tlTATKLJIl Proclm«, pogH)U M »Urili« pol«c ®**lova a dan, k« ▼aim narot- »ploineg* j. % cen, potrebo > Vaie % ^anj«. Skui&ju plačano. V Uk čuik Imeti murodn ^ 3 ^proj tO No. lOf) —. te v. p- tli o GLAS NARODA Ctan Mattir ^OLUME Ln. - LETNIK LIL Usf slovenskih delavcevV Ameriki. ZSth 19M Bt Um Pa« Off!« New T«rk, N. Art «f tri. 111». NEW YORK, MONDAY, JUNE 5, 1944 - PONEDELJEK, 5. JUNIJA, 1944 ZffiZNIKI VKORAKALI V RIM Peta armada je v nedeljo zvečer vkorakala v Rim in osvobodila p r v o e v r o p s k o glavno mesto, ki so ga držali Nemci. — Zadnje nemške straže v velikem neredu beže proti severu od mesta. „ Časnikarski poročevalci poročajo, da je mesto 95 od-stotkov nepoškodovano; zavezniški aeroplani so po V škodovali samo železniške postaje in železniške proge. Pozno ponori je pričela ]*> ------- razdaljo 50 milj do jeaera Bol-sena. Peta armada je vkorakala v JKJ Rim Via ("asilina prihajati \ angleška osma armada in j«« * kopno s peto armado takoj prisila zasledovat i bežeče Neni-«t». Zavezniški vojaki se vstavili v zavzetem mestu l>i obhajali vHiko ztnturo, tem več so dultili povelje, da naj za-11«plujejo sovražnika in ga vni- I*itn je bil očiten Nemcev ob 0.1."i zvečer (3.15 po|>olred Italijansko narodno DR. ŠUBAŠIČ HVALI MARŠALA TITA Dr. Ivan Šubašič, novi jugoslovanski Titov glavni stan zavzet predsednik, namerava prihodnje tedenod^a^lNemci ^ ^rali za ofenzivo v Bosni štiri divizi- NAPAČNO POROČILO Bari, da prične pogajanja z zastopniki maršala Tita! je. — Ameriški bombniki so prišli Osvobodilni je prvi jugoslovanski minister, ki je :zrekel po- . .. . . , ' ..........m armadi na pomoč in so prizadeli sovražniku hvalne besede o voditelju osvobodilne vojske. ....., . D*' ki J? v petek od dva Hrvata, ki sta oba prišla Rim -kozi Porta Ma^iore (d.i. ralja Fetra nalogo— | ;z ]c„lotske hiše. niso vrata) Ob jugovzhodnem robu'^ * P0P°l»im odobravanjem j Popolnoma je '» da JiiK-ta. Ostale zavezniške čete^11'držav in Anglije, — | poj?ajailja 7elo velike izgube, C7 uverjen, i prrU>rile pot čez tovorno^4"1 SP>laVl J,ov° vIado< —Una, kajti oba sta izšla iz fcte-železniško postajo Ostien^e. ju- Je (la ie popolnoma pre-j^ nanMla in sta S(. Wira za prjean, da bo nmršal Tito 'ijeti llarod> 0 katorem tak(| j x , J * ' 1 J n[xh!!\ "OV°re takl vellkl dr- ^a Tita, kot pravi ne žno od vrat sv. Pavla, kjer je glavni vhod v mesto oil juga in samo četrt milje od Venice pa! a če, kjer je Mussolini ime? svoje urade. Padec Kima je prisetl nepri- •tanko v neposredni bližini Tra- ea kova no naglo, ko so amcriŠKi ja novih >tebrov razbit nemški tanki razfl>Ui zadnjo nemško ar-lzvidni avtomdb*!. mado pred Rimom v Albanskih P-ta armada j.* prikorakala iZndLjo razdaljo 15 milj ' je zavezniška armada prehodila v Rim j>o Via Casilina skozi |>r*Hlmestje C^entocello. ki je jm>-ziim no |m> svojem velikem leta-Iiš*a. Infanterija jez nasajenimi bajoneti oprezno prihajala v iiK'sto, kajti dva razbita Sherman tanka, ki sta vozila v me-Mo pi-tl njo, sta bila zadostno »variW pre»l ji. KenH so se zatrnjie postavili v hran tik pred mestnimi vrati in ipr-nera! Mark W. dark je •Vikal tri ure, da se umaknejo, kajti fciduiarsal .Kesselring1 je v s^U>to 11 dopoUlne razglasil Rim za «wlprto mesto. Ko ni-o hotoli umakniti. .1«' jjeneral < '\»rk ukazal silovit protitan«vni oirenj. Nato je peta okušajo rediti eez Tiliero, ki se v J4 urah in prodiranje je bilo tako nairlo, da > bilo mno-tro |K>sa:meznrh nemških oddelkov ooji so bi'i v delavskem prnlmestju, kjer so se Xeim-i branili od hiše do hi-Še. Ko so zavezniki v soboto proti veeeru oHkšIi nemške utr-cUn- na južnem koneu Albanskih irora in Olnmem udarili eez jrore, so se razkropili po pla-J njavi }>red Rimom, nato pa so vda rili naravnost proti veene-mn mestu. Tekom dneva j<> bilo vjetih nad 1000 Xenwiev, drugi pa se Predno je jirevzel naloiro se-... staviti novo juiroslovaii>ko vlado, se je dr. SnbaŠit' posvetoval z ministrskim predsednikom < 'linrehillom in vnanjim ministrom Edenom. 4 Po mojem mnenju.*- je rekel dr. Sitbašie, "Tito ni tiste vrste mož, ki kaj misli o sebi, in ki bi »<• boril samo za svoj prestiž. "T Te njeirove l>esede so jireeej bridko zade'e one jugoslovanske krojre, ki niso zadovoljni žavniki, kot so pn»dsednik Roo-'lo, je osebno vodil sevelt, Churchill. Stalin in AVa!-| Krwtn Rommel, lace. "Ako Tito mož. kakorŠne-ira si predstavljam,'' je rekel dr. Subašic, Iz partizanskih virov prihaja poročilo, kr pravi, da so nemške padalne čete, ki so se pripeljale z drsalnimi aeroplani, zavzele glavni stan marsa'a Tita 25. maja, toda Tito je še pravočasno pobegnil. stan marša-ko poroei- feldmaršal Maršal Tito je pobei^nil v go- se dvignile padalne čete. Ena skupina bombnikov ie bombardirala nemški vojaški vlak in sto nemških vojakov je viselo skozi okna, drugi pa so bili raz- .^ost'ovanski narod, mora želeti, kar želi narod — to je, narodna svoboda in demokracija. re z majorjem Randolphoui! tre*eni železniški pro«ri. Churchillom, sinom angleškega' n,Tliaičeviču -e je posrečilo IMjiSte^niti. ka so partizani ua-padli Xcimv. < *b <> zjutraj 25. maja so taue-L. ^ . rp. , j-Neniej i ltov glavni stan najia 1/ milj jnurozapadno *h\ Rima izliva v Ti rensko morje. Ko je zavezniška anmida pri-eOlia jrfriliajati v Rim sta zavezniški vrliovni poveljnik v f>re zavezniška armada moffla tem hitrejše zasledovati l>e/eče Xernce. armiida vdrla v mesto in ga priiVla čistiti sovražnika '/.n il nemška armada po »•estah proti severu iz Rima je |>opoInoma na milost i nemilost izročena zavezniškim aero-planom, ki jo neusmiljeno bombardirajo in obstreljujejo. Samo tekom prvc^pa dne «o razibi-li nad 000 nemških trnkov in driifrih vozil. Trume nemške ar-inade »e guetejo po eestali na PODIVJAN BIK UBIL DVA BRATA Na Ames Dairy Farmi v North Babylon, L. I., ki je ^ast 41 starega. George Amesa in njegovega 36 let sta rega brata Hawleya, je zdivjal domači bik in oba brata razmesaril z rogovi in pomandral z nogami. -3 let štiri Bdward Meier, ki je videl, da je bik všel iz pašnika. jsa je hotel i^ogiiati nazaj in ^e je bik zagnal v njega in mu z rogovi razpanl trdbuh. Meier sos>e*lni farmer. Po telefonu so bili dbvešče-ni državni policisti in dva |k>-lieista -ta se kmalu prijieljala in sta bika vstrelila. Bik v svojem pohodu tudi razprši! kakih 100 *judi. ki so bili na pikniku v Belmont State Parku. Kako se je doj^odila tragedija, ni popolnoma jasno, toda policija je mnenja, da sta brata Oeorire in HaWlev Ob šestih yjut r«. j pomozla krave, naložila lrtMco na truk, nato pa sta odprla hlev in spustila krave na pašo. Bik je na kak: način všel in Ibrata a ta ga bo tela zopet po-Ifnati v hlev, tedaj pa ju je napadel in zadušil, Meier so je po Phelps Road ixdjal s trrikom, je zagledal bika in £a spoznal, da je s farme bratov Ajne*. § topil je s truka gni«. in hotel žival poitnati skozi odprta vrata na pašnik, bik pa se zaletel vanj in ga predrl z ro-jrovi, nakar ua Meier skočil na truk in -e odpeljal na Amesovo farmo, kj^r so že bili državni |x»lieUti. IVicista Cherry in Wayner sta se nairlo odpeljahi po cesti in sta našla bika, kako je jezno s parki ji razkopaval zemljo. Takoj sta pričela nanj streljati. bik pa je zdirjal čez cesto naravnost v park, kjer se je že nabralo kakih 10() piknikerjev, ki so se raakropiiM na vse strani in se skrili za drevje. Bik je bil slednjič ubit, ko je dobil 3o krogel iz revolverjev. Meier ju so v bolnišnici zašili rano in zdravniki pravijo, da njegove pošfkode niso nevarne. J&usi odbili nemški vpad Nemci so pri Jasiju na Ru-munskem pričeli z napadi s tanki, toda Rusi so vse napade odbili in Nemci so imefli težke Lz- » Chiin^hillom, kije rek H nekaj Sni»ašič pravi tudi, da bo s po dobrih besed o-maršalu Titu. ihv ■NiVHftŠic je rekel, da se Titom ne l»osta sestala kot kra-jčeve zastopnike, da 1 jeva5 in komunist, temveč kot jo ž njun. . , e -------Iz---f-----------------jdh blizu Drvarja, 70 milj se- PODPREDSEDNIK WALLACE V SIBIRIJI v "",' "'! Sliita S..stufauni sl,r m<*inzno-sti. Sedaj, ko na obzorju že vstaja zarja j>ovojn*i?a sveta, postaja jasno, da more le popolno sodelovanje med našima velikima deželama in našimi zavezniki zagotoviti svetu trajni mir in pravi razvoj." Svojim ]M>slušaleem je podpredsednik rekel', da mora r;iz- V soboto je neka xulada angleška telegrafisti n ja v londonskem uradu Associated Press se je nekaj vadila in v nekaj trenutkih je bilo po radiu po vseh Združenih državah in po republikah Južne Amerike raznesena vest. da so se zavezniške armade izkrcale v Franciji. Poročilo je na nek čuden način Šlo skozi celo omrežje cen-zure in je dospelo v Ameriko. Teleirrafistinja Joan Ellis se je vadila na stroju, o katerem je mislila, da je odrezan in je kije imela sjMiročila: Eisenhowerjev glavni stan naznanja zavezniško izkrcanje v Prane L ji." Naznanilo je prišlo v Severno in Južno Ameriko ob 4.-19 popoldne. < 'ez dve minute je prišlo drugo poročilo: 4 * Uničite poročilo." In listom je bilo naročeno. J< štela štiri divizije. Nemci so! vda rili od Bihača, 40 mi l j -proti severozapadu, od Banjeluke, 4S milj proti jugovzhodu in od Livna, 50 milj proti jugovzhodu . in so skušali zajeti Titov glavni m . °-,au. stan in zavezniške vojaške mi-dva fotografa?! pi jp Po zraku pa se je pripel ja- la cela divizija nemških voja-'.da naj ne objavijo. Ob 4.44 prišlo iz Londona dnuro poro čilo: 44Poročilo ubito.'7 V odmoru dveh minut pn je bilo ]koročilo razširjeno po v-eh radijskih postajah v Ameriki in vstavljene so bile konjake dirke in baseball igre. Kanade, Aljaske in sovjetske Sibirije iirrati veliko vlogo v povojni preolbnovi sveta. Wallace je povedal, da je prišel v Rusijo pred enim tednom in da je obiskal Uelkal -Bejiin-an, Magadan in Komso-molsk ter se prepričal, kako se ruski narod z vsemi silami trudi, da razvije rudarstvo, tovarne za aeroplane in plavže in. topilnice. Podprite vpad---kupite voj ameriškega severozapada/en "extra" bond še ta teden! in ves na-MMlnji dan in Nemci so v. drsalnimi aeroplani stalno dobivali nove vete. Titovi partizani so prvo noč ! zavzeli nekaj ozemlja, toda naslednjega dne so Nemci z oklo-pnimi četami vdrli v Drvar, zavzeli letališče Petro vac, 14 milj proti severu in so bombardirali več krajev v okolici. Partizanski armadi so prišle na pomoč ameriške leteče trdnjave in angleški bombniki. 2G. maja so bombniki dvakrat leteli čez Jadran in so bombardirali koncentracije nemških čet im devetih krajih. Drugi bombniki so napadli vojaške transporte in 9etališča, s katerih so kov. Maršal Tito je s svojim šta-Ikjui odpotoval eno uro pred nemškim napadom in se je u-makniil v Dinarske Alpe, kjer je partizanom poznana vsaka steza. Tito je imel svoj glavni stan urejen tako, da ga je bilo mogoče v pol ur« premestiti. Angleška misija, k: je izvedela. da Nemci obirajo močno armado v bližini, 'G je umaknila že več dni prej. Pravočasno p ta se umaknili tudi ruska in ameriška misija, časnikarske poročevalce in fotografe pa so Nemci zalotiti v mestu in niso mogli pobegniti. AMERIŠKE BOJNE LADJE NA PACIFIKU PORTUGALSKI BEGUN SKI PARNIK JE BIL VSTAVLJEN V petek prejšnjega tedna je nemška podmornica vstavila portugalski pa mik, *ki jo vozil vojne begunce, 0U> milj od o-bali Bermude in je ukazala, da vsi potniki in mornarji gredo v rešilne čolne in bo njihov parnik (Serpa Pinto) torpedi-ran. Ko so bili že vsi v čolnih, je poveljnik podmornice iz Berlina po radio prejeti povelje. tla naj pusti parnik pluti dalje. Parnik je nato odplul v Phi-ladelphijo. od koder je bilo naznanjeno, da .so na-selniške ob-j la-sti dovolile 74 Kanadčanom j se izikrcati in so se odpeljali proti Kanadi. Še nekaterim drugim beguncem je bilo dovoljeno iti na suho, večina njih pa je ostala na parniku, kjer jih 'bodo preiskale naselniške oiblasti. AMERIŠKI LETA LCI V SOVJET. RUSIJI V petek. 2. junija, so na neko veliko letališče v Rusiji priletele ameriške leteče trdnjave in IkkIo bomba rdi rale nemške vojaške naprave v vzhodni Kv-ropi. Letališče se nahaja v nekem kraju, kjer so bili 5e preti nekaj meseci Nemci. Letališče so več mesecev pripravljali ameriški in ruski in-žinirji in ruski delavci. Žrtve plinskega zastrupljen j a Od ">00 oseb. (prvotno je bilo poročano, da jili je bilo tisoč), ki jih je v četrtek prejšnjega tedna omamil klorov plin, ki j. izhraj>eval iz tanka na truku. k. je vozil po Flathush Avenue v Brooklvnu, jih je v bolnišnici še 51. Včeraj jih je bilo iz raz nih bolnišnic odpuščenih Samo stanje dveh oseb je nevarno. Živež za Rim že določen Zavezniška kontrolna komisija je v sredo naznanila, da je bila za Rim že določena zaloga živežu, ki bo zadostovala za dni za prebivalstvo Rima. Te zafoge IkhIo pričeli takoj razdeljevati, ko bo Rim zavzet. Podtalna i>oročila naznanja •jo, da civilnemu prebivalstvu v Adolf Hitler je zavrnil pro en jo visokih nemških častnikov z generaiiom Ederliardom von Mackcnsenoin na čelu, da bi po-milostit (bivšega generala grofa Sponeka, ki ga je v februarju A .Z1 , . , ,. , .. i leta 10412 ponižal v prostaka. Ameriške bojne ladje vseh vrst, med njimi tudi veake oklopnice, so zasidrane v prista-l Genera* Sponok je bil od ge- Na parniku Serpa Pinto jrparartoa and iddraawa of ab*rr» ti« WWBT L8tb 8TBJEJBT, NOW TOBK 11. N. X. 51st _Y ear _____ UIm Naroda" la laanod every daj except Baturdaja, Bwrtaya and Holidayi. Yearly f7. AdvcrtlKneat on Ag if int. I. BA OBLO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO j »T.— ; ZA POL LJ3TA SS.SO; ZA ČETBT LETA C —._ "Olaa Naroda" labaja rmkl dan fTien« aohot. nodoij 1b prailtor "QLA0 NAHODA". Sli WEST 1Kb STREET. NEW YORK 11. N. I CHdaea I—IZ-ftS Bodo-li Italjani sprejeli kralja? Svobodni italjanski krojni v Londonu so 30. maja dejali, tla je odvisna usoda monarhije v Italiji od tc»a, kako Ih> Kini pozdravil kralja Victor Kinaniiela in princa luiU'ita. !»•ta j m ustavila svoja življenja v nevarnost, ker sta rešila deželo Mnssolinija. l»o ta sprejem gotovo i mol vpliv po cel i Italiji in lf«» utrdit kraljevsko moč. t V pa, kar a a i j>ovseni nemogoče, Im»>(;i oba predstavnika savojske hiše sprejeta s prezirom in zasmehovanjem, ali pa U>sta celo kamenjana. ker sta bila odgovorna, tla j«' Mussolini 3 f tH*I n mm"* celili it) let, in potlačil deželo v katastrofo, tedaj 'hi bodoča |Mizicija "pon»čnika tfennala" kra'jestva prima l ni berta, postala kaj nezavidljiva. Povmiek itajjanške vlad«' v liim, po mnenju tukajšnjih opazovalcev, Im» povzročil, da l»»lo tisti italjani, ki >o št- -za poljani, videli svojo 4m»i"1»o proti Neineem kot 1m»i^m» narodnega osvobojenja. Povprečnemu Itatjann j«- njegova vlada v Himu vdno legalna vlada, katera nima tekmeca. Zavezniški vhod v Rim Im» poleg (etra [»omenil prvi stik s širokimi anti-faišističnimi masami v velikih italjanskih me-t j b. Rimsko prebivalstvo, ki šteje ljudi v mirnem rasii, 7. na ras t kom Vakiti mil jon Beguncev, i}m> samo ob sebi sijajen materjal za ljudski os vo1>odilni upor. V itaTjauski f>olitrki bo to začetek nove dobe. ko se l>«» vlada povrnila v Rim. Vsi demokratski elementi v Italiji in izven nje bodo najbržc pristopili k svetu, ki bo ustanovljen po vzorcu zJbora v Alžiru. Tak ^bor, ce pridobi moralni prestiž in upitv tlžirsbifa, bo gotova preprečil, da. bi prof i -demokratični elementi, ki se sedaj pripravljajo za povratek namesto Badog"lio ob pripravnem trenotku, res vrnili. Italjanski demokrati so prepričani, da ibi tak svet igral važno vlogo moti prehodno dofl»o, čuvajoč italjanske svobošči-ne. dokUer ne bodo italjanske ninsc severne Italije osvobojene tin pomagale pritisku proti reakrijonarjrm. Londonski Italjani so mnenja, da 'bi morali zavezniki napraviti velikodušno gesto" italjanskeniu ljudstvu takoj ko bodo dosegli Rim. Oni niso specifirali. ka j mislijo s to gesto, dejali j>a so, da čeprav to ne bi bilo materialno važno, bi to vplivalo kot moralni pod v i s:, dajo«- up za bo«ločiiost, in ki bi i.mela g-Iolbrtko t«»za l>ila lahko ofV»ljdl»a popofllie neodvisnosti in enakosti med narodi, ali pa veT- svt^bode italjanskih vojaških sil v borhi proti Nemcem. MONDAY, JUNE 5, 1944 POLJSKO-AMERIŠKI KONGRE VSTANOVXJEN L. 1893 V Buffalo, X. Y„ se je vršilo! prejšnji teden ta'koesvano zase-danje ^' pod^siko - ameriškega kongresa-", h kateremu je prišlo I'ol);) delegatov, k\ ibaje za-^topajo <1 milijonov Američanov poljskega izvori. Pri konffrcsu i;o zahtevali poptrtnj sprejem atlantskega earterja in siivr v smislu, da o-stanejo povodne meje Poljske, take, k;#kor >o 1»ile pred vojno, oziroma, da ostanejo pokrajine, v katerih je pretežna voeina inrtihivnNtVii ukrajinske nai*o-duosti, še nadalje, oziroma tiuli ]xt sedanji svetovni vojni, del |»oljske ropiidtlike. Povsem naravno je. da ustanavljajo Amerieani. katerih ne-posredni'ki ]»r«*hiiki s o prišli sfiokaj i/, inoxfinskili krajev, oinranbuieije po svojih rt nolo irirnih skupinjali. In ravno tako naravno je tivlj dejstvo, da lomu ameriška ^lemokraeija nikdar ne p rot i vi — kajti na- lilo po se*bi je umevno, da vsakdo Iaitoko izrazi svoje sočuv-stvovanje ^ ono narodnostjo, kateri dotienik po krvi in svojih prednikih pripada,'kajti na ta -najem se ffoji kar na^>oljše prijateljstvo med raznoterimi narodi, oziroma med našo re-prfcliko in ostalimi naroli sve ta. I'stodolbno pa ima nalša re-publika kot taka pravico zahtevati, da taki "kongresi pred vsem uvažujejo (koristi in do-1»robi t Amerike — i n to mora biti slavni predpogoj vseli e venkiaJiiili zahtev .Vmerivanov. katerih neposreilni predniki so so tukaj naselili bodisi iz i^nml nili ali i pa 111« 11 političnih razlo-ifov. Airitalija proti našim /„\ veziiikom, oziroma proti So v jet ski Rnsiii, iIhhIc brez«lvo mno postavila talce 4'kongrese" v dvomljivo !wč narrvdne^a za grizenja, katero nikdar ne v«k di d»» z;i>željeiie?a cilja. Slovenska Šola v Brooklynu, N. Y. i --- Slovenska šola se zahvaljuje Preteklo nedeljo je imela »Slovenska šola v New Yorku svojo zaključno priix*litcv in iičci»<'i ter učenke, 'kot tudi u-čiteljira se žele vsem, ki so se prinnlitve udek>žili iiu prispeva!! i za šolo najlepše -zahvaliti. Podobna zahvala j^re Mrs. fVshd, Mrs. Zaletel, Mrs. J. Nvet, Mr. Kirasmi. Mr. PesheK Mr. Ručltraju in Mr. l*er^ancu, za pomo<* iu sodelovanje s pripravami 7.3, iprireditev in na prireditvi sami. Stovenstka punčko je dobil Mr. 'Toe Zupančič, ki je dejal, 'la bo napravi J zanjo pose"bno stekleno omarico, v kateri bo punčka razssta\Afjeiia na ogled vsakemu v Slovenskem domu v Brooklyn. — Mr. Zupančič nam vedno pomaga pri vsaki prireditvi z zastorom. Kako popularna je fbila naša punčka v slovenski narodni no si kaže to, da nam je prinesla Naša n^Iadina rada poje in dobro je, če se nauk-i prepevati pesmi, kot smo jHi peli doma po naših niičnih slovenskih krajih in vaseh. Scena s punčko je liila skoro podobna živi sliki. Po odru so i>we razvrščene naše učeoke v narodnih nošah, 'imd njimi so na gozdnih štorih sedeli naši učenci in spreda j na zeleni tra-vici je sedela na» nizkem štori«* ku Betka Medved (stara }>rt let) in držada v naročju našo lepotico dneva. Prizor je ugajal vsem in naša punčka je po sugestiji ^Jiss Winseknanove, ki spremlja na klavirju .Josephine Pe-shel. do/hila une: Betka Anica — Befka po mali naši u-čenki, ki jo j« predstavila, Anica pa po ueitefljici. ki se je trudila s ik rojen jem nošice za to ljulbko stvarco. Tore j, ko pridete v Slovenski dom v bodoče na kako priredbo, Razlika v angleščini, katere govore Američani in Angleži Nemce, enostavno 4,iVitz'' in "lleinie". V Angliji, kjt-r je iiH>kalk4» dva n iii! i jo na amer i Akirti vojakov, se ti poslužujejo najraje domačih angleških izrazov, do<-ini so -e Angleži dokaj hitro naik-ili ameriških, jmj domače skovanih iheniil. Talko pravijo naši vojaki Kazoliuu, sedaj ''pHrol", in Angl<*ži imenujejo to dragoceno tekof-iuo "gasoliu'\ Tovorni avto imenujejo setlaj AngU-ži t4tri»'k"\ in naši vojaki rabijo za take vrste avto. iz raz "lorry'\ — Naši vojaki pravijo Netncem 4*.Terry"iu to ime so |Mfcsneli t tudi AngU'ži, kateri so do m^lavtrn imenovali Angleško nazdravljanje pri pijači, katero se glasi t4cheersM s o sedaj v Angliji spremenili v ameriško nazdravljanje "cheerio'\ Beseda 4*clieerio" tudi pome n ja *' good bye", "good-Iu<-k", 'Vsei* you soon'', itd. Xa-ši vojaki v taboriščih v Angliji, ki morajo dajati uibiskovail-cem iufortnaeije, se «edaj vedno poslužujejo angleškega izraza 44You cawn't miss it.'' <»bičajni ameriški izraz 4t smo s v tem poslu/iii P ros ve te. Nove l'čenči in litVuke so svoje - - — vloge povoljno izvedli in spet 1,1 <4f/- jejMile.ar pokazali, da znajo, če lie hočejo prav lepo in čisto zapeti in spregovoriti v jeziku svojih staršev. Združena slovenska društva naj se potrudijo tudi v [bodočnosti, da flk> iSlovemska šola ostala stalna ustanova v naselbini. ('as mi ne dopušča, da- bi podrobno opisovala ipotek 'cele, ^jud^e prireditve, rečem le toliko, da je to 1>ila res čisto šolska priredba in nič se nismo nikjer sposodili, to se pravi, na oder so prišli izključno samo naši učenci iu učenke, ki redno pohajajo v šolo. Slišali smo v solos)>evu Josetpliine PesheH, ki jo že dobro )K>znam in je zelo priljiJbljena med nami, a poleg nje pa je to pot nastopila tudi Josephine Svet, ki je pokazala, da poseduje prav lep sopran in tudi naša Helen Medved je korajžno prvič stopila na oder sama ter zatpeHfc ipesetn o za-spančlku. Ta^ko se naš mlad na-raščaj vadi nastopanja na odru in s tem si pripravljamo in vežfbamo lx>doče talente, ki bodo pomagali vzdržati pri živ 1 jen ju naše Iciilturne in slične ustanove v naselbini. V kratki spevoigri 60 zape la po domače tudi naša že malo odraščena dekleta. To je bil nekakšen poTsfcua orSklaizati košček življenja, kot. je bilo v naši stari domovini in prihodnjič se hočemo še malo več pomudi-ti pri prizorih, £ot je |>il ta. loj) i sov priobčil par dni pred prirodNto tudi brezplačen oglas. Vsem prisrčna hvala in upamo, da vas enkrat pred Božičem *[>et vse skupaj razveselimo s kako ponovno šolsko prireditvijo. Xasi tržaški fantje (iz starega kraja), ki so prišli S stricem Magajno na našo priredbo, naj pridejo zopet med nas in se z nami po vesel i jo, kot so se to pot iu tudi moja ožja soro-jakinja iz Ajdovščine, ki je ckI-šla iz dvorane preden sem utegnila govoriti z njo, naj nas zopet poseti v bodočnosti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala, ker ste dafti otrokom tako lepo spodbudo, da so bili prav zidane volje — saj ste jili videli kako so Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATlClČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem tflovanstvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. .Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 AMERIŠKO VRTNARSTVO Ko t-o v srednjem veku pri šli španski osvojevalei in roparji v Ameriko, bi!a je ameriška civilizacija stara dva tj soč let in je daleko nadkrilje v al! a evropsko ,4civilizacjjo" o m* temne dobe. Poljedelstvo a uieriškjh narodov je bilo kar j »mj.'bolj razvito; poštni pro ; met s.' j,, tukaj vršil po _'l ur i na dan med vsemi pokrajinami j narodov Arztekov, Maya in ln-j?ka in kar najlepša ceste >o vo-i dih- iz «-m-4a kiaja v druui. \' j me-ta in t r»i -o bili obdani /. kra.siiMii ivrtovi, umetnimi je jzeri in vodopadi. kajti tudi vr II. da tako |x»roča (» ia-tlin~tvM I nar>tvo je bilo mnogo lwdj raz j in žjva!>tvu Mehike bil je prvi. v ito. kakor v kateremkoli t-\ j«. |MinM**a!l evropski javnosti --—...---- ropskem ikra ju. iu \niei ičani o dalilijah in leta 17«!» «|o p« a se potem s-ukali po podu vsi do ^ pr'''1 i«' l"*va po;iljalev s,.,,,,.,, j:i j,, najmlajših. Imeli smo v I>011111 Z' "at Mehike, in njihovo prvjtno in •dino pravo ime je n-l.oktii. nandanašiiji kra.se t«- - vetli-e vrtove ftvrope, Av. tra ij' , Xo-ve Zelandije, lztpevajo p<-\-odi. hodi si v goratih pokra jinah. kakor tudi <vetn ne renin«* dah'ij šve poznane. Da-ldije s„ namreč do- iiiku, A mire Dablii. po katerem iniače cvetke, katerih prvotna i so potem cvetlice akoktli, im-domovina -o tror-ke planote| novali legata v \Vashi11gtonu, POKAŽI JED, KI PREKAŠA KROMPIR! Na jvažnejša rastlina, ki je iz.hladom, ntrnj-no-ti, pomaii>a-i""" prišla v Kviopo. pa njn ti-ka. in jicrvozuosti. naznanim sledei'e: .laz spoda'iiu .Minerali, kot nap,ime podpisani nisem poverjen da|^ , 1' '^i so po f^for. in kalcij, ki porde prejemam pisma od ......... I K°Umti"»nlm*uU V ^'»' "ko čijo kri, poboljšajo tek. 1,1 -o kakor o,| Slovencev i/na.UkofiV|,n/,,;'h brano potrebni za zgradbo kosti „, je New York, nadškofi j, !V >u ^ ^n^U * ^ M"^i pripomorejo do a!.a I'jVi opo v Iti. stoletju. Le poča Malo pol rate : I V kuhate krom--i so se ljudje privadili nanj, pii v lupinah oMrzi \-«-č hi a •župnikov, da vam preskrbe for I ^ *k"r" T^' "" !"ihl" .......... H"V muh«rje. Slovenci iz Cr-atc ! - ' ^ kr,H" ! U"ht} U'ltkoK I p'rja. War Food Adiuiuist rat« i ja j*-napisala nekoliko -tvari o hoč. te. ne .|a l»i -k« Im-Ii ,voli ark in škofij« oddal i 1 > 11 i se Brook'1 v n. ►brniti 1 I »rugi svojih i ■New York ill New Jersey >» se»bno ali pismeno obrnite na župni urad za formular. Š,- en krat opomnim, ne pošiljajte dolgih pisem in opis podrobno sti, samo 25 BESBD -poroei'a. Ne sme se'pisati, kdo j«. ^.>1 k vojaikom. kje so sedaj sinovi, kaj delate, kje «]elate. kak»» je vreme, civilne in vojaški- na prave. — Zapomnite: samo »|o mače novice! Vsakemu sem na razpolago, da pomorem in svetujem, kako napisati pismo. Rev. Pius Petric, ofm. ti- St. Mark's Place, New York 3. N. V. Ni treba znamk: Krompir ni na znamke. Kupih* ^a kolikor o I 1I«MV|»». 1 važnost i krompirja v Vsakdanji ? znamk vam ostane, hrani in sn-er pravi: j Nizka cena: t Vlo sedaj j« Krompir smatrajo kot eno krompir razmeroma poceni, najboljših jerli, ker nudi edin MUIjt.. na hranilno vrednost, stveno komflunaci jo snovi po |midite na znamk«-, dajte krom-ličnega ravnotežja. j »i 1 na mizo i|v;»krat ali trikrat •daj ko :ra SREBRNA POROKA V M id vale. Ohio, sta John Bolon iu njegova soproga Mary dne 17. maja obhajala L'."), letnico zakonskega življenja ali srebrno poroko. Iz Clevelanda so prišli njihovi otroci, ila skupno S sta riši obhajajo ta veliki družinski praznik. S seboj so prinesli vse jest vi ne, razna o-krc)K-ila in cake. Ta dau je prišel domov tudi sin P. M. :»c. Joseph Bolon, ki služi pri mornarici in je nastanjen v Norfolk, Va. Tri hčere, ki so prišle iz C '!«*-fonda tso: Mrs. F. Zupančič, rs. S. Papesh in Mrs. Frwin Sedem ia 11. Roditelja Jotim in Mary Bolon imata sedem otr<»k "111 vsi so jim za srebrni jubilej podarili srebrne dolarje. na gat na ogljikovih liidratih. ki so izvor eiM'rgije in toplot«'. Na-sitljivost : Krompir je na sitljiv iu lahko prebavljiv. Ima prijeten okii>: (> k u s krompirja j'1 vsesplošno prije ten. Pripravljen je lahko na najrakličnejš«' načine, posebej ali pa z drugimi jediui. Lahko prebavljiv ; Nimate no benih sitnosti s pripravlja prejel <>\Y| v Washinutonn, n jem krompirja, ker mu ni tri- pravi da je papež Pij XII. ba olepšav. Škofa i i l»i niogoce veda tudi iiio>o pcrza'bili iti v nikdar ne napisal, ko Iti me in- tnUIHi v stari kraj iu 4tna va^", direktno ne pi i-i.il tipkarski *ot >o res hodili, ko sobfli tam, 4rat, ki je potegnil -pargeljne >e kot mladi fantje. C as je po- iapod lonea in jih postavil po<| tekid neverjetno hitro in. mrak mv. Nevein kako jih tukajj m* je kar ta-Korekoc tiho piikrra- KOjijft>da v -tarem kraju >o,de<, da >< -koi^j zapaziti niso. rastli pod visokimi lonei, da so Jož«• je pa izginil iz dru/Jbc ti- jiii branili direktnih -olnenihi ho kot M-ura in niso opazili /.ankov in »o (»tali U-po m-j aiI.i j. Pogrešili so ga šele, ko je meni; ee jih je pa dobilo >olnee| pri^.a na vi>to p i jutra in je en ir;i |«ko, »o pa po-tali ta*oj /,»• Kozaree oslal po.-n na mizi. — l«ni in -t. bili trdi, kot koruzna I Kden je stopil pred hišo in ga št«4»!a. Tak hiter pi«obrat na poklical, .lože je prišel iz h!e- zeleno, se -«• nekj«> tlrimje z^o-I \ a. (brisal roko ob travo, šel di, ee sinem verjeti gotovim v lii-o inpri-edelk mizi. \ii*(Hii. i I oaoci je o leg ml svojega Bil«, je pred več kot dvajne lovari.-a -'aneza v ruora iu ga luni leti ko-e je porini i hi misel na po. liho vprašan: koiiiio ca ne« \ oi škim možem, da bi '»ilu ze ni jedel rajžiea.' dobro, da bi se eokirat p<»dali ua "11 in, Kar »eni bil v starem minete. Ker bi'! i večinoma vsi kraju. /Uovaj pa vprašaš." iz kmetov doma, so hoteli vide-! • i Uli, t\ai latvo, pojasni Jo- Dvodolarski bankovci ob mehiški meji FRANCIJA IN JUGOSLAVIJA ob meji med Zed. državami zapleniti vse njihove bankovce,! Francoski narodni poslanec zahteva priznanje Titove Mehike in IžSed. državami sev.ki so po vrednosti večji, kakoi'i vlade. Amerike oziroma na obeh tire- dvodotar-k i,kar vzame mnogo' Pml'kratkim je ua se ji frau- ilieogiajjJkoga vseuli.šča, 0<1 ka-govih Rio Grande, kroži med časa. Naši izletniki v mehikan; o>ke skupščine v Alžii u, ko ne tcrill je danes ogromna večina prebivalstvom obeh dežei. kar sko mesto Ciudad Juarez. neso( razpravljalo o zunanji poli- med partizanskimi četami, so največje število dvo-dolarskihuamo ob sobotih zvečer preko tiki nove Francije, narodni po- bili talk rat med najbolj navdu bankovcev. Teh bankovcev je v ' ' ------- llsstouLsh. Martin I »ol»ot North «~biesgo In Wsuke«si». MaTb HitkU**: Detroit. U Plankar* texan^kem mestu El Paso, vec kakor v vseh ostalih mestih naše republike. Ti banko vri so namreč zelo potrebni ob meji, kajti naši državljani odhajajo vsak večer preko mosta v Ciudad Juarez, da se tamkaj vesele in zabavajo v calbaretih, ki so mnouro cenejši, kakor naši. Od pri-četka sedanje vojne, da oJm« vlaili (naša in mehikau- mosta najmanj po $7.~>.(MMI tlvo-dolarskih (bankovcih, kajti olb soHiotah <> Sloveiiea, ki je ime! kmetijo nekje v gornjem delu države New York in >e dogovorili, da ua IhmIo presrnetili z obiskom. so r«-- 1 ja. 'kmet, ki jih je poznal, jim razkazuje po lile-' vu in <»ni mu z zanimanjem -lede. .laz jih bom imenoval -la nez, Jaka iu .lože, iVprav so e mogoče dnmače nazivali. —! Kadar pa dolie naši vojaki svojo pla'*o. petem othieso v Ciudad Juarez kar p<» £101).001 i ska) izdali odlok, »jla-otii "kat"-- oni i t i večer. In Mehikanci, ! rega je prepovedano vzeti iz ki prihaja jo preko mostu na na'še republike v Mehiko in o- našo stran, prinašajo dvodolar-bratno. ibankovee. ki -o po vre- «ke bankovce naza j v dinje-dnosti večji, kakor dvodolai ski. ne države, kjer kupujejo razne V s led te oilrcdbe. se dvodolar- potn-tbičine. Menjeva i denar--lii bankovci ob meji izredno ja so otvorili n;i nlndi straneh hitro može, Carinar-ki i trudili-j mostu po>ebne urade. < »ni za-ki ob mvji morajo iiio lil vs». f»kroo sram,"' ugo-/adnji; hodil je sem in tja in tnivarjaJ Janez. p" lam pobožal /jvinče —pri '' Bo »ji -ram, če lahko dolar ta li za te i ta -se je pa ustavil ali dva več dobj, kot l>i mil da in ^leilal lepega lisastega tele ; mesar za teleta. Denarja ua pa ta. ;e prišel k njemu in mu ja nebo sram: iu lant da -c ne pr e»-l i/ali roko. Jožetov po '1h»s bal; s;ij tc in leta. se bom vsaj enkrat zojict i prje.-| praskati brado, kot bi | do sitega najedel rajžiea." ■ e ni" lo r.\ jako težko odloči t Kar nekako os t na šil s<» je, ko >i prišli do nje^ii in «?a /d• i mi | i iz skrivnostnega -na. ' Koliko je pa to|»' tele -ta ro ' j«> vprašal iro-pinlarja. "l*a\no v |M>ti4c je bilo tri t« dne."* je odgovori' iro- podar.' idev, \ h po zeleno travo, da, Najglobokejši petrolejski -e je tam po svoje pasel. J a- vrelci v Louisiani nez -i niisi.il, če že nič ne' .. , . - i , . . „ Družbe, ki si' travno z prido pridenem denarja, bom Vsa j to- , . . ■ , ■i. . • ti . i ibivaujem za vojno ueol/!io ll4.lllllknil>ki ideji na drugi prišli na dan, je že Ja J>etroI<*Ja v svetu, je bila orijateljski na- II'.'/ opravil svoje delo in o teii.;k!er ^ »jivnokar dovrs-d, vrta- kIo||jellM li;irodom J lrgoslavijej_ nikomur nič povedal. Bil je do j vre:ea. j <t»;: čevljev glo- naravi prežeti s to idejo. Po (.>|žfor|tia. I »redno drugi vstanejo. Za Jo- boko. Dasiravuo so že večkrat, l'»vi svetovni vojni so obiskali1 zveza demokrat skill držav. »z« »ISA ZASTOPNIKI žeta pa ni bilo obstanka: hodil vrtali v večje globočine, tok■ Jugoslavijo med drugimi mini- esluradn: je v hlev in ogledoval sv»j,» ži-'petroleja ni bil nikdar v toliki -tri Barthou. Delbo«. in Herriot i-uei.i.., leiiom. da z okrepitvijo! zvez«- radbj jejo prodirali je nem-i S;ni Frawis«*. -I;u<>li I.:iiishiti* val, ler govoril o rajžchii vsi- množini, kakor je oni, emu, vi iia je hotel ]»oA> Vsako jutro mnogo pred dru-svežem zraku š«. po>el»no dobro ^ini iu odšel po prstih iz hiše, teknila, iH»tem so se pa posedli! ter jo o«lku*ril po rosni travi p<» doleh iu pričeli greti stare j naravnost v hlev. Tam je na-s poni i ne. iz New Vorka in se-! vezal teleta iu ga o«lmial za TO JK KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČIM SOSEDI t. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE pito Man of the Hour V angleščini ixpod peresa slovitega pisatelja Howard Fa&t-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povest ' v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po pošti. R#r i* t«l oiu«>jena. V prUion^lJWo. d« Mljtt« naroOtlo piej ko iuok < felrnXenUi dr«»Tt. — N*rri^Ue iNbko pri KNJIGARNI 8L0VKNIC PUBLISHING COMPANY tt« W«nU ttlk Htrwl New Vork 11. N. V božal teleta, ter »govoril z nJim. 't i ".laz sem storil dobro iu čisto iiič rad ne vidim, da sva danes skupaj na paši, ampak Jožetov tek. bo skoro gotovo škodil tvojemu mlademu življenju, (ila-di' ga je. 'ko ga je prignal nn za j v stajo, mit od veza I omot od v rat n iu odšel proti hiši nič kaj preveč vesel. Telička s«. privadi! in pričel -e mu je smiliti. Toda kaj -e hoče. če bi :ra Jože ne kmpil, bi ga pa uu^ar in teletu bi to nič ne pomagalo. V vsakem slučaju ga bo konee, talko ali tako. Vt.i teleta je prišla zadnja lira in /godilo se je z njim. 'kar si» mu namenili. Jožetu je bilo vse j.lilijo deveta briga, le rajželc je hotel. Ko mesar potegne ti-to robo na dan. hi pa Jožetu kmalu s|alio prišlo od piese-ue en ja, ke?- mesar poveojasnil takoj Ida je teleta nekdo s travo na-! .siti! in so se n*či tako zaMikaleJ • la s0 iz rajželea nastali vampi! in. kot mi je Janez pravil, se ur ; Jož«' nikdar jedel tako dra*rih| vampov. Le to mu ni šh> v glti- i l vo. kdo je nalašč teleta s travo nakopal, tako da so iz belega rajželea |H>stali zeleni vampi. t roleja iz tega vreka 750 sodov. Ta vrele«* je oddal jen od Xew Mrleansa. La.. nekako milj. in sieer v jugozapadni smeri in jo last T'nion Prodn-e-1 ing Co.. katera družba je filiial-j ka družibe Fnited (Jas Crp. Peler Culi: katerim'z namenom, da z okrepitvijo; Wiitseulmr^. M. J Indiana: ., . .. ,. . , Iu 1»! 1J zainteresirani| sam«» za 'aek. lAtrN Kurlioger*. ii«4> R*>«mlk Uirarri. Anton Kacode I<»«mi. l^.uim Kalam. J«»l»u Kunk Toimcstown. Anton KlkelJ Oregao: Oregon ( ItJ, J. Koblar PennfljIrnnLn: Neasetner, Jobo Jevnlkat Coneinausk, J. Bmiore«-* Ooi-enUle In ok<4iea. Jim Hateruet fclz|Mirl, Sutam'il** Farrell. Jerry Okoro Forest City. Math Kawln*. CmuB Blodnikar GreenRbnrc, Frank Nofak Homer City. Joseph Kerln Iwiierinl. Vence Falcirto Julmrtown, John Polants* Kravn. Ant. Tau£clJ Luzerne, Frank Battue* Midway, John Žu.«t* Pittsburgh In ok'illea. Pkllip I'mctr Steelton. A. Bren Turtle Creek. Fr. Hcktfrer* West Newton. Jow j.li Jmai. WiwoQuin: Milwaukee. West AlUs. Frank 8kok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Rock Springs. Louis Tanehar* Olamondrilie. Joe Rolich (•Zastopniki, kl Imsjo i»ole« uu^-na aia' Jennie Hamhieh La Salte, J. SpeUeh go, ni. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK daje poljudna nar«Hln. kak« ameriški driavlian. Poleg rpraSanj. kl Jlb navadno sodniki stavijo pri Ispltn aa dr tavtjsnstvo. vsebuje knjižica ie v II. delu nekaj vsinih I emir la sgodovtne ZedlnJenih drŽav, v III. delu pod nsslovon Rasno, pa-Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njeclb driav, Lincolnov govor v Oettysburgu. Predsedniki Zedlnje nih driav In Poedlne država Cams ksJMcI J* urno 50 centov. Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I <4 R E 28 Magda t Igra » Alojzij Rem*e la se dobi pri: BLOVBN1C PUBLISHING 111 West IStfe 81., New York 11 N. V. CO. I Domače šivali Spisal Danil r Felgel ..'iiiWjuHiimr1 r :•; i-iH:fr.-:..... m; ..t • .iwr,.ii!Hi!iatiiiL,- --i^-ih ;i:,,,ii!:.-:-ia1.airiiiiiH!ra>!tiiii«i.i-:.',;i)i..li. ••!M!ii.:.it »^j^m,,, M imajo velik uspeh H Prepričajte se! Kreutzer jeva sonata Spinal L. N. Tolstoj 3 Andrej Ternovc Spisal Ivan Albrebt 6 Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip Spillman 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrinev 29 Peterčkove poslednje sanje t Igra > — Pavel (iolin 8 Pravljice 18 Mladim srcem DrugI zvezek. Zbirka za sloven&ku mladino. Spisal Rasver MeAko 19 Študent naj bo Spisal Fr. S. Finž^ar 22 Balade in romance Spisal A. Aškerc 30 Potopljeni svon < Igra » — Oerbart Hauptmann 31 Revizor (Igrs > — Nikolaj %'aslljevt^ 32 Spodobni ljudje (Igra > — L. Lipovec Zapisal H. Msjar 10 Dedek je pravil Spisal Julij Slapdak 23 Zbrani spisi za mladino Spiral Eugelliert Gangl Podprijte vpad! 12 Frank Baron Trenk Po raanlb virih napisal OJaro Pandurič 24 Andersonove pripovedke za mladino Priredila Utva 33 Črne maske (Igrs> — L. Andrejev 34 Antingone (Igral Poslovenil C. Golar 13 Pariški zlatar Poslovenil Silvester K. 14 Pravljice in pripovedke za mladino Spisal Silvester Cointnlk 25 Duhovni boj (Izdala družba sv. Mohorja > l*. Skupoli 20 Denar Dr. Kari Englis — Poslovenil Dr. Albin Ogrls 15 Suneški invalid Spisal SUv-ater Koiutnik 35 Praski Judek Spillmaniiova povest — Predel Josip Vole Edini vojni bo ud, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili 1 36 Sveti Just (Igra) — Spisal dr. f. Patwwlo 38 Tončkove sanje na Miklav-fev večer (Igrat — J. Krbežnlktn RMr Kupite en "extra" bond Bonde za Zmago! 'I^Ker je zaloga teb knjig selo omejena. Je pri naroČilu priporočljivo 'GT-uiti več shirk, da uaja bo na U naOn mogode vaks— sadovoijlti. "GLAS_naroda ton MONDAY, JUNE 5, 1944 TOTANOVUKN L. 1W1 PROKLETfl :: Spisa) EMIT J. RICHEBOURO Iz francoščine prestavil J. L. 4'Da sem popolnoma oproščen?" . . . vikne Renaud ves iz sebe. 44Da, da! popolnoma ste oproščeni! Neka uplivna oseba je! delala za vas; a tudi to. dJa ste se tukaj lepo vedli in izvršili nekaj rešilnih del, je provzročilo, da ste dosegli milost cesarjevo." Jean Renaud ni mogei zdaj več dvomiti; pričel je jokati. 4tOj, domov! . . . domov! . . . domov! — ** to so bile edine besede, ki jih je mogel izgovoriti. "Nič vam ne zaprečuje vašega povratika domov." reče ga njeni vodja dobrotno. "A z vašim pomilosoenjem je došel tudi! drug telegram, ki se mi je ž njim naročilo, da vam izplačam tristo frankov." Jean Renaud ni mogel govoriti. Njegove prsi so se krče-i vito vzdihovale, tresoči roki je sklepal na prsih. Bil je same; sreče oneme 1! (Nadaljevanje.) JACK CARSON IN JANE WYMAN NEKAJ MISLI O NACIJSKIH MAŠČEVANJIH Spisal Harof-d J. Laski. i .London, Anglija (ONA), — tem bodo pa dejali svojim so-j Globoko smo bili prešini jeni, iko rojakom, da so njihovi zločini: smo slišali, da so nacisti uistre- tako težki,da smejo upati samo! <-ili cšikoro 50 RAF ujetnikov v j na drastično kazen. In v svoji '>va izborim igralen, ki nastopata v filmu "Mak* bolni domišljiji mislijo, da boj Bed", ki je sedaj na platnu v N. V. Strand gledišču I strah pred to solidarno združil: Street in Broadway v New York Citv. (48) Civrvu," nadaljuje gospod Dumoulin, 4'je mož z iine-Jiom Jean Renaud. To je prav tisti Renaud, ki mu jc Mel-lier nekdaj fešidi življenje ter mu izkazal že mnogo drugih dobrot. Njemu torej Mellier naroči, liaj ulbije mladeniča, ker je bil prisegel, da mladega moža spravi s sveta. In v istini: mladeniča podere krogla puške Jeana Renauda, ki je bil Šel tistega dne na fflov na Volke. Jeana Renauda primejo. Bil je 24 ur z doma in brani*,se, da bi izpovedal, kje se je mudil od neke gotove ure po noči, in kaj je ta čas delal. Videli so ga, kako je v 'Saint Iranu lezel iz gostilnice, ki je v njej bival nujorjenee. To Renaud sam prizna. Ko ga pa povprašajo, kaj imel ponoči opraviti le tam, potem nio"-či. Molči pa gotovo /.ito, ker hoče povedati imena svojega sokrivca. Gotovo ni bil sel v Saint Irun, da bi ropal, temveč da bi uničil perpirje, k1 hi policijo lahko vodile na sled pravemu zločincu ter bi tudi pobral pisma, ki jih je pisala Lucila Meftierova svojuinu lju-1> jencu. In v istini, v stanovanju umorjenčevem najdejo ku-peo pepela. — Jeana Renauda potem obsodijo, in 011 pride v bagno. Njegova žena umre same žalosti po rod i vsi deklico. Kaj h<»de iz sirote? Jacques Mellier jo vzame za hčer, ter ona stopi iia mesto izginole Meflierove hčere Lucile . Prav verjetno je, da Mtiflier zapusti Jean Renaudovi hčeri vse svoje premože-itje. Tako poplača njej to, kar je njenemu očetu dolžan." "Tako," nadaljuje odvetnik, "je govoril nekdanji mirovni sodnik saint-irunski, in mislim, da jo pravo zadel. Jaz sem j-repričan, da je Jean Renaud nedolžen — in še veliko ne- j razpadu, dobro čuva vojne uje-tiolžnejši kakor misili dobri Geoffrey. Jean Renaud i>o mojih ^nike, ti redko poskušajo ube-lnislih zlodejstva niti izvršil ni, nego le Jacques Mellier, ki iv večjih številih. To se se-y ji,- pri tem po-luy.il Jean Rcnaudove puške. Da je volčji u-j veda zgodi, da zbeži jo kot posa- iijalec kriv, ne bi'i bi ga videli tisti večer pred Umorom na |:nentid «U P«»v skupinah po«. ro,kamL a vsaj prelivanju ne-! Ua tudi zelena čebula oziroma v-eh oglih: mož bi se bil skril. Tudi bi ne bil .še dibajočo žrtvol^ alijri, ajiok^tivm |dolžue krvi se toliko izogne. Bi-solzi vka" na barab -noonov. lo bi neodpustljivo, če bi se ini;kjer si jo lahko vsakdo brezpla-: Amerikanei posluževali sličnihj,v1,0 privošči. Vsak la>tnik "vr-; metod. Mi se borimo za obsta-l^a zmage'* pridelu je >edaj tudi nek eivilazcije. Ta je bila zavr- čebulo. žena od naeijev in Japoncev, in: Poroča se tudi, da j.* imel Angleški Molitveniki lTllll!t!l{|l!ll!!li!lllllillltill!!ll|} V krasni vezavi, najfinej šega izdelka. •KEY OP HEAVEN" v fiiitii it^iiju $1.50 "KEY OF HEAVEN** v iinitimiiein usnju £1.— Naročite pH : SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11. N. Y. 4 4 poskušanem ulbegu". Dokler ne bo mogoče zuna-1 strati p njemu ministru podati svetuj naciste z drugimi Nemci. Če-j____ vse informacije o okoliščinah prav samo za kratek čas, ix> o | "Cebula-SOlzivka" zelo te strašne episode, kot jo mo- j mogoči lo na-ijskih voditeljem j ljubljeno SOČivie rejo dobiti v »vici, bo seveda preložiti sodnji dmu j Tekom šolanje vojne, Your Own t 47th pri ZGLASI SE NAJ AXDV .M« »KKI., »loma i/. Št. e jeiPetra na Krasu, ker ga išče ! Besede so kaj klavrne, da Inj^opet vrnilo mnogo starih obi- n.-k njegov prijatelj, ki mu i ko sprejeti ofieijehio nacij^ko|°pkali je2° in **™«vanje, ki|«ajev• kateri so bi i deloma že 1IUI .poročiti nekaj zelo važne-razlaigo ga moramo olK-utiti ob takeui; pozabljeni. Med te "obiraj«- «ra iz «tar»*:ra kraja, /anj i>o iz- 'u.. ,_____ i i - - • dejanju, ko zlobni il j udje ubija jo spada tudi—čebula, katero je vedel, a ko piše n:i : "Glas Nate neka armada, ki se m v J , , , , ; • , . , „ pogumne mlade letalee, cvet na-1 prebivalstvo v predvojnem ca--roda, . šega naroda. Čepnav je bilo to Is11 dokaj zanemarjalo. Ua- ka-: York 11. X. V. dejanje zloflie. ne verjamem, da-ii0r v najvejšem ča>u pojav bi britanska vlada storila isto.jUajo na nlieali konji in stari Ni lahko voditi vojne s čisti-i konjski vozovi, tako -<• }>ojnv- mogoče samo domnevati o stvari. A na prvi pogled je kaj tež- lsth St., New xlckel do grOblje. nego gledal bi bil, da jo skoro popiha. Xe.; v^ake v«eje ,-rupe skoro vedno» on je umirajočega slučajno našel. Ta mu je potem ukazal, naj j™1 V020™0** m manjša .... .... . . ; možnost uspeha, poiscc njegove papirje ter naj jrli umci; pri tem mu je goto-i 1 vo imenoval morilca, in ta morilec je: — Jean Rena udov do-j Fraza "poskušajoč ubežati" b rot ni k! Iz tega se tudi lahko sklepa, zakaj se je ta prenape- j iuia čuden prizvok v naših iz- to hvaležni, brezmejno j>ošteni mož dal obsoditi namesto dru-1kušnjah z naciji. Nihče ne nio- gega!" ire pozabiti mož v koncent ra- Grof prikimlje. ' jcijskih tiaborLščih katerih libež- 4'Da, tako se skrivnostna ta d o godb a najlažje razloži. Iz'lliški poizkusi so bi ii le umazan I ia pa sklepaš, da je mlada MelHerova ha bila ljubica umor-|^udoiIimza Nihče j.nčevat" j tndi ne more pozabiti, kako niz- Argentine "To dokazuje že to, da je izginila. Ko izve, da jej je|k° naei>1 živlJe-' lastni oče umorit ljiibega, ubeži na tuje, da tam skriva svojo j sramoto, ki se več ne da izbrisati. In h komu naj bi bil sicer1 general AV in,ga te, ko je nedavno vodil svojo vojsko po divjinah Burme proti Japoncem, point-i žepe m atoli čebulic, katere j.-} neprestano žvečil in -i hi'ko gasil žejo— in pri U-m mi-lil na iiladuo pivo. Sedaj, ko je poletje v Argen-j Xmli Kusi Ml M iU /(, jn z to. da se moramo mi civilizaei-je držati, postane še bolj nujno. Uvoz koruze iz nje. Poleg tega pa moramo po- . . .............. .......... .. umiti, da je njihovo pojmova- tim ko^'ano 111 žlto l>osPrilvl^!eobulo, ko m, gonili Nemce' po , . „ . rp - "".T" IW o bombardiranju popolnoma IV0'™™™*1 ^ent.ms,kiml! ukrajinskih stepah in pri tem madi tujec hodil vsako noc v Fremicomt? Tudi jei pnsel iz |dri^Ilo< če so oni žrtve, ali? 'f* 111 zitnmn trgov-j>s0 ru,ki Zt!ravniki dodali da inieimsa v oni kraj baš takrat, ko se je tudi gospodična Mel-|pa £,e so oni " " lierova vrnila bila od nekega ondotne«ra obiska domov." Važno je. da imamo v mislih,, din jene države. Koiko ar^en-|sedilj ra,biio ampul;|ri. da je sovraštvo do Britanije; tinske koruze se bodo uvozilo j ■ |h 1 1 j sedaj eden glavnih elementov v j v našo republiko, dosedai se ni i"' < vfll , iL., t , , . . , , hifw;««!^; „ ... , *. - . • - . t Celo dekleta, ki so eebulo ci v Zed. državah pogajanja zajje čt4)llla llatboi jže >recNtvo za uvoz koruze iz Argentine v Ze- j zdravljenje Van. V tako d* jo j hitlerjamski filozofiji. Dolga le-1znano, kajti administracija to-;s ta so on in njegovi banditi upa-j vorno-parniske plovi^be, tifno ^ - ■ - ;li na sporazum med Britanci in j določila, koliko prostora bode v tn(lni. " ! .jv. '.v ^ouiv f»v. iivuu. imimi.nnU^ i -rt , , . Kadar .Hi lzvolieiu'i povedo nr , f . - i ••• ••• i ni i i i i njuni; celo po propadu Franci, to svrho odmerjenega tovornim - - • i - , irof tozno zakrici. Tresci pokoncu, bled ko zid, zmedeno< • ^ j-r J . , . 1 , wumrjeu^a i"vuihuh ,)ive v pU-sisea, kateri • • .v • , ' ,, \ V. ! Jo so bih prepričani, da je i paru kom, ki p u je jo med Ar- • , • t , • joc in zdelo se je, da ga groza trese. Gospod Dumoulin L-t' v • - , t' . „ Jv J . fmize so sedaj dekonrane z če . , , j - - -j.- xt . sprava mogoča. \si upi za kom gentino in Zed. državami. V^e-I«,,,! . J( • • -- , , , _ ., v I V IIJV lil i .i um nu kako se pa bo irvozilo v nase;m. koreninanii tr ra.tiino. Inke najmanj šest milijonov! bn5IKaw.nth.Ac ^^ J'i Predsedniške volitve *'Ah!" jekne grof ganjen. *'Iz Rheimsa je torej prise* TMladi tujec? In kdaj se je to godilo, kaj praviš!" 44Pred kakimi dvajsetimi leti." Grof (postaja zmerom bolj zmeden. 44In 'katko li se je zval umorjenec?" j>ovpraša plaho. 44Imenoval jc bil ilie svoje krstno ime: Leon." Grof gledajoč ga začudeno pogk-da; a ni se upal ga česa vprašati. Na to promisni mir> sanje ki jih t grof spusti zopet na sto!> tam nepremično obsedi zaknvši je miel Hitler o angleško-nem m dbrat z rokama. Naj>osled se osrči ter vzdigne glavo. ; Škem razumevanju, z Britansko -Ne povprašuj me," de žalostno svojemu prijatelju. ikV\ privolitvijo, nemške razširitve Arg^ntiniro^etos'piidclali Xx) tem trenotku bi ti ne mogel ničesar povedati. Nehote si, ljubi; na račun Rusije, so se zrušile v milijonov bušljev koruze. I a^ ,7 Kestor, se dotaknil žgoče skrivnosti mojega življenja, za ka~; nič. Gotovost poraba se guga; '_' t»'ro jedino še nisi znal. Nekega dne ti razodenem vse — a da- pred njimi kakor vrv pred obe-l nes mi k temu pomanjka poguma! . . . Bolj ko kdaj prej, mi;šen^em. To vse je vodilo k so-! jc sedaj na tem, da se Jean Renaud oprosti. Pa bodem li to-vraštvu Britanije, zahtevajoči jmogel doseči, ne da bi zatožl pravega morilca? Kajti tega ne; dejanj ne samo besed, bi h.4tel nikakor storiti! Kaj mi svetuješ?" j Ta 0?a4>na tragedija ima! *'Jutri ti izročim memorandum, ki sem ti ga obljubil, a' aajl>rže dvojno razlaigo. Po enil zraven tega napišem tudi prošnjo, da se Jean Renaud opro-; 111 .le to poizkus izvršiti ma-| sti; prošnji priložim ugodna sprečevala iz CaVenne. Tvoj j »Sevanje za prihajajočo kazen j k redit pri ministru stori potem še drugo. Dvajset let je že za tatero voditelji vedo. da jej linulo, kar se je zgodi,:/ zločin; stvar je skoro zastarela. Pre- moreJ° prestaviti za več ne-i S O N A R T REKORDI NOVE SLOVENSKE PLOŠČE .Ierr> \V. Kopriv -» k in tijes*v I orkester MV.if. -W^J.Iihk F..Ik:* t tu.m «=»* ni-^t'la; Tt tidanit (n.ireltt* W^d.linc Walts v^iislti \ViUt7 Pojo Ruprttctc i*ttr§ —P"'ka »Mat' }h.tlt-o i^i'fjol M:irir-e — iX'tka £73—T«*r*-*inka — tx>'kH N* t jvaiiinrah— Lepe Melodije l>ii«|iirsii»k l ni\«T-il\ TaiiiHtirira OrkfMrr MT,TI Vi Mu rijiim «'. k;i K j,- ninjv r«./i>-»> M:trir-ku i -iri:» 2.3 tozadevni cenik In cene plošt «e obrnite na JOHN MARSICH, Inc. 463 W. Und ST.. MEW YORK .S.S.S.S.S.S N o te za KLAVIR ttli PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * KrtTir* of Sj.rlng Tliuf «»f m**m ri»>ka} K«» i0 se vršile v I republiki Kubi ])mlsedniške j volitve. Dosedanji predsednik' j te republike. Pnlirencio Batista I je bil predsednik od leta 1933 ; nadalje. Preds«Nlniaki kandidat 'za mesto dos«>danjeirn pred-ed ; nika jebiv>i ministrski predsed 1111 le in pnjat^l-j dos^hwijesra! I predsednika dr. Carlos Sala-jdresras, li nuM-ljenri v Amorikn in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na m H11. Sedaj je pri>H ras. da Združene države pomagajo narodom, ki m* jim pmiu^li do njilu*-tega sijaju in mori. 1'ot na dvr strani — ktk»r hi <-«- moči »«slt»r knjige prestaviti iz anglešeine — je jako ranijiiita knjiga in jo priporočamo isakemu. ki raoim** angleško. "What's Your Name" ''floveški odgovori na iprasanje. ki i»e tire srr#e milijono* . . fh tanje te knjige je bogato plačano." — — Tak«» je ivraiil »rlikt ameriški dnrvnik o tej knjigi. Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona P.^ilja m Mt^npy O^lpr S.. ......... m po»l|»i8anr>< 1 > luijlir<>< 1 i : MoJ«1 Ime .................................................... Št., uli- a ali Bos. St............................................. Alepto Id rtrtitva ............................................... "Glas Naroda" 216 W. 18th STREET NEW YORK 11 N. Y. J! ——