljubljal prvi poz-
ste 10 odstotkov deiavstva, da znižajo plačo za 10 odstotkov, delovni čas pa skrajšajo na tedenskih 32 ur. Strokovna organizacija kovinarjev bo imela v&led tega z delodajalci še hude boje.
= Veliko tovarno za milo zgradi neko češko podjetje na Kosovem.
•= Velika carina na Ogrskem. Da zavaruje domačo produkcijo, namerava ogrski finančni minister zvišati carino za 3400 odstotkov, če se ne izplača v zlatu. Za tiste produkte, ki se na Ogrskem ne izdelujejo, ali pa le v manjši meri. se ta carina znatno omili.
= Izvoz Iz Amerike ie. kakor pravi Hoover, v zadnjih šest mesecih padel za 50 odstotkov. — V tem času so se v Evropi najbolj med sabo grizli.
Dopisi.
drav svoje daljne domovine. Zbral je svoje poslednje moči in s trudom razmotal zavitek, v katerem je bilo nesaj presušenega kruha, zavitek čaja in platnena vrečica s sladkorjem. Koščeni roki sta blagoslavljali darove rodne zemlje, v očesu pa mu je zablestela velika in poslednja solza.
»Gospodin. pisma ni?«
Globoko je vzdihnil, se sklonil na slanino blazino in zrl nemo na poslane stvari.
Tovariš, ki je ležal poleg njega in ki je dobil od doma že več poši-Ijatev z vloženimi pismi, pristopi in Pokaže na vrečico s sladkorjem:
»Gotovo je tu notri pismo.«
Odvezal mu je vrečico in potegnil iz nje drobno pismo s fotografijo, ki jo hranim še danes.
»Tu, Nikolaj!«
Nemo ie dvignil glavo, segel po
rismu. ga odprl, a ne prebral. Oči |
so mu zastale na sliiii- njegovih d ra- I
Pametni kranjski purgarji. Kranj je prav prijazno mestece po svoji legi, ne to-lBco po svojih prebivalcih. Pri zadnjih volitvah v občino je zmagala neka kompromisna lista, ki so Jo skrpucali liberalci, klerikalci In še povrhu nekaj narodnih socijev. Županom Je bil izvoljen g. Ciril Pirc, navdušen Jugoslovan od prevrata sem, še veliko boljši kot pred prevratom. Za adlatusa mu je bil dodeljen Foclcov Maksi, staroavstrijski oficir in »sajfenskiar«. Klerikalni Marenčič tudi nj smel manjkati. Občinski odbor je bil izpopolnjen Se x nekaterimi dohtarji, ki lih poprej nismo poznali ki pa prof. Vincenc Marinko Je tudi nastopil k>t navdušen jugoslovanski demokrat. — V preteklost tega moža posvetiti bi potnenlo toliko, kakor luč postaviti v zbirališče Ščurkov. Mož je bil, ko je vladala črno-rumena klika, naJv©5J| lušterflcijanec, tako da se z nobenim klerikalcem ni razumel. Kakšne namene pa je zasledoval Šuštaršič, o tem pa ne bomo pisali. Ko so se pojavili v deleli jugoslovanski časi je mož postal liberalec. Nikakor oam ni znano, če je to menija vanje začel združljivo s profesorsko filozofijo. Najvažnejše pa Je to, če je združljivo z demokratskim nabiranjem? Ko se je ta občinski odbor podal na ptodonosno delo je bila prečltana s strani advokata Si-botbya predložena strmečim občinskim očetom nekaka resolucija, ki naj bi se predložila konstituautl s peticijo, da naj se upošteva ter naj država dobi naslov »Jago-slavija«. Toda kakor je svoj ča*s nastopil prof. Marinko za šušteršičijanstvD, prav tako je sedaj z vso energijo zahteval, da naj se naša država nazivi j a »Srbija*. Tako pač učinkujejo na šušteršičijanske možgane »Narodovi« članki. In res, mestni očetje, od katerih ima vsak velikansko majbue zasluge za postanek IjtiMjeae domovine, se se enoglasno zedinili, da naj se zavote advokatska in sprejme profesorska modrost. — Temu je prikimal tudi »Besenčim*, ki se na reelno trgovino ratzmne. Po seji pa se je ta velevažnj dogodek razpravljal še nadalje v raznih gostilnah in je tvoril nekaj dni generalno debato pri nočni kro-kariii. Tako je vse lepo v redu in napredni Krauij nazaduje na zmožnih ljudeh. Kaj, če bi se enkrat pojavilo v Kranju kako novo gibanje? — To se je namreč godilo pred Binkoštml in o Binkoštfh je prišel sveti Duh... Pokorni občan.
Celje. Imeli smo v Celju dolgo časa gospodarski urad, ki Je bil navidez pod kontrolo okrajnega glavarstva. Pred kratkim se je isti likvidiral In javnost se zeto zr.nima, ali Je bilo podjetje, kl je bilo r.a oni stran; uradno, na drugi pa kot se zdi privatno trgovsko podjetje pasivno ali aktivno. Pripovedujejo najmroč neoficljelno, da je bilo kakih K 200.000 prebitka. Ml zahtevamo, da se Isti prebitek porabi v Celju za socialne namene in da javnost Izve, kaj se namerava z denarjem, da ne bo vandral brez kontrole bogve kam.
Šoštanj. Dne 15. t. m. nos Je poseUlo delaivsko izobraževalno društvo »Svoboda« iz Celja. Igralo Je »Odpuščeni« tn socljalno sliko »Samoosvobojenje«. Nismo se mogfi dovolj načuditi požrtvovalnosti celjskih so-drugov, ki so nam s svojim nastopom pokazali, kaj lahko premore človeK tudi i* kulturnem polju. Vsa čast celjskem« tatn-buraškemu zboru, ki se je povzpel v tem
-	"|>T7 IIIIHU—IH ijiniin lani—
Kih. Krčevito je stisnil sliko k sebi, pritisnil na ledeni ustni, še enkrat vzdihnil in sklenil...
Pokopali so ga tam gori sredi jelovega gozda, kjer še danes sameva zapuščeno ujetniško pokopališče.
Kadar se zamislim nazaj v one dni strašnega trpljenja, preglednem spomine na svoje ruske- znance, izmed katerih mi je najdražji slika Nikolaja Semjonova. Vselej, ko jo zazrem. vidim, kako se dvigajo njegove koščene roke. blagoslavljajoče svoje drage. Bog ve, kje so in kako jim je. A on, ki se je usmilil Nikolaja, gotovo tudi ni pozabil njegovih, ki še morebiti čakajo odrešenja. Da bi že skoro prišlo njim in vsem dobrim zemljakom svete Rusije.
Kosti Nikolajeve pa bodo skoro sprhnele gori v germanski zemlji. Njihov prah se bo pomešal z njo in zraslo bo iz nje drevo, ki bo s svojo !
•	'ij-nstveno senco objelo in odrešilo j
^ do V C S i y o...	*
kratkem času obstoja na tisto stopnjo, ki ffa usposablja nastopa pri vseh priredit v ali. Vse koncertne točke so bile izborno podane kar je občinstvo potrdilo z burnim aplavz zom. Lahko so celjski sodrugi ponosni na' svojega kapelnika. Z obžalovanjem pogre« šamo pri naših prireditvah samo nekaj ti« stili sodrugov, ki pri vsaki drugi besedi povdarjajo socijalizem, pa ne podpirajo tu* dl našega izobraževalnega dola, čeprav: vidijo, koliko noči žrtvujejo sodrugi Izmm čeni od napornega dnevnega dela. MislimOj da je umestno, če to povemo, ker smoi u ver jeni, da bodo upoštevali v bodoče naš trud. Sodrugi in Sodražice Celjani! Iskre-« no se Vam vnovič zahvaljujemo za V a Ja' sodelovanje v upanju, da se skoro zopet vidimo. — Živeli! Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« Šoštanj.
Dvoje resnic. 1. Mladost je doba ve;e-i Ija; za delavsko mladino je prvi korak v, dob izkoriščanja. Starost je doba počitka; za delavstvo je to čas zadnjih Jn najkniiei« ših prevar. — 2. Kapitalist riskira v podi jetju del svojega imetja. Delavec riskira' vse: Svoje zdravje In življenje. — Kljub' temu ima kapitalist ves dobiček, delaveo pa beraško plačo.
svetu.
— Afera SegrcJ. Kak ir pereča »K r-rcspuidenz Wilheltm, zbuja afera Scgre-Seva vedno večjo pozornost. Dosedanja preiskava je ugotovila, da so imeli italijanski častniki tudi v Italiji mnogo pomaga-. 6ev. Samo v skladiščih italijanske premi-, rovne komisije na Dunaju so ugotovili primanjkljaj nad 200 milijonov lir. Posebna dobre kupčije so delali častniki z preskr« bovanjem potnih listov, največ za verižni-« ke. Pravtako mnogo so prisleparUi s prodajo lesa iz tirolskih gozdov. Italijanski častniki so si prilastili tudi mnogo vola« ške opreme iz glavnih skladišč stvarne de-, mobilizacije in jo prodali. Mnogo denarja so si znali pridobi« s tem, da so v svojih računih za avstrijsko krono računali po 40 centezimov namesto 60.
— Nezgoda z avtomobilom. Listi poročajo iz Bodenbacha:	Včeraj zvečer jo zaipeljal velik tovorni avtomobil, ki so ga delavci apnenic pri Toplicah uporabili za izlet, piri Oberal-Eulau v zid skladišča, kec se je odtrgala veriga. V avtomobilu je bilo 40 izletnikov. Trije, en mož ena žena in desetletno dete, so mrtvi, 16 je težko ranjenfti.
— Kakp izgleda evropski »mir«... Angleško vojno ministrstvo je objavilo zdo interesantne in poučne podatke o številčnem stanju evropskDi armad. Številke, ki jih spodaj navajamo, pa niti ne obsegajo številčno moč ruske sovjetske armade. —> Razmeroma Je militarizem poleg Francoske najbolj rttgpajen v Poljski. Tu torej številke armad, ki »čuvajo« ev-ropski »mir«: Francoska ima pod orožjem 309.650 vojakov, Poljska 600.000, Italija 300.000, Grška
250.000, Kr. SHS 200.000, Švica 200.000, Španska 190.000, Rumimija 160.000, Češkoslovaška 147.000, Belgija 105.000, Nemčnja
100.000, Švedska 56.200, Madžarska 35.000, Finska 35.000, Bolgarija 35.000, Avstrija
30.0000, Portugalska 30.000, Holandska
21.000, Norveška 15.400, Danska 15.400. —, Skupno torej okrog 3 milijone vojakov. —« Okrog treh milijonov ljudi je torej odtegnjenih produktivnemu delu v tej obubožani Evropi l Svetovna vojna je uničila nemški militarizem, mesto njega pa nastopa sedaj antantni! Kako naj narodi verujejo v svetovni, posebej še evropski »mir«, ki ga čuvajo milijoni oboroženih ljudi?! Kapifalizsm PO svojem bistvu ni bil nikdar zmožeu ustvariti miru! To bo zmogel edinole socijalizem. Kar more socijalizem v stedanjl dobi zahtevati v poslcdu svetovnega arini, je, da zahteva splošno razorožitev, vseh narodov in vseh držav!
— Angleška udeležba v Svetovni vojni. Iz Londona: Tekom svetovne vojne je mobilizirala britanska država skupno 9,496.370 mož. Od tega jih je bilo iz Velike Britanije 6,211.227, iz kolonij in gospodstev 1,605,527, in iz Indije 1,679.023. — Celotne izgube so znašale 3,266 362 mož, od tega 46.023 mrtvih. — Zanimivo je tu malo število mrtvih!
— Ekscelence čevliarjl. V Oradcu se je ustanovila čevljarska družba, ki obstoji iz penzijoniranih avstrijskih generalov, Pikovnikov, sodnih nadsvetuikov, bivših štabnih oficirjev in nekaj dam, njihovih' žen. Novih čevljev ne bodo izdelovali, temveč bodo opravljali popravila. Je že tak j! Ena obrt se preživi, če je pa človek' agilen, se poprime druge. Saj to ni nič sramotnega, če človek dela, samo malo pozno so pričeli! »Flikšuštarji« bodo dobro zaslužili, ker letos veliko dežuje.
— Sovjeti proti birokraciji. Svet ljudskih komisarjev in osrednji svet strokovnih' organizacij sta objavila dekret, ki bo po-
‘vzročil zmanjšanje upravnega osobja. —1 Osebe, ki ne opravljajo z vnemo svojega dela in ki so stopile v sovjetsko službo Iz osebnih razlogov, morajo takoj zapustiti službo. Njih plače in prehranjevalne kvote se razdelijo med ostale nameščence.
  Naseljevanje v Ameriko pada. V,
tem, ko je na pr. v marcu 1914. dospelo v veliko naselleniško postajo Ellis Islurd 84.000 ljudi iti še v januarju ic-ra l-.*a 56,4% ie to število v letošnjem raa. Ju padlo na !.).ll!. V marcu je drugače š;»\tl> prkvliens^v bilo največje.
'Jt
ZLATOROG
Gospodinje, pozor! Cene našega prvovrstnega izdelka
„ZLATOROG-MILO“
so nižje kakor pri importiranem, tujezemskem milu. Sezite tedaj le pogumno po njem! Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. BROS v Mariboru,
za Kranjsko: R. BUNC in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7.
J
ZLATOROG
Stev. 1825.
Razglas.
Dne 30. maja 1921 ob 11. uri bo pri gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, II., nadstr. v sobi št. 3
p o n u dna obravnava
za prevzem raznih adaptacijskih del pri
deejem vzgajališču v Kočevju,
okrajnem sodišču v Brežicah,
otroški bolnici v Ljubljani,	r	:
hiralnici za umobolne v Ljubljani,
nadalje dovršitvenih del pri bolnici v Brežicah in
dobave okenskih zastorov za drž. realno gimnazijo v Celju.
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri oddelku IV b. gradbene direkcije ter glede dobave okenskih zastorov tudi pri okrožni gradbeni sekciji v Celju.
Ponudbe morajo biti zapečatene, pravilno kolekovane, opremljene s potrdilom, da je vplačan pri finančni deželni blagajni, oziroma davčnemu uradu v Kočevju, Brežicah odnosno Celju vadij v znesku 5 % ponudne svote in z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme stavbne pogoje.
Gradbena direkcija si izrečno pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na ponujeno svoto.
Gradbena direkcija za Slovenijo,
v Ljubljani, dne 21. maja 1921.
Gradbeni direktor:
Ing. Anton Klinar e. r.
Velika zaloga in p ni: Dvokolesa,
otročji vozički, šivalni in razni stroji, pneumatika in vsakovrstni deli.
F. BATJEL, Ljubljana, Sini Irj 5t. 28.
Sprejemajo se dvokolesa, otročji vozički, šivalni in razni stroji v popravo' Mehanična delavnica Karlovška cesta 4.
se
za eno sobo even-tuelno tudi posa-
 __________________ e	se	pri	IGjNACIJ
KOVAČIČ, Spodnja ŠiSka, Kolodvorska ulica št. 160.
Koruzo, oves. ofrofie
in druge dež. pridelke dobavlja v vrečah ali rinfuzi cele vagone ali tudi manjše množine najceneje:
trnki Patemost t M, L|uHljana,
Rimska casta Sl. 2.
Brzojavi: „PAREM, Ljubljana*.
!'
Spreimefo se izveibanl
ih
s trgovsko naobrazbo.
Organizirani imajo prednost! Ponudbe s prepisi spričeval naj se vpošljejo na
Konsumno društvo za Slovenijo,
Ljubljana, poštni predal 18
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj se blagovoli poslužiti tvrdke
fna 1laloika Mina i mm
Ante Korenjak In drug
pri Sv. Barbari v Haloiah.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
ISivalBi stroji
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867.
Tutuje poufije teplilno.
Pisalni stroji „AdIer“.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa Iz prvih tovaren.
Dttrkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane eenel
Spretnega krojaškega
pomoinlka
za trajno delo proti dobri plači takoj sprejme Andrej Omar, krojaški mojster, Rajhenburg.
Sprejme se
gospodinja
srednje starosti k trein odraslim osebam za vsa domača dela. Kje pove uprava „Napreja“.
3BE
Spedicijska tvrdka
l
na RAKEKU
oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi
===== ocarinjene.,; ■-
Naročajte „NAPREJ“
»Trboveljska preraogokopna družba" potrebuje za premogovnik v Rajhenburgu
BLAGAJNIČARJA.
Reflektira se samo na prvovrstno moč, ki je že bila zaposlena na sličnem mestu. Ponudbe na naslov: ,Trboveljska premogo-kopna družba14, Ljubljana.
COSULICH-LINE
(prej AIISTRO-AMERIKAHA)
AukamiHim prevaža potnike v New-York redno I I £l*#4ilB©rIKCl Škrat, v Južno-Ameriko po lkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja voinih listkov.
glavni zastopnik za Slovenijo v Ljubljani, Kolodvorska ulic« 26.
P. T. Potniki, kateri se želijo voziti z brzoparnlkom President Wi]son na dan 18. junija v New-York, se sprejmejo Se do 2. junija t. 1.
SIMON KMETEC,
Tovarna Barva
vsakovrstno - -.........blago.
Kemično čisti obleke.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. SvCtlollkS
stnice in srajce.
Podružnica: selenburgovaul.3.	,	.1  =
Maribor
Gosposka ni. 38
Podružnice:
Novomesto
Glavni trg
Kočevje
Št. 39.
F. BRUHAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Mestni trs 25.
1
reg IstrovBita zadruga z omejeno zavezo,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po,, dogovoru. POSOjllB daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
= Edini, res delavski denarni zavod.
Prlporoia se tvrdk
Večletna
garancija
. Josip Peteline, £?
V	Popr
UublJana
sprejema
hranilne vloge, ki iih mm m 4V
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1088 Jlanov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež	K	41.647 42
Društveni sklad  .................K	30.939 43
Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2,829.207 94.
Član postane lahko vs*k, kdor plačn vstopnino K 250 in dele* K 40-.  	j	-	- pisarna * lajorlu Stav. »9.
edina tovarniška zaloga
Šivalnih strojev v vseh opremah, inaterllal in izvršba pre » VOlna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni de1. za vse si-uji j.. II, steine, Igle, olje na drobno in debelo. Vzletna pantlia!
Ugodni plačilni pogoji.
Petra
St. 7,
popravila se sprejemalo.
DBDCaH
D Jadranska banka
H
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod   — -------------- najugodnejšimi pogoji.	—
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA. Maribor, MetkovUS, Opatija, Sarajevo. Split. Šibenik, Zadar, Zagreb, ............. Trst, Wien. ..................
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu.
Odgovorni urednik; Jak. Vehovec
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
lisk ..Učite^ske tiskarne v Liubljanl