toued d«lly ozcept Saturdajs. Sundajf and Holidajm, PROSVETA • 1 _ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 9 Uredniški ln upravniškl piufcil: M87 South Lawndale A ve. Offloe of Publicationt 1667 South Lewndale A ve. Telephone, Roekwell 4904 »i t ntcaao. IlunoU. uad«r Uie Act of Congrmi ef »Urah t. im. CHICAGO 23. ILU ČETRTEK. 1. JUNIJA (JUNE 1). 1944 Subecrlptlon $6.00 Yearly 8TEV.—NUMBER 107 Acceptance ior mailinj at special rate of poatage provlded for in section UOS. Act of Od. S, 1017. uuthorlsed on June 4, 1016. Ameriške in britske čete v bližini Rima Ameriške in britske čete prodirajo proti zadnji nemški trdnjavski črti na južni strani Rima. Nemci izgubili 50,000 vojakov na italijanski fronti od začetka zavezniške ofenzive. Masni bombni napadi na Nemčijo in okupirane države se nadaljujejo.—Moskva naznanila obnovo vojnih operacij v Rumuniji.—Ameriške in kitajske čete izolirale japonsko vojaško posadko v Indiji. Čungking naznanil japonsko ofenzivo Neapel. Italija. 31. maja.—Čete pete ameriške in osme britske armade so dospele do Pescarella Nuove, 14 milj 0|d rimskih predmestij, poroča zavezniški glavni stan. Britske čete so prekoračile reko Moletto v obrežnem sektorju in okupirale Andreajo, ameriške pa so udrle v Villa Cro-cetto, 16 milj južnovzhodno od Rima. Nemško poveljstvo je zagnalo vso razpoložljivo oboroženo silo v boj proti zaveznikom, da ustavi prodiranje. Komunike trdi. da Nemci skušajo držati svojo zadnjo bojno črto pred Rimom za vsako ceno. London. 31. maja.—Radio Berlin je opozoril nemško ljudstvo, da se silna zavezniška vojna ma-šma vali proti Rimu in da je sovražnik že pred vrati mesta. Armada feldmaršala Kesselrin-ga v južni Italiji je v nevarnosti, ker oddelki zavezniških armad operirajo v ozadju nemških pozicij. Neapel. Italija. 31.' maja.— Ameriške in britske čete prodirajo proti zadnji nemški trdnjavski črti na južni strani Rima in drobe odpor nemške oborožene sile. Dospele so že do vznožja Albanskih hribov, .16 milj od italijanske prestolnice. , "Stojimo že na pragu Rima," je rekel general Mark W. Clark, poveljnik pete ameriške armade, v svojem govoru na prostoru, kjei so pokopani ameriški vojaki "Dan, ko bo Rim osvobojen, je blizu." Nanj i se obupno bore v po-skusili, da ustavijo prodiranje zaveznikov proti Rimu. Hitlerjeva linija se ruši pod udarci zavezniške sile. Nacijem so še odprli in ceste za umik. Britske čete si i okupirale Ardeajo, pet milj ud Campoleona, strategič-iiej a mesta, ki so ga zasedle ann ri:.ke čete. Ca ilmska cesta je tarča za-wni keca topniškega bombar- < assilinski cesti in na juž-f|,,v/lKi(lni strani Valmantona. '>'•"!. iki pete ameriške armad« pi"drli v kraje med tem r!' ' vi in Velletro po ljutili ! '' 1 / Nemci. 1 ' ilo trdi, da so Nemci iz-«t (K)O vojakov v bitkah / kn silo od začetka ofen-italijanski fronti. Ste 1 luruje ubite, ranjene in eimka armada v južni i " i začetkom ofenzive j« • ' »g 200,000 mož. M-drid. Španija. 31. maja — P« lo poročilo iz zanes-'ov pravi, da nemškf «.iajo iz Rima. Naciji so ivilske trgovine v Ri- '•'ndon. :n maja.—Ameriška da čez 3200 bojnih le robnikov je s svojih •'Iiji in I tal ni izvršila ' nemška mesta in in r ffii&oa ter nacijska okupiranih državah k' bombe so padale na tovarne v Dessauju, ' m Halberstadtu, ' h /niAke proge in na-uslju, Belgija. Reime* ^'ancija, in nemška vojaška letališča v Handorfu in Diepholz.u. • Bombni napadi so bili prej izvršeni na Dunajsko Novo mesto, Wels, deset milj južnozapadno od Linca, Avstrija, in železniške proge ter naprave pri Zagrebu, Hrvaška. Poročilo iz Moskve pravi, da je bil odmor v vojnih operacijah na fronti pri Jassiju, Rumunija, pretrgan včeraj, ko je nemško poveljstvo zagnalo oklopne in pehotne kolone v naskoke na postojanke ruske armade. Naskoki so bili odbiti in sovražnik je utrpel ogromne izgube v vojaštvu in bojnem materialu. To je prvo sovjetsko poročilo o obnovi operacij od 12. maja, ko so ruske čete dovršile osvojitev Krimskega polotoka. Rusi so razbili čez 50 nemških tartkov. New Delhi, Indija. 31. maja.— Ameriške in kitajske čete pod poveljstvom generala Josepha Stilvvella so presekale cesto med Kamaingom in Mogaungom in izolirale japonsko vojaško posadko v Mogaunski dolini, se glasi vest iz glavnega stana admirala Louisa Mountbattena, vrhovnega poveljnika zavezniške sile v južnovzhodni Aziji. Japonska posadka je obkrožena in v nevarnosti uničenja. ( Čungking, Kitajska. 31. maja. Japonska sila čez 150,000 vojakov je začela ofenzivo na ozemlju pri jezeru Tung Tingu in zasedla Tungčeng, pravi kitajsko poveljstvo. Japonci prodirajo v smeri Jočova in Cangše. Poveljstvo priznava, da je položaj kitajskih čet kritičen. Ljute bitke so v teku pri Nah-sienu, 25 milj južnozapadno od jezera Tung Tinga, v katerih so Kitajci in Japonci utrpeli velike izgube. Sovjetski pritisk na Bolgarijo Ogrska ostane na strani Nemčije London. 31. maja.—Radijsko poročilo iz Ankare, Turčija, pravi, da jr Rusija povečala prilik na Bolgarijo, da jo odtrga od Nemčije. Moskva jo je posvarila, da bo izgubila prijateljstvo Rusije, če ne bo revidirala svojega stališča. Sovjeti še dolgo pritiskajo na Bolgarijo za umik iz vojne. Apeli, naglašajori zvezo s slovanskimi brati, so dobili odmev pri bolgarskem ljudstvu, čeprav je pod peto Hitlerjeve oborožene sile. ( Besednik nemškega zunanjega urada je na berlinski rudioposta-ji priznal notranjo krizo v Bolgariji. Trdil je, da je bila sestava nove bolgarske vlade poverjena Kleristu Kalfovu, ki pa je še ni sestavil. Premier Dobri Bojilov še vedno vodi državne posle. Radio Berlin je objavil poročilo iz Budimpešte, da je Bela Imredi, ogrski nacij in bivši premier, dobil pozicijo ekonomskega ministra v ogrskem kabinetu. Naznanilo je značilno, ker dokazuje, da bo Ogrska ostala na strani Nemčije. Roosevelt za politično premir je Skupni napori za ustanovitev svetovne organizacije WashIngion. D. C.. 31. maja.— Predsednik Roosevelt so je izrekel za'političfio premirje v zadevah ameriške zunanje politike, v teku katerega naj bi vsi ameriški elementje delali skupno v naporih za ustanovitev svetovne organizacije, ki naj bi preprečila izbruh tretje svetovne vojne. Roosevelt je potrdil poročila, da je Amerika sestavila načrt glede ustanovitve svetovne mirovne in policijske organizacije in da je bil predložen v odobri tov Veliki Britaniji, sovjetski Rusiji in Kitajski. Amerika je v kampanji za ustanovitev take organizacije dosegla že velike uspehe. "Načrt glede ustanovitve svetovne organizacije je bolj praktičen nego so bile sanje predsednika VVilsona o Ligi narodov, je rekel Roosevelt. "Amerika se trudi v naporih za prepreče nje vojn v bodočnosti." Roosevelt je govoril o deta j lih načrta na sestanku s časni-karji potem, ko je državni taj mk llull povabil Veliko Britanijo, sovjetsko Rusijo in Kitajsko naj določijo datum za neformalne diskuzije v VVashingtonu o ustanovitvi svetovne organiza nje, ki naj bi nasledila Ligo na-lodov Dejal je, da je bila t« m smislu sprejeta resolucija konferenci zunanjih mini lesil v Moskvi preteklo Ekvadorski predsednik odstavljen Ameriški tanki omogočili strmoglavi jen je vlade Oulio. Ekvador. 31 maja.— Politični biro demokratične /veze je odstavil predsednika dr Fausta Navarra Allenda in se proglasil za začasno vlado. Allen-de je dobil predsedniško oblast po oboroženi revolti v C.uavu-quillu, ko je predsednik Arroyo del Rio resigniral Pričakuje se, da s«- l»» Jose Maria Velasco Ibarra, predsed- leto niftki kandidat in izgnan, vodi- Muli je dejal, da je povabilo telj demokratične zveze, vrnil v dostavil poslanikom Velike Url-Ekvador iz Colombije Izgleda, | tanije, Rusije in Kitajske v drastična razorožitev NEMČIJE PREDLAGANA a a ni medzavezniške komisije sestavljajo načrte ZAVEZNIŠKA KON-TROLA MATERIALA London. 31. maja,—Člani med-zavezniške komisije, katero tvorijo predstavniki osmih ubež-nih vlad in francoskega narodnega odbora, sestavljajo načrte za drastično Industrijsko in finančno razorožitev Nemčije po njeni kapitulaciji. Komisija je vzela v pretres načrte belgijske ubežne vlade in francoskega odbora. Diskuzije so še preliminarnega značaja, toda kažejo obliko predlogov, ki bodo predloženi v zvezi z mirovnimi pogoji Nemčl-Načrti belgijske vlade so bili sprejeti kot podlaga akcij glede uničenja industrij, ki bi omogočile, če bi ostale nedotaknjene, ponovno oborožitev Nemčije in priprave za tretjo svetovno vojno. Zavezniki nameravajo ustanoviti ustroj z oblastjo nalaganja drastičnih kazni Nem^ji, če ne bi izpolnila obligacij. Načrti uključujejo: Odpravo ali kontrolo sredstev produkcije in pridobivanje materiala, da postane razorožitev Nemčije popolna. Nemške tovarniške naprave, ki se lahko premeščajo, morajo biti poslane v zavezniške države ali pa uničene, da so prepreči rekonstrukcija. Takozvane meflane industrijo, ki lahko producira.io orožje in civilne potrebščine, morajo priti pod popolno zavezniško kontrolo. Nemčiji se odvzame politični vpliv, da ne bo mogla dobiti kontrole nad industrijami in tržišči. Mešane industrij« uključujejo kovine, strojno orodje in motorje. Izvedba razorožitve Nemčije bo poverjena zavezniški okupacijski sili. Zavezniki bodo kontrolirali vse glavne faktorje industrijske, finančne in ekonomske razorožitve in material. Načrti določajo tudi sankcije za slučaje zanemarjanja ali sleparij, kakor tudi uničenje industrij umetnega kavčuka in olja. Zavezniki prevzamejo tudi vse nemške t run te m kartele, premogovniku, jeklarne, kemične in druge tovarne. Halifax naglasa potrebo kooperacije Salt Lake Citv, Utah, 31 maja. — "Američani, kakor Angle- IIM sirov veiei da bo igral važno vlogo v zadevah dežele v bodočima ti W«»hinqton, D. C.. 31 maja Poročilo 17. privatnih virov pra vi da so ameriški tanki, katere je'ekvadorska republika dobila na podlagi posojilno-najernnm-skega programa. omog«« ili vlade predsednik.' moglavljenj< Rioja Pristaši Ibaire, predsednisk. ga kandidata, so dobili kontro j0 nad topniškim regimentom kateremu m, m- pridružili voja- »k VVashingtonu, zaeno pa je izia zil upanje, da bo sprejeto Ti velesile naj bi določile, kdaj naj M. prično diskuzije Mine v vodah med Švedsko in Dansko Sto« kholm. ftvedaka. 31 maja Zavezniška b-t«'«. k' v m/nih sved*k»h vodah. so po- * J . . k ti.....4 s< j,imm« in ži, se zavedajo potrebe povojne kooperacije v interesu vzdrževanja miru," je rekel lord Hulifas, britski poslanik, na konferenci j končal življenje k Časnikarji. "Američani so pro- V/ioka 2« rna)a Domače vesti Obiski C h i c a g o —Frank in Jennie Shum, Reliance, Wyo., sta obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Prišla sta v Chlcago na poroko svoje hčerke Jo-sephine s Charlesom Zoudarjem. Vaaal dogodek Kemmerer, Wyo.—Štorklja se je oglasila pri družini Tonyja Le-bola in ji pustita hčerko prvoro-jenko. Mati in hčerka sta zdravi. Ker je jnati članica društva 267 SNPJ, je upanje, da bo tudi no-vorojenka vpisana v mladinski oddelek.'—Iz Alaske je prišel obiskat svojega očeta, brata in prijatelje Joseph Sedej. On služi v ameriški letalski sili. Ubit v akciji Strabane, P«.—Frances Dre-nick je dobila poročilo od vojnega departmenta, da je bil njen sin VVllliam, letalski poročnik, ubit v akciji nad Korziko 4. maja. Star je bil 21 let in član društva 138 SNPJ. Zapušča mater, dva brata in eno sestro. Novi grobovi North Chlcago, III.-Dne 20. t. m. je umrl Jacob Novak st., star 65 let, član društva 14 SNPJ od ustanovitve in odločen podpornik Prosvete. Bolan je bil pet tednov. Zapušča ženo in pet otrok. Njegov sin Jacob je policijski načelnik v North Chicagu. New Duluth, Minn,—V sanato-riju Nopeming je umrl Frank Rutar, star 72 let in član društva 205 SNPJ. Doma Ja bil nekje od Loža na Notranjskem. Živel je več let v bližini Trsta in delal na želcznici. Član jednote je bil 34 let. Tukaj ni imel nobenih sorodnikov. V Kanadi zapušča hčer, v starem kraju pa tono, če še živi.—Helen Peterson, članica društva SNPJ* ja izgubila moža. Umrl je po knatki bolezni. Zapušča ženo in več odraslih pastorkov. Indianapolis, Ind.—Dne 27. maja je umrl Mihael Gorenc, star 54 let, član društva 34 SN-P J in doma iz St. Jakoba na Dolenjskem. V Ameriki je bil 31 let. Zadel ga je mrtvoud na levi strani in bolan je bil osem dni. Zapušča ženo, eno hčer in eno sestro. Cadillac, Mich.—V bolnišnici Little Traverse, Petosky, Mich., je umrl za pljučnico Joseph P. (Jrahek. Rojen Je bil v Petrovi vasi pri Črnomlju In v Ameriko je prišel v starosti 22 let. Zapu-tu a ženo, |>et sinov, eno hčer in več vnukov. Springfield, III.—Po kratki bo-U./.ni Jr umrl Frank Podlesnlk, star &7 let in član društva 47 KN-PJ. Rojen je bil v Jugoslaviji in | društvu 47 Je piišel s prestopnim listom od društva 16 8NPJ, Milvvaukee, Wis., Pokopan Je bi|l po jednotinih obredih. Zapušča ženo, enega sina in eno hčer.— J<>e Sustar, član društva 47, si Je iz neznanega Star je bil 63 Ofenziva proti Nemcem se pripravlja v Jugoslaviji ti izolaciji. Kkonomski prohle-||,.| in doma i/, občine Mirna peč mi so važnejši nego politični in j„, Novtm nru*stu na Dolenj-v povojni dobi l*»do nastali |*> | Mk«*nn. Zs|iuščs ženo, tri sinove goji za razvoj toki |>odl;jgi," industrij na šl- Zbiranje nemškega hrodovja pri Danski pri vojakih 'n enega brala v Pue-blu, Colo. Članlrs v bolnUniH Spangler napadel politični odbor CIO Obdolžil ga je krienja zakona Washlngion. D. C.. 31. maja.— Harrison E. Spangler, načelnik osminjega odbora republikanske stranke, je oplazil (Klbor za politično akcijo Kongresa industrijskih organizacij in pozval federalnega justičnega tajnika Franciaa Biddla, naj odredi pro-sekucijo, Dejal je, da odbor krši provizije zakona, ki prepovedujejo trošenja denarja za financiranje volilnih kampanj. Načelnik odbora za politično akcijo CIO je Sidney Hillman, predsednik unije Amalgamsted Clothing Workers. Spangijt trdi, da odbor troši denar lz blagajn unij CIO brez dovoljen |a članov. Kongrosnik lloward Smith, demokrat lz Virginije, znan sovražnik delavskih organizacij in Kooseveltove administracije, Je tudi zahteval preiskavo aktivnosti Hillmanovega odbora. Biddle je odredil preiskavo in potem poročal, da ni ta odkrila nobenih dokazov, da odbor krši federalni zakon. ,V nižji kongresni zbornici je .bila sprejeta resolucija, da se odredi preiskava koruptnih političnih aktivnosti, Ta je naperjena proti Hillmanovemu odboru. Konservativci v kongresu trdijo, da je Hlllmanov odbor omogočil poraz . več kandidatov za kongresnike pri primarnih volitvah. Med temi sta bila dvs člana Diesovega odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti. » -----------------■ ■■»■"■■ .t trt Pakt med Dartanom in C l ar kom ne drli Alžir, Alžerlla, 31. maja. — General Charles De jGaulIe, predsednik francoskega tiurod-nega (Mibora, je na seji članonv pohvetovalnega sveta, iiu kateri solnišnici Meigled za Titova oboroiena sila kontrolira polovico deiele AMERIČANI POMA-GAJO PARTIZANOM Moskva. 31. maja—Jugoslovanska osvobodilna armada okrog 300,000 mož, katere poveljnik je maršal Tito, je pripravljena za veliko ofenzivo proti nemški, oboroženi sili. Pričela se bo isto-čusno z rusko ofenzivo na vzhodu in invazijo zapadne Evrope po britskih ln ameriških četah. Ofenzivo je napovedal general Milovan Djllas v svoji poslanici ruskemu ljudstvu. On in general Velemlr Terzid sta prišla v Rusijo kot odposlanca maršala Tita, General« sta obiskala premierja Stalina, rdeče armade na bojiščih v Ukrajini in Rumuniji in jugoslovansko vojaško enoto, ki se bori proti Nemcem na struni ruske oborožene sile. Djilus je v poslovilnem govoru pred povratkom v Jugoslavijo dejal, da Titova armada kontrolira polovico Jugoslavije, dočim Titovi gerilci v ozadju-bojnih črt v drugi polovici delajo preglavice Nemcem z razbijanjem železniških centrov in cest. Nemci morajo opravljati vsa dela podnevu, ker Titovi partizani hodijo za plenom ponoči. "Mi smo v sedlu v osrčju Bal-kins," je' rekel Djilss. "Smo v bližini meje južne Nemčije in '1 nacijskih armad v Italiji Hitler je zagnal proti nam večji del oklopnih divizij, armade pod poveljstvom maršalu VVeichsa in 1 ne v Italiji, katere poveljnik }» ♦Idmaršal Albert Ke*e1rlng. 8 to silo sodeluie več bolgarskih divizij, hrvaških ustalev ln nekaj Mihajlovičevih četnikov. General Ivanovič, Aef Titovega generalnega štaba, je napovedal moro zu te fašiste, ko bodo partizani zučeli prodirati naprej po odprtju druge fronte." Djilus Je dejul, da so osiščne izgube v poskusih, katerih cilj Je bil osvoiltev Jugoslavije, zna-šule 300,000 ubitih, ranjenih in ujetih v treh letih. Partizanske izgube so v teh letih znašale 100,000 do 120,000, Tretjina ubitih od omenjenega števila so bili Nemci, tretjin« Italijani, ostala tretjina pu mešanica albanskih fašistov, pristašev Pavellds in generala Mihajloviča, "Nemci ne morejo naslčevstl tvojih Čet V Jugoslaviji," je rekel Djilus, "Uvažati morajo Inaslo iz Tfolaiidlje in Danske, ttuai je Jugoslavija izvažata mS-»lo v drugo države v predvojni dobi. Hitler je pričakoval, da bo dobil premog, rudo, les in bakslt v Jugoslaviji, u dobil Je udarce, Njegove sunje, da bo naslčeval svojo armado v Jugoslaviji, se niso uresničile. Partizani so razdejali premogovnike, Jeklarske tovarne v Vurešu In Zenici, katere kontrolira Krupp, rudnike živega srebra v Idriji, železnice ln komunikacijske zveze." Jugmlovansku generala iis prišla v Rusijo z letalom. Odletela idu lz Jugoslavije v Italijo, od tam v Afriko in potem v Perzijo, od Um |M v Rusijo. Ns drugI ukrajinski fronti sta se V vodah med Aved-Ilansko. Mjne i>odo v*aj .aralmrale plovbo v t<-h dovje zbira V bližini Danske. Potniki, ki so dospeli v Sto< k holm. so fiovedall, da so videl. f>anroi^ podtalne 50 nemških ladij v bližini južne ^ kon.ee &v«ardlr«njoin nemških Fiuneoski narodni inJb<»r, čigar __________[vojaških koncentracij ln letallM ptedsednlk |e general Oisrle« nulmiL'aL v Jug<*lavljl, se glaal poročilo is ja, w gla«i poročilo. itvo prizna ta status I Ob smitl je bil star 5« let Sloveniji ln na Hrvoikem. Lai« au. i deset ur. " * fi PROSVITA ČETRTEK, 1. junija PROSVETA THE ENLIGHTEHMENT "J GLASILO I* LASTHIl*A SLOVENSKE NARODNE PODPO«*E 11 JEDNOTE Baoaflt Soctotr Organ of and publiahad by Slov««« N«iioo«l N-rotn.na sa ZdruUn« drUu (isv«o Chlc«f«> »» »«.00 JlSl1& - poIkT 11.50 ra fcatrt lata, s. Chicago i- okoiico Coo^ Co 17 50 ^calo Ulo. W 7$ .a pol l«ta; s. lno.am.tvo »».00. ^l^Lnon for t ha Uniiod SUloa r**—'---- * . . _ . ..--1««* accompaniad by aalf addra^d and .Ump«d «»v«lop«. Naalov n« tm, kar im« stik s liatom« PROSVETA 2857-59 So. Lawnd«l« Av«., Chicago 23. IUlnola MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin goslovani in njih prijatelji, da .pomagajo pri zbiranju obleke, ki | jo naj dostavijo najbližnemu iradu United Jugoslav Relief Fund of America v svoji bližini, Vam je že gotovo opisal tukaj-j prvi vrsti so statistični podatki šnje kraje, zato ne bom tega 0 trpljenju jugoslovanskega ljud-omenjal. Glede Waukegana mi stva, ki zahtevajo obče pozornosti. Tito trdi, da je že "ena dva- 13S Datum v Oklepaju na primer (June 30, 1944), poleg vašega na naslovu pomeni. da vam je a tem datumom potekla naročnina, vit« jo pravočasno, da se vam lbt ne uatavi. imena Pono- Kaj grade za kulisami Zadnji teden je Winston Churchill zopet imel enega izmed onih govorov pred parlamentom, katerim prisluškuje ves svet, jih analizira in—kritizira. Tudi v svojem zadnjem govoru je podal široko panoramo ne samo angleške, marveč indirektno tudi ameriške zunanje politike.-lz Churchillovih govorov človek lažje razvozla skrivnosti svetovne politike obeh držav, kakor pa na primer iz govorov ali izjav predstavnikov ameriške zunanje politike. Tako je angleški premier sedaj prvič vsaj malo seznanil svet, kakšno povojno svetovno organizacijo kujejo za kulisami v Wash-ingtbnu Londonu in po implikacijah tudi v Moskvi. Churchil sicer ni dvignil zastorja tajne politike teh treh velesil, marveč je le stopil na oder pred zagrinjalo in namignil, kaj kujejo za zaprtimi vrati. Iz njegovih besed jc razvidno, da kujejo obnovo Lige narodov v nekoliko drugačni obliki kot je bila Wilsonova liga. Ta liga ne bo svetovna organizacija enakopravnih nurodov, marveč liga veli kiti vojaško močnih držav in liga malih držav: liga gospodarjev in podložnikov... Vrhovni svet lige bodo tvorile le velesile, v prvi vrsti Amerika, Anglija in Rusija in mogoče tudi Kitajska. Male in eventualno menda tudi premagane države bodo dobile vstop samo v ligino zbornico. Tak je do danes še zelo nejasen in pomanjkljiv obris nove svetovne organizacije. Churchill je ostalim državam vnaprej odkazal I »odrejeno vlogo. Ci lavno besedo bodo Imele velesile, kakor so jo imele tudi v prošlosti. Tudi staro Ligo narodov so dominirale velesile, v glavnem Anglija in Francija, z njima pa je iz zapečka sodelovala Amerika, ki ni bila članica lige. Nekaj let pred vojno jc bila članica lige tudi Sovjetska Rusija, toda v Ženevi ni bila "persona grata," ker je bila pobarvana z— boljševizmom. Litvinov je sicer skušal igrati vužno vlogo in iz njegovih ust so prihajali najboljši govori: kritični, dalekovidni in tudi svarilni govori. Ampak dlplomatje dominantnih sil—Anglije in Francije—so poslušali Lltvinova z zamašenimi ušesi in bili skoraj vselej dirnjeni in mrki, kadar je prišel na govornico. Z drugo besedo: v stari Ligi narodov jc bila Sovjetska Rusija—pankrt, boljseviški pankrt. V novi Ligi narodov—ali kakor se bo že imenovala—Rusija ne bo več pankrt, marveč polnokrvna velesilu. V novi Ligi narodov bo tudi Amerika kot polnokrvna članica. Po izjavi Churchilla bodo te tri velesile skrbele za svetovni mir. - Med vrsticami njegovega govora je tudi razvidno, da bodo skrbele za mir s tem, da bodo do zob oborožene. Ostalo države, manjši narodi se jim bodo morali pokoriti, kakor so se majhni ljudje morali tudi v preteklosti pokoriti velikim, mogočnim sosedom. Taka Liga narodov kot je razvidna iz Churchillovega govora, bo morda bolj efektivna za dobro ali slabo kot je bila stara. Toda je te vnaprej dvomljivo, da bo taka organizacija mogla ohraniti svetovni mir za daljšo dobo. ne da govorimo o trajnem miru. Za daljši, gotovo pa za trajni svetovni mir jc potrebna drugačna svetovna organizacija kot je bila stara ali k/'t ho nova Liga narodov, sloneča na oboroženih silah treh, štirih ali petih velesil s konfliktnimi gospodarskimi interesi, ostali nai^nji so pa potisnjeni v zadnjo klop. Za ohranitev svetovnega miru je potrebna demokratična svetovna fedaraclja enakopravnih ne rodov, v kateri se tudi velesile odpovedo pravici do oboroževanja, imperializma, "sferam vpliva" in izkoriščanju kolonialnih in "mani vrednih" narodov. Ampak v \Vatihingtbmi, Londonu in Moskvi ne snujejo take svetovne organizacije. Njili *'reaH*Mčna"(?) |*>litika se s tako svetovno organizacijo ne mara havitl, čeprav j»» svet j>oticbuJc, ako se prej ali slej /.opel neče znajti v novem klanju. Lahko že sedaj rečemo, ii|K/u. pa kljub temu m dr/ul. Liga narodov pa je v realnosti HUftlotiila svetovni mu nu angleško in francosko orožje in ua im-petiallatleno vetsaillsko pogodbo. Kuj se je zgodilo a tem mirom, je vaem /nuno. Mat Imi avetovni mir, k* bo | o tej vojni slonel na alianei umeri-ak< ku. angleškega 111 ruskega oro/ja, imel /dravejšo |>odlugo? Zgo-dovinu takih uhane odgovurja negativno. Z« danes je tudi razvidno. du i** Amerika im» tej vojni skusulu razviti svojo "sfero vpliva" l>o vaem Pacifiku, nu Dahnem v/hodu mi celo na zapadnem obrežju Alnke m Muli A/tji v ,lu>ni Aiubiji, kjer so bogata oljna polju Kusija bo akutala razviti enako "sfero"vpliva" v Hvropi in snom vm- A/ije Ao^liju lw» sku ala ojueati svoj im|>erij, "na ka-terega solnee mkdui 11« /uide Staiu l.igu naioklei IhnIo vozile skupnj. Im> svetovni mii mogoč Mogoč bo toliko ea\a, dokler m pri širj«kemi vsi evropski narodi potisnjeni v zadnjo klop Tudi Francija. Nemčiji pa obetajo razkosanje in r«*u>njenje S tem igrajo direktno v roke Hitlerju in (»oob-belsu ln slednjemu je Churehill tudi v /adnjem govoru dal precej materiala /a svojo propagando, da poraz pomeni Izbrlsanjc Nemčije z zemljevida. KAM: NAPREJ ALI NAZAJ? ClevelandL O.—Večina slovenskega naroda izhaja iz revnega kmečkega stanu, vsled tega je večina v izobrazbi omejena, in to po svoji krivdi in po krivdi trinogov. Vsi vemo, kako malo izobrazbe smo dobili v dveh do štirih razredih ljudske šole na deželi. Za silo smo se naučili pisati in citati ter računati, vse drugo pa je ostalo v šolah in v m j iga h; z 12.-14. letom smo kon čali naše šolanje, ostali nismo nepismeni, to je vse. V Šolah so nam pridno v glave zabijali pokorščino vladajočih in do duhovščine. Le tu in tam se je ta ali oni povspel do višje izobrazbe, navadno pa je tudi pozabil, da je sin kmetske ga stanu — sin revnega kmečkega naroda. Zgodovina pa dokazuje, da so bili povsod delavci in kmetje tista sila, ki je držala na rod pokonci, kajti iz te sile so črpali svoje moči v obrambi de žele in pri ustvarjanju dobrin V vseh večjih preobratih, v vseh revolucijah in vojnah, ki so se dogajale v preteklosti in sedanjosti, so bili delavci in kmetje tisti,. ki so doprinesli največ žrtev, dočim so "višji" odločali o usodi narodov. Vse pa izgleda, da v bodoče ne bo več tako, kaj ti splošna ljudska ča s pomočjo naših katoliških moz. gospod dr. Korošec, ki je upeljal PHIredITEV DRUŠTVA Na čelu jim je bil častiti ni mnogo znanega, četudi stno sosedje, kajti poznam le eno alilnajstina celokupnega slovanske-l ako tak urad obstoji, v nasprot-ldve družini. Veseli me, da ste ga prebivalstva Jugoslavije unij nem slučaju pa pošljite zadevne se me sjjomnili z velikonočno čena od Nemcev in jugoslovan pakete na glavni urad UYRF, 41 razglednico, zakar se Vam zahva- gkih izdajalcev." Poleg tega so |W. 29th St., New York City. ljujem. Pisal bom več pozneje, 0ni oropali cele pokrajine, od-Mary Vidoalč. tajnica. |čim se sestanem z Vašim sinom." | vedli konje, govedo in ovce; po- italijanski jezik v slovenske šo-e. Častiti gospodje duhovniki 518 SNPJ 4. JUNIJA Naj dodam še to, da so po smr- žgali tisoče domov in razdejali ti junaka Rudolfa Japela njego- Cela mesta in vasi. V boju z njivi starši prejeli medaljo škrlat- mi je padlo že stodeset tisoč vo- Dotroit, Mich.—Društvo št. 518 nega srca, poleg tega pa tudi jakov osvobodilne armade so na vse načine podpirali gni- SNpj bo y necielio, dne 4. julija, uradno listino z opisom odliko- v primeri s celotno armado, ki t »____- > _ .1 't I i n O 1*T t'fl« I - 1 • + 1___ I i _X i_ _ J «, • m! A.___! L. A.__J * ▲___t. iii>/. A... Tako so vladali slovenski kle rikalci na Slovenskem. Ko je vlada padla in ko se je država j ^ so razni državniki, mi me so že predvajali v dvorani gubo junaškega sina, ki je dal štirimi bolgarskimi, s 130,000 hr-John R. in so se jim zelo do- svoje mlado življenje za svojo in vatskimi ustaši in s 50,000 raznih našo domovino. Sedaj počiva drugih čet. padli. Pohvalno se je izrazila Skupno število so- zruSila, so razni državniki,. 1" 1t i mladina innekateri so rek-1 mladi Japel pod palmami na ita-|Vražnih čet znaša torej približno nistri in menihi ter podobni ti- «tam imaj0 ljudje lepše kot Ujanaki zemlji. Slava njegove- 450,000. Titove armade so osvoji kU.n ULoli vurnoef.'! 7avetia V M1« Q3 MM« iOiajv y j ___, ' # «___ I . ... . o« < pi hitro iskali varnega zavetja v . Londonu in v Ameriki. In spel nadaljujejo svoje hujskajoče mu spominu! Jennie Kober. Apel/.ram."! ZLt?' I SE O "MASfeM^OHO' govorijo svoje otroke, naj pride ako Belllngham, Wash.—Vreme je bodile 130,000 štirjaških kilometrov ozemlja s 5,000,000 prebivalcev. To je višek brezprimernega črte, da osedlajo ubogi sioven- u t-* potem ne bodo jesensko, za te kraje premrzlo: junaštva in učinkovitosti-enak ski narod s črno rcakcijo po voj- i vpfpr in dež. Danes ie 23. maia Roviatsko uniie. toda s nri. nt. Ali iim bo uspelo? Ali bodo imeli več prilike da vidijo rojst ---- - 'ne kraje svojih starsev veter in dež. Danes je 23. maja I višku Sovjetske unije, toda s pri-in v parku, kjer sem uposlen, I meroma manjšimi sredstvi. To zopet lahko svobodno držali slo- ne-raje_s ^ ^^^^ do. sem delal ^mo tri ure, torej je borba, pomešana s civilno voj iTo^allTer^r^rk bijo razne stvar,i bo odbor pre- imam dovolj časa za pisanje. Re- n0, toda vzlic temu .dokazujejo lZKoriscan ici u.^n ' skrbei vse potrebno za dobro po- kel sem, da ne bom vec pisal, a uradna nemška mrtvaška poroci- strežbo, vaša dolžnost pa je, da glej zlomka, "nekaj mi ne da mi- ha, da držijo partizani nazaj naj-bo zopet dvora- ru," namreč dopisiliki, ki so se boljše nemške čete—takozvano kraju svoje moči in pa tega, dal na premajhna. Cisti dobiček bo | začeli oglašati v zagovor prej-1 elitrio g^o. a je prišel čas za obračun, so jas- šel: ena polovi no pokazali slovenski partizani blagajno, druga polovica pa in njihovo osvobodilno gibanje, SANS. Vstopmnaje 50c. ki se je najprej pojavilo baš v I Sloveniji. In baš tega gibanja 3. se najbolj boji črna reakcija, Livernois.l ker dobro ve; da ji preti pogin, dovolj za vse. venski narod v temi in ga svo tlom? Da ne bo terriu več tako, da ■ se zaveda naš narod v starem ae udeležite, da eLfd^bičeTbl •X , i fa tCga'^pr^aJD("lovicalbza društveno Išnjega urednika Prosvete. I Tito je obdolžil ubežno vladol je prišel čas za obračun,^!«pa za| Tipičen dopis je prišel iz Trau- da drži v svoji posesti jugo,lo- nika, Mich., v katerem dopisnik vanske parnike. Te so najprvo Torej na svidenj e" 4. ju n i j a ob I pravi, da "Prosveta fti več glasi-1 zasegli Ralljani, nakar so jih iz-v dvorani na 437 S. lo SNPJ, temveč je bolj podobna I ro6iii AnglejSem in Amerikan-Pijače in jedače bo glasilu partizanov, sansovcev in L-em. Nato so prišli v posest Pe-rusovcev." Zelo sem radovederi, I trove vlade. Ubežna vlada drži kako je br. Molek ta "poklon"! iudi vso zlato rezervo jugoslo-sprejel. Ta "kompliment" opra-1 vanske narodhe banke, vičuje sumnjo, da je bil Molek | Titove armade se borijo brez izobrazba je'Osvobodilno gibanje je ljudsko Antonija Ločniškar. 518. šla že tako daleč,'da se je pone-!«ibanJe' * je vstalo iz ^nr.^TtEJO kod že jasno pokazalo, da bodo>™*a- Partizani se Donp pro-{kadi —~ ljudske mase prišle do svojih pravic. Osvoboditev delavskega in kmetskega ljudstva izpod izko- ie zvezala s Hitlerjevimi barba- Isplošnosti, ker drugo ne bi zani-ri, ampak ta reakcija je na delu | malo povprečnega čitatelja, tudi v tujini, v Ameriki. Organizirali so nekakšno zvezo sioven k^tkto ProUp^nomfn^ d.»e UjbolJ prin,tiv„ih pravniških stvu ie tri leta in do sedaj »Ln prejela tri pisma od "aiih ^n^taZ ^dno fe t Potrcbšfin; Zdravn.ške opcrac, pokazali lepe uspeh, • |V0Jak()v. ki se borijo na raznih ^e % ^ omenil Sansa. Molfck ni proti | ricami in mesarskimi noži. [vojakov, ki se borijo na iz riščevalskega sistema je edino v delavski izobrazbi. Napredek delavske izobrazbe je sicer počasen, kajti vsepovsod izkoriščevalci skrbno pazijo, da ostane delavska para v temi, da jo kot tako izkoriščajo. Ali smo se Slovenci v tej deželi in oni v stari domovini kaj naučili iz preteklosti? Ali znamo resno misliti v tem groznem klanju nedolžnih mladih ljudi? Kri teče v potokih, lepa mesta se rušijo in dobrine se uničujejo. Moderni človek uničuje vse, kar je v stoletjih ustvaril s svojim delom. Matere in očetje z bolestjo v srcu spremljajo svoje mlade sinove, ki se borijo na bojnih po ljanah. Mnogi izmed njih se nikdar več ne vrnejo. Koliko bo pohabljenih, koliko duševno strtih? To je strašno, ampak resnično — to je trpka resnica. Kako pa smo se opredelili sedanji svetovni vojni? Nastali sta dve struji. Klerikalna stru-ja je proti spremembi starih raz mer v Jugoslaviji, progresivna struja pa je za spremembo, za boljše razmere v stari domovini. Napredni element se bori za od pravo krivic, za odpravo starega režima. Ta element je za širšo avtonomijo, za enake pravice vseh jugoslovanskih narodov Poleg tega pa se progresivni e-lement bori za Združeno Slovenijo v okviru demokratične in federalizirane Jugoslavije. Za tak program se je pač vrtnino boriti. Slovenski klerikalci s svojo ljudsko stranko niso niti v katoliški Avstriji imeli toliko in tako velikega razmaha, kakor so ga imeli v pravoslavni Jugoslaviji. Politično so dominirnli Slovenijo, in tako tudi gospodarsko. Reven kmet ln delavec sta bila oropana vseh pravic, vladala je diktatura in Glavnja- Klerikalna reakcija je seveda I frontah. V odlomkih iz pisem na delu v starem kraju, kjer se bom omenila samo to, kar se tiče Tudi Pfc. Stanley Gregorin, ki nam je lani sporočil, da se je v Sardi- nesti razdor mod ameriške rojake, da ne bi ffodpiralf partizanskega gibanja v starem kraju. Ti elementi sodelujejo z naci-fašisti v starem kraju, zato so kot taki vsega obsojanja vredni. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da podpre SANS po svojih močeh, kajti ta naša politična organizacija pomaga našim rojakom v stari domovini, ki se borijo za osvobojenje slovenskega naroda, obenem pa tudi za osvobojenje vseh jugoslovanskih narodov. Z našo podporo temu ljudskemu gibanju bomo dali najhujši udarec črni reakciji. John Fillplč. 147. skih župnij, s katero skušajo za-|niji spoznal s skupino slovenskih fantov, kateri so bili nasilno po-rinjeni v italijansko armado, je dne 4. aprila pisal sledeče slovensko pismo: "Tukaj je vse uničeno. Slovencem, ki se nahajajo tukaj, je zelo hudo, kct nimajo doVolj hrane. Nekoliko hrane jim damo mi Amerikanci. Vsi so zelo veseli, da so lahko z nami. Srečal sem slovenskega.fanta, ki je doma iz istega kraja kot moja mama, ostali pa so iz drugih krajev Slovenije. V par slučajih snjj^ se imeli prav dobro, spili smo pr ecej vina, nato pa smo peli slo-vsnske pesmi, ki so zelo lepo donele. Ti slovenski možje in fant je so v starosti od 18 do 45 let. Izgleda, da ne bo še miru. Nemci se še dobro držijo in vse kaže, da bo treba drugače prijeti, ako hočemo, da bo kmalu vojne konec." Pvt. John Traven piše med drugim: "Najprej se Vam lepo zahvaljujem za lep dopis, katerega ste priobčili o meni v slovenskih listih. To me je zelo razveselilo Vaš sin Tony mi redno pišč, do sedaj pa se še nisva sestala, četudi vem, kje se nahaja, ne daleč od mene, zato sem prepričan, da se bova kmalu videla. Do jc-daj nisem videl še nobenega fanta Iz našega mesta. Zdrav sem in upam, da ste zdravi tudi Vi. Želim Vam vse najboljše." Saržent Victor J. Ceryanec, doma iz Chicaga, piše kot sledi: "Poskusil bom vse možnosti, da bi prišel v stike z Vašim To-nvjem. Iskrena zahvala za poslane ztj^ntke, in kakor vidite, sem se jih takoj poslužil. Tony ZA POMOČ BEGUNCEM V EGIPTU Now York. N. Y.—Z odobrc-njem državne agencije Združc nega jugoslovanskega pomožnega odbora, ki zbira prispevke za pomoč jugoslovanskim beguncem, se sedaj lahko pošilja obleka jugoslovanskim beguncem, ki so nastanjeni v Egiptu. Zadevni fond je pod pokroviteljstvom organizacije American Friends of Jugoslavija, ki |e včlanjena v organizaciji National War Fund. Sedaj postoji možnost« da bo omenjeni* fond v bližnji bodočnosti pošiljal razne druge potrebščine beguncem. Kakor je bilo že poroča no, se deluje tudi na tem, da se Hi potrebščine pošiljale naravnogt v Jugoslavijo, ampak predno se to zgrni i, je povsem sedal najboljše, da se pomaga tam, kjet *c lahko pomaga, to je našim beguncem v Egiptu. Vsled tega se naprošajo vsi Ju- Sansu! Bodimo pravični. iuu,, po poročiUh iz zanesljivih vi-proti partizanom ni ce so de-1 prebivaistvo tako lako- mokratičnega" mišljenja, on je d& matere ubijajo gvoje olrQ: le proti komunistom, kajti ti so l ker ne morejo njjh se mu "zajedli v meso in kri in jb joka za kruh> PoTilo. mu spanec preganjajo. Tudi ^ ah go ge gtorUi ysi proti ruskemu ljudstvu nima nic.1 le Stalina ne more "cirati." Jaz sem na primer prišel v nasprotje z bivšim urednikom, ker sem imel svojo sodbo o ruski vladi. Pa ne, da bi čitatelji mislili,-da se hočem delati "šmart." Svo- 'd, da se posejejo polja, toda križ je s tem, ker primanjkuje seme-.ia, živine in poljskega orodja. Agonija evropskega prebivalstva ne, bo imela samo daleko-sežnih fizičnih posledic, temveč jo sodbo sem si ustvaril na pod- M*ta izpremeniti tudi M J ..... ■ 1 mačaj. Ljudje postajujo ne- 'možni za učinkovita dejanja. lagi raznih spisov in knjig, največ angleikih, a v Prosveti pa. . ..... , ,......... sem videl baš nasprotno, zabelje- "»troj, kMe poseben« no s psovkami. Izvedeti sem bo- Pl«nemta čustva, je v razkroju, tel resnico, zato sem čitaAidi I ™»erto tega pa nastajajo d,v,, take knjige, ki so bile Stafcnu, , , nasprotne" Ena teh knjig ^ "tTom "The Drčam We Lost," ki jo je ™led lakote, terorizma ,n bom- spisala Angležinja, katera je ^a ^diranja takrat sc clovesk. ^ v Rusijo zato, ker je mislila, da '-°zaj pomakne nazaj na stopnjo je tam raj. Ta ženska je bila do- jamskega človeka. kaj prekanjena, ampak naletela Materialno razdejanje Evrope je še na večjega "prekanjenca/ v tej vojni se lahko obnovi, toda kakor imenuje v enem odstavku ie bo pa mogoče obnoviti clove- Stalina; "He is witty and cunny ikega mentalnega razdejanja. and has a great vvill power." ikozi katerega gredo evropska Joseph E. Davies, bivši ameri- ljudstva. To razdejanje bo ime- ški poslanik v Moskvi, pa pravi I lo stalne posledice. v svoji knjigi "Mission to Mos-| Sedaj nastane vprašanje, kaj cow" glede sovražnega obkrože-1 iela Pomožna administracija nja Rusije in Hitler-Stalinove I združenih narodov? Tito jc citi- pogodbe: "Stalin was almostlral zadevno točko in UNRRA: driven into artns of Hitler." Et- 'Pomoč bo prišla takoj po osvo- bin Kristan je označil tisto po- boditvi." Toda osvobodilni od- godbo za krpo papirja, ki jc brez I bor nfma zastopstva v UNKRA vsake vrednosti, češ, da tisti po- Psihološka obnovitev cvrop- godbi ne verjame ne prvi ne dru-1 ikega ljudstva mora priti samo gi in da je le odložitev sovražno- na dva načina: hitra pomoč po sti na poznejši čas. Tako so torej '.magi zaveznikov in ustvaritev ti možje, ki niso nobeni komuni- lovih ciljev, nove vere—nova sti, do neke meje opravičili Sta- prepričanja in nova upanja. Ra'-* linovo politiko, le Prosveta ii liralni občutki, ki jih je ustva- nekateri dopisniki, ki se imonu-lrila vojna, bodo ostali v eviop- jejo za socialiste, so trdili, da je ikem ljudstvu tudi po vojni, ce Stalin "izdal" rusko ljudstvo. * ne izpremenijo v gradbeno de- Zdaj pa*čitajte Adamičevo lavnost. knjigo "My Native Land" na Titova moč obstaja v tem. ' strani 453, pa boste videli, kaj trži svoj narod zaposlen m skupaj poslali v glavni ura^ Kakor vidim v Prosveti. u- F že pričelo strankarstvo, ker * nekateri začeli nasprotju SANSu. Po mojem mnenju » morali vsi složno delati, kajti < slogi jc moč (Drugo bo v t«dar ku—ured.) . John Kaocic. pred*^ frTRTgg/l. JimiJA PROSVETA }l urada ZOJSA: t ibanje za priznanje Titove vlade Senat države Washington je sprejel nedavno resolucijo, s katero zahteva ameriško službeno priznanje Hitove vlade, "lend-lease" m drugo pomoč narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Razen tega sta politična pr-,aka iste države,, kongresnik Ma«»nuson in senator Wallgreen, sklenila govoriti v kongresu in senatu za priznanje Titove vla-je Aktivni Ameriški odbor za svobodno Jugoslavijo iz Seattla, Wash., je poslal resolucijo v istem smislu na predsednika Roo-sevelta in enako resolucijo državnemu tajniku Hullu dne 9. maja. Po iniciativi znanega rodoljuba in predsedniki Ameriškega odbora za svobodno Jugoslavijo v Scattlu. Wash., g. Beza in njegovih sodelavcev, je bil osnovan sosednjem Vancouverju, B. C., Kanadski odbor za svobodno Jugoslavijo. Potonjii je pred tedni organiziral veličastno skupščino v vancouverskem gledališču Victoria. Skupščin? je prisostvovalo preko dvatisoč ljudi, koli sedemsto pa jih je moralo istati zunaj, ker je bilo gledališče prepolno. , Ameriški odbor za svobodno Jugoslavijo v Seattlu, Wash., tesno sodeluje z Združenim od-jorom JSA, kateremu je do sei aj prispeval $5000 in obljubil adaljnjih $10,000. n Pulitzerjeva nagrada za vesti partizanih Letošnjo znamenito Pulitzer-vo nagrado za najboljše izvr-vano časnikarsko službo je dojil Daniel De Luce, vojni dopis-ik agencije Associated Pressa, i je prvi od ameriških dopisni-ov obiskal Jugoslavijo. Odšel e tja iz Italije, in bivajoč štiri ni med partizani in v štabu na-)dno-osvobodilne vojske, napi-al prve stvarne članke iz domo-ine za ameriški tisk. De Luce je kasneje poskušal iti dodeljen jugoslovanski na-xlni osvobodilni vojski kot red-i dopisnik za ameriški tisk, pa e mu ta namera ni posrečila, er mu je zavezniška vrhovna omanda v Italiji prošnjo odbila. • Isftašl ubili 21 talcev Zagrebški časopis "Nova Hr-atska" poroča, da je bilo zaradi miti nekoliko ustašev pri Sisku bitih 21 talcev, in sicer 18 mo-kih in tri ženske. Da opravičijo umore, so Pa-eUč evci obtožjli svoje žrtve, da i" pomagali zbirati denar za Na-odni osvobodilni fond. Jugo-lovan.ski rodoljubi odgovarjajo pomnoženimi napadi na Pave-tfevce. Nedavno je bil ubit Ni-i Bukic, eden izmed važnih Pa-eličevih upravnikov, e >«lc ZOJSA v Philadelphijl Združeni odbor za pomoč ju- nslovanskim partizanom v Phi-•delphiji, Pa., je imel ob koncu rtjšnjega meseca zelo lepo p< lo zborovanje, s katerega so 'I' uoslani pozdravi in rosolu-■J« nredsedniku Rooseveltu in »«-njt m, kar bi jim bilo nemo-k meseca junija. Priprave krajevnih odborov za zborovanja so v polnem teku pod vodstvom M. J. Bilicha v New Orleansu, Andrije Pabriči v Burasu in Tonyja Pitala v Bi-loxiju. Govorniki Združenega odbora JSA, ki bodo ob tej priliki obiskali brate na jugozapa-du, so Zlatko Balokovič, Sava Kosanovič in rev. Strahinja Ma-letič. ko upanje na razdor in razkol med Moskvo, VVashingtonom in Londonom. Streli, ki jih pisec ljubljanskega pisma namenja BBC-u, so dejansko namenjeni resnici, ki je poslednje merilo londonskega radia. Pisec naj bo uverjen, da je resnica že zmagala in da bo na kraju zmagala tudi pravica. Naj v tem smislu uravna svoja bodoča dejanja in upošteva to dobronumenjeno svarilo. ZOJSA. Ljubljansko pismo Radio-govor prpf. F u v l a n a v Londonu 22. aprila Pred kratkim mi je prjšlo slučajno v roke pismo, datirano Ljubljana, 16. nov. 1943. Bolj kakor pismo je to poročilo o politični in vojni situaciji v Sloveniji. Pisec prikazuje sebe kot podtalnega delavca, ki simpati-zira z Angleži in Amerikanci, a je brezkompromisen nasprotnik Osvobodilne fronte in NOV Jugoslavije. Danes bi rad spregovoril nekaj besed o leitmotivu poročila, izraženem v naslednjem dobesedno navedenem stavku: "Če bi mogel doseči napovedovalca londonskega radia, bi ga lastnoročno ustrelil, in prav tako bi lastnoročno ustrelil duhovne zasnovalce vesti, ki jih londonski radio širi, in sploh vse, ki s temi vestmi simpatizirajo." Leitmotiv poročila je torej revolver, kot poslednji argument političnega rezoniranja. Ne bom se spuščal v razpravljanje o moralnosti oziroma nemoralnosti piščeve namere. Ta problem jc po vseh moralnih kodeksih sveta že zdavnaj rešen. Oglejmo si krog oseb, ki jih pisec s svojo posebno metodo hoče prepričati. Ta krog je precej široko potegnjen: napovedovalci, nadalje osebe, ki pridejo v pošte v kot duhovni očetje, in končno sploh vsi, ki z vestmi BBC simpatizirajo. čjeprav je poročilo iz Sloveniji in naperjeno v prvi vrsti proti slovenskim oddajam BBC-a, je brez dvoma enako prizadeto hrvatsko in srbsko osebje BB£-a, ki je na isti liniji s slovenskimi oddajami. Ker se pi-spe pisma brez dvoma zaveda, da je BBC britanska institucija pod britanskim vodstvom, si mora biti svest, da je njegov revolver naperjen ne le proti Jugoslovanom, marveč tudi proti Britancem, ki jih pisec uvršča v kategorijo duhovnih avtorjev. Predvsem bi moral ustreliti Churchilla samega. In če končno pomislimo, da mora šteti med simpatičarje BBC-a britanske ljudske mase, o katerih sem že večkrat govoril in poudarjal, s kakšnimi toplimi čustvi gledajo na borbo NOV Jugoslavije, pridemo do zaključka, da bi sc pisec pisma zavoljo ekspeditivno-sti prepričevanja bolje posluzil strojnice nego revolverja. Streljati sodelavce BBC-a in njegove simpatičarje je prav ono, kar bi Hifler izvršil, če bi mogel. Nobene potrebe ni, te namere pred nacifašisti prikrivati, nusorotno more vsakdo pričakovati od njih nagrade. Videz podtalnega poročila Je torej ka moflaža, ki naj prevara dobro-mislcčc zaveznike. Toda loka-vost je tako primitivna, da ne prevara nikogar, in v Londonu vsi prav dobro vedo, da bi mogel pisec poslati svoje poročilo neposredno preko DNB-u. Enako ponesrečen je poskus zatrjevanja prozavcznlških aim patij. Mar res pisec poročila me ni, da si v I>ondonu glede njegovih resničnih simpatij niso na jasnem, ko grmadi obrekovanje za obrekovanjem proti OF in NOV? Sovražnik* mojih prijateljev ao moji aovražniki. Za vezni ki dajejo NOV vao vojaško pomoč, ki jo le morejo. sodeluje-Jo z njo tx> oficielnih vojaških miaijah itd. Boriti se proti NOV Jugoslavije ae pravi, boriti se na strsni riac t fašistov proti vsem zs vezni kom. Pisec seveda predstavlja sebe kot prijstelje Anglije in Amerike in upa. da bo kot tak sprejet in ae bo mogel izživeti v zaslepljenem besu proti aovjetom. Pisec očivldno ne ve, ds so celo nacijašisti žc davno opufttll vsa- Počastitev sovjetske misije Pri vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije v naši osvobojeni domovini so se sestali na svečani večerji, ki je bila prirejena v čast sovjetske vojne misije, štirje predstavniki zavezniških oboroženih sil; Anglije, Rusije, Združenih ameriških držav in Jugoslavije. To je bil prvi gestunek zaveznikov v okupirani Evropi. Na svečani večerji je maršal Tito govoril dvakrat. Odgovorila sta mu šef sovjetske misije, poročnik-general Kornjcjev irt Šef anglo-amcriške vojne misije, major-general Maklfen (Mac Lean). Pozdravni govor Tita: "Gospod poročnik-generaj, gospodje oficirji sovjetske vojne misije! V imenu vrhovnega štaba na-r^dno-osvobodilnc vojske in partizanskih odredov Jugoslavije vas pozdravljam kot predstavnike junaške-rdeče armade, kot predstavnike nuše s slavo ovenčane zaveznice, ki nosi glavno breme v tem gigantskem boju proti našemu skupnemu sovražniku. Mi smo vas že dolgo pričakovali. Naši narodi, naši borci) naši komandirji in naši političorbl in naši narodni vojski. Istotako se zuhvuljujem gospodu generul-lujjnantu zu njegov prisrčni pozdrav. Tu skupni večer, gospodje oficirji, je še en dokaz več, du So nuše zavezniške vezi močno, in vedno bolj globoke na srečo vseh okupiranih narodov, ki so le pod fašističnim Jarmom. Prepričan sem, da bo vuše bivanju imelo silen vpliv za nAŠo zusuž-njneno ali nepokorjeno domovino. Tu vezi, ki sedaj nastajajo med zaveznišklrtll državami na bojnem polju, so sigurna ganiti-clja za zmago nud sovražniki in zu povojno prljuteljstvo in zaupanje, Našu zavezniška kri, ki se razliva in nus apuju nu vseh Ivijiščlh, je trden temelj, na katerem bo nastalu srečna bodočnost zn vse zasužnjene narode Evrope in za vse svobodoljubne narode,"— ZOJSA. V Proavell so dnevne svetov ne in delavake vesli. Ali Jih čitate vaak dan? Berlinu 1§44^-Pogovor dveh Čekov« Kaj pravite k temu? To Je dobro. . Bolje kof včorajf Ne. bolje kot danes. Izjave antifašističnih voditeljev v starem kraju f . (Nadaljevanje) SLOVENSKI KRISTJAN SVOJEMU DUHOVNIKU Profeaor EDVARD KOCBEK (Opombas PiaatelJ tega aeatavka, Edvard Kocbek. Je tlan Krščanske aocialn« atranke ln podpredaednlk i »vršnega odbor« Oavobodilne fronte sa Slovenijo. Je alovenskl pesnik ln pisatelj, dobro poanan mod ameriškimi Slovenci) njegov aošolec Je bil rev. Aleksander Urankar. bivši član ekaekuttve SANS*. Po poklicu proieaor francoščine ln knjiševnoatl Je lsdajal krščanako-aoclali-atlčno revijo "Dejanja". Njegov apel na alovenako duhovščino, ki se Je vrgla na atran okupatorjev, najprej Italijanov, satem pa Nemcev, velja tu4i sa slovensko, duhoešČ|no v Amarlkl. onim Slovencem, ki saslepljeno podpirajo reakcijo proti avojemu narodu. 8ANS podpira ljudsko borbo proti vsem sovraftnlkom slovenskega naroda, notranjim ln aunanjlm. ln njegova naloga Je. da podpira le one borll.ee v stari domovini, ki kooperirajo s Ameriko In njenimi savesnlkl v borbi aa avobodo ln boljšo bodočnost navad* nega človeka. Vsa propaganda v korist neke "aredlne" Jo lo propaganda v korist stsrega reda. ki ga predatavlja Hitler ln njegovi kvlslingt. Slovenski narod se bori proti (emu slu ln 8ANS ga v tej borbi podpira.—Tajnik.) Spominjam se eno naših purtizunskih noči. Nu nebu je sijal droben krajec, svet je bil potopljen v pokojen somrak, le na bližnji progi je od čuau do časa zarogljalu aovružnikovu strojnica. Bili smo nu dolgi poti, stopali smo v dolgi vrsti drug zu drugim, oprtani ln tihi. &uruvuna ao je vilu enukomerno po ravnini, enakomerno v hrib, enukomerno v dolino. Tudi prejšnja leta sem mnogo hodil peš po naši zemlji, todu tukega razmerja do njo nisem dobil nikoli, kakor s teh nočnih pohodih. V noči al vedno bliže resnici, bliže zemlji, bliže človeku, dele noč mi je razodela človeško skupnost. Pred seboj čutim tovsrlšs, za seboj čutim tovariša. V motni osvetljavi čutimo, kako se spreminja okolica, neprestano smo prisiljeni ustvarjati novo ravnotežje svoje zavesti v temnem svetu. Vedno nove Člane uključujemo v svojo ponočno zavest. Vsakdo misli svojo misel, toda vse misli so si sorodne, Ganotje me Je prijelo, kadarkoli se jo kdo zumajul od utrujenosti uli ae v odmoru tcano naslonil na tovariša. Zu take noči bom do smrti hvulcžon, kujtl nočni mir nad slovenskim trpljenjem ml Je darovul spozusnja, ki mi ob belem dnevu tiisn bilu duna. Nekaj slovesnegu je hoditi ponoči med požganimi slovenskimi domovi, mimo grobov, kiur spijo naši junaki, in obenem čutiti mir vesolju, Nekaj posebnega je spujati aktualnost z večnostjo. Mnogo st,varl sem nu takih nočnih pohodih premislil, vse, kar me zudnji dvo leti pregiblje, sem v čistih nočeh juano potrdil in zuvestno prevzel nuse. Ali nI to veliku stvur, Če sem luhko vso, kur sem podnevi mislil in sklepal, ponoči spruvil v sklad z zvezdami, z globokim prostorom nebu, z omamno neizmrrnosljo bivanja? Muraikutero noč sem doživel, kuko je vse nu svetu povezuno, ln kako je tudi ponoči trdnu ln globoka resnica, ki jo |>odnevl oblikujemo s političnim razumom. Svojo odgovornost sem prej mogel preizkušati v zaprtih sobah, med knjigami in hlustulmi ljudmi, danes Jo prelzkuAuin sredi odprtega atvurstvu, v toku dogodkov, ined ustvurjujočimi ljudmi. Zavedam ae, du Je človeku dodeljena posebnu sreča, če lahko ponučl.leftj pod inltlm nebom ter zroč v migljajoči nebesni prostor s tovariši šejadu o nalogah'ln skrbeh prihodnjega dne. Zavedam se, da Je posebna milost, če misel na mater, ženo ln otroka vežeš z ljubeznijo do ljudi, ki so vsuk hip pripravljeni darovati življenje za skupno stvar, Nujvečju svetost današnjega časa Je dana tistemu, ki ae združi z ljudstvom In živi z nJim v snegu, detju, ognju in amrtnl nevarnosti. Bližali srno se vasi na hribu. Hiše so atule skrivnostno stisnjene in n aa začudeno čakale. Sklenili smo, du se v vasi malo ustavimo in počijemo. Kuzpostavili smo stružo In stopili v hiše. V njih so bili partizani že stari znanci, vaščunt so jih sprejeli gostoljubno. Porazdelili smo se po hišah; z nekaterimi tovariši sem prišel v hišo bledega gos^idarja, ki se je pred kratkim vrnil z Raba. (Iz koncentracijskemu taborišča, Op. SANS.) Moji tovariši ao kinalu odšli še dalje jki vasi, val so imeli znance v njej. Kako Čutimo (Mitrebo po dobri bcaedl! • Naenkrat sem s«* spomnil, da imam tudi Jaz znanca v vasi. Kar dvignilo me je, du bi šel in ga zbudil. 1'ovedal sem gospodarju, da bom šel obiskal domaČega kaplana, ki ga dobro poznam in ki s« me bo gotovo razveselil, sa) sva r to koč tako živo slutila vprašanju, ki so ae danes odprlu v vsej širini. Zahotelo ae mi je pogovoru z Nlkodiiinom, ki me veže nanj topel s|>omln ln ki ga danes gotovo trpi |nm1 tragično krivdo duhovniškega stanu , _ Gospodar ae Je začudeno obrnil k meni in mi položil roko na i sme: "Nikar, prosim vus!" Pogledal sem ga, in napolnila me je groza, češ, uli ju tudi tu podlegel? Gospodar, ki Jtf gledal tolikim umiiajočim na Habu v oči, je rahlo stisnil roko nu mojem ramenu in dejal: "Bojimo se ga." Tedsj w Je v meni nekaj zrušilo. Verjel sem besedi izmučenega človeka. Stopil seru nu prag hiše in ae v motni temi zazrl pi«H+ župnlŠču. Tam doli v beli sobi spi mlad slovenski kuplan in ne ve, kaj se godi po avetu In nocoj v njegovi vasi, Preti moje oči Je stopila imdobu sobo, z ličnim j*>hlštvom, svetimi podobami na stenah m novomašnlškim s|>oininom nad klečalmkom v kotu. Povsod ste itd in čistost, povsod diši po jaboikili ln kadtlu, čez okna visijo prosojne za vase ln zaatlrujo pogled v življenje. Omara je polna knjig, budilka tiktaka na no*ni omarici, kjer |H»leg brevirja ln izvodov "Slovenca" majhen tiskan obrazec, v katerem ao statistično vpisuna dobra in »lulu* dejanja minulega dneva. Ns tej tazpiedelnlM stoje vprašanje: Kolikokrat ši obiskal Najsvetejše* Kolikokiat si j*Wno Izreke I bofje ime* Ali si si prltrgsl pri Jedi? Ali st /brano prebiral brevir? Ali al obudil zvečer popolen kes? In še dolge vrsta podobnih vprušenj Nu vsako vprašanje Je s svinčnikom zabeleženo izgovarjajoče pozitivno ali negativno znamenje, Zagledal sem obraz mladega človeka a trdimi potezami okrog usten in nezaupljivimi očmi. Stisnilo nu* Je v srcu, ko ao za drobnimi vprašanji na papirju vstala na ne»>u noči velikanska vprašanja Kakšnega duha imaš v sebi? Ali veš, da mora božji duhovnik popolnoma služIti aočloveku? Ali si si naložil kril svojega naroda , i / r in, (iolgoto? A I al dalMM tolažil vdovo in siroto? Ali m jih ščitil pred nasilmkr Ali hi »nI učitelj in učenec avojega ljudstva? Ali si mu dal avoje aree? , (Dalje prihodnjič.) — . ■■ ■ PROaVBfA ftWWPFK uhnija MIHAIL ARdBASEV S ANIN POIIOVMU SUM KraioTK (Nadaljevanje) Doneča tišina je vladala v sobi. Novikov se je nenavadno smehljal, gledal Sanina in si mel roke. Ustnice so mu zatrepetala; zganile so se, a samo nekak slaboten pisk je zdrsnil iz njih in otrpnil. Sanin mu je zrl od zgoraj doli v oči; na spodnji čeljusti in v kotih ust se mu je napravila neusmiljena in nevarna guba. "No, kaj pa molčiš?" je vprašal Sanin. Novikov je hitro dvignil k njemu oči in jih hitro povesil ter se prav tako molče in zmedeno smehljal. "Lida je preživela strašno dramo," je tiho iz-pregovoril Sanin, kot da bi se pogovarjal sam s seboj; "če bi me ne prinesel slučaj, bi je zdaj že ne bilo več na svetu in tisto, kar je bilo včeraj krasno, živo dekle, bi ležalo zdaj nago in ostudno, objedeno po rakih kje na obrežnem blatu ... Ne gre za to, da bl umrla ona . . . u-mre vsak človek, ampak obenem ž njo bi umrlo velikansko veselje, ki ga je doprinašala v življenje okolice . . . Lida . . . sicer ni ona edina . . . ampak če bi poginila vsa ženska mladina, bi bilo na svetu kot v grobu. Kadar brez smisla preganjajo mlado, lepo dekle, občutim jaz osebno %tybi koga ubil. Poslušaj, meni je vseeno, ali se ti oženiš z Lido ali greš k vragu, ampak to bi ti rad rekel: Ti, idiot, ti, če bi živela v tvo# črepinji-vsaj ena zdMvft, čista misel, ali bi potem tako trpel in delal nesrečnega sebe in toliko drugih samo zato, ker se je ženska, prosta in mlada, pri izbiranju samca zmotila in je postala zopet prosta po izvršitvi spolnega akta, ne pa pred njim . . . "Govorim sicer tebi, toda ti nisi sam . . . vas idijotov, ki ste napravili življenje za nemogočo ječo brez solnca in veselja, je na milijone. ... No in 41 som —; kolikokrat si ti sam ležal na kakšni prostitutki in si se pijan in umazan kot pes zvijal od pohotnosti! ... V Lldlnem padcu je bila strast, bila je poezija poguma in moči, pri tebi pa? Kje imaš pravico obrniti se od nje, ti, ki se imaš za pametnega in inteligentnega človeka, ti med katerega razumom ln življenjem kakor da ne bi bilo nobene pregra-je! . . . Kaj te skrbi njena preteklost? Ali je postala slabša, ali bo nudila manj uživanja? Ti sam bi jI rad vzel njeno nedolžnost? . . . No? "Sam veš, da to ni tako . . je s tresočimi ustnicami izprcgovoril Novikov. "Ne, prav tako je!" Je zavpil Sanin. "Ce pa nI tako, kaj pa je potem?" Novikov je molčal. V njegovi duši je bilo prazno in temno ln samo daleč, daleč kot svetlo okno na temnem polju se je zasvetllkala medla sveča odpuščanja, žrtvovanja in junaštva. 1* Sanin ga je gledal ln zdelo se je, da je z vso spretnostjo svojega razuma lovil njegove misli. "Vidim," Je zopet izpregovoril v tihem, toda ostrem tonu, "da misliš na žrtvovanje samega sebe ... Ti si že zagledal luKnjo, da bl se Iz-muzal skozi njo: Prlzunescl jI bom, prikril jo bom pred množico in tako dalje . *. Ti že ra-steš v svojih očeh kot črv na mrhovini! . . . Ne, lažeš! . . . Niti za trenutek odpovedi samemu sebi ni v tebi; če bl Lldo v resnici pokvarile koze, potem bl se morda napel do junaškega dejanja, toda Čez dva dni bl jI pokvaril življenje, izgovoril bl se na usodo in bi ali zbežal, ali jI zagrenil življenje, ali bl pa šel na junaštvo« z obupom v duši. Sedaj se pa oziraš nase kot na razpelo! . . . Seveda; tvoj obraz je svetal in vsak ti bo otkcl, da si svetnik; izgubil pa nisi prav čisto nič: Lidi so ostale iste roke, iste noge, iste prsi, ista strast in isto življenje! . . . Prijetno je uživati v zavesti, du opravljaš plemenito delo*. . . Seveda! . .;" Pri teh besedah, se je tisto ganljivo samo-Ijubje, ki se je začelo razcvitati v duši Noviko-va, boječe stisnilo v klobčič in otrpnilo kof po-hojen črv, njegova mehka duša pa je rodila novo čuvstvo, ki je bilo priprostejše in iskrene j še od prvega. 'TI slabše misliš o meni, kot sem v resnici!" je rekel z žalostnim očitkom. "Nikakor nis*»m tako trdosrčen, kakor pripoveduješ . . . Morda so — ne bom ugovarjal — v meni močni predsodki, toda Lidijo Petrovno ljubim ... in če bi vedel, da me ona ljubi, ali bi se potem sploh še kaj pomišljal . . Zadnjo besedo je izpregovoril s težavo in ta težava, povedati to, kar človek veruje, je že zadajala njemu samemu bridke muke. Sanin je hipoma otrpnil. Zamislil se je, stopil po sobi, se ustavil pri oknu na somračnj vrt in je tiho odgovoril: "Ona je zdaj nesrečna, njej ni do ljubezni ... Ali te ljubi ali te ne ljubi, kdo jo pozna! Jaz mislim samo to, če pojdeš ti k njej in boš drugi človek na svetu, ki je ne bo kaznoval za njeno trenutno, slučajno srečo, potem ... pa kdo jo poznat..." * Noskov Je zamišljeno gledal predse. V njem sta bila žalost in veselje; žalostno veselje in vesela žalost sta pa tvorila v njego duši svetlo, -kot umirajoči ploletnl večer ganljivo srečo. "Fojdiva k nji," Je rekel Sartin; "naj bo tam karkoli, njej bo na vsak način laglje, če bo končno videla med maskami, ki so pod njimi zverinski gobci, človeki obraz ... Ti, prijatelj moj, si zadosti neumen, to je res, ampak v tebi, prav v tvoji neumnosti, biva nekaj takega, česar drugi nimajo . , . Dobro, kaj pa hočeš; na tej neumnosti je svet dolgo časa gradil svojo srečo in svoje upanje . . . Pojdiva!" Novikov se mu je boječe nasmehnil. "Pojdem . . . samo, ali bo ona sama tega vesela?" "Ne misli na to!" mu je položil Sanin obe roki na rame. "Ce misliš, da delaš dobro, delaj, tam boš pa videl. .." "No, pojdiva!" je odločno rekel Novikov. Med vrati se je ustavil, pogledal Saninu naravnost v oči in mu rekel z neznano notranjo močjo: "Pa veš, če je to mogoče, jo bom osrečil. Ta fraza je sicer banalna, ampak jaz ne morem drugače izraziti tega, kar čutirj . . ." "Nič hudega, prijatelj," Jte prijazno odgovoril Sanin, "tudi tako te razumem! . ." XXI. Vroče poletje Je kraljevalo nad mestom. Ponoči je stala visoko na nebu okrogla, svetla luna, zrak je bil topel in gost ln je skupaj z vonjem vrtov in cvetlic vzbujal utrudljive, oblastne občutke. Podnevi so ljudje delali, se pečali s politiko, z umetnostjo, z realizacijo različnih idej, z jedjo in pijačo, s kopanjem in s pogovori; kakor hitro je pa ponehala vročina, polegel umirjeni, utrujeni prah in se je na temnem obzorju ijtza dalnjega loga ali izza bližnje strehe prikazal rob okrogle, zagonetno svetle plošče, ki je oblivala vrtove z mrzlo, tajinstveno svetlobo, takrat se je vse ustavilo, kakor da bi slačilo raz sebe nekake pisane obleke, in začelo laglje in svobodneje živeti pravo življnje. Cim mlajši so bili ljudje, tem polnejše in svobodnejše je bilo to življenje. Vrtovi so ječali od slavčevega petja, travnate bilke, ki jih je zadelo lahko žensko krilo, so tajinstveno zibale svoje glavice, sence so se večale, v zraku Je soparno kraljevala ljubezenska utrujenost, OČI so se zdaj razgorele, zdaj zopet' omračlle, lica so rdela, glasovi so postajali zagonetni in vabljivi. (Dalje prihodnjič.) Modro runo Vladimir Lldln 1 Bil Je večer. Iz stepe so gnali ovce domov. Bile so pokrite s sivim prahom, kušljale so, me« ketule, stopicale z lahkimi kopiti in tekale, zmeruj več hkruti, skozi vrata nu domaču dvorišča. Sredi bele, žive, gugujoče se množice je jezdil ovčji pustir Fedosej, strušno zaprašen, podo-ben strašilu in jezno kričeč. Daleč zuduj se je v steklenem duhu dnevu blcščulu suhotns, brez-vodnu stepa Orjaški jastreb, ki je ves dun ki ožil nad ovčjo čredo, je letel s težkimi zamahlja-ji perot! proti vzhodu, v svoje prenočišče. In brez vod nem, pekoče vročem dnevu so ae zagnale na dvoriščih ovce željno k vodi in ae zibale v predužitku noči, h I uda, miru v hlevih, zaspanih vzdihov in znanegs, po-mirjajočoga kušljunju Kih1om«| je aegnal vuo čredo na različna dvorišča in je odjet* dil nato nu svojem grozljivo koi<« tu m koti ju na dvorišče sta-novišt a Bil je siv od prahu, obrvi ao mu bile bele in brada k a-koi iz lil ja Kuincni kodri nje- gove ovčje čepice so mu viseli preko oči in bil je podoben moškemu, o katerem so trdovratno govorili, da mu je malenkost ubiti človeka. Stopil Je v krčmo, ne da bl odložil ovčjega kožuha, sčdel na klop »n tedaj se Je dvignil z njega siv oblak prahu. Občutil je neznosno, mučno žejo, danes' Oglasite se v 'Timekeeper'8 0ffj« Edgeivater Beach Hotel 5439 Sheridan Road NA PRODAJ zidana hiša. Vroče-vodna kurja« Garaža za 2 avta, "front dnv Zgornje nadstropje se lahko rabi stanovanje. 2741 S. Millard A ve., Chicago POTREBUJEMO LIKARICE skončavanje srajc. Dobra pia Windsor Pk. Laundry, 2649 E. 75th| MARGARET ETTER CRECHE n prodaja ostankov blaga. 8. juniu 1027 N. State St. Odprto ob 7 traj. Prinesite s seboj vrečico. rt PRQDjy SE na severni strani 3 «i ULl*'{ s 14" CUMtINO OUT of the cockplt of hla ahattered after what the navy deseribed as one of the most durtag a raid, Black waa coming ln tfith hla hydraulic lesa, and hla ailerons smashed. Suddenly he slipped aideways and sheared off the tail of his plane and Ctoe * wing on a gun turret. He landed unlnjured aa rescuers approached. Navy photo. »' " =p=f b|KK,.,* a bi "točištilke jCO Uf;< I t ff STALNO DELO DOI druga pokrajina se ne more Ae-riti z nami. Le poglej si tole ovčjo kožo," in odpel si je zaprašeni kožuh, "to je modro runo iz prvega izbora." Fantič si je. radevoljno ogledoval ovčjo kožo in je rekel, da bi ga drugi ne smatral za neizobraženega: "Prvovrstna ovčja koža." "To je tiso, ti pa prihajaš s knjigami . . ." Fedosej je vnovič opazoval krošnjo in je nenadoma s potuhnjenim, prav nič radovednim glasom vprašal: "Si s kupčijo mnogo zaslužil, trgovec?" "Že gre,", je radevoljno odgovoril fantič, "knjige se prodajajo. Dva puda sem jih vzel s sabo, sedaj pa jih ne bo niti več za poldrugi pud." , \ Minuto sta pomolčala. Fedosej je zmeraj znova pogledoval dečka, kakor bi nekaj ocenjeval, vendar pa ga je pogledoval tako, da drugi tega ni opazil—nenadoma pa je zelo prisrčno rekel: "Da ... Knjige so koristna reč. Prinašajo luč v našo temo . . . Kar se ovac tiče, nam o njih seveda ni treba nič brati, kar se pa drugih reči tiče—nu, zakaj pa ne? Tu leži neka velika vas s cerkvijo. Verhnaja Loboda se imenuje, nu, tam ti bo vsakdo odkupil kako knjigo . . . tamoš-nji ljudje so prišli daleč po svetu, bili so v mestih, celo v Har-kovu. Res, tja bi morali iti . . ." "Kje pa je ta vas," je živahno vprašal fantič. "Ce zvečer od potuješ, boš proti jutru v hladu prispel tja. Pot turno blago aH mazila za dekle- drži zmeraj naravnost skozi šteta ali kaj podobnega, potem bi po. Prav dobra pot. Tam imajo bilo drugače. Kar se pa ovac ti- tudi gledališče, vrtiljak, čitalnl-če, znamo bolje z njimi ravnati, co in za hudiča mnogo gostiln kakor je popisano v knjigah. ... Ljudje tam prav dobro žive." Naše runo je najboljše, nobena Dečko ga jc opazoval z mo- ka. Za točilno mizo je stala na stenski polici velika zelenkasta steklenica, ki se je zagonetno in nepristopno bleščala. Dečko se je dolgočasil in bi prav gotovo iztresel vso svojo dušo vsakemu živemu človeku, ki bi se obrnil nanj. Ob njegovih nogah je ležala mala krošnjarska skrinja. Fedosej je sedel na klopi in je zdaj pa zdaj pogledoval na skrinjico; premišljeval je, s čim pač trguje smešni fante: bil ni prav nič podoben kakemu trgovcu iz Jaroslava in tudi njegovi gibi niso bili trgovski. Fante je iz-pil skodelo in ga je zopet z zvenečim glasom ogovoril: "Kako brezkončno daljna je vaša stepa ... že tretji teden sem na potu in vendar je še ni konca." "Odkod pa si prišel k nam?" je čoz nekaj časa vprašal Fedosej. Zdelo se je, da dečko samo čaka na to, da prične, oni z njim pogovor; takoj se je primaknil bliže k njemu in radevoljno rekel: "Ali mi morete mogoče povedati, ali je tu v stepi kaka vas, kjer se ljudstvo zanima za knjige? . . . Nosim namreč knjige v vasi, štirideset mož se nas je napotilo na deželo ... Tu imam tudi knjigo o ovčjereji, kako je treba ravnati z ovcami, da dobe prav gosto dlako, tudi sredstva proti kugi . . ." Fedosej se-je ozrl na zlatola-so glavo, na rujavo mestno suknjo in je čemerno rekel: , "Ne, takega ljudstva tu ne boš našel ... tu ti nihče ne da kaj za to. Ce bi imel manufak- f americans pay the priče of victory in italy ■% v?> >, CKmBPH drimi, živahnimi očmi in otroška usta so mu bila napol odprto "Nameraval sem tu prenočiti." "Ne . . . nima popnena, da pri nas prenočuješ, trgovec. Če bi nakupoval ovce ali kože—nu, potem bi bil naš gost. Tako te pa pošlje vsak s knjigami vred k vragu. Niti ponujati ti jih ni treba. V Verhnjaji Labodi—tam je seveda nekaj drugega . "Torej jutri naj se napotim e služkinji t 30BRir/toELbvNE, OKOLISČI1 •FulF ali "part time, V kakor želi $87.50 na mesec. Oglasite "housekeeper's office." EDGEWATER BEACH H0T1 5349 Sheridan Road AGITIBAJTE ZA PROSVET m. | • taki pakt r ' - \ .. t ■ •• ' VVAR l ^ STAMPS TISKARKAlSSfJ. sprejeaaa vsM^ ■i i'it - v tiskarsko obrt *pqdajo£a dela H* •r ! Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike/»knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jezik* in dri drugih VODSTVO, TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila dajr vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unUsko delo prva mit Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERV 2657-59 S. L»wnd»U At.hu. . • Chicago 23. Illtooh TEL. *OCKWZLL MM 5» * u« <4 tb. GuiUir Um. « lil«*, n .iucUm Um Hiiter Um. gwi »ud™^ ^ - ^ naroČite si dnevnk prosveto Po sklepu 12. redne konvencije sa lahke naroči na lis! Pro>T«loJ> prišteje eden. dva. tri. ŠHri eli pet članov is sHkdfnilns k sni na**- ninL List Proaveta atane aa vae enako, aa čliia aU našlans SC 00 w eno letno naročnino. Ker pa člani i* plačala pri aaesmentu « tednik, se jim to prišteje k naročnInL. JeaaV apdaj pL vsroka. i da je 11* predrag aa člane SNPJ. L« všša is.tnhu Is gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki brrad 6Ual list vsak dan. Pojaanilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali če se preseli proč od dru*ine,ih bo zahteval sam bvoj n« tednik, bode moral tisti član iz dbtične družine, ki je tako »kupno naročena na dnevnik Proaveto, to takoj namanitl upravniitvu m«, in obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta. Ako tef« «* »tori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naroen«* Cena listu Proaveta }et Za Zdruš. dršave ln Kanado UM 1 tednik ln___ 2 tednika ln ... 3 tednike in ... 4 tednike in ... 5 tednikov in 3.S0 2.40 12S nič Za Evropo Je Za Chicago ln okolico |a 1 tednik ln..............-•- 2 tednika ln.-............ 2 tednike In............. 4 tednike In.........-...... 5 tednikov In --- ...............~MM V* l.* S.U jJi . li« I spolni te tpodnji kupen, prilošite potrebno vsoto dtnir,c.*f Moner Order v pismu in si naročile Prosveto. Ust. ki )e vsls la«iaw PROSVETA. S1IPJ. 2SS7 So. Lavrndale A ve. Chicego 23. I1L Priloieno pošiljetn naročnino sa Ust Prosveto vsoto I - Ime__________________________________ČL društve št. - 1. Naslov Ustavite tednik In članov moje druiinei ga pripišite k moji nar oHdni od