ISSN 1855-7511 Poštnina plačana pri pošti 2277 Središče ob Dravi GLASILO OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI letnik IX številka 1 Marec 2015 "Tin 2 gasilci i//// 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Helena Srnec, urednica Pozdrav pomladi Po uspešnem skoku v novo leto nas je pozdravil tudi spremljevalec zime - težko pričakovani sneg. V prvih treh mesecih novega leta je bilo v Središču spet pestro. Gostili smo dramsko skupino Kulturnega društva Fran Ksaver Meško Sveti Tomaž, ki nam je odigrala komedijo Franza Streicherja Kam iz zadrege. Ob slovenskem kulturnem prazniku so na občinski proslavi v Sokolani velikega pesnika počastili središki osnovnošolci. 14. februar je bil to leto nekaj posebnega - slavili smo Valentina, gostili smo pustno po-vorko, mlajši so na informativnih dnevih obiskali srednje šole in fakultete ter se odločali, po kateri poti bodo nadaljevali svoje šolanje. Snemala se je oddaja Glasbeni ključ, nastopile so Jazzladies, Folklorno društvo Obrež je pripravilo vsakoletno prireditev. Okusili smo Nepal. Zavrteli smo se v času in prostoru ... In lahko samo prikimamo - kurenti so s svojim prihodom odgnali zimo in zimsko utrujenost. Ni ga lepšega od opazovanja prvih zvončkov, troben-tic, narcis, tudi orhidej, ki čakajo sonca, da odprejo prelepe cvetove ... Počasi se prebujamo iz zimskega spanca, pomlad kliče. Dragi občani - veselo na delo. Peter Kirič, Zavod za informiranje Ormož - Radio Prlek Gradnja kanalizacije in čistilne naprave v Občini Središče ob Dravi in Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija Kohezijski sklad Po tem, ko je bila v mesecu novembru leta 2013 podpisana pogodba z ministrom za kmetijstvo in okolje za izvedbo gradnje kanalizacije in čistilne naprave v Občini Središče ob Dravi, ki po pogodbeni vrednosti znaša (cena vključuje izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave, izvedbo gradbenega nadzora in informiranja ter obveščanja javnosti) skupaj 8.733.320,93 € z vključenim DDV, se dela nadaljujejo. Projekt izgradnje je financiran s pomočjo evropskega, državnega in občinskega denarja. Sredstva iz evropskega Kohezijskega sklada znašajo 5.486.565,39 €, preostanek je zagotovljen iz državnega in občinskega proračuna. Dela intenzivno potekajo. Do sredine meseca decembra je bilo izvedenih že 70 % kanalizacijskih vodov v naseljih Obrež in Središče ob Dravi. Prva faza kanalizacijskega sistema (kakor tudi čistilna naprava) je dokončana, tehnično prevzeta in tudi v funkciji delovanja, na kanalizacijo pa se je možno na zgrajenih območjih tudi priključiti. V prvi fazi zgrajene kanalizacije so zajeta naslednja naselja: celotni naselji Obrež in Grabe, v Središču ob Dravi pa Šolska in Mladinska ulica ter Trate. Čistilna naprava je začela s poskusnim obratovanjem po tehničnem prevzemu, ki je potekal v mesecu decembru. Poskusno obratovanje je določeno s pogodbo (šest mesecev), v tem času pa bodo spremljani določeni zahtevani parametri, ki so zahtevani v projektih. Ker gre za največjo investicijo v zgodovini samostojne občine Središče ob Dravi, je potrebno spoštovati roke za dokončanje projekta, ki bo zaključen do konca meseca junija letos. Cilj čistilne naprave, na katero bo lahko priključenih 2.200 priključnih enot, bo s tem izpolnjen, sam kanalizacijski sistem pa bo v Občini Središče ob Dravi izgrajen v skupni dolžini 22.828,60 metrov. Priključitev na čistilno napravo je že mogoča, priključek si lahko izvedete sami ali za P 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Nadaljevanje s prejšnje strani to najamete izvajalca, vendar je obvezno, da izgrajen priključek pregleda koncesi-onar, to je Komunalno podjetje Ormož. Priporočljivo jih je poklicati na številko: 02/741-06-47 oz. se obrniti nanje po elektronski pošti: odpadki@kp-ormoz.si, in to v vsakem primeru, tudi če ne bodo izvedli priključka, saj so vam na razpolago za svetovanje pri tehničnih opravilih priključitve na kanalizacijski sistem. Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Občini Središče ob Dravi je tehnično največji in cenovno najvišje ovrednoten projekt v času delovanja občine, ki se je začel že z izdelavo tehnične dokumentacije v letu 2010. Velik del novozgrajenega kanalizacijskega sistema poteka po državnih in občinskih cestah, tam, kjer to ni bilo mogoče, pa je za trase bilo potrebno pridobiti uradne služnosti občank in občanov, ki so, zavedajoč se pomembnosti projekta, tvorno sodelovali pri odzivnosti in uspešnosti realizacije, kar je botrovalo tudi k izdaji gradbenega dovoljenja. S sistemom izgradnje kanalizacije in čistilne naprave (v projektu izgradnje Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju reke Drave, 3. sklop; Občina Središče ob Dravi) bodo prednosti in koristi predvsem v povečanju pokritosti s sistemom javne kanalizacije, povečano bo število uporabnikov kanalizacijskega omrežja ter zmožnost povečanja odvodnjavanja večjih količin odpadnih in meteornih voda ter posledično zmanjšanja vplivov na okolje. Prednosti projekta so: - povečanje pokritosti območja s sistemom javne kanalizacije na območjih, ki so v državnem programu opremljena kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo, skladno z evropsko direktivo na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, - povečanje števila uporabnikov kanalizacijskega omrežja, - povečanje količin očiščene odpadne vode s priključkom na čistilno napravo. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. Razvojne prioritete: varstvo okolja - področje voda; prednostne usmeritve: odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod. 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Občina Središče ob Dravi in Komunalno podjetje Ormož d.o.o. Poziv za začetek priključevanja na javno kanalizacijsko omrežje za fazo 1 ¡H Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija Kohezijski sklad Spoštovane občanke in občani! Prva faza kanalizacijskega sistema (kakor tudi čistilna naprava) je dokončana, tehnično prevzeta in tudi v funkciji delovanja. Priključek si lahko izvedete sami ali za to najamete izvajalca, vendar je OBVEZNO, da vam tako izgrajen priključek pregleda konce-sionar, to je Komunalno podjetje Ormož (KPO). Cena prevzema priključka kanalizacije je 36,30 € z DDV oz. brezplačno, v kolikor vam je priključek izgradilo KPO. Njihov kontakt je 02/741-06-47, el. pošta: odpadki@kp-ormoz.si. V vsakem primeru, tudi če ne izvajajo priključka, so vam na razpolago za svetovanje tehnične izvedbe priključka. Vzporedno s priključevanjem kanalizacije se bo izvajalo podaljšanje cevi za optiko, to je od spojke priključnega jaška do objekta naročnika. Pokličite podjetje TELEING na št. 080-35-38, da vam pravočasno dostavijo potrebno cev. PRIPOROČAMO, DA SE PRIKLJUČEK ZA KANALIZACIJO IN CEV ZA OPTIKO POLOŽITA ISTOČASNO! NAVODILA ZA TEHNIČNO IZVEDBO PRIKLJUČKA NA KANALIZACIJO STE V MESECU JUNIJU 2014 PREJELI V VSA GOSPODINJSTVA. OBJAVLJENA SO BILA V SEPTEMBRSKI IZDAJI GLASILA SREDICA, LAHKO PA JIH DOBITE NA OBČINI. OBVESTILO OBČANOM GLEDE KOMUNALNEGA PRISPEVKA Občina Središče ob Dravi je pričela z izdajanjem odločb za odmero komunalnega prispevka že v prvi polovici oktobra 2014. Odziv občanov je bil zelo dober, saj se je velika večina občanov že v postavljenem roku ali v doglednem času oglasila na Občini ter sklenila pogodbe o obročnem plačilu odplačevanja komunalnega prispevka ali pa so poravnali komunalni prispevek v enkratnem znesku. Vse tiste, ki ste že v prejšnjem letu prejeli odločbe, pa se do zdaj še niste odzvali, naprošamo, da to storite čimprej (v kolikor ste se odločili za obročno plačevanje, da vrnete dva izvoda pogodbe o obročnem plačilu komunalnega prispevka oz. se z občinsko upravo dogovorite o možnostih plačila komunalnega prispevka, skladno s svojimi zmožnostmi). Pod prvo fazo kanalizacije spadajo: celotno naselje Obrež in Grabe, v Središču ob Dravi pa Šolska ulica, Mladinska ulica in Trate. V naštetih naseljih in ulicah se lahko prične priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje. Občina Središče ob Dravi Obvestilo občanom glede NUSZ v letu 2015 Občina Središče ob Dravi je v začetku meseca marca vsem občanom, zavezancem za plačilo, poslala informativni izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Skladno z veljavno zakonodajo morajo občine za namen odmere NUSZ izhajati iz uradnih državnih evidenc tj. iz Registra nepremičnin (REN). V informativnem izračunu je bil zavezancem v pregled in popravek posredovan seznam objektov in parcel, ki jih je občina pridobila iz uradnih državnih evidenc, in bodo podlaga za odmero NUSZ za leto 2015. Vsak zavezanec je tako dobil možnost, da se seznani z uradnimi podatki ter jih preveri in po potrebi da popraviti, preden bodo izdane odločbe o odmeri NUSZ s strani Finančne uprave RS (FURS). Vse vaše popravke ter pripombe je občinska uprava posredovala Finančni upravi RS z namenom, da bodo podatki v odločbi o odmeri NUSZ pravilni in popolni, odmera pa opravljena skladno z dejanskim stanjem (pravilne površine zemljišč, neto tlorisne površine stavb, opremljenost z gospodarsko infrastrukturo ipd.). Zavezancem bo tako prihranjen čas ter stroški morebitne pritožbe na odločbo o odmeri NUSZ, ki jih bodo zavezanci prejeli predvidoma v mesecu maju. Občina Središče ob Dravi SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi Organi občine ter odbori in komisije Al V« I „ ^^ ■ v« J) V V I Občinskega sveta Občine Središče ob Dravi v mandatu 2014-2018 5 V prejšnji številki Sredice so bili objavljeni izidi lokalnih volitev za župana ter volitev v občinski svet. Sledi sestava preostalih organov občine ter odborov in komisij občinskega sveta v tem mandatu: Podžupan Občina Središče ob Dravi ima tako kot v prejšnjih dveh mandatih tudi v tem mandatu enega podžupana. V mandatu 2014-2018 bo to funkcijo opravljal Roman Medik. Nadzorni odbor Boštjan Kranjčec - predsednik Maja Cverlin Viktorija Lukman Občinski svet Občine Središče ob Dravi ima v tem mandatu naslednja stalna delovna telesa: Statutarno pravna komisija Roman Medik - predsednik Franc Munda Otmar Medik Odbor za premoženje, finance in proračun Viktor Samec - predsednik Roman Medik Stanka Horvat Franc Cimerman Zvonko Kerš Odbor za gospodarstvo, gospodarsko infrastrukturo in turizem Damijan Vesenjak - predsednik Klavdija Kreč Aleš Dogša Robert Jakl Viktor Samec Odbor za okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo Mirjana Panič - predsednica Mojca Horvat Marko Kočevar Marko Štampar Aleš Dogša Odbor za družbene dejavnosti Stanka Horvat - predsednica Helena Srnec Kristina Pajek Bernardka Kuharič Bojana Pajtler Komisija za odlikovanja in priznanja Anica Škrinjar - predsednica Otmar Medik Milica Šavora Ostala delovna telesa: Odbor za požarno varnost Viktor Samec - predsednik Radovan Aleksič Damjan Munda Uredniški odbor Sredica Helena Srnec - odgovorna urednica Samo Žerjav - pomočnik odgovorne urednice Urška Panič Jana Čavničar Stanko Zebec Danica Žerjav Samo Kočevar Vaški odbor Godeninci Rajko Kramberger - predsednik Marina Zemlič Bojana Pajtler Vaški odbor Grabe Gorazd Borko - predsednik Marko Štampar Simon Zorec Vaški odbor Obrež Franc Cimerman - predsednik Violeta Klobučarič Damijan Vesenjak Vaški odbor Središče ob Dravi Miran Kovač - predsednik Mirjana Panič Franc Štampar Matej Kaučič Željko Škorjanec Vaški odbor Šalovci Tonček Kolarič - predsednik Davorin Žerjav Anica Škrinjar Občina Središče ob Dravi ODŠEL JE NAŠ DRAGI PRIJATELJ FRANC ŠILAK, ŽUPAN OBČINE MISLINJA V začetku februarja letos nas je globoko pretresla žalostna novica, da je umrl naš dragi in spoštovani prijatelj ter župan pobratene Občine Mislinja Franc Šilak. Po podpisu listine o pobratenju, ki sta jo 10. aprila 2010 podpisala takratni župan Občine Mislinja Viktor Robnik in župan naše občine Jurij Borko, je bilo sodelovanje med obema občinama vsako leto boljše in pristnejše. Vsekakor je za to imel veliko zaslug župan Občine Mislinja Franc Šilak, s katerim smo v zadnjih štirih letih njegovega županovanja zelo dobro sodelovali. Bil je preprost, prijeten in topel človek. Vedno smo se veselili srečanj in druženj z njim in z občani, s svetniki ter predstavniki društev iz občine Mislinja. Pogrešali ga bomo in se ga spominjali kot dragega in spoštovanega prijatelja. 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Občina Središče ob Dravi Prireditve 61. občinskega praznika Občine Središče ob Dravi 2015 Datum in ura prireditve Kraj prireditve Vrsta prireditve Organizator, izvajalec sobota, 28. marca ob 16. uri TeloVadnicIOb ODBOJKA Društvo za telesno vzgojo Partizan Središče ob Dravi nedelja, 29. marca ob 9. uri Telovadnica OŠ TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU ZA POKAL OBČINE Društvo za telesno vzgojo Partizan Središče ob Dravi ob 14. uri Športni park Trate (v , slučaju slabega vimena telovadnica OŠ) TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA POKAL OBČINE Društvo za telesno vzgojo Partizan Središče ob Dravi sobota, 4. aprila ob 20. uri VUZMENKA Rekreacijsko društvo Stras ponedeljek, 6. aprila ob 13. uri Vaški dom Grabe (zbirališče)» PveliKonOČni POHOD Društvo za telesno vzgojo Partizan Središče ob Dravi četrtek, 9. aprila ob 9. uri Sokolana TEKMOVANJE DRUŠTEV UPOKOJENCEV V VRTNEM KEGLJANJU ZA POKAL OBČINE Društvo upokojencev Središče ob Dravi petek, 10. aprila od 11. do 13. ure ob 12. uri ob 17. uri Muzej NOB Pri ■Spomeniku V prostorih Strelskega društva ^ODPRTA VRATA MUZEJA SVEČANOST V SPOMIN ŽRTVAM NOB STRELSKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE MED DRUŠTVI OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI KO ZZB NOV Središče ob Dravi Občina, KO ZZB Središče, OŠ Središče ob Dravi Strelsko društvo Središče ob Dravi sobota, 11. aprila - ob 11. uri - ob 13. uri - ob 18. uri Sokolana Povorka iz Obreža do Središča in predstavitev pri Sokolani Sokolana SPREJEM GOSTOV IZ MISLINJE POVORKA STARODOBNE IN SODOBNE KMETIJSKE MEHANIZACIJE OSREDNJA PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Občina Središče ob Dravi Klub traktoristov Steyr Središče ob Dravi Občina, vokalna skupina JUA, Godba na pihala Sredjičfob DravT nedelja, 12. aprila ■ ob 11. uri Sokolana SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV Društvo upokojencev Središče ob Dravi, OŠ*Središče ob Dravi sobota, 18. aprila ob 13. uri Sokolana ZAKLJUČEK POHODA »BRANITELJEV MEJE« Območno združenje veteranocj vojne za Slovlnijo^rmož nedelja, 19. aprila ob 10. uri Stras BALINANJE ZA PO^AL OBČINE Rekreacijsko društvo Stras sobota, 25. aprila ob 17. uri Sokolana ¿OBMOČNJA REVIJA ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN »DIRADI ČINDARA ¿Olg} Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, obmpčna izpostava Ormož 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi Milena Milosavljevic Zlata poroka Borko V soboto, 7. marca 2015, sta 50 let skupnega življenja obeležila zlatoporočenca Marta in Anton Borko iz Obreža. Zlatoporočenca Marta in Anton Borko sta se poročila 24. oktobra 1964 na Kogu. Družino in dom sta si ustvarila v Obrežu, kjer živita še danes. V zakonu so se jima rodili hči Anica in sinova Miran in Igor. Danes ju razveseljuje pet vnukov: Andrej, Mitja, Alen, Karmen in Davor. Njuno veselje je nadgrajeno s tremi pravnuki: Klaro, Nino in Aleksom. Anton je bil zaposlen v takratnem Slogu v Središču ob Dravi, žena Marta pa je skrbela za dom, otroke in kmetijo. Jesen življenja preživljata skupaj s sinom Igorjem in z njegovo družino. Po svojih močeh še pomagata na kmetiji, največje veselje in radost pa jima predstavljajo vnuki in pravnuki. Župan Občine Središče ob Dravi Jurij Borko jima je ob visokem jubileju izročil zlato listino občine in jima zaželel, da v zdravju in zadovoljstvu preživita še veliko skupnih let. rt* Komunalno podjetje Ormož d.o.o. Obvestilo naročnikom za zbiranje kosovnih odpadkov za leto 2015 Zbiranje kosovnih odpadkov na območju Občine Središče ob Dravi izvaja Komunalno podjetje Ormož d.o.o. Vsakemu gospodinjstvu, ki je vključeno v reden odvoz odpadkov, pripada enkrat na leto brezplačen odvoz kosovnih odpadkov. Vsako gospodinjstvo prejme na zadnji strani položnice naročilnico, s katero se naročite na odvoz kosovnih odpadkov. Naročilnica je dostopna tudi na spletni strani KPO. Izpolnjeno naročilnico lahko vrnete po pošti, elektronski pošti ali osebno na zbirni center Dobrava. Po prejemu vašega naročila vas bomo obvestili o datumu odvoza vaših kosovnih odpadkov. Po uskladitvi termina z naročnikom bomo izvedli odvoz kosovnih odpadkov. Kosovne odpadke pustite na svojem zemljišču ob uvozu na javno cesto, kjer se pobirajo odpadki. Pripravite samo odpadke, ki ste jih napovedali, in sicer naj bodo pripravljeni do 6. ure zjutraj na dan odvoza. Ob odvozu je zaželena prisotnost naročnika. k KOMUNALNO D PODJETJE r ORMOŽ d.OrCL Akcije zbiranja kosovnih odpadkov se bodo izvajale skozi vse leto, po načelu »od vrat do vrat«, predvidoma ob petkih po naročilu strank. Ob večjem številu zbranih naročil se bo odvoz vršil tudi ob drugih dnevih. Naročilnico lahko vrnete po pošti na naslov: Komunalno podjetje Ormož d.o.o., Hardek 21c, 2270 Ormož, na elektronski naslov: deponija@kp-ormoz.si ali osebno na zbirni center Dobrava. Uporabniki lahko vedno dobijo informacije: - na sedežu KPO d.o.o., po telefonu: 02 741 06 40, faxu: 02 741 06 50, e-pošti: tajnistvo@kp-ormoz.si, odpadki@kp-ormoz.si, na spletni strani podjetja: http://kp-ormoz.si. 8 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi _ =■ * Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva Nadzor nad stanjem cest Redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju bomo v spomladanskih mesecih pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometno površino očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo in na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj. V četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Na cestišču javne ceste je prepovedano: - razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; - puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; - onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; - vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) pa določa, da mora voznik, preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa v zakonu zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje in blata s koles, saj takrat ostane kvečjemu zelo kratka in plitva sled. Včasih smo na vozišču našli nekaj centimetrov debele sloje zemlje ali blata. Pri dosedanjih nadzorih smo ugotovili tudi primere odgovornega dela, saj so kmetje v času izvajanja del označili nevarnost na cesti, po koncu del pa cestišče temeljito očistili. Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva Parkirna karta za invalide V obdobju februar-marec 2015 smo občinski redarji še poostrili nadzor nad parkiranimi vozili na parkirnih prostorih, rezerviranih za invalide, na območju trgovskih centrov in v okolicah šol. Pri nadzoru ugotavljamo, da manjše število ljudi še vedno uporablja stare označbe na vozilih, ki naj bi dovoljevale parkiranje na parkirnih mestih, rezerviranih za vozila, v katerih se vozijo invalidne osebe, oziroma parkiranje vozil zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in invalidskih organizacij, ki obiskujejo invalidne osebe na domu. Ponavadi gre za modro okroglo nalepko, v sredini katere je invalidski voziček bele barve. V cilju zmanjšanja zlorab in zagotovitev parkiranja invalidnim osebam, kjer je to predvideno, posredujemo naslednje: - Pravilnik o parkirni karti za invalida (Uradni list RS št. 67/11) določa postopek za izdajo parkirne karte, veljavnost in način označevanja vozila. - Parkirna karta se izda za vozila, s katerimi se vozijo invalidne osebe, zdra- vstveni delavci, delavci socialnih služb in invalidskih organizacij. - Parkirno karto izda upravičencu upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno bivališče. Zahtevi za izdajo parkirne karte je potrebno priložiti dve fotografiji. -V 9. členu Pravilnika o parkirni karti je določeno, da se parkirna karta namesti na vidno mesto, na levi notranji strani vetrobranskega stekla za čas parkiranja vozila. V skladu s petim odstavkom 67. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS št. 82/13 - ZPrCP-UPB2) pooblaščena uradna oseba odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala, kršitelju pa izda potrdilo in izreče predpisano globo 80 €. Za nepravilno označeno vozilo se s 40 € kaznuje voznik, ki sicer ima parkirno karto. Zakon o pravilih cestnega prometa v 66., 67. in 69. členu določa pravila uporabe parkirne karte za invalida. VELJAVNI OBRAZEC PARKIRNE KARTE 10 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi Vlasta Zupanič Domajnko, univ. dipl. ekon., direktorica Zdravstvenega doma Ormož Predvidena organizacija urgentnih centrov in s tem dejavnosti nujne medicinske pomoči v Ormožu, kakor tudi v Republiki Sloveniji V zadnjih mesecih smo na različnih nivojih večkrat govorili o problematiki predvidene organizacije delovanja urgentnih centrov in s tem dejavnosti nujne medicinske pomoči na primarni zdravstveni ravni v Republiki Sloveniji. Kot nam je vsem znano, je bila Splošna bolnišnica Ptuj že od samega začetka vključena med urgentne centre RS, nato pa je iz dokumentov izginila in kot edina izpadla iz financiranja iz kohezijskih sredstev (EU). Prebivalci občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž spadamo v regijo Spodnje Podravje in gravitiramo z okrog 17.000 prebivalci v Splošno bolnišnico Ptuj. Glede na navedeno nas je presenetil predlog delovne skupine za Enotno metodologijo oblikovanja urgentnih centrov (krajše EMOUC) iz Ministrstva za zdravje glede uvrstitve dežurne službe in nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ormož (B-enota) v Urgentni center Murska Sobota, čemur sta novembra 2014 ugovarjala vodstvo Zdravstvenega doma Ormož in Skupni organ županov občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Ugovor je bil posredovan ministrici za zdravje in delovni skupini EMOUC na Ministrstvu za zdravje v novembru 2014. Predstavnikom Ministrstva za zdravje smo pojasnili, da ima Nujna medicinska pomoč v Zdravstvenem domu Ormož, v dosedanji obliki v mreži enot NMP, status B-enote, kar omogoča, da je ekipa nujne medicinske pomoči na razpolago v rednem delovnem času od ponedeljka do petka med 7. in 20. uro in v obliki dežurne službe od ponedeljka do petka med 20. in 7. uro, med vikendom pa v obliki 24-urne dežurne službe. Razen ugovora smo ministrici in delovni skupini posredovali tudi zahtevo, da se B-enota nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ormož, glede na demografsko strukturo prebivalcev ormoškega območja, socialno ogroženost, prometne povezave, število urgentnih obravnav in druge kazalnike, preoblikuje v NMP okrepljeno B-enoto oz. NMP C-enoto višjega ranga organiziranosti in standarda financiranja. V nadaljevanju smo zahtevali, da se NMP-enota Zdravstvenega doma Ormož uvrsti pod Urgentni center Ptuj. Družinska medicina v Sloveniji že desetletja skrbi za primarno zdravstveno oskrbo prebivalcev. S svojimi bolniki so družinski zdravniki v dobrem in slabem, v ambulanti in na njihovem domu. Poznajo njihove svojce, okolje, v katerem bivajo. Tako so družinski zdravniki vedno tisti, ki so prvi v stiku s poškodovanim ali obolelim. V zadnjem desetletju se je povsod po Sloveniji urgentna medicina razvijala med zdravniki, ki so se ure in ure izobraževali in si nabirali izkušnje in veščine ob delu na terenu. In v tem delu so dobri, pogosto odlični. V zadnjih letih so številni bolniki oskrbljeni doma in oskrbe na sekundarnem nivoju ne potrebujejo več. Nadaljevanje na naslednji strani 10 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi Nadaljevanje s prejšnje strani Bolniki, ki so prepeljani na sekundarni nivo, so oskrbljeni po vseh principih sodobne urgentne medicine in začetno delo zdravnikov v bolnišnicah je tako olajšano. Pravzaprav nam vsi zavidajo nivo oskrbe na terenu, naša »prehospitalna« oskrba je zavidljivo dobra. Tudi opremljenost naših enot je odlična po vsej državi. Še posebej na periferiji, daleč stran od večjih mest, NMP opravlja veliko delo. Pa ne samo na terenu, tudi v ambulantah NMP, kjer isti zdravniki obvladujejo internistična nujna stanja, sami opravljajo manjše kirurške posege, so odlični pediatri in ginekologi, pa še kaj. Vsaj tri četrtine primerov razrešijo sami in s tem privarčujejo bolnikov čas in denar zavarovalnici. Večje težave glede organizacije in izvajanja NMP so v bolnišnicah. Tam predajamo paciente na različnih koncih bolnišnice, razdalje do potrebne oskrbe so bile pogosto smešno dolge. Vsi se strinjamo, da je reorganizacija tam potrebna. Pred leti je Ministrstvo za zdravje oblikovalo skupino, ki vodi ta projekt reorganizacije NMP, vanj je kot vodjo postavila človeka, ki v NMP nikoli ni delal, poleg njega pa njegov krog znancev in prijateljev, resda urgentnih zdravnikov in reševalcev, ki pa delajo v enotah največjih bolnišnic v večjih mestih, kjer imajo vso »komo-diteto« oskrbe in bolnike, ki nimajo različnih omejitev, kot jih imajo bolniki v ruralnih območjih. Kljub opozorilom v delovno skupino ni bil vključen nihče, ki dela v NMP (B-enoti), ki je od bolnišnice oddaljena več kot 30 km (pa je večina NMP enot v Sloveniji takšnih). Urgentni centri so se že začeli odpirati, zaenkrat še brez pravega načrta o delovanju. Ministrstvo naj bi šele konec meseca marca 2015 predstavilo dokončno shemo in način organizacije. Z do sedaj predstavljenim in znanim se zdravniki ormoškega območja nikakor ne strinjajo, ker predstavlja takšna organizacija korak nazaj v dostopnosti in kvaliteti oskrbe, saj popolnoma ignorira lastnosti ruralnega prebivalstva. Prav razpršenost visoko kvalitetnih dežurnih mest (prisotnost zdravnika) je predmet zavidanja vseh urgentnih zdravnikov iz tujine! Namera Ministrstva za zdravje za ukinitev dežurne službe oz. njena preselitev na centralizirano mesto v urgentni center bolnišnice je bila tolmačena, da to pomeni oskrbo bolnikov po osmi uri zvečer in čez vikend. A uporaba dežurne službe pomeni za bolnika uporabo dežurne službe takrat, kadar njegov osebni zdravnik ne dela - to je štiri dni v tednu že po tretji uri popoldan! Zdravniki Zdravstvenega doma Ormož in zdravniki koncesio-narji ormoškega območja so januarja 2015 pisno opozorili ministrico in delovno skupino Ministrstva za zdravje, da bo s tem, ko namerava ukiniti dežurno službo v Zdravstvenem domu Ormož, posledično v naših treh občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž prišlo do usodnih sprememb, kot so: dvignila se bo obolevnost ljudi, povečalo se bo število urgentnih primerov, povečala se bo obremenjenost družinskih zdravnikov v rednem delu zaradi nezmožnosti obiska UC, zaradi povečane potrebe po hišnih obiskih se bodo čakalne dobe za pregled pri osebnem zdravniku bistveno podaljšale, kvaliteta zdravstvene oskrbe se bo zelo zmanjšala in čas do pričetka oskrbe se bo močno podaljšal, zmanjšala se bo kvaliteta oskrbe v domovih starejših občanov. V Zdravstvenem domu Ormož smo v lanskem letu oskrbeli 534 urgentnih bolnikov, od tega smo jih: 156 ustrezno oskrbeli doma in niso potrebovali (dragega) bolnišničnega zdravljenja, 10.950 bolnikov je samih obiskalo dežurnega zdravnika izven delovnega časa svojega zdravnika, 1.220 nujnih in ogroženih bolnikov brez možnosti lastnega prihoda v ambulanto NMP (nepokretni s poslabšanji osnovnih bolezni, hude bolečine ...) je bilo pripeljanih z nujnimi reševalnimi vozili v našo dežurno službo, kjer so bili pregledani, ustrezno oskrbljeni in napoteni domov. Za bolnike in zdravstveno zavarovalnico odlično! Odgovorni iz delovne skupine EMOUC na Ministrstvu za zdravje trdijo, da bodo bolniki v novih urgentnih centrih boljše oskrbljeni. Vsi verjamemo, da se bo končna bolnišnična oskrba resnično izboljšala. A nihče od odgovornih ne razmišlja, da mora pacient do tja sploh priti, priti pa mora že pravilno predhodno oskrbljen (urgentna zdravila, RSI na terenu, pacing ...) in to po možnosti znotraj ene »zlate« ure. Seznanitev javnosti o nameravani ukinitvi dežurne službe in NMP v Ormožu Ker se naslovni predstavniki Ministrstva za zdravje niso odzvali niti s pisnim niti z ustnim odgovorom, je vodstvo ZD Ormož v sredini januarja 2015 obvestilo uporabnike ormoškega območja preko lokalnih medijev o reorganizaciji mreže nujne medicinske pomoči in vzpostavljanju novih urgentnih centrov, pa tudi o odmiku ur-gentnega centra za prebivalce ormoškega območja iz sedanjih 25 km v približno 50 km oddaljen prvi urgentni center v novi mreži (Urgentni center Murska Sobota). Zaradi burnega odziva javnosti je vodstvo ZD Ormož skupaj s predstavniki lokalne skupnosti 19. 1. 2015 organiziralo javno tribuno, katere se je udeležila tudi članica delovne skupine MZ za EMOUC mag. Dušanka Petrič, ki je podala pojasnila glede predvidene reorganizacije nujne medicinske pomoči za ormoško območje in nam zagotovila, da nikakor ne bomo spadali pod Urgentni center Murska Sobota, ampak pod Urgentni center Maribor, ker za gradnjo Urgentnega centra Ptuj ni razpoložljivih proračunskih sredstev v letu 2015, prav tako pa ni vključen v mrežo urgentnih centrov, ki se sofinancirajo iz sredstev EU. Zlasti smo bili ogorčeni nad pojasnilom mag. Dušanke Petrič, da se bo v sklopu reorganizacije NMP ukinila dežurna služba v vseh zdravstvenih domovih v RS po 20. uri in čez vikend, čemur smo ugovarjali in napovedali zbiranje podpisov za peticijo proti ukinitvi dežurne službe in nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Ormož. Podpisi za peticijo so se zbirali med 1. In 22. februarjem 2015. V njej smo pozivali Ministrstvo za zdravje in Vlado RS, da s spremembami v nujni medicinski pomoči (krajše NMP) ne ruši dobre mreže predbolnišnične NMP v zdravstvenih domovih, zlasti v podeželskih okoljih izven velikih centrov, in prepreči neenakost pri dostopu do zdravstvenih storitev (mesto v primerjavi s podeželjem). Zahtevali smo ohranitev dežurne službe in nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Ormož v dosedanji obliki. Doživeli smo izredno podporo prebivalcev občin Ormož, Središče ob Dravi, kakor širšega okolja, ki so jo izrazili z podpisom peticije, saj smo zbrali 9.048 podpisov. Predaja peticije Ministrstvu za zdravje V začetku marca je vodstvo Zdravstvenega doma Ormož, skupaj z župani in državnim svetnikom predalo 9.048 zbranih podpisov Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani za ohranitev urgentne zdravstvene službe v Ormožu državni sekretarki Ministrstva za zdravje ge. Nini Pirnat. Presenečeni smo bili nad izboljšano komunikacijo s strani Ministrstva za zdravje. Ob predaji peticije so nam zagotovili, da se dežurna služba v sklopu reorganizacije nujne medicinske pomoči zdravstvenim domovom ne jemlje oz. da bodo NMP-ekipe s statusom B- in A-enot delovale po starem v prehodnem obdobju 3 do 10 let. Urgentni centri in enotna dispečerska služba se bo vzpostavila v letu 2015, kamor se bodo izselile NMP enote, ki imajo status PHE-enote in C-enote. Za prebivalce ormoškega območja je prvi urgentni center še vedno v Splošni bolnišnici Ptuj, kjer se bodo do izgradnje novega ur-gentnega centra morali organizirati po normativih in standardih, ki ga bo določal novi Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči. Niso nam želeli razkriti, ali bo Ormož v novi mreži urgentnih centrov imel status tako imenovanega satelitskega urgentnega centra. Konec meseca marca 2015 bo predvidoma objavljen osnutek novega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči skupaj z mrežo UC in satelitskih urgentnih centrov. Takrat pričakujejo, da se bomo aktivno vključili v javno razpravo pred dokončnim sprejetjem Pravilnika. Nazadnje so se nam predstavniki ministrstva, kjer so bili prisotni poleg državne sekretarke Nine Pirnat tudi v.d. generalni direktor Direktorata za ekonomiko Tomaž Glažar in mag. Dušanka Petrič, članica delovne skupine EMOUC, zahvalili, da smo opozorili na problematiko podeželskega okolja in status NMP-enot na pred-bolnišničnem nivoju. Prav tako so potrdili pravilnost naše odločitve za zbiranje podpisov za peticijo proti ukinjanju dežurne službe in NMP v Ormožu, zaradi česar so nam sledili tudi v drugih okoljih, saj smo opozorili na napačne usmeritve Ministrstva za zdravje v sklopu reorganizacije NMP v Sloveniji. Napačne usmeritve bodo korigirali in upoštevali v sklopu priprave novega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Na koncu se v imenu zdravniške stroke ormoškega območja in ostalih sodelavcev Zdravstvenega doma Ormož zahvaljujem županom občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, Svetu zavoda Zdravstvenega doma Ormož, vsem predstavnikom lokalne skupnosti, vodilnim iz gospodarskega in negospodarskega okolja, širši skupnosti izven naših občinskih meja, predstavnikom medijev, predvsem pa vam, občanom vseh treh občin ustanoviteljic zdravstvenega doma, za izredno podporo v prizadevanjih za ohranitev dežurne službe in nujne medicinske pomoči v Ormožu. Akcije tako velikega obsega na ormoškem območju še ni bilo, za kar se zahvaljujem tudi sodelavkam in sodelavcem Zdravstvenega doma Ormož. Ponosna sem, da smo se izkazali kot aktivni državljani in smo za zgled tudi drugim okoljem. Na našem primeru smo dokazali, da se splača vztrajati in preprečevati neenakost pri dostopu do zdravstvenih storitev, zlasti v podeželskih okoljih. OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA SPLOŠNE INFORMACIJE GLEDE PRISPEVKOV Vabljeni, da svoje prispevke (članke in slikovno gradivo), rešitve križank in nagradnih vprašanj pošljete na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na: urednistvo.sredica@gmail.com, lahko pa jih oddate v sprejemn pisarni Občine Središče ob Dravi. Prihodnja številka bo izšla ob koncu meseca junija 2015. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je 6. junij 2015. DOBITNIK NAGRADE ZA KRIŽANKO IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vsem reševalcem križanke, ki so poslali pravilno geslo, se zahvaljujemo za sodelovanje. Izžrebani dobitnik nagrade iz septembrske številke je: Irena Pajek. Nagrajenka prejme darilni paket Vesne Žerjav, nosilke dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Čestitamo! Glasilo Sredica izhaja 4-krat letno in ga prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Središče ob Dravi. Občinsko glasilo raznaša Pošta Slovenije. Glasilo je na voljo tudi v prostorih Občine Središče ob Dravi ter v elektronski obliki na internetni strani občine: http://www.sredisce-ob-dravi.si. Izdajatelj: Občina Središče ob Dravi 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Irena Meško Kukovec, načelnica Poslovanje Upravne enote Ormož v letu 2014 Upravna enota Ormož je v letu 2014 v celoti realizirala program dela, ki si ga je zastavila z letnim poslovnim načrtom. Letni poslovni načrt je orodje, ki znotraj sistema kakovosti prispeva k nenehnemu izboljševanju poslovanja upravne enote. Z namenom izpolnjevanja vse večjih zahtev strank si zaposleni na vseh ravneh prizadevamo, da delujemo učinkovito, v smeri povečanja zadovoljstva tako strank, kot tudi sodelavcev, interdisciplinarno in pro-aktivno. Zato si upravna enota postavlja visoke standarde in cilje. Z opravljenim delom smo zadovoljni, saj smo kljub težki situaciji dosegli oziroma krepko presegli večino zastavljenih ciljev, razen dveh, katerih nedoseganje je odraz težke finančne situacije in ponovnega zmanjšanja števila prebivalcev na območju naše upravne enote (iz 16.686 v letu 2013 na 16.560 v letu 2014). Dosežena nista bila le naslednja cilja: - materialni stroški na prebivalca (cilj > 3,93 €, doseženo 4,01 €), - stopnja zadovoljstva strank, izmerjena z letno anketo (cilj > 4,86, doseženo 4,82). Uspelo nam je tudi realizirati vseh 30 aktivnosti, zastavljenih z letnim programom dela. V letu 2014 je Upravna enota Ormož prejela v reševanje (skupaj s prenešenimi nerešenimi zadevami) 5.545 upravnih zadev, kar je za 9,9 % manj kot leto poprej. Od prejetih zadev je bilo rešenih 5.525 zadev, kar je za 9,5 % manj kot v letu 2013 oziroma 99,64 % vseh zadev, leto poprej pa je bilo rešenih 99,28 % vseh zadev. Nerešenih je ostalo 20 zadev oziroma 0,36 % upravnih zadev, prevzetih v reševanje, leta 2013 pa 44 zadev oziroma 0,72 % prejetih upravnih zadev. Zmanjšanje upravnih zadev je posledica manjšega dotoka zadev predvsem na področju upravno notranjih zadev. Kljub poteku veljavnosti osebnih dokumentov si le-teh državljani niso urejali na novo. Brez vsakega dokumenta je še vedno ostalo 164 državljanov. Manjše število zadev smo zabeležili tudi na področju izdaje gradbenih dovoljenj, kar pa je verjetno posledica uvedbe občinskih komunalnih prispevkov tudi za gradnjo nezahtevnih objektov. V zadnjih letih pa na upravni enoti beležimo povečevanje števila zahtevkov za uveljavitev pravice do veteranskega dodatka, predvsem iz dveh razlogov: vedno več »veteranov vojne za Slovenijo« izpolnjuje pogoje za uveljavljanje te pravice oziroma se upravičencem z že priznanimi pravicami dohodki med letom večkrat spreminjajo. Delež zahtevnejših postopkov (posebnih ugotovitvenih postopkov) v skupno rešenih postopkih se je v primerjavi z letom 2013 povečal za 11,0 % (z 21,9 % v letu 2013 na 24,3 % v letu 2014). Vse zadeve so bile rešene v zakonitem roku. Zaostankov upravna enota ni imela. Na delo upravnega organa so bile prejete 4 pritožbe, medtem ko jih je bilo v letu 2013 prejetih 6. Tri pritožbe so bile odstopljene v reševanje drugostopenjskemu organu. V vseh treh primerih je drugostopenjski organ potrdil odločitev prvostopenjskega organa, v primeru ene pritožbe pa je prvostopenjski organ s sklepom ustavil postopek. Razen vodenja upravnih zadev je bilo na upravni enoti opravljenih tudi 16.941 drugih upravnih nalog, kar je za 13,8 % več kot v letu 2013. Obseg drugih upravnih nalog je v primerjavi z letom 2013 posledica večjega števila uskladitev in vrisov GERK-ov (po- sodobitev podatkov v RKG aplikaciji), večjega števila prijav letnega pridelka, povečanja: izdaje potrdil iz uradnih evidenc - 179. člen ZUP, izmenjave podatkov med organi in izdajanja potrdil iz geodetskih evidenc ter potrjevanja podpor volivcev za volitve v Evropski parlament, Državni zbor in za lokalne volitve. V lanskem letu smo se na upravnih enotah zaradi sprejetja nove zakonodaje oziroma spremenjene obstoječe zakonodaje srečevali z novimi nalogami. Na področju upravno notranjih zadev smo začeli voditi postopke ugotavljanja odškodnin izbrisanim, rešenih je bilo 5 zadev. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov smo po sprejetju Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila, ki podrobneje ureja vrsto tehničnih pripomočkov, pogoje za pridobitev, njihovo dobo trajanja, standarde kvalitete pripomočkov in način vzdrževanja v mesecu oktobru začeli reševati zahtevke za uveljavljanje tehničnih pripomočkov. Med te naloge sodi tudi enostavnejša prilagoditev vozila za invalide. Z novim Zakonom o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno je prenehala obveznost prijave kratkotrajnega dela na upravnih enotah. Zaradi spremenjene zakonodaje smo v tem času beležili povečanje števila vlog za opravljanje osebnega dopolnilnega dela. Zakon pa tudi prinaša številne spremembe na področju osebnega dopolnilnega dela, ki stopajo v veljavo z letošnjim letom. V lanskem letu je bila izvedena tudi posodobitev podatkov v RKG v skladu z novimi določbami Pravilnika o Registru kmetijskih gospodarstev s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vsi nosilci kmetijskih gospodarstev so namreč konec oktobra 2014 prejeli izpise iz RKG o spremembah podatkov ter o napakah, ki jih je bilo potrebno urediti na upravni enoti. Do sprememb je prišlo tudi na področju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji zaradi sprejetja nove Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Pri delu smo se tudi v lanskem letu srečevali s številnimi problemi. Na področju upravnih notranjih zadev se še vedno pojavljajo težave, povezane z izvajanjem Zakona o prijavi prebivališča v zvezi z 8. členom, ki se nanaša na postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Zakon namreč procesno ne opredeljuje tega upravnega postopka, še posebej se to kaže, ko je potrebno osebo izbrisati iz registra stalnega prebivalstva. S prijavo stalnega prebivališča posameznika se preveč rešuje problematika na drugih področjih, uveljavljanje velikega števila pravic, vezanih na prijavo stalnega prebivališča. Zaradi kadrovskih omejitev in velikega števila različnih področij morajo javni uslužbenci obvladovati več področij hkrati, kot na primer: tujce, matične zadeve, državljanstva, društva, osebne izkaznice, potne listine, register prebivalstva, orožje, kar pa predstavlja veliko obremenitev zaposlenih. Zaradi prijav na različne razpise za pridobitev sredstev (evropska in druga sredstva) investitorji vztrajajo pri zahtevku za izdajo dovoljenja, čeprav gradbeno dovoljenje po Zakonu o graditvi objektov ni potrebno, ker gre za vzdrževalna dela. Organi, ki zahtevajo določena dovoljenja, bi morali biti bolj seznanjeni s pozitivno zakonodajo. Zahteva po izdaji nepotrebnega upravnega akta, ki povrh vsega mora postati še pravnomočen, ne prispeva k odpravi administrativnih ovir, ampak jih kvečjemu povečuje. Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani Posodobitev podatkov v RKG v skladu z novimi določbami Pravilnika o Registru kmetijskih gospodarstev s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vplivala na povečan obseg dela na področju kmetijstva. Naloge na področju GERK-ov so časovno različno razporejene. V času subvencijske kampanje in neposredno pred kampanjo je vedno močno povečan obseg dela, ki zahteva veliko naporov od zaposlenih s področja kmetijstva. Zaradi izvajanja strogih varčevalnih ukrepov se materialni stroški na upravni enoti iz leta v leto zmanjšujejo. Upravna enota je namreč na kolegijih mesečno spremljala materialne stroške, na katere ima neposreden vpliv (stroške pisarniškega materiala, telefona, fotokopiranja, prevozne stroške s službenimi vozili, poštnino, stroške izobraževanja, dnevnice in reprezentanco). Toda kljub izvajanju strogih varčevalnih ukrepov nam ni uspelo doseči cilja glede višine materialnih stroškov na rešeno zadevo na ravni 58 upravnih enot, zastavljenega s strani Službe za upravne enote, to je 10 € na rešeno zadevo. Materialni stroški na rešeno zadevo so znašali 12,01 €. Glavni razlog za nedoseganje zastavljenega cilja je bil visok delež obratovalnih stroškov (stroškov čiščenja, varovanja, elektrike, ogrevanja, komunalnih storitev, zavarovanja, upravnika, servisa gasilnih aparatov, vzdrževanja vlomnega sistema, nadomestila 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* stavbnega zemljišča, telefona) v skupnih materialnih stroških, saj le-ta znaša 58,1 % vseh materialnih stroškov oziroma preračunano na rešeno zadevo 6,98 €. Z delom upravne enote so bile stranke zelo zadovoljne, saj so nas v anketi zadovoljstva strank na lestvici od 1 do 5 ocenile z oceno 4,82, kar je sicer za 0,04 ocene manj kot leto poprej. Stranke na ureditev zadev niso čakale, saj so bile postrežene takoj oziroma v roku 5 minut. Pri vseh sestavinah kakovosti so stranke dobile več, kot so pričakovale. Rezultati Upravne enote Ormož kažejo, da je upravna enota, kljub izvajanju strogih varčevalnih ukrepov in pomanjkanju finančnih sredstev, dobro obvladovala tako osnovni proces (vodenje upravnega postopka in drugih upravnih nalog) kot tudi podporna procesa (upravljanje s kadrovskimi viri in zagotavljanje materialnih virov). To se odraža v realizaciji visoko zastavljenih ciljev, v pravilnosti odločanja in v kvaliteti opravljenih nalog (le 4 pritožbe na delo organa), v nizkem odstotku nerešenih zadev, v visoki oceni zadovoljstva strank (4,82) in zadovoljstva zaposlenih (4,53) ter v 100-odstotni potrditvi naših odločitev s strani drugostopenjskega organa v primeru pritožb na delo. Vabilo na potopisni film PctoPisni fitm TOECTVAIskJE SaffiRBO sredisce ob drnvi 10 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi Helena Srnec MED NAMI ŽIVIJO - pogovor z Jankom Mihoričem Leta 1934 v Stročji vasi pri Ljutomeru rojenega Janka Mihoriča je življenjska pot zanesla v Obrež. Tukaj si je ustvaril družino, predvsem pa kmalu zapisal pomembne sledi tudi v domačem kraju. Poznamo ga kot dolgoletnega predsednika Društva upokojencev Središče ob Dravi, predsednika vaške skupnosti iz Obreža, podpredsednika KS Središče, predvsem pa tudi kot pridnega prostovoljnega delavca. Za Sredico si je vzel čas in povedal še kaj več o sebi ... »Težko bi danes zopet tako složno stopili skupaj - danes so drugi časi ...« Gospod Janko ... Kaj vas je pravzaprav zvabilo v naše kraje? Janko Mihorič: Zanimivo je, da sem prišel sem zato, ker so me leta 1958 prišli iskat iz Kmetijske zadruge Obrež. Kako so vedeli, da sem traktorist brez dela, ne vem, a odločil sem se, da pridem sem - v Obrež. Dela se nisem otepal nobenega. Če ne bi rad delal, ne bi niti šel. Jaz sem se v delo vklopil, kot traktorist sem vedel, da bo moje delo oranje, košnja itd.. Delal sem po vaseh Obrež, Grabe, Šalovci. Na začetku smo imeli en traktor. Veste, koliko dela je to bilo v sezoni? Ogromno .Vsak, ki je naročil kakšno delo, je potreboval plug, drugi brano, tretji koso ... in ni mi preostalo drugega, kot da grem, samo da je posel šel dalje in da so bili ljudje zadovoljni. Sokrajani so me od začetka nekoliko postrani gledali, ker je tu tista oznaka še danes, češ, »pritepenec«, in potem so Obrežani čakali, spremljali, da vidijo, kako se bom znašel v novem okolju. Spomnim se, ko so pripeljali prvi kultivator, so prišli vaščani gledat, kaj je zdaj to za novost, bilo je kot na mitingu. (smeh) Opazovali so me pri delu in počasi sem pridobival zaupanje ljudi, veliko dela oziroma naročil je prihajalo, tako da sem imel dela hitro že več od svojih zmožnosti. (smeh) Jaz sem se pač trudil, kolikor se je dalo, kolikor sem zmogel, je pa bilo to zelo naporno. Problem je bil, da nisem imela drugega prevoza kot kolo. Na začetku sem se gotovo kakšne tri mesece vozil v Obrež delat kar s kolesom, a mi je pokojna mama rekla: »Več ne boš šo nikan, doma boš osto. Če mamo mi za jesti, boš mejo še ti.« In kot naročeno - če me dež ni dobil zjutraj, sem zvečer v dežju prikolesaril domov. Imel sem obljubljeno sobo na Grabah nad takratno trgovino, vendar s tega ni bilo nič. Tako sem poiskal sobo pri Ivanu Vaupotiču v Obrežu. Kmalu zatem sem spoznal Marto Aleksič in po rojstvu hčerke sva začela obnavljati hišo, v kateri živiva danes. No, potem se je Zadruga v Obrežu združila s središko zadrugo, malo smo se selili. Začeli so se kupovati traktorji in razni stroji, delal pa sem isto kot prej, v Obrežu. Menda ste vozili prvi kombajn na Središkem in bili tudi šofer tovornega avta gasilcev v Obrežu? Vozili ste torej vse - od traktorjev, kombajna, pa do tovornega avtomobila. Katero vozilo vam je najljubše? In kaj vam je pomenila vožnja? Janko Mihorič: Ko sem bil traktorist v zadrugi, sem se hitro navezal na delo. Glejte, vsako stvar sem moral vzeti za svojo in vsako vozilo ima svoj pomen, pa vsakega moreš vzljubiti, če hočeš delati z njim, sicer iz tega ni nič. S traktorja sem šel na tovorni avto v trgovskem podjetju Zarja, imel sem »TAM-a«, to je bilo že bolje, saj sem bil zaščiten pred vremenom. Dobil sem zanimivo priznanje - iz Tovarne avtomobilov Maribor (TAM), takratnega ponosa naše države, so mi dodelili diplomo za vzornega voznika, ker sem vozil njihov tovorni avto kar 246.000 kilometrov brez večjega popravila. Kar pa se kombajna tiče, je bilo treba iti v Rakičan na tečaj in pridobiti potrebno dokumentacijo. Tudi kot traktorist ste prejeli priznanja. Katera? Janko Mihorič: Na regijskem tekmovanju na Ptuju sem prejel kot traktorist orač srebrno priznanje, nato sem šel na republiško tekmovanje v Novo Gorico in tudi tam sem prejel srebrno priznanje, bil sem drugi v Sloveniji pri oranju. Če je lepo zorano in lepo pripravljeno, je končni rezultat dober. Če bi to pri oranju ljudje vedno upoštevali, bi bilo drugače. Danes pa vsi samo hitijo. Zemlja mora biti pripravljena za setev. Ko omenimo Janka Mihoriča, pa nikakor ne moremo mimo večjih akcij prostovoljstva na našem koncu. Prejeli ste namreč več priznanj za vaše prostovoljno delo, pa tudi za delo v takratni krajevni skupnosti: priznanje za posebne zasluge in razvoj KS (1988), srebrno plaketo (krajevno priznanje, 1988), zlato plaketo (krajevno priznanje, 1992), priznanje za dolgoletno sodelovanje ob 70. obletnici gasilskega društva Obrež (1994), bronasti znak Občinske zveze kulturnih organizacij Ormož (1995), priznanje za aktivno delo v KS Središče (1998), priznanje pri obnovi kulturnega doma Sokolane (1997). Gospod Janko, prosila bi vas, da mi poveste kaj več o gradnji doma kulture v Obrežu in obnovi Sokolane. Vzdrževalec kulturnega doma Obrež ste bili namreč kar 30 let ... Janko Mihorič: Gradnja kulturnega doma je bila res velika akcija v Obrežu. Obrežani so namreč ugotovili, da je kulturni dom več kot potreben, predvsem zaradi folklore in kulture nasploh. Prej smo se shajali v lopi, ki je bila v osnovi shramba za stroje, tudi za traktor, ki sem ga vozil. Kasneje smo lopo obnovili, ko pa je padla ideja za dom, smo jo podrli in na istem mestu pričeli graditi kulturni dom, mislim, da je bilo to leta 1974. Veliko vlogo sta odigrala takratni vaški in gradbeni odbor. Ne bi želel izpostavljati imen tistih, ki so bili najbolj prizadevni in naj- Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani Izkušnje iz gradnje kulturnega doma in vežice so nam prišle zelo prav, ostalo pa nam je še veliko delovne vneme in zagona. V Sokolani je bil glavni pokojni Konrad Ploh z Brega, on je bil tam »trta mrta«, prisoten z dušo in s telesom. Najprej smo, če lahko tako rečem, razdirali Sokolano, dela je bilo ogromno, saj je bila v razpadanju, začelo se je pogrezanje. Steno s severne strani smo podrli in s traktorji dovažali gramoz, ki ga je bilo skoraj 400 m3. Sokolana se je dodatno dogradila s severne strani - kakšnih 6 metrov, ker so ugotovili, da mora biti večja glede na število prebivalcev Središča. Vse po zaslugi prostovoljnega dela občanov iz vseh petih krajev. Počutim se prav počaščenega, da smo prišli do takšnih stvari oziroma rezultatov, ki so nam v ponos še danes. Težko bi danes tako složno stopili skupaj - drugačni časi so ... Doma ste ves čas imeli tudi kmetijo. Kaj pa danes? Kaj radi počnete? Janko Mihorič: Za mene je bilo traktorsko delo, oranje, to mi je bilo najlepše. Tudi s kakšno motiko je bilo treba kdaj kaj postoriti, vendar mi je traktor najbližje, kar se dela tiče. Dolgo smo imeli krave in svinje, pred leti smo krave opustili in čez čas tudi svinje. Preveč »paragrafov« se je nabralo, predvsem v zadnjem desetletju. Enostavno se ne splača več, čeprav koline, ko smo se vsi zbrali nekajkrat letno, pogrešam. Delate pa tudi v svoji delavnici. Kaj se tam skriva? Janko Mihorič: No, (smeh) znam narediti kaj iz lesa, tudi popraviti kakšen stroj. Da ni treba že pri najmanjši okvari takoj iti nekam v delavnico ali kupiti novega ... Manjka mi samo znanje varjenja. Če bi znal variti, bi vse naredil. (smeh) Tako pa delam iz lesa. Trenutno delam neke vrste brajde za »ščipke.« Naj vas za konec prosim, da mi razkrijete vaš življenjski moto. Kaj vas žene, kaj vas krepi, kaj vas dela tako čilega? In pa mogoče kakšen nasvet soobčanom za lahkotnejše in polnejše življenje? Janko Mihorič: Delo. To te pač drži pokonci. Delo krepi zdravje, čeprav žena pravi, da je že čas, da si malo »počinem«. Delo ima svojo vrednost in ga moraš spoštovati. Če greš nekaj delat, naredi do konca in tisto te bo ocenilo. Če tako delaš, je dobro. Če pa se začneš obremenjevati z zaslužkom, več ne razmišljaš v pravi smeri. Franci. Škrjanec. Moskva Tour 2014 - Sibirija 3. del Speča dežela Sibirija in pravljični brezov gozd 28. julija 2014 nas je zjutraj prebudilo podobno vreme kot prejšnje dni. Megla se je razprostirala po dolinah, kar dobro je pihalo ter rahlo deževalo. Ko smo se vsi nekako skobacali iz »katrc«, je k nam pristopil varnostnik in nas vprašal, če smo mogoče fotografirali nočni obisk losov. Čudno smo se spogledali ter v smehu odgovorili, da nas ne morejo prebuditi niti medvedi. Prinesel nam je tudi napolnjene baterije naših aparatov. Poslovili smo se hitreje kot po navadi ter nadaljevali s potjo proti Sibiriji. 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* več časa prisotni; oblikovala se je nekako ekipa desetih ljudi, gotovo se bodo prepoznali v tem zapisu. Pomoč Obrežanom je prišla tudi iz Grab in Šalovcev, se pravi iz vasi, ki spadajo pod PGD Obrež. Material je bil v glavnem iz podjetja Ograd, delo pa je bilo prostovoljno. Tisti krajani, ki pa niso bili za prostovoljno delo, so dali kakšen finančni prispevek. Finance so bile res velik problem, KS je pomagala, plačevali so kakšne račune, ampak vedno to, žal, ni bilo mogoče. Za hrano sta bili v glavnem zadolženi ženski pri sosedih, Kolaričevih, postregli so s kruhom in z zaseko ali s čim podobnim. Pokojni Moškon je bil glavni načrtovalec doma, usmerjal nas je in smo pač malo stisnili, da ni bilo prevelikih odstopanj od njegovih načrtov. Mi smo mu samo rekli: »Dušan, napiši kaj in kako, da se ne bomo preveč lovili.« Bilo je napisano in smo lahko delali. Tudi načrti za poznejšo gradnjo nove vežice in obnovo Sokolane so bili njegovi, tako da smo se srečevali še kasneje. Moram povedati, da so se krajani res zavzeli, da se ta dom zgradi. Delali smo skoraj vsak večer (ko smo prišli z dela), predvsem pa ob sobotah in nedeljah. Vse smo delali ročno: oder, stole ... Bili smo složni. Če smo se dogovorili, smo to tudi naredili. Vesel sem, da smo vse to naredili. Ta leta so mi ostala v spominu, no, pa tudi dom stoji še danes. (smeh) Dom smo slovesno otvorili leta 1980, če me spomin ne vara. V 80-ih letih se je pojavila potreba po novi mrliški vežici, kjer smo tudi stopili skupaj, da o obnovi takrat zelo načete Sokolane niti ne govorim. 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Nadaljevanje s prejšnje strani Vsi smo nestrpno, že kar po otroško, pričakovali označeno mejo med Evropo in Azijo, ki je nekako označevala naš primarni cilj, kilometri pa so se nam zdeli vedno daljši. Strpno smo nadaljevali po zelo slabem vremenu. Že samo ime vasi, Sibirka, o kateri nas je obvestil prometni znak, nam je nekako tiho govorilo - še malo, pa bo. Po kakšnih dveh urah vožnje se je na desni strani na velikem parkirišču končno pokazal mejnik Azija-Evropa. Hitro smo zavili ter nemudoma parkirali vozila po barvah zastave pred sam mejnik (verjetno zaradi strahu, da nam ne bi kdo zasedel tako pomembnega mesta). Pasje, verjetno bolj pravilno sibirsko vreme, nam je priskočilo na pomoč in pregnalo popotnike, ki se običajno tukaj fotografirajo. Izstopili smo iz vozil. Uspeli smo! Zdaj pa smo res pred vrati Sibirije. Sledil je »sprehod« iz Evrope v Sibirijo in nazaj in spet in spet. Ker sem nekoliko starejši od ostalih udeležencev, sem stvar poenostavil. Z eno nogo sem vstopil v Azijo, z drugo nogo pa sem ostal v Evropi. Seveda sem malo kršil ekipni dogovor, ki se je glasil nekako tako: Vsak udeleženec mora »peš« z enega kontinenta na drugega. Med našim slavjem in fotografiranjem se nam je pridružilo nekaj vozil, ki so potovala v obratno smer. Tako smo s fotoaparati ovekovečili svoje »katrce«. Temperatura je bila plus 3 stopinje, z ledenim vetrom nekje na meji sneženja. V pogovoru z domačimi vozniki smo dobili informacijo, da ni nič čudnega, če tudi poleti Ural malo pobeli sneg. Zelo hitro smo se odločili, da gremo naprej. Po nekaj urah nenavadnega vremena smo se končno spustili malo nižje. Nebo je postalo jasno, padavine so prenehale, bilo je kar »toplo«. Narava se je spreminjala kot v filmu. Sibirija, ki v Tatarskem jeziku pomeni „speča dežela", s samo 23 milijoni prebivalcev zavzema približno 70 % celotne površine Ruske federacije. Je srce velike in mogočne dežele Rusije, ki te očara z lepoto svoje neskončnosti ter naravno harmonijo, ki se zrcali v dušah ljudi na drugi strani Urala. Sibirija je kraj, kjer se mogočne reke vijejo skozi stepe, tajge, tundre in močvirja. Obvozijo mogočna gorovja ter se izgubijo v severnih morjih. Čeprav je breza drevo, ki simbolično predstavlja Rusijo, je sibirska cedra skriti biser. Za prebivalce Sibirije je sveto drevo, simbol zdravja, sreče in miru. Zato tudi mit, da v cedrovih gozdovih živi duša Sibirije, duša Rusije in da so ravno v Sibiriji tudi korenine slovanske duše. Če malo opustim mitologijo ... Strokovno je dokazano, da les, semena, plodovi, iglice, smola in ostale substance cedre delujejo zelo zdravilno. Najdaljša reka v Sibiriji je reka Jenisej z dolžino 5539 km. Edinstvena na svetu je reka Lena, z dolžino 4400 km, ki je skoraj popolnoma enaka kot pred tisoče leti. Na reki namreč ni zgrajenega nobenega jeza. Celotna površina porečja Lene se razprostira na neverjetnih 2,5 milijona km2. Kot zanimivost lahko povem, da si je Vladimir Iljič Uljanov ravno po reki Leni nadel vzdevek Lenin. V »speči deželi« pa se nahaja tudi skrivnostno jezero Bajkal s približno enako površino kot Belgija ter s petino svetovnih zalog sladke vode. Okrog mitološkega Bajkala živijo prastari narodi Sibirije (Hakasi, Jakuti, Altajci, Burjati, Tuvinci ...). Da pa zna biti narava »surova«, nam kaže primer Republike Tuve, ki leži na pretežno planinskem področju, z vročim in s suhim poletjem ter temperaturo, ki se lahko povzpne do +43 stopinj Celzija. Zime pa znajo biti grozljivo hladne, tudi do -61stopinj. Številni sibirski prastari narodi so pretežno nomadi, ki živijo v šotorih (jurtah). Največja republika je Jakutija s površino 3,1 milijon km2 (primerjava z EU, ki ima površino 4,2 milijona km2). V Jakutiji se nahaja tudi mestece Ojmjakon, kjer je izmerjena tudi najnižja temperatura na našem planetu, in sicer -71,2 stopinji Celzija. Med temi sibirskimi narodi je tudi zelo razširjen šamanizem, ki je sestavni del njihovega kulturnega in duhovnega življenja. V želji, da vsaj malo spoznamo neverjetno in prekrasno naravo Sibirije, smo zapeljali z glavne prometnice. Naključno smo vozili po nekakšnih poteh, ki so nas pripeljale v res pravljični brezov gozd. Z besedami je zelo težko opisati sibirsko naravo, predvsem brezove gozdove, ki ležijo v nižjih predelih in s svojo belino dobesedno zaslepijo človeka. Elegantna drevesa, ki se iz zelene travnate preproge, polne raznih cvetlic, dvigajo ponosno v nebo. Ob pogledu na cvetlice se je nekako naključno porodila ideja o šopku sibirskega cvetja, ki bo romal domov v Središče in bo predan gospe Zdenki Slavič. Gospe, ki nas že pet let redno odpravi na pot z najlepšimi željami in z nekaj cvetlicami z domačega vrta. Šopek smo skrbno zapakirali, saj ga je čakala dolga pot v našo domovino. Naprej smo samo strmeli v bela drevesa, med katerimi smo se znašli. Ni bilo težko ugotoviti, zakaj je breza simbol Rusije. Skozi gozd je vodila nekakšna potka, ki smo ji radovedno in slepo sledili. Čeprav je bilo kar strmo, smo nadaljevali pot ter pristali ob jezeru, ki je bilo sredi gozda. Imeli smo popoln pravljičen razgled. Tudi naše »katrce« so se nekako »ujemale« s to barvno kuliso. 45 let stara limuzina volga, ruski čaj, banja ter problemi z Uralom Na žalost smo morali breze kmalu zapustiti. Nadaljevali smo 350 kilometrov dolgo pot proti mestu Čeljabinsk, ki smo ga obvozili. Sledilo je spanje, seveda v vozilih. Želeli smo videti čim več narave, zato smo se zjutraj napotili proti severu. Vožnja je potekala med razgibano naravo po lokalni cesti, ki nas je pripeljala do vasice ob jezeru. Po nekaj urah vožnje nam je prijal krajši počitek, zato smo se ustavili na obali jezera. Po kratkem klepetanju se nam je pridružil lastnik hiše, ki je stala čez cesto, ter nas prijazno nagovoril. Povedal nam je tudi o svojem potovanju v Nemčijo z osebnim vozilom. Zelo je cenil in spoštoval naš podvig, kajti na lastni koži je spoznal, kaj pomeni takšno potovanje. Ko smo pregledali avtomobilsko karto ter locirali Slovenijo, nas je povabil na čaj in rusko banjo (ruska sauna) ter nočitev v njegovem domu. Nadaljevanje na naslednji strani 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Nadaljevanje s prejšnje strani Hvaležno smo se odzvali povabilu na čaj, za drugo ni bilo časa, ker se nam je mudilo. Po vstopu na dvorišče, kjer je stala zelo lepa, seveda nova, tipična lesena ruska hiša, nas je čakalo presenečenje. Vrata garaže so skrivala lepo zbirko starinskih motorjev za speedway na ledu. Radovedno smo poslušali o karakteristikah in seveda opazovali samo tehniko motociklov ter iznajdljivost dirkačev v pripravi - izdelavi posebnih pnevmatik za to vrsto športa. S hudomušno gesto nas je povabil še za hišo. Po nekaj korakih se je pred nami pokazala volga. Presenečenje je bilo veliko, kajti vozilo je bilo registrirano in v neverjetno odličnem prvotnem stanju glede na njegovo starost in pogoje, kjer je premagovalo kilometre. Ponosni lastnik nam je povedal, da volgo koristi ob prostem času za svojo dušo in za spomin na stare čase. Posveča ji ogromno časa, da jo ohranja v takšnem stanju. Čez nekaj trenutkov mi je pomolil v roko ključe limuzine z besedami: »Vsed se notri in jo vžgi.« Izziv je bil prevelik, da bi se mu odpovedal. Ogromna limuzina je na žalost zatajila pri prvem vžigu, kar je bilo povsem normalno, saj je zaradi premajhne eksploatacije gorivo izhlapelo iz uplinjača. Ob ponovitvi »vaje« se je oglasil motor 2500 ccm, ki je enakomerno predel kot star maček. Nekaj čez 5 metrov dolga limuzina, težka 1500 kg in z 2800 mm medosne razdalje, je kar zanihala. Občudovali smo njeno notranjost, ki je v primerjavi z našimi »katrcami« bila prava dnevna soba. Prijetno druženje ob čaju se je počasi bližalo koncu. Pred nami je bila dolga pot proti domu, oddaljenemu približno 6000 km, in že vnaprej načrtovani ogledi še nekaterih ruskih mest. Zapeljali smo nazaj v smeri Evrope proti Uralu. Vremenski pogoji so bili zelo dobri, zato so se kilometri kar hitro topili. Ob krajših postankih, potrebnih za hrano in dotakanje goriva, se je »konvoj« treh »katrc« počasi približeval staremu Uralu. Na obronkih gorovja nas je pričakal veter z nevihtami, sledila pa je nenormalno gosta megla. Pogoji za vožnjo so postajali nemogoči. Urgentno smo začeli iskati kakršenkoli prostor za počitek, kajti vožnja je bila res prenevarna. Po dveh urah tavanja v megli po prometnici, med enormnim številom tovornjakov se je pred nami pojavilo počivališče. Takoj smo zavili ter sklenili, da je za ta dan vožnja zaključena, ne glede na število prevoženih kilometrov. Vozila so se pripravila za spanje in po analizi same poti nismo niti preveč zaostali glede na načrt potovanja. 150 km več ali manj - ni tako pomembno ... Mesto Ufa in prometni kaos - najslabši dan našega potovanja Po dobrem spancu in zajtrku se je nadaljevalo potovanje po ozemlju Republike Baškorstan proti njenemu glavnemu mestu. Večji dogodek na tej etapi je bilo kupovanje uralskega medu v obcestni vasici. Domačini so ga prodajali za 15 €/kg, kar ni bilo ravno poceni. Počasi smo se približevali prestolnici republike. Pred mestom smo dotočili gorivo in seveda, ko gre vse tekoče, brez problemov, si jih človek po navadi naredi sam. Ideja, da prevozimo mesto Ufa brez kakšnega načrta in si ga tako ogledamo, je bila neumnost. V samem predmestju smo na atraktivni lokaciji s fotoaparatom posneli še neka vozila, se malo spočili, nato pa zapeljali v grozljivo prometno konico. Zelo hitro smo dojeli, da je ta ideja bila najbolj neumna na celem potovanju. Čez slabe štiri ure smo se nekako prebili iz prometnega kaosa, seveda pa je od ogleda mesta ostalo bore malo. Z bore malo fotografij. Ko enkrat padeš v tako prometno mišolovko, je na prvem mestu varnost, kajti v slučaju že manjše prometne nezgode, se stvari zelo resno zakomplicirajo. Na srečo se je vse dobro končalo, čeprav je dostikrat čisto malo manjkalo, da bi imeli resne probleme. Končno smo zadihali na dvopasovni prometnici med širnimi polji, kjer se je tudi sam promet umiril. Zapustili smo tudi M5 (prometnica Bajkal) ter jo zamenjali z M7 (prometnica Volga). Sama sprememba prometnice je pozitivno vplivala na počutje vseh ekip, kajti dobro smo se zavedali, da bomo po tej cesti vozili vse do Moskve in ko si že enkrat v Moskvi, si skoraj doma. Po prevoženih 200 km je sledil kratek postanek na sami meji s Tatarstanom. Nujno potrebno je bilo napolniti zaloge, kajti do zdaj smo se nekako »švercali« z rezervami, ker smo delili zaloge med seboj čez celoten Ural in Baškorstan. Nekaj smo pripravili za pod zob, nekako prvi normalen obrok tistega dne. Cilj tega dne je bil, da se čim bolj približamo mestu Kazan. Kilometri so počasi kopneli, enako se je dogajalo tudi s soncem. Intenzivno smo pričeli iskati prostor za nočitev. Ura je kazala 30 minut po polnoči, ko smo prispeli na počivališče pred samim Kazanom. Mrtvo utrujeni smo se zavlekli v svoje »postelje« ter zaspali kot ubiti. Ta dan očitno ni bil naš dan, a se je kljub vsemu srečno končal. (Nadaljevanje v prihodnji številki Sredice) 10 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi Anita Kosi Juhuhu, pust je tu V skupini Žabice smo uživali pust. Naredili smo si klobuke in se oblačili v kostume. Na delavnici pa so si starši z otroki naredili kostume za povorko. Katja Volgemut Pustovanje v vrtcu Tudi letos se je v času pustovanja vrtec Navihanček spremenil v svet maškar. Otroci in vzgojitelji smo si nadeli svoje najljubše kostume in si že zjutraj s slastnimi krofi pričarali pravi pustni direndaj. Skupaj smo rajali, se fotografirali, podali pa smo se tudi na sprehod po domačem kraju, da smo del veselega vzdušja prenesli tudi na mimoidoče ljudi. Romana Suhodolčan Pustna sobota v ob Dravi Na pustno soboto, 14. 2. 2015, je potekala že devetnajsta tradicionalna pustna povorka v Središču, ki jo organizira Turistično društvo Središče ob Dravi. Nagrado bi si zaslužili prav vsi sodelujoči, ker so bili tako lepi! Vsem hvala za trud in dobro voljo! Zahvaljujemo se sponzorjem ter vsem ostalim, ki so pomagali pri izvedbi pustne povorke: članom društva, redarski službi, gasilcem ter policiji! Vidimo se naslednje leto! Nagrajene maske: Skupinske maske brez vozil - vrtec 1. Srčki (Vrtec Navihanček, Središče ob Dravi) 2. Mlečni izdelki (skupina Prijatelji iz Vrtca Navihanček, Središče ob Dravi) 3. Znanilci pomladi (Vrtec Kog) Skupinske maske brez vozil - šolske maske 1. Kmetija nekoč (8. r. OŠ Središče ob Dravi) 2. Želvji zdrav življenjski slog (5. r. OŠ Središče ob Dravi) 3. Barbie - 50 rožnatih let (7. r. OŠ Središče ob Dravi) Skupinske maske brez vozil - odrasle maske 1. Bronhi (Metla in podkev iz Miklavža) Skupinske maske z vozili 1. Šalovski mlinarji 2. Poslednji galop d.o.o. (Konjeniško društvo Središče ob Dravi) 3. Obreški metlarji Zmagovalni srčki iz vrtca Navihanček (skupina Pedenjped) Nadaljevanje na naslednji strani 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Nadaljevanje s prejšnje strani Barbie -50 mžnatih let Pazite se v Ljubljani, če pridejo obrški metlarji 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Ana Munda Vsestranski godbeniki (Godbe na pihala Središče ob Dravi) Od lanskega koncerta do letošnjega pustovanja Člani Godbe na pihala Središče ob Dravi so polni energije in zagona za nadaljnje delo vstopili v novo leto. Od starega so se poslovili v velikem slogu, in sicer na Štefanovo, ko so ponovno zaigrali in še enkrat predstavili svoj letni program na že tradicionalnem božič-no-novoletnem koncertu. Sokolana je bila spet polna, vzdušje pa prijetno in polno nostalgije po starih časih, ko je v Središču še bila kinodvorana. Pripravili so skladbe novih in starih filmskih uspešnic, med katerimi so bile Vojna zvezd, Levji kralj, Pirati s Karibov in druge. Kot se spodobi za decembrski čas, pa so postregli še z božičnimi skladbami. Koncertni program so popestrili otroci Mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Središče ob Dravi pod vodstvom učiteljice Dragice Cvetko. A po uspešnem koncertu godbeniki niso počivali. Polni zagona so začeli premišljevati, kako spet presenetiti. Z veliko vloženega časa in truda jim je to uspelo prav v pustnem času. Godbeniki vsako leto nastopijo kot prva skupina na pustni povorki v Središču. Tako je bilo tudi letos, 14. februarja. Predstavili so se kot pirati, in sicer pirati z instrumenti, ampak brez ladje, ker so jim jo ukradli. Tako so tradicionalno, z igranjem in s sprehodom po Slovenski cesti, otvo-rili pustno povorko v Središču. Na presenečenje mnogih pa so se ob koncu povorke vrnili in še drugič nastopili - tokrat z ladjo, ki so jo poimenovali Središki biser, in tako zasluženo odnesli priznanje. Ker je takšen biser, kot je bila njihova ladja, škoda zavreči, so godbeniki s pustovanjem nadaljevali v sosednjih občinah. Kot gostje Pihalnega orkestra KD Ivana Kaučiča Ljutomer so v nedeljo, 15. februarja, nastopili na »25. fašenki v Lotmerki«. Gostujoče skupine so bili vsi veseli. Središki godbeniki so si prislužili krofe in posebno priznanje. Na koncu pa so vsi godbeniki skupaj zabavali ljudi tako, kot najbolje znajo, z Golico. Na pustni torek, 17. februarja, je Središki biser še zadnjič zaplul. Pod številko 25 se je ladja s pirati iz Središča zapeljala po ormoških ulicah. Godbeniki so pokazali, da ne vedo le igrati na instrumente, temveč so tudi nasploh dobri igralci. Preoblečeni v razvratne, hudobne pirate, s sabljami in pištolami za pasom, z boji na ladji in s pravimi topovi so Ormožane pošteno prestrašili. Ker ne morejo iz svoje kože, pa so pred glavnim odrom tudi zaigrali. Glavne nagrade letos niso dobili, bili pa so med prvimi desetimi. To jih ni prizadelo, saj so se najbolj veselili skupnega druženja, po končani plovbi pa zasluženega lonca klobas in »srdiškoga« kruha. Romana Suhodolčan Jaslice Poslovili smo se od pusta, bliža se velikonočni čas, toda jaslice so še vedno zanimive. Še v februarju so bile namreč razstavljene v avli občinske stavbe, na kar smo članice in člana Turističnega društva Središče ob Dravi zelo ponosni. Podobno kot v prejšnjih letih smo tudi lani v božičnem času razstavljali na Ptuju v minoritskem samostanu. Ker pa smo leta 2013 z bo- žičnim drevesom in jaslicami iz ličja razstavljali na osrednjem razstavnem prostoru (vsako leto drugo društvo zapolni osrednji prostor razstave), smo iskali kakšno novo idejo. Odločili smo se, da naredimo jaslice iz testa. Toda iz kakšnega testa? Čokolada se topi, medeno testo postane mehko, da ne govorimo o smetani. Sklenili smo, da bo najbolj primerno slano testo. Zbrali smo pollitrske plastične ste- 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* O Nadaljevanje s prejšnje strani klenice ter steklenice vseh mogočih oblik, škatlice itd. S testom smo začeli oblačiti in oblikovati figurice. Postali smo pravi kiparji! Doživeli smo marsikaj. Pri sušenju naših umetnin nam je testo pokalo, osel je bil večji od krave ... Ovčke so bile raznih oblik - ene velike, druge premajhne, ene debele, druge pretanke. Figurice je bilo treba še pobarvati, ovčke pa obleči v vato. Obilo dela, jeze in smeha, polite barve, umazane kuhinje ... Stanč in Slavica sta bila zadolžena za mah, majhna drevesa, gobe itd. Stanko Ploh, vsi ga kličemo Stanč, je izdelal ličen hlevček iz lesa. Stanč, res hvala. Prišel je dan postavitve in s škatlami smo napolnili tri avtomobile. Vsako figurico smo zavili v vato, da ne bi kaj polomili. S seboj smo peljali mah, pesek, kamenje, v lončke posajene smrečice ter še in še. Letos smo imeli res dovolj velik razstavni prostor (bili smo pridni - ob 9. uri smo že bili na Ptuju in ker smo bili prvi, smo se malo razširili). Vse, kar smo imeli s seboj, smo razstavili. Na dan otvoritve razstave smo na prošnjo organizatorja razstavili še svoje jaslice iz ličja in dodali adventne venčke. Ker sem se prej zahvalila Stanču za hlevček, bi bilo krivično, da se ne zahvalim za hlevček, ki spada k jaslicam iz ličja, našemu Kladotu. Najbolj pa smo bili veseli, ko nam je Dragica sporočila, da bomo jaslice postavili še v avli središke občinske stavbe. Ob koncu ptujske razstave smo spet med prvimi pakirali, zavijali, podlagali in hajd v Središče. Hvala županu za zagrebške kremne rezine in pijačo pri Veselku. Zaslužili smo si, čisto zares. Hvala članicam in članom TD Središče ob Dravi, ki jim ni težko priti ob kateri koli uri, kateri koli dan. KOTIČEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV Zdenka B. Slavič, predsednica Društva upokojencev Središče ob Dravi »Šiv-šiv«, »štrik-štrik« ... Babice šivamo, kvačkamo, »štrikamo« in počnemo še marsikaj drugega. Vsako sredo se ob dveh popoldne dobimo v pisarni Društva upokojencev v Sokolani - babice, tete in včasih še kakšen stric ali pa nas obišče mlada mentorica. In potem se začne zahtevno delo naših, že malo nerodnih in okorelih prstov. V minulih zimskih popoldnevih so izpod teh prstov prihajale majhne okrasne vrečke, napolnile smo jih z dišečo sivko, ki preganja molje. Ta, z našo dobro voljo napravljena darilca, so dobile ženske ob zboru Društva upokojencev, ki je bil ravno v času med obema praznikoma - dnevom žena in materinskim dnem. Za zbor članov (ali po starem občni zbor) smo babice pripravile skromno razstavo zimskih dodatkov zase, za vnuke ali koga drugega. Pri nogavicah so nam težave delale pete (smo že pozabile, kako to gre), pri rokavicah so bili problem prsti ... »Štrikamo«, paramo ... in zopet »štrikamo«. Najbolj enostavni so šali. Ampak tam so pomembni vzorci in enakomerno pletenje. Tudi to ni enostavno! In tiste spretne »štrikarce«, ki so si razstavo ogledale in imele pripombe na naše napake ... Da, prav vam damo! Nismo popolne, napake boste z lahkoto našle. Ampak, prosim vas - kdo pa je brez napak?! Nam je lepo v naši nepopolnosti in druženju. t s jjhj^ Popoldan ob ročnem delu Nadaljevanje na naslednji strani 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Nadaljevanje s prejšnje strani Pred upokojenskim prednovoletnim druženjem smo medse povabile tudi mlado in simpatično Leo, ki nas je naučila delati papirnate škatlice, vanje smo dale čokoladice in vsak upokojenec je dobil skromno darilo. Med pridnim delom nas včasih obišče tudi Stanč, ki je vsestranski in pripravljen narediti karkoli. Za novoletna darila je našim gostom izdelal ptičje krmilnice. Zelo bi bili veseli, če bi se nam pridružila še kakšna izkušena babica in delila z nami svoje znanje in izkušnje. In sedaj, spomladi, ko sonce že močneje greje in že komaj čakamo, da bomo lahko kaj delali na svojih vrtovih, bo naš »šiv-šiv« in »štrik-štrik« do jeseni pozabljen. Ampak, ne pozabite, na telovo se vrtnarice in vrtnarji dobimo na »odprtem» vrtu! Se že veselim tudi vrtičkarskega srečanja. Repna cima v solati Jana me 1 je zaprosila, da bi v Sredici na naši nov* strani, ki bo"*odslej »samo za prispevke upokojencev, objavljali tudi recepte jedi, ki so jih kuhale že naše babi-.ce, Hmanj naše mame, š.emanj me, novodobne gospodinje, mladi pa jih sploh večne .poznajo. V kuharskih knjigah, revijah, 'časopisih, na internetu in na raznih listkih najdemo mnogo suhoparnih receptov,"ki sem se jih -že močno naveličala gledati, ker kuham čedalje bolj enostavno in po večini to, kar je kuhala mama. Ali pa oče - moj atek. V kuhinjo je namreč prine- sel jedi iz Medžimurja, ki jih moja mama, Savjnjka, ni poznala in je nad njimi vihala nos. Za začetek- jed, ki je -sicer bolj poznoje-senska ali zimska, mogoče pa je kje v kleti še ostalo kaj sveže repe in boste njene po-ganjkelahkouporabili za dobro solato. Torej - repna cima. Tista rumenozelena s isočnimi listi, že na pogled tako privlačna. Mama je skuhala krompir in atek je še vročega narezal na pripravljeno repno - cimo, posolil, polil z raztopljenim »zabelom« (za-seko), prilil malo domačega jabolčnega kisa od »teoe« Roze, zmešal in rahlo oster okus je dražil najine brbončice. Zraven |e kos kruha ali pa tudi nič. Mama pa, seveda, - samo krompir. Repa? Kje paf»Huda jekje rekla* r' In sedaj, namesto da ^ trgovini kupite drago in »bog - si ga vedi« (mamina beseda!), od kpd pripeljano (na videz) krasno solato, poiščite v kleti domačo repno idmo in jo pripravite" po starem, - Werja-mem, da tudi vam že znanem receptu. Le spomnila sem vas. Prav, gotovo bodo vaši otroci, posebej pa' vnuki, vihali nos^ove? ampak če ni nfgdruge-gaiprejipočstite hladilnik in ne kupite pjce za vsak 'slučaj!), »v sili vrag ?e muhe žre!« Pa dober tek vam želim! in še to... Mogoče boste pa letos na vrtu posejali gredico repe. Za solato iz repne cime. Posejite jo na anino ali jakobovo .v juliju - tako pravijo! Zdenka B. Slavič, predsednica Društva upokojencev Središče ob Dravi Program dela Društva upokojencev za leto 2015/2016 Program dela je okviren, lahko se spremenijo datumi, dodamo še kakšno aktivnost, kakšen dogodek pa lahko tudi odpade, odvisno od okoliščin. Podrobnejše in natančnejše programe bomo objavljali vsake tri mesece v Sredici in jih ne boste več dobivali v svoje nabiralnike. Poglejte tudi v našo vitrino na Sokolani, na oglasne deske v Središču, Obrežu, Grabah, Šalovcih in Godenincih. Za podrobnejše informacije lahko pokličete tudi na tel. 031 502 004 (tajnica Romana) ali 031 239 757 (predsednica Zdenka). Če boste imeli tudi sami kakšno dobro in uresničljivo idejo, jo bomo z veseljem sprejeli. In kaj vse se bo dogajalo pri upokojencih? - 28. marec: izlet k Sv. Juriju in v Veržej - ogled velikonočne razstave izdelkov - 12. april: pogostitev starejših občanov (Občina Središče ob Dravi) - 15. april: izlet v lendavske kleti - 1. maj: pohod, kolesarjenje v Godenince - 15. maj: spomladanski izlet - 6. junij: srečanje upokojencev Medobčinske zveze DU v Središču ob Dravi - 19. junij: dan odprtega vrta in izdelovanje šopkov - V juliju: kopanje - 7. avgust: poletna veselica - 5.-12. september: letovanje v Poreču - V septembru/oktobru: obisk Festivala za tretje življenjsko obdobje - 9. november: jesenski izlet - 16. december: prednovoletno srečanje upokojencev - V marcu 2016 (okrog dneva žena): zbor članov Poleg tega osrednjega programa društva imajo svoje programe tudi naši kegljači, pevci in izvajalci projekta Starejši za starejše. Njihove programe dela si oglejte v naši vitrini. Sicer pa bomo tudi v bodoče hodili na pohode ob polni luni, se družili ob izdelovanju ročnih del, uživali ob kopanju v bližnjih kopališčih in ploskali kakšni dobri predstavi v gledališču. Pridružite se nam! SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23 Zdenka B. Slavič, predsednica Društva upokojencev Središče ob Dravi Ščepec kulture za upokojence Da, nekaterim upokojencem dišijo gledališke dvorane! Naši najbližji gledališki hiši sta v Ljutomeru in na Ptuju (če odštejem vsestransko uporabno Sokolano s kakšnim občasnim gledališkim gostovanjem). Notranjost ptujske hiše kulture smo spoznali že v sezoni 2013/2014 z ogledom komedije »Najstarejša obrt« z znanimi igralkami Zvezdano Mlakar, Anico Kumer, Marjano Brecelj in gostujočo pevko Heleno Blagne. Ta nam je že na gledališkem stopnišču zapela znano staro popevko Marlene Dietrich. Predstava je prikazala zanimiv, bolj tragičen kot komičen pogled na izvajalke najstarejše obrti. V letošnji gledališki sezoni smo se doslej udeležili že treh predstav. Na Ptuju smo si ogledali monokomedijo »Mala šola biznisa« s spo-takljivim podnaslovom »Od pizdeka do tajkuna«. Za tiste, ki imajo ■ T ^H H } J» j Bp^oI m^ jp^- ■ U H_1 V pričakovanju predstave v gledališču bolj občutljiva ušesa, je bilo poslušanje sočnega besedišča precej boleče. V Ljutomeru je gledališka dvorana skoraj v celoti zasedena z abonenti, zato dobimo ostali sedeže, za katere ni preveč zanimanja (beri: zadnja vrsta, redkeje tudi prva vrsta). Konec oktobra smo si ogledali komedijo »Vse o ženskah« s Karin Komljanec, Jette Ostan Vejrup in Bernardo Oman iz Mestnega gledališča ljubljanskega. Sicer ne vem, če smo res spoznali vse o ženskah (ko pa je to tako široka tema!), a nekaj situacij in resnic iz življenja žensk nam je le bilo predstavljenih. V ljutomerskem gledališču smo bili še enkrat ob koncu januarja. Ogledali smo si predstavo »Boris, Milena in Radko« v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana z odlično igralsko zasedbo (Milena Zupančič, Boris Cavazza, Radko Polič, Alojz Svete, Nina Valič). Pravi užitek si je v živo ogledati takšne umetnike, kot so našteti. V mesecu marcu imamo v mislih ogled še ene predstave v Ljutomeru, in sicer komedijo v režijo Borisa Kobala »Da, gospod premier« v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Obvestilo o predstavi najdete v vitrini Društva upokojencev na Sokolani ali pa na oglasni deski slaščičarne Pri Rupertu. S prijavami je treba res pohiteti, ker nas je že okrog 14 rednih obiskovalcev predstav. Zaradi velikega zanimanja za predstave pa je treba plačati in dvigniti vstopnice vsaj teden dni prej in tudi organizirati prevoz. Nekatera društva upokojencev obiščejo vsaj eno predstavo v sezoni tudi v večjih gledaliških hišah (Maribor, Ljubljana). Če bo kaj več zanimanja za sezono 2015/2016, bomo organizirali avtobus in si ogledali tudi kakšno operno, morda baletno predstavo ali muzikal. Gremo? Silva Marčec Zakulisje ali zaodrje folklornega večera Najprej je ideja, potem razdeliš delo in vse je urejeno. No, skoraj vse. Najprej počistimo dvorano, nato pripravimo prostore za nastopajoče in seveda kuhinjo za pripravo hrane. Ne, najprej povabimo folklorne skupine in čakamo na odgovore, če bodo pripravljene sodelovati na našem Folklornem večeru in letos je bilo čakanje na odgovore res dolgo. Iz naše središke osnovne šole smo vedno veseli najmlajših plesalcev, ki s seboj pripeljejo še svoje starše. Povabili pa smo tudi Gorenjce iz Dovjega, ki so bili takoj za. Tudi »Viničanci« so »uvjek za«. Zataknilo se je pri tretji skupini. Vabilo je bilo namenjeno Prekmurcem, pa je »pristalo« v zahodni Štajerski. Tja se je h!ECER J -i» ■f Ul t T Nadaljevanje na naslednji strani 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Nadaljevanje s prejšnje strani poročil Prekmurec, ki sedaj vodi Folklorno skupino Kobula iz Petrovč v občini Žalec. Kobula je del hmeljevega storža. Če plesalce vodi Prekmurec, morajo plesati tudi prekmurske plese. Letos smo medse povabili tudi gledališko skupinico. Tilika Kolarič jim je pripravila scenarij za kratke prizorčke iz navad ob martinovem, barbarinem, miklavževem in herodešovem. Domači folklorniki smo svoje priprave za nastop začeli že januarja na Pohorju. Naučili smo se nekaj novih plesov in jih povezali v splet, ki bi mu lahko dali naslov Stari novi muzikant in mladi stari muzi-kant. Tisti, ki ste bili na prireditvi, boste že vedeli, zakaj. Tisti, ki pa vas ni bilo, pa vam tega na kratko ne morem razložiti. Morda ga bomo letos imeli priložnost še kje ponoviti. Prireditve seveda nisem gledala iz dvorane, zato sem za vtise povprašala nekaj gledalcev. Vsi so rekli, da je bila lepa. Ali pa so rekli, da je bila dobra. Pa tudi, da kljub temu, da je večer trajal skoraj dve uri, ni bilo dolgočasno. Enim so bili najboljši folklorniki iz hrvaške Vinice, drugim so se vtisnili v spomin Gorenjci, tretji so si zapomnili najstarejše - folkornike iz Petrovč. Med njimi je plesal gospod, ki je naslednji dan praznoval svoj osemdeseti rojstni dan, in nam povedal, da je njegova mama bila Obrežanka. Četrti so bili starši najmlajših folklornikov, ki so seveda najbolj navdušeni nad svojimi otroki. Gledališčniki pa so bili posebni in seveda dobri. Tilika ima dobre ideje in če ima ob sebi še dobro ekipo, vse izpade super. Gospodu župniku je bilo najbolj všeč, kako so ob prihodu Miklavža vsi, ki so bili na odru (mama, ata in sedem otrok), molili Oče naš. Pomemben je tudi podatek, da v dvorani ni nikogar zeblo. Manj pomembno pa je dejstvo, da so gledalci sedeli na trdih stolih, kar je po svoje dobro, saj niso mogli zadremati. Za zaveso, ki loči oder od zaodrja, pa je bilo vedno živahno. Nenehno je bilo potrebno mahati in kazati, naj bodo tiho. Ugotovili smo tudi, da je stikalo za reflektorje prenizko. Mimogrede se je kdo naslonil na stikalo in ugasnil luči. Ugotovila sem tudi, da so se letos domači folklorniki na nastop pripravljali z vso vnemo. Friziranje in ličenje jim ni več tuje. Zelo pohvalno. Ko zavesa »pade«, pa začne s polno paro obratovati kuhinja. No, kuhinja je bila v funkciji že od poldneva. Kruh je Joža v »biku« pekel že v petek. In sobota se je mimogrede potegnila v nedeljo. Ko bi se vsaj spomnila, katere pesmi smo peli. Mislim, da je bila Sreča na vrvici, pa Zarjavele trobente, pa ... Opravičilo Iskreno se opravičujemo gospe Moniki Kocuvan in gospodu Miranu Severju, ker zaradi tehničnih težav v prejšnji številki Sredice nismo objavili njunih oglasov s čestitko. Prosimo za razumevanje. Uredniški odbor Utrip v vrtcu in šoli Anita Kosi Tudi pri interesni dejavnosti Ustvarjalne urice smo naredili maske. Helena Habjanič Utrinki iz vrtca Navihanček David Plohl (skupina Pedenjped) je na natečaju za najlepšo risbo na temo Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju s svojo risbo »Družina pujsov« dosegel 3. mesto. Otroci skupine Pedenjped so uživali na snegu. 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Otroci skupin Mehurčki in Pedenjped so lovili zadnje snežne radosti na Steničjaku. »Mali Pedenjpedi« so za prijatelje iz vrtca v Izoli risali svoj kraj na trak prijateljstva. Skupni nastop otrok vrtca in harmonikarja Jaka. 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Helena Habjanič, Katja Pintarič Pezovo obdarovanje 2015 Skupini Mehurčki in Pedenjped sta sodelovali v Pezovem obdarovanju in izdelovali prikupne objemčke iz mehkih materialov. Otroci so ob prijetni glasbi, v prijetnem vzdušju in ob pozitivni motivaciji izdelovali različne mehurčke in ročne lutke. Za motivacijo je letos poskrbela zgodba o Mišku Šimu, ki je pripravljal praznovanje za sorodnike in prijatelje iz vsega sveta. Nagrada za plemenito dejanje otrok je prišla s strani Peza, ki je otroke razveselil s sladkim paketom. Helena Habjanič, Nina Ivančič Pohod po krajih naše Otroci skupine Pedenjped smo se konec Središča smo se podali skozi Grabe proti koledarskega leta podali na daljši orien- Šalovcem in skozi Obrež nazaj proti šoli. Na tacijski pohod po krajih naše občine. Iz poti smo še posebej uživali tudi zato, ker smo lovili zadnje toplejše sončne žarke v decembrskih dneh. PZ Središče ob Dravi Vabilo Pevski zbor društva upokojencev vabi nove pevke in pevce. Če radi pojete, se nam pridružite. Vljudno vabimo tudi mlajše člane in članice. 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Lidija Meško Merc Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku »Prešeren po Prešernovem dnevu« bi se lahko glasil podnaslov letošnje občinske proslave, saj je bila le-ta tokrat izjemoma po kulturnem prazniku; s sobote, 7. februarja, smo jo namreč prestavili na ponedeljek, 9. februarja, saj nam je zagodlo vreme oz. obilno sneženje (no, vsaj napovedovali so, da bo tako). V zimski idili smo se (kljub nezaželenemu sneženju) zbrali v Sokolani in počastili spomin na našega najpomembnejšega pesnika. Spomnili smo se njegovega življenja, ki je bilo pogosto trnovo, in osvežili spomin tudi na nekatere njegove bolj ali manj znane pesmi. Po odpeti himni nas je najprej nagovoril središki župan, govoru pa je sledil kulturni program. Ta je bil med drugim sestavljen iz več krajših odigranih prizorov, ki so (ponekod tudi na humoren način) prikazovali nekaj značilnih motivov iz pesnikovega življenja (tj. pisanje pesmi, neuslišano ljubezen, prošnje za samostojno advokaturo). V vlogi Prešerna se je odlično znašel Vid Munda, enakovredno pa so mu parirali Lara Terbuc kot novinarka, Niko Novak v vlogi uradnika in Zala Jakl kot Julija. Vmes, med odigranimi prizori, sta Lea Samec in Lara Terbuc doživeto recitirali nekatere pesnikove mojstrovine (Učenec, Dekletom, Gazela št. 7 in Pevcu), šolski mla- dinski pevski zbor pod vodstvom zboro-vodkinje Dragice Cvetko in ob klavirski spremljavi pianistke Darje Žganec Horvat pa je z zanosom zapel štiri pesmi: tri od teh so prav tako Prešernove, saj je bila glasba dodana prav njegovim besedilom (Strunam, Pod oknom, Od železne ceste), zadnja pa poje o lipi, drevesu, ki je za mno- ge »slovensko« drevo oz. ima za Slovence poseben, simbolni pomen. Ob koncu pa je bila v nagovoru o vrednotenju Prešerna, ki ga je prebrala Nika Polak, izpostavljena še glavna ideja naše prireditve: »Prešerna je treba ocenjevati predvsem glede na njegov prispevek Slovencem, izjemen talent in širokega duha, ne pa se ustavljati ob tračih iz njegovega zasebnega življenja, ki pogosto zasenčijo njegovo veličino.« Pravzaprav pa to sporočilo ne velja le za Prešerna, ampak za vse nas, zato bom ponovila to, kar ste lahko slišali že na sami proslavi: »Ljudi je treba bolj ceniti po tem, kar delajo in znajo, po njihovih sposobnostih, ne pa le po njihovih napakah in raznih tračih!« 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Katja Volgemut Obisk muzeja in knjižnice v Ormožu V predpustnem času smo se z otroki iz skupin Pedenjped, Mehurčki in Prijatelji odpravili na izlet z avtobusom v Ormož. Najprej smo se ustavili v muzeju, kjer smo si ogledali kratek film o pustnih šemah. Otroci so videli kurente, orače, pokače, piceke, ruso, babo, ki nosi deda, cigane in druge etnografske in zabavne maske. Nato smo si ogledali zbirko starih skrinj iz Pomurja, stare cerkvene podobe, nakit in posodo. Po obisku muzeja smo se odpravili v knjižnico, ki je začela obratovati na novi lokaciji. Tam so nas lepo sprejeli, gospa Leonida, naša pravljičarka, pa nas je popeljala po knjižnici in nam jo tudi razka-zala. Na otroškem oddelku so nas pričakali naši stari znanci, dedek in babica ter Srečka in Srečko, ki so veselo in radovedno prebirali knjige. Otroke so povabili, naj prisedejo k njim in si knjige tudi sami ogledajo. Nato nas je v bralnem kotičku čakala čarovnica, ki smo ji lahko mi, ker smo bili prvi vrtčevski obiskovalci v novi knjižnici, izbrali ime. Otroci so v en glas odgovorili: Mici. In tako je čarovnica dobila novo ime, nam pa je v zahvalo prebrala zgodbo o Mucku, ki išče čarovnico. Po obisku knjižnice smo se odpravili proti domu in za piko na i našega izleta smo sredi mesta srečali prave kurente. Otroci so jih bili zelo veseli, a so bili vseeno zadržani. Kurenti so nas pozdravili, nam pozvonili in se že odpravili naprej, ravno tako kot mi, saj nas je na avtobusni postaji že čakal avtobus, ki nas je varno pripeljal nazaj v Središče. Vojka Havlas, izvajalka projekta Dvig SKK Knjigobežnice tudi v Središču ob Dravi Tudi v Središče ob Dravi so prispele Knjigobežnice. Tako se je poimenovala skupina, ki v Sloveniji spodbuja izmenjavo knjig. Bralci lahko knjige, ki so jih prebrali, namesto na prašno polico odložijo v za ta namen postavljene hiške, kjer počakajo novega lastnika. Princip »eno dam, eno vzamem« je bil všeč tudi nam, zato v šolski avli pri glavnem vhodu že od decembra stoji središka hiška s knjigami. Namenjena je vsem občanom, zato vas vljudno vabimo, da jo obiščete in tudi vi poskrbite za izmenjavo dobrega branja. Knjigo, ki jo želite predati naprej, pustite v hiški, vanjo pa dajte listek s sporočilom za naslednjega bralca. Razpis - tokrat v izvedbi srediških učencev V okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala smo na Osnovni šoli Središče ob Dravi oblikovali razpis za lokalne podjetnike in društva s ciljem, da med prijavljenimi izberemo enega in zanj oblikujemo želeni izdelek. Učencem smo na tak način želeli omogočiti, da tudi oni, po svojih močeh, prispevajo lokalni skupnosti - samostojno oblikujejo projekt in ga uspešno izpeljejo. Na razpis se je prijavil en sam podjetnik, zato učenci 8. razreda niso imeli težav z izbiro. Za slaščičarno pri Rupertu tako trenutno poteka izdelava zloženke in video reklame. Projekt bomo zaključili spomladi. Učenci v oddaji Glasbeni ključ V nedeljo, 22. februarja 2015, so v prostorih središke Sokolane snemali glasbeno TV-oddajo Glasbeni ključ. K sodelovanju so povabili tudi učence naše šole in otroke vrtca, ki so se predstavili z glasbenimi točkami. Kot gosta sta nastopila Nejc Cuk s saksofonom in Anja Raušl s kitaro. V tekmovalnem delu pa smo poslušali štiri pevske točke: Žana Kuharič in Zita Škorjanec sta peli Ples snežink, Ana Zemljič pesmico Noč je, Ana Rihtarič in Maja Lazar sta zapeli Ne grem na kolena, Jana Jelovica in Teja Cimerman pa pesem Do you wanna build a snowman. Gledalci v dvorani so lahko glasovali za eno pesem in prvi finalistki sta postali Žana Kuharič in Zita Škorjanec, ki obiskujeta najstarejšo skupino vrtca. Oddaja, v kateri so nastopili središki mladi talenti, se bo predvajala 22. marca na KTV Ormož. Takrat bo objavljena tudi telefonska številka, preko katere boste lahko glasovali za mlade pevke in z največ glasovi izbrali drugo finalno točko. 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi Adriana Kocjan, maturantka Elegantno, nasmejano ter v stilu Večerno nebo, posuto s tisočerimi drobnimi zvezdami, glasba, odeta v šumenje večernih oblek, prijatelj, prijateljica, starši, sorodniki, metuljčki v trebuhu. Kdo je mladenka v elegantnih čevljih? Kdo je mladenič v prekrasni obleki? Pa smo ga dočakali - naš maturantski ples, seveda! Letošnji 4. letnik Gimnazije Ormož sestavlja 31 dijakov maturantov. Razdeljeni smo v dva oddelka, vendar smo med seboj zelo povezani. Pri tem, da je bil naš maturantski ples res nepozaben, nam je pomagala plesna šola Pingi, ki smo ji v soboto, 7. februarja 2015, zaupali organizacijo naše najdaljše noči v Športni dvorani na Hardeku. Uradni del smo otvorili z »laser showom« ter odpeto himno Gaudeamus Igitur. V uradnem delu sta nas slovesno nagovorila ravnateljica mag. Blanka Erhartič, ki nam je ob iztekajočem se šolanju na Gimnaziji Ormož čestitala in nam zaželela uspešen zaključek z dobro opravljeno maturo, in središki župan Jurij Borko, ki nam je v imenu vseh treh občin sooustanoviteljic (Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi) predal popotnico za življenje, hkrati pa zaželel nepozabno noč. Nismo se pozabili zahvaliti svojima razredničarkama, ki sta nas od prvega dne na gimnaziji bodrili ter opominjali, naj se ne zadovoljujemo z malim in da naj sledimo svojim sanjam. Besede zahvale smo izrekli tudi učiteljskemu zboru, staršem in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli pri izvedbi našega plesa. Kljub začetni tremi smo pod budnim očesom plesnega učitelja odplesali četvorko, ki nas je napolnila s tako pozitivno energijo, da smo še ostale plese odplesali brez napak. Tradicionalno je sledil ples s starši in profesorji. Ker je med nami veliko talentov, smo po večerji te talente tudi pokazali. Sledila je polnočna četvorka, ki smo jo odplesali skupaj s starši in povabljenci. Po polnoči je sledila slavnostna torta, ob zvokih ansambla Šov bend klobuk smo s plesom in zabavo nadaljevali še pozno v noč ... (Tisti, ki pa nikakor nismo želeli, da se naš ples že konča, pa tudi do zgodnjih jutranjih ur pri Bariju). Ples smo odplesali elegantno, nasmejano ter v stilu, sedaj pa hočemo počitnice, morje in lepe trenutke, vendar vemo, da moramo še malo potrpeti, saj nas čaka matura, ki jo bomo (tako vsaj upamo) vsi uspešno opravili. Še nekaj mesecev in odprli bomo svoja krila ter iz varnega zavetja staršev in naše gimnazije poleteli v svet, vendar vsak zase. Pa vendar smo zaznamovani s časom, ki smo ga preživeli skupaj. V razredu so se stkala prava prijateljstva, v katera verjamemo, da se bodo še leta po tem obdržala. rt* Maja Botolin Vaupotič, RKS OZ Ormož Počitniški tabor na Pohorju Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti s sedežem na Območnem združenju Rdečega križa Ormož v letu 2015 organizira že 17. otroški počitniški tabor na Pohorju. Tako kot prejšnja leta ga bomo izpeljali na Treh kraljih, namenjen pa je učencem od četrtega do osmega razreda osnovnih šol občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Vsebinsko bogat tabor, ki bo potekal od 27. julija do 1. avgusta, bo vsakemu udeležencu nudil prijeten počitniški teden, aktivno doživet med svojimi vrstniki, na katerem bo lahko pridobil nova znanja, se na nekem področju izkazal in potrdil, spoznal nove prijatelje, s »starimi« pa prijateljstvo še okrepil. Vse informacije v zvezi s taborom lahko starši dobijo v pisarni RKS OZ Ormož na Ptujski cesti 8 f. Vabljeni. Utrinek s tabora 2014 (foto: Maja Botolin Vaupotič) 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Andreja Šut Debatni turnir na OŠ 24. 1. 2015 je Osnovna šola Središče ob Dravi v sodelovanju z nevladno organizacijo ZiP, Za in proti, zavod za kulturo dialoga organizirala 2 vzporedna debatna turnirja. Tema turnirjev je bila POKLICI in je bila vezana na temo letošnjega otroškega parlamenta. Osnovnošolskega impromptu turnirja so se udeležili debatni klubi iz 14 šol iz cele Slovenije. Drugi turnir pa je bil pionirski projekt, in sicer prvi medgene-racijski debatni turnir. Debaterji naše šole so povabili k sodelovanju predstavnike še vsaj dveh generacij. Njihovemu vabilu so ob Dravi se odzvali starši, babice in dedki, bivši debaterji, tete, bratranci, prijatelji, sosedje in članice Društva upokojencev Središče ob Dravi. Najmlajši debaterji so bili stari 11 let, najstarejši pa že lep čas uživajo zlata leta. Tako so se oblikovale generacijsko mešane ekipe, ki so tekmovale druga proti drugi. Tekmovali so v treh krogih na naslednje debatne trditve: - Srednje poklicne šole so bolj koristne kot gimnazije. - Vsak človek bi se moral naučiti kuhati. - Trgovine bi ob nedeljah morale biti zaprte. turnirja in najboljše ekipe. Čeprav je bil turnir tekmovalne narave, udeležili pa so Ob koncu turnirja, ki je trajal od 9.45 do 18.45, so bili razglašeni najboljši govorci se ga številni začetniki, je potekal v odličnem vzdušju. Del turnirja so v svoje kadre ujeli tudi mediji. Reportaža o turnirju je bila objavljena celo na RTV SLO pri oddaji Infodrom, poročilo s turnirja pa smo lahko poslušali tudi na Radiu Prlek in brali o njem v Štajerskem tedniku. Največ zanimanja je vzpodbudil medgeneracijski turnir, ki je novost na debatni sceni. Šola kot celota (od ravnateljice, do deba-tnega kluba, tehničnega osebja, učiteljev in učencev ter projektnih sodelavk), ZiP in v največji meri udeleženci prvega medgeneracijskega turnirja smo dokazali, da je sodelovanje med generacijami mogoče. In ne samo to - lahko je tudi zabavno in poučno hkrati. Debaterji medgeneracijskih ekip so dokazali, da je spoštljiv pogovor, tudi z drugače mislečim, mogoč, ne glede na leta, debatne izkušnje, status in lastno osebno prepričanje. Naše pionirsko delo je že poželo veliko pohval, zato držimo pesti, da bo opogumilo še več ljudi in bodo medgenera-cijske debate postale stalnice debatnih turnirjev. 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Milica Šavora, Simona Sakelšek, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Novi prostori so zaživeli Slovenski kulturni praznik je bil letos v Ormožu nadvse veličasten. V petek, 6. februarja, je potekala slovesna otvoritev novih prostorov Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. Knjižnica se je zaradi prostorske omejenosti v ormoškem gradu, še bolj pa zaradi same ogrožene varnosti grajskih soban preselila v nove, svetle prostore nekdanjega ormoškega vrtca v Žigrovi 6 b. Projekt ureditve novih knjižničnih prostorov so finančno omogočile vse tri občine ustanoviteljice zavoda - Občina Ormož, Občina Središče ob Dravi in Občina Sveti Tomaž, s podporo sredstev Evropskega kohezijskega sklada. Ideja o prenovi prostorov nekdanjega vrtca za potrebe knjižnice se je porodila šele pred slabimi tremi leti. Konec leta 2012 je bil izdelan projekt energetske sanacije objekta in prijava projekta na razpis Ministrstva za infrastrukturo. Obnova objekta se je pričela konec lanske pomladi in se zaključila jeseni, konec novembra pa so se novi knjižnični prostori začeli tudi ogrevati. Sama selitev knjižničnega gradiva in pohištva se je pričela 5. januarja in se je zaključila v dveh tednih. Trije tedni so bili potrebni še za urejanje preseljenega gradiva in inventarni popis celotne knjižnične zbirke. Zaposleni so projekt preselitve 80.000 knjig in 11.300 enot neknjižnega gradiva ter pohištva izvedli s pomočjo Gasilske zveze Ormož s posameznimi društvi, s ptujskimi knjižničarji, prostovoljci iz vrst uporabnikov knjižnice, učenci prostovoljci OŠ Ormož ter s pomočjo nekaterih občanov. Dva dneva so pri selitvi pomagali tudi prostovoljci v organizaciji Občine Središče ob Dravi. Pozdravni nagovor in idejo o prenovi prostorov nekdanjega vrtca je na otvoritvi knjižnice predstavila direktorica knjižnice Milica Šavora. Prav tako se je sprehodila Foto: Marjan Dovečar skozi zgodovino ormoškega knjižničarstva, ki se začenja prostorsko prav na območju novih prostorov, kjer je bil pred dobrimi 500 leti zgrajen frančiškanski samostan, v katerem je bila tudi prva znana knjižnica v Ormožu, namenjena zgolj frančiškanom. Začetki javne knjižničarske mreže pa segajo šele v prejšnje stoletje. Po številnih selitvah se knjižnica šele v Vrazovi ulici začne strokovno razvijati in načrtno graditi knjižnično zbirko. Razcvet doživi šele po selitvi v ormoški grad v devetdesetih letih, kjer se kadrovsko okrepi, knjižnična zbirka pa v dvajsetih letih potroji. Povabljene slovesnega odprtja so nagovorili župan Občine Ormož, g. Alojz Sok; župan Središča ob Dravi, g. Jurij Borko; župan Občine Sveti Tomaž, g. Mirko Cvetko. Posebna gostja je bila ga. Nežka Vaupotič, starosta ormoške knjižnice, ki ji je pripadala čast, da je prerezala slavnostni trak. Foto: Marjan Dovečar Slovesnost odprtja novih prostorov knjižnice je s svojim glasbenim programom popestril saksofonist Oto Vrhovnik, redni Foto: Knjižnica F. K. M. Ormož profesor z Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti Dunaj. Nov kulturni hram podpira razvoj bralne kulture in vseživljenjskega izobraževanja, spodbuja ustvarjalnost, omogoča druženje, sprostitev, hkrati pa zagotavlja prijazno in vzpodbudno okolje za različne prireditve in dejavnosti. Te se bodo v poletnem času odvijale tudi na prostem, kjer nameravajo v prihodnosti urediti tudi vrt, ki bo vsaj delno obujal spomine na tistega mogočnega frančiškanskega izpred več stoletij. Po besedah naših članov so prvi vtisi v novih knjižničnih prostorih pozitivni in želimo si, da bomo z njo navdušili vse knji-goželjne obiskovalce. Z velikim veseljem vam lahko povemo, da so med prvimi naj- Foto: Knjižnica F. K. M. Ormož mlajšimi knjižnimi molji bili otroci iz Vrtca Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi. Vabljeni na branje, ogled, druženje, klepet ... v nove knjižnične prostore. Foto: Knjižnica F. K. M. Ormož 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Simona Sakelšek, Knjižnica Frana Ksavra Meška Ormož, enota Središče ob Dravi po pravljicah Letošnjo prvo pravljično urico z ustvarjalno delavnico smo preživeli v znamenju najbolj mrzlega letnega časa - zime. Prisluhnili smo pravljici Očka snežak. Tri veveričke (Pepi, Pikica in Piko) so se razveselile snežnega viharja, saj v takšnem vremenu ni šole in tako lahko preživijo cel dan na snegu. Razigrana družina je zelo uživala v zimskih radostih in tako je snežni dan v gozdu postajal vedno bolj topel ter prijazen za vso veveričjo družino. Ali veste, da obstajajo snežaki, ki svetijo? Seveda. Prav takšne smo si izdelali po končani pravljici. Otroci so bili navdušeni nad njimi in jih ponosno pokazali svojim staršem. Valentinovo se praznuje 14. februarja in je praznik v nekaterih kulturah, ko si zaljubljenci izkazujejo ljubezen s pošiljanjem ljubezenskih pisemc in izmenjavo daril. Zaljubljeni pa niso samo ljudje, ampak tudi živali, zato smo na februarski pravljični urici spoznali, v koga se je zaljubil krokodilček. Ne boste verjeli ... v žirafo. Otroci so uživali ob pravljici, predstavljeni na platnu, saj so se počutili, kot da bi bili v kinu. Po pripovedovani pravljici, so si pobarvali srčke in se posladkali s srčkastimi piškoti. Marčevsko srečanje smo preživeli z lutkami, saj so pravljično uro izvedle Leonida Šumenjak, Aleksandra Bolčevič in Monika Plohl. Najprej je zajček spraševal otroke, ali vedo, kaj je to sreča in kje jo najdemo. Nato so otroci spoznali malega lisjaka, ki bi rad našel srečo za svojo bolno mamo, saj jo potrebuje, da bo spet ozdravela. Napoti se globoko v gozd in sprašuje vsakogar, ki ga sreča: veverico, srako, zajca, otroka in sovo. Lisjak doživi pravo pustolovščino v gozdu in počasi ugotovi, da ima vsaka žival svoj pogled na srečo. Toda živali mu ne morejo pomagati, kajti lisjaček išče prav posebno srečo: srečo za svojo mamo ... Čeprav se nam včasih zdi, da pot do želenih stvari zna biti zelo težka, bomo s kančkom poguma, s preprostostjo brez težav našli svoj košček sreče. Vabljeni ljubitelji pravljic v mesecu aprilu! Lea Rajh SLAVOSPEV: O Središče! Hvalo ti pojem, dragi domači kraj, da ne bom odšla, ne morem obljubiti, nekoč te bom morala za sabo pustiti, a zdaj te še povzdigujem visoko v raj. Otroška leta bila so prelepa, vsak dan smo na igrišču preživeli, vsako večer pod zvezdami obsedeli, oh, kako bila takrat sem slepa. Včasih te nisem znala ceniti, priznam, po praznih ulicah se zdaj sprehajam, marsikatere lepote v tebi še ne poznam; v tvojo tišino po nasvete prihajam, vsakemu tujcu tebe na pot dodam, o Središče, s težkim srcem odhajam. Nostalgija dojemanja Prepričana v minljivost slabega, korak po korak na tej nejasni poti, slišim šum, srečna, da me zamoti. Ti je znana cena vsega danega? Biti pošten in biti spoštovan, to ni skrajnost naše moči, namerno zakrivaš (ne)trudne oči, Tvoj obraz je vedno zlagan. Svoje napake mojstrsko prikrivaš, rime so moj svet, Tebi so prodane, svojo temno plat le meni razkrivaš. Vsak Tvoj gib, verjemi, me ne gane, pod pretvezo se z drugimi porivaš, nikakor niso jasne, Tvoje misli izdane. LITERARNI KOTIČEK 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi Helena Srnec, predsednica KUD Prasila KUD Prasila Vas pozdravlja Z veseljem sporočamo novico, da smo v občino Središče ob Dravi lani pripeljali kar 7 avtorjev - Leva Detelo, Mateja Mertika, Milana Petka Levokova, Blanko Erhartič, Petro Kolmančič, Roberta Titana Felixa ter Denisa Škofiča. Predstavitev knjige Prleška duša so popestrili ormoški gimnazijci, med gosti pa je bilo zaslediti veliko znanih in pomembnih prleških ustvarjalcev, kot so Vlado Žabot, Valerija Perger, Jasna Branka Staman, Irena Kandrič Koval, Tonček Luskovič idr. V Središče smo pripeljali tudi znano kantavtorico Ditko, ki je nastopila s svojim očetom na Večeru prleške poezije in vina. Od januarja do decembra 2014 smo izvedli 11 bralnih večerov. Lani smo med literati izbrali predvsem predstavnice nežnejšega spola. Izvedli smo tudi literarni natečaj z naslovom Prlekija, moj dom. Natečaj je bil poslan na osnovne in srednje šole širom Prlekije. Nanj so se prijazno odzvale OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, OŠ Ormož, OŠ Ivanjkovci ter Gimnazija Ormož. Knjižne nagrade smo podelili na Večeru prleške poezije in vina 2014, kjer so nagrajenci sami predstavili svoje pesmi in kratke zgodbe. Sodelovali smo tudi pri naslednjih projektih izven naše občine: projekt Prleška mladina, projekt Pita (grad Turnišče), Rožmarinkin festival (Ormož) ter likovno-literarna kolonija Malek 2014. Pred nami so štirje bralni večeri, ki jih bomo Izvedli ob četrtkih, datumi in vsebine pa so naslednji: - 26. 3.2015 ob 19. uri na »Gradišču« v Središču ob Dravi (Rainer Maria Rilke - poezija); - 30. 4. 2015 ob 19. uri na »Strasu« v Središču ob Dravi (Johann Wolfgang von Goethe: Faust - dramska pesnitev); - 25. 6.2015 ob 20. uri na »Strasu«v Središču ob Dravi (Bertolt Brecht: Za nami rojenim - poezija); - 16. 7.2015 ob 20. uri na »Gradišču« v Središču ob Dravi (branje pravljic z delavnicami - za mlajše bralce). V primeru slabega vremena bodo dogodki prestavljeni v slaščičarno Pri Rupertu. Tudi letos bomo izvedli nekaj literarnih večerov, o točnih datumih in gostih boste pravočasno obveščeni. Izdali smo težko pričakovano knjigo Prleška duša - Severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih. Naročila sprejemamo na telefonski številki 040-422386 (Helena) in na elektronskem naslovu kud.prasila@gmail.com. Redno nas lahko spremljate na internetni strani www.kudprasila.si ter na Facebooku (KUD Prasila). rt* 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Danica Žerjav Ženske v A(a)kciji V tem mesecu sta kar dva »ženska« praznika, ki sta posebna priložnost za druženje žena in deklet. Taka druženja so vedno dobrodošla, še posebej, če so medgeneracijska. Dogajalo se je v središki Akciji. Srečali smo se Ljudski pevci KD Obrež, Pevski zbor DU Središče ter pevska skupina Jua. Skupaj smo Veliko talentov imamo v kraju, treba bo pogumno stopiti skupaj in take večere postaviti na večji oder. Ljudska in zborovska pesem še ne bosta zamrli. Še vedno je dovolj slovenskih pesmi, ki jim ljudje radi prisluhnejo. Navsezadnje pa se moramo truditi, da ne bo slovenskega prostora povsem preplavila tuja pesem. ustvarili čudovit kulturni program. Enkratna popestritev večera pa sta bili mladi glasbeni izvajalki Lea in Valerija. Šopek žensk je povezal še harmonikar Mitja, brali pa smo tudi poezijo Neže Maurer. Lepo je, če se ljudje razumemo, še posebej različne generacije, in znamo drug drugemu prisluhniti. Ta večer je bil poseben tudi zato, ker smo uživali ob poslušanju Leine poezije. Iz pesmi, ki jih piše, kar žari njena mladost, vsa občutenja mladega dekleta, ki vse to zna preliti na papir. Prav je, da se mladi v svojem kraju predstavijo. 4 TH T.n - » ■i 1 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Samo Žerjav, Dluk V Nepal z Bojanom Člani Društva ljubiteljev umetnosti in kulture (DLUK) smo se tudi v letošnjem letu odločili za prirejanje potopisnih večerov. Tokrat smo izbrali malo večji prostor, jedilnico domače osnovne šole, zato smo bili na trnih, ali se bo potencialna publika sploh odzvala v zadostni meri. Potopisov je v zadnjih letih manj, splet in njegove številne možnosti so odigrale svojo vlogo. Zanimanje je praviloma večje, če ljudje osebo, ki potopis izvaja, poznajo, in če jim je država, o kateri bo govora, tuja in neznana - oba pogoja sta bila v tem primeru izpolnjena. Bojan Borko, Središčan iz precej popotniško usmerjene središke družine, trenutno stanujoč v Kopru, je bil takoj pripravljen za sodelovanje. Spomini na potovanje v Nepal, azijski biser, stisnjen med Indijo in Himalajo, so še dovolj sveži, da mu predavanje v obliki potopisa ni predstavljalo nepotrebne obveznosti; treba je priznati, da smo redko priča tako sproščenemu govorcu in pristno izpeljani predstavitvi potovanja. Če ste vsaj malo pri denarju, se splača, tako pravi Bojan, privarčevati za relativno poceni povratno karto (tam nekje okoli 500 evrov, let preko Carigrada); ob prihodu tja je vse, od nočitev do hrane, neprimerno ceneje kot pri nas. Prva asociacija ob omembi države Nepal so gotovo gore in Himalaja, kulturno bogastvo je sicer v drugem planu, a vendar - čarobnemu prepletanju budizma in hinduizma se prav tako ni moč izogniti. A ste vedeli, da v Nepalu živijo nosorogi? Zdaj veste. Hvala Bojanu (obljubil nam je, da še pride), hvala številni publiki, hvala šoli za prostor in slaščičarni Pri Rupertu za sladke dobrote. Samo Žerjav Kam iz zadrege Dramska sekcija Kulturnega društva Fran Ksaver Meško iz Svetega Tomaža je tudi tokrat, po nekajletnem premoru, našla pot v našo Sokolano. Pred dobrim letom so na domačem odru premierno uprizorili komedijo »Kam iz zadrege« avtorja Streicherja, središki publiki pa so se predstavili sredi januarja. Bolje pozno kot nikoli, smo zatrjevali vsi kmalu po ogledu. Treba je namreč priznati, da ljubiteljska gledališča ne izberejo vedno najbolj posrečenih iger za uprizoritev, ampak tokrat je režiserka Jožica Rajh zadela v polno. Odlična igralska ekipa je suvereno uprizorila komedijo, postavljeno v tipično kmečko okolje, kjer se prepletajo življenja preprostih, a duhovitih ljudi. Precej klasična zgodba, ki, zahvaljujoč dobrim igralcem, na odru prepriča še tako zahtevno, na žalost pa tudi tokrat maloštevilno publiko. Tukaj se poraja pomislek, da bi Sokolano veljalo »prepoloviti« z zaveso, kajti prireditev, na katere pride do 100 ljudi, je čez leto največ, za to pa ne potrebujemo celotne dvorane z 250 sedeži.Za vse, ki ste Tomaževske gledališčnike tokrat zamudili - z malo sreče jih lahko še vedno ujamete nekje v naših severovzhodnih koncih (preverite na Facebooku). 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Ansambel Žargon Žargonovci ne počivajo Ansambel Žargon že poznamo. Letos mineva peto leto njihovega obstoja. V zadnjem letu so se zgodile majhne kadrovske spremembe, pridružil se jim je namreč novi harmonikar Matevž Sodič. Matevž Sodič prihaja iz Ponikve pri Brežicah. Z glasbo se ukvarja že od otroštva. Igral je že v različnih ansamblih, nazadnje pri Ansamblu Gregorja Gramca. Pohvali se lahko z dvakratno zmago na Tekmovanju harmonikarjev Slovenije pri Slavku Avseniku v Begunjah. Matevž je vsestranski glasbenik. Veselje do glasbe v ansamblu izraža ne samo s petjem, temveč tudi z igranjem na dia-tonično in klavirsko harmoniko, bas kitaro ter trobento. Žargonovci so si nabrali kar nekaj izkušenj na raznih zabavah, pa tudi festivalski odri jim niso tuji. Lepe spomine imajo na prvi festival Pesem o vinu v Ormožu, kjer so prejeli prvo nagrado občinstva. Tudi na festivalu v Cerkvenjaku so prejeli kar nekaj nagrad. Kot izjemen uspeh si prištevajo uvrstitev na festival Vurberk in na festival v Števerjanu pred tremi leti. Zelo ponosni so tudi na izdano lastno zgoščenko, ki nosi naslov Naša pravljica in je izšla leta 2012 pri Založbi Vox. Seveda Žargonovci tudi letos ne počivajo. Odločili so se, da se prijavijo na Festival Vurberk in Festival Ptuj. V delu so štiri nove skladbice, dva valčka in dve polki. Pravijo, da gredo lepo v uho. Pred kratkim so bili tudi na večdnevnih intenzivnih vajah v Toplicah Sveti Martin na Muri, kjer so si vzeli čas samo za glasbo ter nove skladbe do potankosti dodelali. Sedaj so v pričakovanju obeh pre-dizborov v mesecu maju ter upajo na uvrstitev na festivala. Pred poletjem imajo v planu posneti tudi dva videospota v produkciji TV VESELJAK. Do takrat pa bodo seveda, kot fantje in dekle pravijo, pridno pre-igravali in vadili novonastale skladbe in se družili ob dobri glasbi. Helena Srnec Snemanje TV-oddaje GLASBENI KLJUČ V nedeljo, 22. februarja, so v Sokolani snemali glasbeno TV-oddajo z naslovom Glasbeni ključ, ki združuje ljubitelje narodnozabavne in zabavne glasbe. Tokrat so v Središču posneli kar 4 oddaje. V prvi oddaji se je predstavil le del skupine Malibu, potem je zapel Boštjan Lenič, kateremu je sledil ansambel Žargon. Nekaj pesmi je predstavila Andreja Zaljetelj. Ob koncu prvega dela so nasto- pili Porini pa počini. Drugo oddajo je »odprla« Godba na pihala Središče ob Dravi, spregovoril je tudi župan Jurij Borko, sledil je gost iz Avstrije - Mark Tivadar, Fantje izpod Vurberka ter gostje iz Hrvaške - Dečki z bregov. Po drugi oddaji so si navzoči vzeli nekaj oddiha od ploskanja in sedenja, nato se je snemanje nadaljevalo. Nadaljevanje na naslednji strani 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Nadaljevanje s prejšnje strani Sledila je tretja oddaja. Najprej so si ogledali spretnosti Matica Omulca, ki je publiko navdušil s spretnim sestavljanjem rubiko-ve kocke. Kocko sestavi v približno dvanajstih sekundah. Sledil je tekmovalni del. Za glavno nagrado (novo skladbo - torej napisano besedilo, melodijo in celotno produkcijo skladbe) so se tokrat potegovale: Ana Zemljič, Ana Rihtarič in Maja Lazar, Jana Jelovica, Teja Cimerman in Tajda Kreč ter tokratni zmagovalki Žana Kuharič in Zita Škorjanec. Med talenti sta se predstavila tudi mlada glasbenika - Nejc Cuk s saksofonom ter Anja Raušl s kitaro. V tretji oddaji so nastopile Kumske punce, Teta Tončka ter folklorna skupina Osnovne šole Središče ob Dravi. Četrto oddajo so »otvorili« domačini, folklorna skupina iz Obreža, ženska vokalna skupina JUA, ansambel Okajeni muzikantje, ljudski pevci iz Obreža ter pevec France. Oddajo bodo predvajali predvidoma meseca marca. Za vsakega tekmovalca bo ves mesec odprta telefonska številka, na katero boste lahko oddali svoj glas do naslednje oddaje, ki jo bodo predvajali na TV, tudi SMS-i bodo šteli 1 glas. Oddajo bodo snemali tudi drugod po Sloveniji. 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Nataša Črček Bodi gibanju predan, bo 4 ... 3 ... 2 ... korak ... dotik ... križni ... korak ... Tako vsako sredo odmeva v šolski telovadnici na urah aerobike. Na vadbi se ob sredah zbere veliko žensk, željnih druženja, sproščanja, izboljšanja in vzdrževanja telesne pripravljenosti ter mišične moči. Vadbena ura aerobike traja 60 minut. Naša ura se prične z ogrevanjem, ki vsebuje preproste korake in gibalne strukture, ki jih povezujemo v koreografijo. V osrednjem delu le-te nadgrajujemo in ponavljamo toliko časa, da dosežemo aerobne učinke, saj s tem spodbudimo kardiovaskularni sistem. V drugem delu sledijo vaje za mišično moč oziroma oblikovanje telesa. Vaje izvajamo z lastno težo in s pomočjo različnih pripomočkov (uteži, elastike, žoge). V zadnjem delu ure pa je čas za raztezanje in sprostitev naših mišic. Pravilno izvajana in nadzorovana aerobna vadba spodbudno vpliva na celotno telo. Z njo razvijamo in vzdržujemo fiziološke in motorične sposobnosti ter zvišujemo imunsko odpornost. Med vadbo tako aktiviramo in krepimo vse mišične skupine in s tem oblikujemo telo. Ker je ura aerobike namenjena tudi druženju, zabavi in sprostitvi, pa z njo zadovoljimo tudi svoje psihične in sociološke potrebe. Tako smo po vadbi polne energije in pripravljene na nove izzive. li DTV Partizan! Četrtek je dan za seniorje. Vadba za zrela leta je namenjena predvsem tistim, ki si z aktivnim življenjem, v prijetni družbi želijo popestriti dan in izboljšati kvaliteto svojega življenja. V večini se vadbe udeležujejo ženske in moški, stari nad 50 let. Pa da vam predstavimo še potek naše ure. Pred vadbo je najprej čas za kratek klepet. Po tem pa začnemo z uvodnim delom, ki vključuje manj zahtevne gibe. Po ogrevanju sledijo različne vaje za ohranjanje in povečevanje gibljivosti, za krepitev mišic s pomočjo različnih pripomočkov, stabilizacijske vaje ter vaje za izboljšanje koordinacije. Zaključni del pa je sestavljen iz raztezanja in sproščanja. Obe vadbi potekata pod vodstvom diplomirane fizioterapevtke in vaditeljice skupinske fitnes vadbe, ki meni, da za telesno dejavnost ni nikoli prepozno. Vse je odvisno le od tega, kakšna je dejanska odločnost, da storimo nekaj zase. Ker se letošnja sezona zimske rekreacije počasi zaključuje, vas vseeno vabimo, da se nam pridružite naslednjo sezono. NK Središče ob Dravi NK Središče ^^ v letu 2015 Tudi v letu 2015 bo v Športnem parku Trate zanimivo. V zimskem času je prišlo na predsedniškem mestu do sprememb. To funkcijo in odgovornost, da se bo v Središču še naprej igral nogomet, je sprejel Sašo Prapotnik, ki je že nekaj časa pomagal klubu, predvsem s treniranjem vratarjev. Upravni odbor nogometnega kluba si je zastavil nekaj ciljev v tem letu. Kot je že vsako leto bilo v navadi, smo tudi letos izvedli pustno veselico, ki je tudi odlično uspela. Ko bo vreme dopuščalo, bomo uredili in postorili vzdrževalna dela na igrišču in na objektih. V prvomajskih praznikih bomo organizirali turnir v malem nogometu, ob koncu šolskih počitnic pa načrtujemo sedaj že tradicionalni nogometni kamp za mlajše selekcije. V spomladanskem delu tekmovanja Ptujske medobčinske nogometne zveze bo NK Središče predstavljalo 6 selekcij. Najmlajši selekciji (U7, U9) trenira Gregor Nemec, ekipo U11 trenira Marko Žerjav, U13 Sašo Habjanič, mladince pa trenira Toni Jelovica. Člansko ekipo, ki po jesenskem delu tekmovanja zaseda sredino lestvice v Superligi, trenira Aleš Lesjak. Vse selekcije zelo dobro zastopajo naš klub ter posledično v dobri luči predstavljajo našo občino. Tudi v prihodnje želimo s svojimi najmlajšimi odlično delati ter jih tako v čim večjem številu privabiti v Športni park Trate, kjer se poleg ukvarjanja s športom na igrišču najde tudi veliko prijateljev in zabave. 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* DTV Partizan Središče ob Dravi Smučanje in sankanje na Rogli 2015 Eni so uživali na tekmi.. Drugi na smučeh.. Tretji ob kuhanem vinu . Nekateri pa na soncu:) Marjana Korotaj, Društvo za zaščito živali sveta P.A.W. Uspešnega pol leta delovanja društva za zaščito živali P.A.W. V Društvu za zaščito živali sveta P.A.W. smo uspešno zaključili prvih šest mesecev delovanja in v načrtu imamo že veliko novih projektov. V času od ustanovitve društva, tj. od 25. 8. 2014 do 31. 12. 2014 smo izvedli 13 stojnic društva na različnih lokacijah, kjer smo osveščali mimoidoče prebivalce Ormoža in Središča ob Dravi, zbirali hrano za živali ter prostovoljne prispevke. Opravili smo 5 predavanj na osnovnih šolah, na Gimnaziji Ormož ter v Domu kulture pri Svetem Tomažu. Izvedli smo eno dobrodelno prireditev v korist živali v Ormožu. Opravljenih je bilo 59 intervencij na terenu, 75 prevozov živali v veterinarsko ambulanto, 45 razvozov hrane za živali na terenu in več kot 200 ur drugih dejavnosti, med drugim 2-3 oddaje mesečno na Radiu Prlek in predstavitve društva na televiziji. Skupno smo opravili 1174 ur prostovoljnega dela in podarili 1500 kg hrane za živali. Plan delovanja društva v letu 2015 V letu 2015 nameravamo izvesti dve večji dobrodelni prireditvi v korist živali, prva bo 16. 5. 2015 v Ormožu, druga pa ob mednarodnem dnevu živali. Vse, ki bi nam želeli prispevati dobitke za srečelov na prireditvi ali nam kako drugače pomagati pri izvedbi dobrodelne prireditve, naprošamo, da nas pokličejo na telefon 031 292 449 ali nam pišejo na elektronski naslov: drustvopaw@gmail.com. Prireditev bo celodnevna, nastopilo bo veliko različnih izvajalcev, poskrbljeno bo za hrano in pijačo, bogat srečelov in otroški kotiček. Pripravljamo projekt za izgradnjo zavetišča za živali in pospešeno iščemo primerno lokacijo zanj. Izvedli bomo projekt reševanja problematike prostoživečih muc v občini Ormož, saj jih je po naših podatkih več kot 500, kar predstavlja velik problem in zalogaj tako za društvo kot za občino. Prav tako se bomo prijavili na razpis javnih del in tako poskušali zaposliti dva člana društva. Nadaljevanje na naslednji strani 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* KORISTNE INFORMACIJE ZA OBČANE DELOVNI ČASI URADOVV SREDIŠČU OB DRAVI, POMEMBNEJŠE ŠTEVILKE Policija 113 Reševalci 112 Gasilci 112 LEKARNA Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 10:30 - 15:00 ZAPRTO 11:30 - 19:00 ZAPRTO 10:30 - 14:30 Sobota, nedelja, praznik ZAPRTO Tel. št. 02/713 40 50 Nadaljevanje s prejšnje strani Nadaljevali bomo z izvedbo stojnic, predavanj, vključevanjem v šole, vrtce in med ostalo populacijo. Še vedno ostaja naša prioriteta delo nadzornikov živali na terenu, načrtujemo osveščanje prebivalcev v vseh treh občinah. Veliko pozornost bomo namenili sterilizacijam in kastracijam psov in mačk, zbiranju hrane za živali in zmanjšanju števila zapuščenih in zanemarjenih živali. Še naprej bomo osveščali ljudi in predstavljali delo društva preko medijev. Do konca meseca marca še poteka akcija sterilizacij in kastracij muc in psov, kupončke s katerimi lahko izkoristite 40-odsto-tni popust, pa lahko dobite v naši pisarni v Domu društev na Ljutomerski cesti 30 v Ormožu. SPLOŠNA AMBULANTA Ponedeljek 7:45 - 14:30 Torek 7:45 - 14:30 Sreda 12:30 - 19:30 Četrtek 7:45 - 14:00 Petek 7:45 - 14:30 Sobota, nedelja, praznik ZAPRTO Tel. št. 02/719 12 55 (Ivan Meško, dr. med.) (Bojan Ilijevec, dr. med.) (Ivan Meško, dr. med.) (Bojan Ilijevec, dr. med.) (Ivan Meško, dr. med.) POŠTA Od ponedeljka do petka 8:00 - 10:30 in 14:30 - 17:00 Sobota 9:00 - 11:00 Nedelja, praznik ZAPRTO Tel. št. 02/741 76 70 / ZOBNA AMBULANTA Ponedeljek 12:15 - 19:15 Torek 7:45 - 14:45 Sreda 12:15 - 19:15 Četrtek 7:45 - 14:45 Petek 7:45 - 14:45* Sobota po razporedu 7:00 -13:00** Nedelja, praznik ZAPRTO Tel. št. 02/ 719 12 42 * Petek v mesecu delovne sobote od 7:30 do 12:30, petek pred delovno soboto od 12:15 do 19:15 **Vaprilu bo delovna sobota. vir: spletna stran RS, MKGP, www.program-podezelja.si VABLJENI K SODELOVANJU V FOTO NATEČAJU »MOJE PODEŽELJE«, VSEM SODELUJOČIM TUDI PRAKTIČNA NAGRADA Ker vemo, da je v naši občini veliko nadebudnih ter ustvarjalnih občank in občanov, vas vse zainteresirane obveščamo, da lahko sodelujete v foto natečaju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mreža za podeželje. Sodelujete lahko vsi, ki želite posredovati fotografije v povezavi s kmetijstvom, gozdarstvom, podeželjem itd. Fotografije lahko pošljete vse do četrtka, 30. 4. 2015, na elektronski naslov: mreza-podezelje.mkgp@gov.si. Ob fotografiji je potrebno navesti lokacijo, kjer je bila fotografija posneta, avtorja fotografije ter kontaktne podatke (ime in priimek, e-mail in telefonska številka). Poleg fotografije je potrebno posredovati tudi izpolnjen obrazec soglasja za uporabo podatkov in fotografij. Obrazec soglasja ter vse potrebne informacije najdete na spletni strani: http://www.program-podezelja.si. Fotografije bodo javno objavljene ter namenjene promociji v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije. Vsak udeleženec, ki bo posredoval fotografije, bo prejel praktično nagrado. Vljudno vabljeni k sodelovanju ter veliko sreče vsem udeležencem! Uvedba upravne takse za potrdila o namenski rabi Z dnem 15. 3. 2015 je v veljavo stopil Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO; Ur. l. RS, št. 14/15), ki po novem uvaja tudi plačilo upravne takse za pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča. Navedeni zakon v svojem 5. členu tako spreminja tretji odstavek 105. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki se po novem glasi: »Potrdilo o namenski rabi zemljišča ima naravo potrdila iz uradne evidence in se izda skladno s predpisi o upravnem postopku ter proti plačilu upravne takse, pri čemer se šteje, da zemljiške parcele znotraj katastrske občine predstavljajo en zahtevek. En zahtevek lahko obsega največ deset posameznih zemljiških parcel.«. Prav tako pa se z omenjenim zakonom v Zakon o upravnih taksah tako doda nova tarifna številka 37a, ki za potrdilo o namenski rabi zemljišča predpisuje takso v višini 22,66 eura. Nova tarifna številka 37a se uporablja za potrdila o namenski rabi zemljišča, za katera je bila vloga vložena po uveljavitvi tega zakona. Skladno z Zakonom o upravnih taksah je bilo potrdilo o namenski rabi zemljišča do zdaj oproščeno plačila takse, kot potrdilo, ki ga izdajajo organi na podlagi uradnih evidenc. Potrdilo o namenski rabi zemljišča si sicer pridobimo predvsem za potrebe izvajanja pravnih poslov in prometa z nepremičninami (npr. nakup ali prodaja nepremičnine, sklepanje darilnih pogodb ipd.) ter urejanje zemljiškoknjižnih zadev.__y 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* ATBfiro 1 L ATBiro, projektiranje in inženiring, Boštjan ZOREČ, s.p f Godeninci 2/a, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI, tel: 031/379-485; www.atbiro-projektjrarje.si; atbiro.projektiranie @ g mati. com IZDELAVA VSEH VRST PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA NOVOGRADNJE, PRIZIDAVE, NADZIDAVE, RUŠI7VE IN LEGALIZACIJE VSEH VRST OBJEKTOV. Pokličite nas, pošljite povpraševanje na elektronski naslov al pa obiščite našo spletno stran in se prepričajte o naših referencah s področja izdelave vseh vrst projektne dokumentacije. TelekomSIovenije POOBLAŠČENI PRODAJALEC Sklepanje naročnin SIOL (tudi OŠO) in Mobitel. Nakupsubvencioniranih mobitelov. NOVO! Nakup do 36 obrokov. irvis mobitelov, računa Tn prenosnikov. ikov televizije - računalniki - tiskalniki - prenosniki - potrošni in pisarniški material ... Uredite zbrko, pokličite podjetje FRKO! pon, sre, čet in pet: 8.00 - 12.00 14.30 - 17.00 torek in sobota: 8.00 - 12.00 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Gtc- - Teh Toni Jelavrca s-.p. Hf - ■H.l" L mSu.c:.^ pcmiie^nili tiombu gro^šrosiiiv PSCiJFKTlRAiiJf _ ■ pSSfriT* SliVS ¡toti* «ttSiirttt W t ta7*naHii4p*W Mirvnt*UanJnir iUJU^Hr.V ■> pjr.ivi tprvnlu LanlCiin GEOOfTSiiffiTiMiriiE urtdffii mej BKdi^bnjditi Ednl^^BmiiLD t 1 immM-Mto Vrazova UU 2, 22 7 0 Ormoi lil -> L HtlK ■-,.. FRIZERSKI ON ■ raj R A ' , ŽENSKO , OTROŠKO STRIŽENJE, -¡BARVANJE , PRAMENI , TRAJNE \ I p O R OČ A MblLl v Jr. DELOVNI CAS: PONEDELJEK - PETEK: 8 - 18 h SOBOTA: 7 - 12 h KI : ZAPRTO FRIZERSKI SALON ALEKSANDRA ŽERJAV s.p. Slovenska c. 55 , 2277 SREDIŠČE OB DRAVI A N D R A Servis Munda s.p. Damjan Munda Slovenska cesta 23 2277 Središče ob Dravi tel: 02 719 00 26, mobi: 041/ 587 - 676 - SERVIS VOZIL VSEH ZNAMK - Popravilo in vzdrževanje motornih vozil - BOSCH diagnostika, - Avtoelektrika, avtoelektronika - Profesionalni CHIP TUNING - Prodaja in montaža pnevmatik Izpeta i Ji re MumiCdoo. DtrnlPVt L 22V SREtHŠft OJi DRAVI td& i\? 7IZi&S t-m ¿i I: m Lipi s ptho ki [4 ip.m lin .1 Hi a tm aFltf m OH.VM i.JA MO: - NOTRANJO EN 7.IN4NJO OBE..\7.EN.IENO fOHI&TTO - JOGimUEkt IN H^EUt - SESATA MOTORNA VOZI IA - AVTODOME n |'J UVlLA tZ&ECVTEMO ■ rxivuh-i: /.i t n'h VU/M. . k\M.JTf:i\!-. SOmfr iVVATI .Št MAM 1 lif.M -U^A (>9lAČll i /.V L M\r nt \7JWi ZA OBNOVO OBLAZINJEN 1:0A POHIŠTVA IMAMO veliko \mno euoA. CSM: mi 7J7 II7H» JT1 J?JL Lmil MJinjrrt 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* Frizerski Studio Moni Žensko, moško in otroško striženje Barvanje las in pramenov Fen-frizure in svečane pričeske Trajne in vodne ondulacije Ličenje s kozmetiko CARLO BAY Monika Kocuvan, s.p. Šolska ul. 21, Središče ob Dravi GSM: 041-880 174, Tel: 02/719 01 24 E-mail: friz.studio.moni@gmail.com kemßfh I H H J I k F J T H M H Novo! UNAMY Silky ekskluzivni tretma za ukrotitev las s svilnatim učinkom,za vse vrste las. 1 l i, * valovite * skodrane * ravne * pobarvane * razbarvane i ■ilk; -iii -il<- ^ i* Hvala za vaše zaupanje, se priporočamo! www.frizerski-stUdi o-moni .si äfo u čiščenje in odmaševanje kanalizacijskih cevi, čiščenje studencev, obrezovanje krošenj dreves do višine 10 metrov, polnjenje bazenov, pranje asfaltnih površin in ploščadi. KONTAKT: 041/587-676 ali 040/241-866 Se priporočamo! Kmetija SEVER Perut ni narstvo MIRAN SEVER Šatovcl 42, 2277 Središče ob Dravi Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji tel.: OZ/719 13 94. mobi: 041 724 363 ROBERT JAKL s.p. IZDELOVANJE KOVINSKIH IZDELKOV Modrinjakova ulica 4 SI-2277 Središče ob Dravi Tel.: +386(0)271 91 282 Fax: +386(0) 271 91 582 e-mail: jakl@siol.net \\i ižuLir lSi jfkfi tdrioit 02 "J (li 93 plenarni trle fürt; 031 94 c-n.iiluv: ruptfrt.buzirfgsiuLnet 26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi rt* AVTOR: JOŽE BORKO VEC LJUDI SKUPAJ ZA DOLOČEN NAMEN Težje besede: DENGA, NEDOG, VORŠIČ LOVEC NA KRTE SLOVENSKA ATLETINJA, TROSKOKAŠICA (ŠPELA) REKA V ŠPANIJI (TEJO) ADOLF (OKRAJŠ.) SL.. PESNIK IN PREVAJALEC (MARJAN) GLAVNO MESTO EGIPTA SOL SEČNE KISLINE SLOVENSKI PISATELJ »LUKARJI« SLOVENSKA DRAMA-TURGINJA RATEJ NEKD.ŠVIC. SMUČAR RABER ŠTEVILO ROJSTEV KAKEGA NARODA KOZAŠKI POVELJNIK (IZ ČRK:ATA+MAN) ČETRTI TON V TONOVSKI LESTVICI SLOVENSKI KOREOGRAF (IKO) JAP. SMUČAR (TAKANOBU) SLOVENSKI NADŠKOF (FRANC) NEKD. NIZ. DRSALEC SCHENK CIGARETNI OGOREK ZELO MAJHNA KOLIČINA MONGOLSKI POGLAVAR ERVIN ČURLIČ SL. ZGODOVINARKA (ALENKA) NEKD. IME JEZERA MALAVI KRAJ NA KOROŠKEM ANA ŠTEFOK DOBROSRČEN MOŽIČEK IZ kekca SLOVENSKI GRAFIK IN SLIKAR (1908-1987) NERAZSEKAN VEČJI KOS DEBLA, HLOD TROPSKA VIRUSNA MRZLICA FILM JAMESA CAM ERONA SAMICA LOSA MESTO V PALESTINI Z VLADNO PALAČO KRIŽANKE BISTRIJO UM MORSKI ROPAR, PIRAT IGRA S KARTAMI GRŠKA MUZA PESNIŠTVA IZDELOVALEC KOS PROVINCA V ŠPANIJI ZEMLJESLOVEC BARVA IGRALNIH KART GORNJE USNJE PRI ČEVLJIH ŽIVLJENSKA TEKOČINA ANTE MARKOVIC NADZEMNI DEL REPE BIBLJISKA PRVA ŽENSKA SARDELA, KONZERVIRANA V OLJU VOJAŠKA ENOTA SLOVENSKI SAKSOFONIST KARL SOSS AMERIŠKA PEVKA IN IGRALKA (IRENA) POJAV NA VODI KOPJE KRALJA ARTURJA (IZ ČRTK: ORN) KORALNI OTOK PREDUJEM, AVANS Rešitev križanke - ges o iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo pošljite do 28. 5. 2015 na naslov: Uredniški odbor, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi. Srečni izžrebanec prejme nagrado - darilni bon gostilne Veselko, Središče ob Dravi. AMERICIJ NIČLA SREDICA je glasilo Občine Središče ob Dravi. Člani uredništva: Helena Srnec - odgovorna urednica, Samo Žerjav - pomočnik urednice, Jana Čavničar, Samo Kočevar, Urška Panič, Stanko Zebec, Danica Žerjav. Lektoriranje: Tina Zadravec. Grafični prelom: Boris Prelog. Tisk: Ptujska tiskarna d.o.o. Ptuj. Naklada: 850 izvodov. Naslov: Uredniški odbor, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na urednistvo.sredica@gmail.com. Fotografijo na naslovnici je posnela Urška Panič, ISSN 1855-7511.