Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2,— za četrt leta „ I.—
«t*»- — Naročnina se pošilja upravništvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
Stev. 46.
V Mariboru, dne 15. novembra 1900.
Tečaj XXXIV.
Pozdravljamo Vas!
Prihodnji torek bo v Mariboru prvi ev-haristični shod lavantinske duhovščine. Iz vseh krajev naše krasne vladikovine prihitela bo duhovščina semkaj, da prosi Najsvetejšega odpuščanja svojih grehov, da mu na novo obljubi trdno zvestobo ter se posvetuje, kako širiti častenje altarnega svetstva.
Naj se nam ne zameri, da nam tudi ob tej priliki sili politično črnilo v pero. Šta-jarska slovenska duhovščina priredi prvi ev-haristični shod ravno ob času, ko so se začeli nasprotni valovi zaganjati v njo in njeno osebno čast zopet z ono silo, kakor jo nekateri pomnijo še izza mladoslovenskih časov. Vemo, da prireditelji shoda niso mislili in nameravali take koincidence, a omenjati jo vendar smemo kot dejstvo, četudi nena-meravano.
Noben stan dandanes nima toliko javnih in skritih sovražnikov kakor duhovski stan. Tudi pri nas so začeli vstajati počasi njeni sovražniki iz svojih dosedanjih skrivališč ter vlačiti na dan njene po večini neresnične osebne prestopke, podtikati jim slabe namene ter grditi njih in njihov stan z obrekovanjem in psovanjem. Evharistični shod je pravi odgovor na to. Slovenska štajarska duhovščina klečala bo ta dan pred obličjem svojega bodočega Sodnika, prosila ga skesano odpuščanja svojih in svojih tovarišev grehov, iskala pred njim tolažbe ter ga molila pomoči, da zanaprej s svojim ljudstvom vred vstraja na poti, ki je Bogu v čast in slavo. Pokazala bo torej, po čem stremi, namreč po
božjem in popolnem, a obžalovala vse, kar je nepopolnega, pregrešnega.
Pred najsvetejšo Evharistijo iskala bo naša duhovščina odpuščanja, tolažbe in pomoči. In to bo tudi našla. Okrepljena in napolnjena z novim duhom vrnila se bo potem med svoje vernike ter delovala med njimi v cerkvi in izven cerkve za vse, kar je dobro, blago in vzvišeno, skratka kar je katoliško. Mi se vsled tega veselimo evharističnega shoda in kličemo udeležencem: Srčno pozdravljeni v prestolnici lavantinskih škofov!
Volilno gibanje.
Iz Velenja se nam poroča, da so izvoljeni volilni možje za kandidaturo gospoda J. Žičkarja.
V	ptujskem okraju so v onih občinah, ki niso pod nemškutarskim uplivom, dosedaj za volilne može izvoljeni odločni pristaši Žičk a r j e vi.
V	celjskem okraju je nenadoma naznanil svojo kandidaturo proti vit. Berksu gospod Pukl, izdajatelj lista »der Siiden« na Dunaju. Odkod veje naenkrat ta veter? Mi se sicer ne ogrevamo za Berksa, a gosp. Puklu moramo reči, da je njegov nastop najmanj čuden. Gospod Berks ni bil novinec med kandidati in ako je kdo imel kaj proti njemu, naj bi se izrazil tedaj, ko se je postavila njegova kandidatura ali pa vsaj takoj po tem dogodku. Tudi gospod Pukl bi lahko vedel, kdaj je pravi čas, da nastopi. Zdaj pa, ko se vršijo že prvotne volitve, povzroča
njegov nepričakovan nastop le zmešnjavo in beganje volilcev. Nazadnje tudi ne vemo, kdo stoji za Puklom ali za kom stoji Pukl?
Svoje cenjene somišljenike v celjskem-brežiškem okraju pa prosimo, naj še sedaj nekoliko časa počakajo z izjavami za ali proti Berksu oziroma Puklu, da se stvar razjasni ali poleže. Pač pa prosimo, naj nam cenjeni somišljeniki zasebno izražajo v tej stvari svoje mnenje in želje, da se vemo ravnati. Ako bo potrebno, sklicali bomo zaupni shod, na katerem se pogovorimo o enotnem postopanju, da vsaj v naših vrstah ne bo zmešnjave.
In še nekaj! Kakor se zdi, bodo Hribarjevi pristaši skušali nastalo zmešnjavo v IV. kuriji spretno izrabiti na korist svojemu kandidatu. Zahtevali bodo namreč, naj se v IV. kuriji oba Pukl in Berks umakneta gsp. Zičkarju. Zičkar bi se potem moral boriti proti dvema kandidatoma, in njegova zmaga bi bila jako dvomljiva. Zato naznanjamo somišljenikom, da na vsak način vstraja g. Žičkar kot kandidat pete kurije. Zičkar ni žoga, da bi ga zbijali, kamor bi bilo Hribarjevim pristašem bolj primerno.
G. Žičkar je in ostane kandidat pete kurije! Za četrto kurijo pa se naj gleda posebno na to, da se izvolijo značajni možje; vse nadaljno postopanje se bo še določilo. Nikjer se ne prenaglimo in ohranimo slogo.
Shod kat. pol. društva v Kozjem. Dne 11. t. m. se je vršil v Kozjem v Gu-čekovi gostilni shod katoliškega pol. društva za kozjanski okraj. Hribarjevi pristaši v Kozjem so se bali, da pride tudi Žičkar na
Listek,
Na lovu.
(V. Kosm&k. — Jan Stanovsky.)
(Dalje)
Medtem je prišel gospod glavar z Znojma. Poleg njega je molil iz kočije velik, bel, na glavi, na ušesih in zadi rujav lovski pes. Gospod glavar je imel na glavi čepico z ušesi trdno privezano, kakor čelado. Vsi so ga pozdravljali in mahali s klobuki.
»Ampak, zakaj pa tako pozno?« je klical gospod gozdar.
»Ko se te mrhe ne ganejo z mesta! Dober dan, gospoda! Ali ste že daleč?«
»Takoj nastopimo drugo lovišče«.
»Potem se moram podvizati«, je rekel gospod glavar in se spravljal s kočije. »Janez«, je poklical kočijaža, »pojdi mi pomagat!«
Nekaj strelcev je priskočilo in pomagalo staremu podagristu iz kočije.
»Tako, tako, gospoda,""Hvala. Filaks, sem pojdi!«
»Imate krasnega psa«, so hvalili vsi.
»Lep je!« se je smejal gospod glavar in si naravnaval klobučinaste čevlje — »in upam, da tudi dober. Dresiral sem si ga
sam! Danes dela skušnjo, — nikdar še ni bil na lovu«.
»Da začnemo«, — je rekel gozdar, »čas beži«, in je zatrobil.
»Prosim, mene ne stavite daleč, odpo-vedajo mi letos noge nekako zelo«.
»Je-li vam ljubo, morete ostati tukaj na robu pri hrastu«, je rekel gozdar.
»Prisrčna hvala«,se je zahvaljeval glavar. »Janez, daj mi sem stolček in puško, in odpelji se tamle v stran. Po lovu pa se pripelji zopet sem; potem se peljeva dalje«.
Najeti kočijaž mu je donesel s kočije trinožnik, dvocevko in torbo; stari gospod se je prilično posadil, oprl s hrbtom ob hrast in mi smo šli dalje. Gozdar mi je odkazal mesto takoj poleg starega gospoda. Drugi moj sosed je bil zopet Bazala. Medtem ko so se strelci nastavljali, kar traja vedno precej časa, šli smo se pogovarjat z gospodom glavarjem.
Stari podagrista, sede na trinožniku in ne čuteč slabote svojih nog, postal je dobre volje. »Prosim, gospoda, ali ni ljubo njuhati? Lepo vreme danes! Koliko pa ste vstrelili na prvem lovišču?«
»Dvainosemdeset uhačev in dve srni«, je odvrnil Bazala.
»To je lepo. In kako se drži vaša Amina? Ali še je tako plašljiva?« je vprašal stari
gospod, kazaje na Bazalovo prekrasno, kakor pušica hitro psico.
»Sem ž njo zadovoljen. Zdaj je malo shujšala: imela je mlade«.
»Mlade? In koliko?«
»Pet«.
»Nu s teh more kaj biti, če so po dobrem očetu; mati je lepa. Tako-le tukaj z mojim Filaksom«, se je smehljal glavar, »to bi bilo pleme! Dobrota s krasoto!«
»In je tako zelo dober?« je vprašal Bazala nekako premeteno, ker se je jezil, da je njegovo psico nazval plašljivo.
»Bote videli! Jaz sem ga dresiral na vrtu sam! V gozd nisem mogel, vendar to nič ne škodi: kar v čem tiči, to se pokaže«.
Z gozda se sliši glas trobente.
»Nu, se že začne! Prej pa vendar po-žirek vina«, je nam ponudil gospod glavar steklenico s torbe. Mi smo požirkovali.
»In na zob«, je pristavil, podavaje salame. »In vi, mladi gospod, pozor, da nam nič ne uide. Ako vam ne pride divjad na streljaj, pustite bežati; saj jaz, stari desetnik v takih rečeh, ne odpustim ničemur«.
Sli smo na svoja mesta in lov se je začel in nadaljeval kakor na prvem lovišču, samo da proti nam ni prišlo nič. Od vseh strani pok in krik, kakor v vojski, samo na
shod, za to so brzojavili po Hribarja v Celje ter napovedali zanj poseben volilen shod v VertovSekovih .prostorih. Hribar se jim je odzval in dne 11. t. m. sta prvikrat na Spodnjem Štajerskem zborovala dva slovenska shoda na enem in istem kraju. Kot dejstvo moramo pribiti, da so protishod priredili Hribarjevi pristaši. S tem je označeno tudi nadaljno postopanje Hribarjeve stranke in nam, ki nismo v tej stranki, je vsiljen odločen odpor.
Ker sta shoda zborovala ob istem času, ne vemo, kaj se je godilo vse na Hribarjevem shodu. Le število Hribarjevih poslušalcev smo dali po dveh zaupnikih prešteti. Bilo jih je 34 s Hribarjem vred. Shoda katoliškega političnega društva pa se je udeležilo nad 200 zborovalcev vkljub temu, da so nam jih lovili za Hribarjev shod pred cerkvijo dr. Piklovi uradniki, pred Vertovšekom pa znani Milan Spitzer. A naši možje so se pokazali kot politično zreli in se niso dali vloviti, ampak šli so na shod istega društva, katero jih je dosedaj vodilo, to je katoliško politično društvo. Bile so zastopane na shodu mnogobrojne občine iz različnih župnij kozjanskega okraja. Posebno Pilštanjča-nov je bilo lepo število navzočih. Slava jim in vsem drugim zborovalcem, ki so se kljub slabemu vremenu odzvali povabilu društva ter prišli na shod.
Predsednik društva, načelnik okrajnega zastopa kozjanskega in župnik pilštanjski g. M. Tomaž i č je pred 4. uro otvoril shod, srčno pozdravil navzoče, podal kratko zgodovino društvenega delovanja v preteklem letu ter na to predlagal volitev novega odbora. Enoglasno bil je zopet izvoljen predsednikom g. Tomažič, podpredsednikom pa novi zdravnik kozjanski, g. dr. Jankovič. Po dovršenih volitvah je dal g. predsednik besedo g. A. Korošcu iz Maribora. Razvijal je program, katerega mora imeti vsak, kdor hoče, da ga voli naše katoliško slovensko ljudstvo svojim državnim poslancem. Ko je začel z ozirom na razvit program priporočati kandidaturo Žičkarjevo ter odbijati Hribarjevo, odobravali so navzoči glasno skoro vsak stavek ter se ob koncu 'govora z velikim navdušenjem izrekli za Žičkarjevo kandidaturo v peti kuriji.
G. dr. Jankovič je v krasnih besedah narisal Žičkarjevo delovanje v celjski okolici za narodno probujo, v vitanjskem okraju za narodno in gospodarsko okrepitev kmečkega in delavskega slovenskega ljudstva, v državnem in deželnem zboru pa za vse potrebe j naroda slovenskega. Pozival je ljudstvo, naj i
robu, kjer je sedel glavar, se zajec niti pokazal ni.
Stari gospod se je nerodno vrtel, zmerjal in klel: »Tega še mi je tudi trebalo! Tak svet se peljem sem in za goli nič in za nič! Da so me tudi na tako mesto postavili!«
Gonjači so se že bližali, slišal se je glas trobente, da nikdo ne bi streljal v lovišče, — tu prilomasti konečno uhak naravnost proti nam.
»Tega pustite meni«, je kričal glavar, »sicer sem tam, kjer ni muh! Počaj, maček, nasipljem ti pod rep!«
»In obračal se je prilično na trinožniku in čakal, dok ni uhak skočil na piano in potem je pritisnil dvocevko k oku: bac, bac! in zaje je vzdignil zadnjo taco in drvil dalje.
»Grom, ima le prestreljeno zadnjo taco!« je vpil togotno glavar. »Filaks, zgrabi ga!« Filaks se ni ganil.
Stari gospod je zgrabil togotno psa za jermen in kričal iz polnega grla: »Filaks, zgrabi ga! Kaj je to, preklicani pes?!«
Filaks se je skrčil, vzdignil prednjo levo taco in strahu se niti ganil ni. Je-li ga prestrašil strel, ali kaj, kdo ve?
Gospod glavar je vzel korbač in mazal milega Filaksa. Filaks je renčal, da smo si uha zatikali, in Bazala se je smejal, da se je valjal po travi.
le pogleda, kdojjriporoča v kozjanskem okraju Hribarjevo in kdo Žičkarjevo kandidaturo, potem mu ne bo več težko voliti med Hribarjem in Žičkarjem. Med splošnim odobravanjem priporoča, da naj se volijo le taki volilni možje, ki bodo dne 3, januarja oddali svoje glasove g. Jos. Žičkarju.
G. predsednik Tomažič poživlja navzoče občinske predstojnike in zastopnike občin, naj povejo svoje mnenje. Vstajali so različni kmetski možje, hvalili Žičkarjevo plodonosno skrb za kozjanski okraj, kadarkoli ga je zadela kaka nesreča ter se vsi izrekli za Žičkarja. Več županstev je poslalo enaka mnenja pismeno, kar se je prebralo.
Na to se oglasi k besedi v imenu šent-peterske občine občinski odbornik in posest-g. Novak. Kmetski volilci, tako je govoril, ne morejo biti za Hribarja, ker jim njegovi pristaši blatijo po liberalnih listih to, kar jim je najsvetejše, namreč sv. vero. Pripoveduje, kako se je v »Narodu« sramotil sv. misijon v Št. Petru pod gorami, in kako nevoljo je vzbudilo ondi to sramotenje med vsem ljudstvom. Žičkar in njegovi pristaši nam ne sramotijo naših najsvetejših reči. A mi smo za Žičkarja, ne zaradi tega, ker je duhovnik, ampak ker je deloval tako skrbno za nas in ker mu popolnoma zaupamo. v Tudi če bi kak duhovnik kandidiral proti Žičkarju, bili bi mi kmetje proti temu duhovniku in za Žičkarja. Hribar in Hribarjevi pristaši kopljejo grob Žičkarju, a mi bomo skrbeli, da bo v ta grob padel Hribar s svojo kan-daturo! Te besede uglednega kmeta so vzbudile nepopisno odobravanje in navdušenje.
Zadnji govor je imel kozjanski gospod kapelan Lovrenko o liberalcih in socialdemokratih ter pobijal njih krive nauke z lastnim orožjem. Med njegovim govorom so prišli nekateri udeleženci Hribarjevega volilnega shoda ter mirno in dostojno motrili razvoj zborovanja.
Ko so se končno še vsprejele resolucije, ki jih prinašamo spodaj, zaključil je gospod predsednik z živio-klici na papeža in cesarja zborovanje.
*
* *
Opomba uredništva. Mi smo svojedobno izjavili, da se bomo, ako razglasi Hribar svojo kandidaturo,natančneje bavili s Hribarjem in njegovim političnim milieujem. Prej, kakor smo mi mogli do besede, storilo je to kozjansko zborovanje. Povdarjalo se je na tem shodu, da najdelavnejši pristaši Hribarjevi brezobzirno delajo proti vsem, kar je verskega in kar je z vero v zvezi, a Hribar jih ne zavrača, akoravno pravi, da je
»To je izborenpes!« je vpil na gospoda glavarja.
»Niti pes tako ne, kakor ta drezura!« so dovtipkovali drugi.
»Za koliko pa bi ga prodali?« je vprašal gospod grajščak.
Še vi me jezite!« se je razsrdil stari. »Bestija, to je bila tvoja poslednja ura!« in naravnal je puško, hotč psa ustreliti.
»Ali noriš?« je zaupil gospod gozdar.
K sreči puška ni bila nabita.
Vsi so zadržali smeh, da ne bi starega gospoda razjezili še hujše. Samo Bazala se ni mogel premoči, da ne bi pohvalil svoje Amine, očitno jo pogladivši: »Pridna Amina, pridna! Ti mi vsakega doneseš, da!«
»Najraje bi šel domov«, rekel je raz-gorčen glavar.
»Ali bi to bilo vredno, za tako neumnost!« ga je miril gozdar. »Toda kako ti je tudi moglo priti na misel, psa, kateri še ni bil na planem, vzeti naravnost na lov! Škoda, da si tako star strelec!«
»Prosim te, pusti me že in zapijva to!«
»Počaj, takoj nekaj okušava in snedeva, tam že stoji pivo, — dal sem pripeljati vedro. In danes je tako soparno! Naj vendar se-štejem te zajce. — Logar, koliko jih je?«
»Sto dva!«
»In srnjakov?«
tudi v njegovem programu: vse za vero. Ne samo s pisavo v kranjskih listih, ampak tudi z besedo zanašajo med ljudstvo geslo: Proč s farji! Ne volimo farja! Celo neumno trditev širijo, da ako bo zmagal Žie!:ar, potem bo ljudstvo prišlo pod vlado (!) duhovnikov. Tako neovirano postopanje Hribarjevih pristašev nam, ki ne izključujemo iz naše politike ne vere ne kakega stanu, odjema vsako zaupanje do Hribarja. Kajti kdor hoče zares složno politiko vseh Slovencev brez razlike stanu, ne sme tudi po svojih pristaših ne napadati nobenega stanu v slovenskem narodu.
Kdor opazuje politiko na spodnjem Šta-jarskem, mora nam priznati, da so napadi na našo duhovščino zaradi stremljenja po kaki stanovski nadvladi, popolnoma neopravičeni. Naša duhovščina odločno zavrača vsako stanovsko politiko, tudi duhovniško-stanovsko politiko. Kajti naša duhovščina stoji na stališču, da v politiki morajo vladati načela in sicer katoliška načela, ne pa stanovi. In to je gotovo tudi edino pametno stališče. Ako pa je v njenih vrstah kak sposoben in zaupanja vreden mož, da prevzame poslanstvo, potem ni stanovska politika, ako se tudi duhovščina poteguje zanj, ampak to je le politika, kakoršno nam narekujejo splošna politična načela, Ali bi ne bilo tudi nespametno ako bi duhovščina klicala: Tovarnarji hočejo vladati naše ljudstvo, ker je kandidat Hribar slučajno tudi tovarnar, ali advokati nas hočejo nadvladati, ker se med slovenskimi kandidati nahaja tudi advokat.
Vsi različni stanovi še le tvorimo celi slovenski narod, zato pa tudi v istinito narodni politiki nobenega ne smemo izključevati. Kdor pa jednega izključuje, ta dela v narodu razpor. Hribarjevi pristaši so začeli izključevati ¡duhovniški stan, za to je njih ravnanje proti slogi štajarskih Slovencev. Hribar molči k počenjanju svojih pristašev, vsled tega ne more imeti zaupanja onih spodnještajarskih politikov, ki so v resnici za slogo. To je v tej stvari naš politični čredo. Kdor prisega na naš čredo, naj začne vstrajno delati za izvolitev Žičkarjevo v peti kuriji. V zdravi narodni politiki se tudi ne gleda na to, ali je kandidat delavskega, obrtniškega ali kmetskega stanu, ampak ali je voljen in sposoben, te stanove v državnem zboru zastopati. Da je Žičkar voljen in sposoben, je že dovolj dokazal, za to ni nobenega razloga, ki bi govoril proti Žičkarju!
Resolucije katol. polit, shoda v Kozjem. Katoliški Slovenci kozjanskega okraja zbrani pri političnemu društvu v
»Trije«.
Gozdar si je to zapisal. »Dobro. Zdaj pa prosim, gospoda, predno gremo na tretje lovišče — to je veliko, je v njem mnogo srnjakov, moramo je vzeti dvakrat, — blagovolite tja k vozu, na čašo piva. Naročil sem pripeljati malo, — je silno gorko. Potem pa bodemo gonili do večera.
»Vendar enkrat modra misel našega starega!« je hvalil mladenič Ridl. »Jezik imam suh kakor poper«.
Potem je priskočil k divjinarju in mu šepetal na uho: »Vi, če bo vas imel za žida tisti trebušasti mlinar tamle, privolite v to in se nič ne hudujte zbok njegovih besedi, naj govori, kar mu ljubo. Bodemo imeli ž njim komedijo. Jaz sem mu povedal, da ste žid. Veste, on se vedno jezi, če gospod gozdar proda divjačino kar povprek trgovcu«.
»No dobro, to že nekako uravnam«, — je pritrdil divjinar.
(Dalje prihodnjič.)
Smešničar.
Sosed vpraša soseda, ali je njegov novi hlapec kaj reden. — »O, prav reden je!« odgovori sosed, »vsak dan je že ob sedmih zjutraj pijan!«
Kozjem dne 11. novembra obsojajo nečuveno gonjo proti dosedanjemu vrlemu poslancu g. Žičkarju in proti katoliškemu mišljenju večine prebivalstva tega okraja.
2.	Mi spoznamo, da je gosp. J. Žičkar nas do sedaj najboljše zastopal in storil vse, kar je bilo mogoče za povzdigo blagostanja našega naroda, zato ga bočemo tudi pri prihodnji volitvi v V. kuriji zopet voliti.
3.	Želimo, da se jugoslovanski klub ne razbije, ampak, da združen ostane v obrambo naših narodnih pravic, ker edino v slogi je moč.
4.	Protestujemo proti vpeljavi nemškega jezika kot državnega jezika, a od vlade tir-jamo pravičnost, da nam nastavlja uradnike vešče slovenskega jezika.
5.	Opetovano tirjamo, da se za Spodnje Štajarsko nastavi kot šolski nadzornik slovenščine zmožen in nam pravičen mož.
6.	Še zmiraj stojimo na stališču »proč od Gradca«, a če to ne, naj se v Gradcu pri namestništvu vstanovi poseben oddelek za Spodnji Štajar.
7.	Poživljamo vse bodoče slovenske poslance naj zastavijo vse moči, da se kmalu zboljšajo žalostne kmečke razmere.
8.	Poživljamo bodoče zastopnike našega kozjanskega okraja, da bi obrnili svojo pozornost osobito na naš sila ubogi in zanemarjeni okraj, predvsem, da se povzdignejo opustošeni vinogradi.
Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je bil dne 11. novembra shod, na kterem se je dvorni svetnik gospod dr. Miroslav Ploj predstavil, prav dobro obiskan. Poslušalci so pazljivo sledili podanemu programu in ga odobrili. Z velikim navdušenjem so poslušalci enoglasno gosp. dr. Ploja proglasili svojim zastopnikom, veselč se, takega odličnjaka šteti med svoje. Prejšnjemu poslancu gosp. dr. L. Gregorcu, se je na predlog dr. Rosine izreklo priznanje in zahvala za njegovo delovanje. O kandidatu kmečke skupine ni bilo govora, pa gosp. Žičkar sme računiti na večino.
Pri Sv. Trojici v Slov. gor. je bil dne 12. t. m. volilni shod, kjer sta se predstavila volilcem njih kandidata dr. Miroslav Ploj za četrto skupino in Josip Žičkar za peto skupino. Njih kandidatura se je soglasno sprejela.
V	Št. Ilju pod Turjakom danes 13. novembra zmagali sijajno možje naše stranke. Za Hribarja oddani le trije glasovi.
V	Ljutomeru se je dne 10. t. m. kandidat za kmečke skupine dr. Miroslav Ploj predstavil svojim volilcem. Njegov program je bil z velikim navdušenjem sprejet. Prejšnjemu poslancu dr. Lavoslavu Gregorcu se je izrekla soglasna zahvala. O peti kuriji se ni govorilo.
Dr. Miroslav Ploj bo imel dne 18 t. m. v Šmarji pri Jelšah volilni shod ob polu 9ih zjutraj, istega dne popoldne ob 3. pa pri Sv. Križu tik Slatine v gostilni gospoda Fr. Ogrizeka.
Politični ogled.
Deželni zbori se snidejo po poročilih dunajskih listov že 17. decembra in sicer za najdalje za teden dni. Na dnevnem redu bo samo začasni proračun in pa vladna predloga o deželni nakladi na žganje.
Premeščenje istrskega deželnega zbora. Kakor poročajo listi, je premeščenje istrskega deželnega zbora iz Poreča v Pulj gotova stvar. Ko poteče ta postavodajna doba ter se izvrše nove volitve, pa pravijo, da postane glavar puljski župan dr. Rizzi, kateremu se bode moral umakniti dr. Campitelli. Prememba ta bode le osebna, stvari pa ostanejo pri starem.
V Dalmaciji je bil dosedaj italijanski jezik skoro izključno uradni jezik. Ker pa je nek uradnik vendar rabil hrvaščino in prišel vsled tega v preiskavo, obrnil se je na višje sodišče, ki je izreklo, da ni določbe, po kateri bi se moralo v italijanskem jeziku uradovati.
Sedaj vsi hrvatski uradniki rabijo v uradih ■ le hrvaščino.
Ogerska vlada ima zopet zabeležiti veliko zmago nad avstrijsko. Bosanske železnice se bodo gradile namreč tako, kakor hoče Ogerska.
V Severni Ameriki je bila volitev volilnih mož, ki bodo v decembru volili novega predsednika severnoameriške ljudovlade Velika večina volilnih mož je za dosedanjega predsednika Mac Kinleya, ki bo v decembru gotovo zopet izvoljen. Njegov protikandidat je bil demokrat Bryan.
Dogodki na Filipinah. Listi poročajo, da je vodja filipinske relormatorske stranke Buencamino podpisal izjavo, v katerej priznava nadvlado Zjedinjenih držav in prosi vlado, da neha z vojsko. Izjavo je baje podpisal tudi Aguinaldo, vodja filipinskih ustašev.
Vojna na Kitajskem. »Gliha vkup štriha!« Tako bi se lahko reklo o Nemcih in Angležih, kar se tiče pristne germanske krutosti in surovosti. Kako počenjajo Angleži z ubogimi Buri v Afriki in njihovimi ženami ter otroci, o tem bode pisala zgodovina s krvijo. Potoki krvavih solz transvaalskih mu-čenikov pa kličejo v nebo za maščevanje proti silnim preganjalcem, lačnim dežele in zlata. Nemški listi so se često zgražali o angleških krutostih nasproti Burom in obsojali to nečuveno barbarstvo. Toda kako hinavsko je bilo to njihovo zgražanje, pokazali so zdaj na Kitajskem, od koder prihajajo poročila o krutem nastopanju nemških vojakov nasproti Kitajcem, to pa ne le proti boksarjem, marveč tudi proti ljudem, ki z vojno niso v nobeni dotiki. Kitajski cesar je odredil, da Peking ne bodi več stolno mesto Kitajske, ker je onečaščeno s prelivanjem svete kitajske krvi. Rusija pravi glede anglo-nemške pogodbe, da se ne da vezati, marveč, da bode storila, kar se jej zdi pametno.
Dopisi.
Sv. Trojica v Halozah. (Volitve.) Približujejo se volitve volilnih mož. Glejte naši nasprotniki se že pridno na delu. Agi-tujejo, kjer le morejo. Ker pa od naše strani ni nobene žive protiagitacije, se je skoro bati, da ne bodo vsi volilni možje za slovensko stranko. »Štajarc« že razpošilja razglase, da naj kmetje v četrti kuriji volijo mesto odličnega gospoda dr. Miroslava Ploja, nekega, nam tukaj neznanega Francelna Vračkota, splošno (!) spoštovanega načelnika okrajnega zastopa. Ste ga videli, kako zna »Štajarc« hvaliti svojega pristaša! Pravi, da šele tedaj bodo kmetje imeli pravega zastopnika, kadar bode prvi štajarski kmet (namreč Vračko) v državnem zboru nastopil.
O Ploju pa tako gorostasno laže, da je namreč njegova kandidatura nezaslišano raz-žaljenje kmečkega stanu. Pritrditi pa moramo, da kmečkemu stanu bode mogel bolj pomagati dvorni svetovalec, kakor pa posili-nemški Vračko. V tem vidimo, da Štajarc hoče oslepariti kmečki stan, ter ga za svoj koš pridobiti. Zavedni volilni možje in tudi vi, kateri ste zaslepljeni naročniki onega lističa, nikar se ne dajte omamiti od posili-nemških gospodičev, kateri poznajo samo fraze t. j. kateri imajo samo lepe besede za vas, ne pa dejanj, kajti njih glasilo ni vse za vero, slovensko zemljo in slovenski jezik, ampak njih geslo je: vse za naše žepe!
Gornja savinjska dolina. »SI. Naroda« druže v pornografiji »Učiteljski Tovariš,« naznanja po svojem t. č. načelniku J. Terčaku, da bo v nedeljo ob 10. uri torej mej glavno službo božjo v novem šolskem poslopju zborovalo gornjegrajsko učiteljsko društvo. Zdaj pa Ljubenci veste, zakaj ste postavili novo šolo, da bodo v nji imeli jun-govci službo božjo, vi kmetje pa v cerkvi. Ali je jungovcem »pregmajn« s kmeti biti v cerkvi. Toda o tem drugokrat več! Zakaj vprašati se treba, kako je to prišlo? To je
samo nadaljevanje učiteljskega socialdemokratskega shoda na Ljubnem lanskega leta, ko je priporočal — tako piše učiteljski list »Popotnik« št. 16. str. 254 1899 — »gospod Praprotnik na zboru dne 6. julija 1.1. v prijaznem trgu Rečici ... v Trčakovi hiši«, da misli gosp. Horvatek, socialdemokratičen učitelj, zdaj odpuščen iz službe, priti semkaj.
Pozor torej »prijazna Rečica« in slaven sv. Frančišek Ks., ki sta zaslovela širom Slovenije, odkar tu »hauptmanuje« in doli »agi-tuje« zoper Žičkarja vsaki po svojem, kar imamo vsi pravico in je torej nikomur ne odrekajmo, ne ksaverijanskemu »feuerber-hauptmanu« ne županstva rečiškega nadpo-veljniku. In tudi ne šentjanskemu jungovskemu Korenu, in tudi ne našemu znancu iz gošče, ki Dretjo napeljuje na svojo — žago. Kadar volilnih mož volitve minejo, povemo prava imena, da spoznate Savinjčani in Zadrečani svoje ljudi, in tudi potem ravnamo, ker zdaj bomo spoznali pri volitvah kakšni in za koga so. Dobro si jih zapomnite!
Velikanedelja dne 5. novembra 1900. V zadnjem listu ptujske »giftne nesnage« po domače »Štajerc« se nahajata dne notici od Velikenedelje, ki sta glede svoje vsebine na najvišji stopnji neumnosti.
Toraj oglejmo si dotične notice:
V	prvi se poroča, da sta logarja pri Ve-likinedelji nekega lovskega tata zasačila, potem pa pravi, žalostno je to, da se ubogega kmeta zavoljo »preklicanega zajca« za hudodelca naredi. — Toraj glejte sedaj kmetje, kako se ta ptujska krota hlini. Vprašajmo tedaj tega »Štajerca«, kdo pa je naredil te postave, da ima zajec večji zagovor, kakor, skoro bi rekel, človek sam ? — Ali morebiti slovenski poslanci? Ne, nikakor ne; ravno slovenski poslanci so bili vselej največji nasprotniki teh »preklicanih zajcev« ter so zahtevali, da naj sme kmet zajca kot občega škodljivca na svojem zemljišču brez kazni streljati. Ker jih je bilo premalo proti večini nemških liberalcev, so seveda se svojo zahtevo propali.
Kdo pa je potem naredil našim kmetom tako škodljive postave ? To so napravili nemški poslanci, toraj tisti poslanci, katere so volili in se za njih izvolitev narveč trudili sedanji najbolj vneti razširjalci »Štajerca«. Oj, ti preljubi »Štajerc«, kje si imel takrat svojo ljubezen do slovenskega kmeta, ko so tvoji patroni kakor en mož glasovali za nemške poslance, ki so potem skovali tako škodljive postave. Ravno gospodarji okoli »Štajerca« podpirajo raditega te prijatelje »zajcev«, da se potem po zimi lahko z lovom zabavajo. To se pravi toraj naše slovenske kmete za norca imeti, vendar to dolgo ne bo šlo.
V	drugi notici napada g. Skerleca, trgovca pri Sv. Tomažu, ker je on bajé gosp. Skorza nekdanjega »Škvorca« pri sodniji ovadil, da »Štajerca« deli. Potem pa pravi: Gospod Skerlec ne privošči kmetom niti časnika, on je toraj kmečkega stanu sovražnik.
Oglejmo si toraj korenito to laž; gosp. Skerlec še priporoča kmetom, da si naj časnike na pr. »Slov. Gospodarja« naročajo, ker je vsakemu rodoljubu na tem ležeče, da se naš narod bolje izobrazi, bolje ko bode omikan naš kmet, tem manj bodo imeli kmet-ski prijatelji a la Škvorc nanj upljiva.
Kakšen prijatelj kmetzm ipa je toraj g. Škvorc, on ki si je na tisoče premoženja le od kmetov pridobil. Oglejmo si ga malo: Morda g. Škvorc kmetske pridelke drago plačuje ali njim na kak drug način pomaga';? Morda z denarjem? O kaj še! Ali morda skrbi za to, da bi naši kmetje svoja vina prav drago prodali, vsaj v »Štajercu« ima vedno polno »adres«. O seveda, le pojte mu ga ponujat!
Toraj gospod Škvorc, plačujte letošnjo izvrstno \ izabelino vino vsaj po 15 kr. liter, saj je vredno, s tem se bodete pokazali prijatelja našega kmeta. Če delite »Štajerca«, s tem je kmetu po hudirjevem malo poma-gano, ker še dosedaj s »Štajercem« niso dače
plačevali. Toda za sedaj dovolj, vendar ako ne bodete za naprej mirovali, bomo prihodnjič prav na tanko vašo ljubezen do kmetov razkrojili ter Vas pokazali vsakemu slovenskemu kmetu taksnega, kakoršni v resnici ste. — Sicer pa g. Skvorc, ako pri svoji trgovini prav velikanske dobičke delate, Vam nihče ni nevošljiv, vendar pri tem ni umestno ravno našega kmeta, ki Vam ves ta hasek da, s »Štajercem« mučiti in krmiti. Toliko za danes.	S.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Kmetijske zadruge. Vlada priporoča s posebnimi dopisi na župne urade in okrajna glavarstva snovanje kmetijskih zadrug. Mogoče, da torej le ni tako neosnovana novica, da hoče vlada spremeniti ustavo in sestaviti državni zbor iz stanovskih organizacij.
Ti pa, ti! Bračko iz orehovske vasi pri Sv. Petru blizu Radgone čuti v sebi željo in sposobnost, da bi postal državni poslanec proti dr. Ploju. Na tega konja bi rad splezal po Štajarcu, ki nabira zanj tudi volilni sklad. Toda če še se Bračko nikdar ni pri plezanju na konja ponesrečil, sedaj se bo gotovo. Bračkova kandidatura vzbuja povsodi velikansko veselost. Mi vsled tega, ker naznanjamo njegovo kandidaturo, danes ne priob-čujemo več kot samo eno smešnico. — Drugi originalen kandidat in sicer proti Ro-biču na Spodnjem Štajarskem je Ludovik Kresnik iz Crešnovca pri Slovenski Bistrici. On je socialni demokrat, torej pristaš one stranke, ki hoče popolno uničenje kmetskega stanu, da se tem prej poruši sedanji družabni red. In Kresnik si upa s tem programom stopiti pred kmetske volilce? Naj bo zagotovljen, da kakor se pri zadnjih občinskih volitvah ni mogel vspeti niti na prestol občinskega župana, še mnogo manj bo mogel na stolec državnega poslanca. Slovenski kmetje ne bodo volili socialdemokrata, ampak prof. Robiča, ki se je vedno zvesto poganjal za kmetske koristi. — V peti kuriji proti Zičkarju pa kandidira, čujte in strmite, Johann Vissenjak. Mi vsak dan pričakujemo, da bo dal v naši tiskarni ponatisniti nedavno v našem listu objavljena članka »Kdor drugim jamo koplje, sam v jamo pade«. Ta članka, razposlana po Sp. Štajarskem, bosta najboljše priporočilo za Vissenjaka.
Gornja savinjska dolina. Kako sodijo zunaj Avstrije o nas na Štajarskem, pričajo nam iz pisma znanega Slovenca na Ruskem besede, ki jih je med drugimi pisal prijatelju našega lista in se glase: . . . »Čudno, da je štajarske Slovence tudi precej začela glavica boleti, t. j. lomi Vas sloga, strašno Vas lomi, da so Vaše kosti začele pod njo škripati .. . A rezultat bo kak ? Seveda tak, kakoršen je na Kranjskem, katero jaz vsaj poslednje čase smatram za deželo ... Mislite si, kakor hočete, pa Vaša dolžnost je upljivati na razumnike, da bi se jim voz vsaj za vsem ne zvrnil... Pri vas smrdi«. Tako naš rojak živeč na Ruskem o naših razmerah in mi samo eno vprašamo domačine kdo, »lomi slogo« in kdo je povzročil »smrad na Štajarskem?« Kdor ni slep vidi, in kdor trezno misli, kakor hladni Rusi — mu je jasen na Štajarskem — celi manever!
Iz Pobrež pri Rečici. Zadrečani ko-karske občine so nas spravili pod žago. Toda Žagarjev je nas tukaj več kakor v Kokarjih ali pa v Lačavi vesi in se ne damo od kakega gošnega Žagarja komandirati. Tistemu pridigarju v Goveku, ki pa še ni župan, če se je tudi na tisti papir, kar je goriški Žagar napisal, za župana podpisal, kakor je bilo v »Domovini«, pa neki katoliški duhovniki in cerkveni ključarji sila smrdi. Mu ni zameriti, mi pa le volimo, če treba tudi »ceh-meštre«, saj taki so vendar možje, in ne šviga švage. Kaj ne, Urbinov Franc?
Zadrečka dolina Mi ne moremo imeti nobenega zaupanja v Hribarja, ker se pri nas zanj najbolj trudijo jungovci učitelji, torej oni učitelji, ki se računijo k mejnarodni in brezverski socialdemokraciji. Tako dela po Gornjemgradu par nobile fratrum jungovec Šijanec in »zlata duša« Kocpek ter kot tretji v zvezi notarski uradnik R. Pustoslemšek, ki so v petek v tem smislu obdelovali nekega gosta pri »Zvezdi«. Kaj so vse čvekali o neprostosti duhovnikov in nekem ogrskem škofu, si lahko razlaga Šijanec, ki je rekel — farje potrebujemo pri »Planinskem društvu, da plačajo, in njegov soci, kadar kaj »tehta« za to društvo. Kocpek je tudi »tehtal« za glasove, da je prišel v okrajni šolski svet, hočete še zdaj moledovati za Hribarja, ker Vam je spodletela pri okrajnem zastopu? In ravno za njega je Zičkar največ storil in zato bi bila od Zadrečanov, ki imajo gor-njegrajski okrajni zastop v rokah, največja nehvaležnost, da bi take ljudi poslušali. Kdor v Zadretji in v Gornji savinjski dolini ni za Žičkarja, ta nima zdravih oči, da bi videl svojega prijatelja.
Pozor, volilni možje! Hribarjevi pristaši razpošiljajo naslednjo prošnjo: VeJe-cenjeni gospod! Prosimo vljudno, bodite toliko prijazni in naznanite imena izvoljenih volilnih mož za V. kurijo v okraju ... in dostavite, kateri so odločno za našega kandidata Dragotina Hribarja in kateri za župnika Žičkarja. Ako mogoče, preskrbite tudi izjavo in podpis dotičnih volilnih mož. — Pozor torej volilni možje, ne dajte se ujeti!
Volilni shod v Šmarju pri Jelšah se bo vršil v gostilni g. Karla Jagodiča.
Volitev volilnih mož. V ljutomerskem okraju se začnejo volitve volilnih mož dne 15. novembra, v slovenjegaškem dne 12. novembra,«jv mariborskem okraju pa dne 22. novembra. Na občinskih razglasih je razvidno, kdaj voli katera občina. Poglejte, vprašajte I Vbrežiškem okraju so se dne 11. t. m. razpoložili volilni imeniki. Treba jih je pregledati in ako potrebno, reklamirati!
Nepoštena agitacija proti Žičkarju.
Okoli Št. Jurja na južni železnici agitirajo proti kandidatu za peto skupino g. Zičkarju s tem, da se mu podtikajo besede: »Kmetom se nikdar ne godi hudo, dokler se ob nedeljah vozijo na koleselnih«. Trdi se, da je gosp. Žičkar tako govoril v državnem zboru in na shodih. To je grda laž. Pameten človek ne more verovati teh lažnjivih besedi, kajti ravno nasprotno je resnica: "brezštevilnekrati je g. Zičkar javno omiloval žalostni stan kmeta ter vsikdar z največjim veseljem stavil in podpiral predloge, ki so merili na to, da se kmetu zboljša njegovo težko breme. Nedavno smo obširno omenjali, kaj je storil Žičkar za kmetski stan, zato se nam ne zdi umestno obširneje zavračati take budalosti. — Okoli Ljutomera pa širijo Hribarjevi pristaši grozovito vest, da Zičkar ni odločen poslanec, ker ni pomagal, ko so Nemci obstruirali in se kavsali, ampak brevir moli). To je že preneumno! Morda še kdo ve, da je Zičkar enkrat v državni zbornici gledal naprej, ko bi moral nazaj, ali da je kihnil, ko bi ne smel?
Iz šole. Preskušnje za učiteljsko usposobljenost za splošne ljudske in meščanske šole so v Ljubljani dovršili sledeči kandidatje ozir. kandidatinje: Matilda Bernard, prov. učiteljica v Št. Petru pri Radgoni. Gizela Burgarell, prov. učiteljica v Dobrni. Ida Gher-baz, prov. učiteljica pri Sv. Duhu v Ločah. Anastazija Kopitar, učiteljica na vadnici v Mariboru. Katarina Pire, prov. učiteljica pri Sv. Duhu pri Radgoni. Ljudmila Poljanec, prov. učiteljica v Kapelah, Helene Raunicher, prov. učiteljica pri Sv. Ilju v Slov. gor. Miroslav Bernard, prov. učitelj v Kapelah. Karol Korošec, pom. učitelj v Št. Volbenku v Slov. gor. Božidar Mahorčič, prov. učitelj v Vojni-ku, Ljudovik Šijanec, prov. učitelj v Šmar-
jeti pri Ptuju. Olga Burgarell, prov. učiteljica na Zid. mostu.
Gornjegrajsko jungovstvo ima čudne patrone med seboj. Zato brusi iz sebe enega za drugim. Pred letom dni je šel »nem-škutar», in zdaj kakor poroča »Domovina« »vohun« in kmalu — pst! Cuješ — ali trava raste iz praprotnega semena, ali se pa slaba vest oglaša?
Iz Rajhenburga nam pišejo: V noči od 11. do 12. t. m. je razbil nek tat v župnijski cerkvi v Rajhenburgu cerkveno pušiko in jo oropal njene vsebine. Nameraval je vlomiti tudi v tabernakelj in v dve drugi pušici, a se mu ni posrečilo. Škode je cerkvi povzročil do 60 K.
V	Slov. Bistrici so bile v soboto občinske volitve. Nemci niso dobili nasprotovanja ter so bili njihovi možje soglasno izvoljeni v odbor.
Za železnico Grobelno-Slatina do deležne meje je dovolil celjski okrajni zastop 20.000 gld. ter je zato že dobil dovoljenje dež. odbora.
Sežiganje mrličev v Gradcu. Krema-torij za sežiganje mrličev v Gradcu bode zgradila neka židovska tvrdka. Tako bodo židje še po smrti drli kristijane.
Linhart-Končnik. Informacije za naš zadnji članek »Nove spletke« smo dobili iz veleuglednih šolskih krogov, ki so nam vkljub našim dvomom zatrjevali istinitost informacij.
Slovenska šola v Ormožu stoji na mnogo boljših nogah nego ondotna nemška. Ze do danes jo obiskuje 175 otrok. Otroci izstopajo iz nemške šole ter prestopajo v slovensko.
Zlata poroka. Prav lepo in redko svečanost obhajali smo mi apački Slovenci, ki smo že ob nemški meji, dne 13. t. m. Letos je namreč 50 let, kar sta se poročila Ana in Florijan Kurnik iz Nasave. Iz tega vzroka sta prišla zaročenca v spremstvu svojih otrok, vnukov in cele občine v cerkev, kjer je g. župnik v slovenskem govoru razložil pomen današnje slavnosti. Pri slovesni sv. maši so šli zaročenca in svati k sv. obhajilu in so se peljali po cerkveni slovesnosti hitro na dom, kjer se je pričelo veselo življenje. Vrli Nasovski Slovenci bodo vedno ohranili svoj jezik, kateri je varh prave vere.
V	Hočah je umrl dne 10. t. m. vpo-kojeni nadučitelj gsp. Jernej Marko. Dosegel je starost 78 let. N. v m. p.!
251etnico poroke je praznoval v nedeljo c. kr. notar v Celju gsp. Lovro Baš s svojo gospo Ido Baš, roj. Mihelič.
Gostinčarjeva zadeva pride dne 16. novembra pred najvišje sodišče.
Previdno v klet! V dobrih vinskih letinah se je že mnogokrat zgodilo, da je človek, vstopivši v klet, padel na tla in bil pri priči mrtev. Od kod to? Pri vretju vinskega mošta se razkraja grozdni sladkor v alkohol in ogljenčevo kislino. In ta-le zadnja je tista, ki lahko povzroči naglo smrt. — Ogljenčeva kislina izhaja pri vretju iz soda in se, ker je težja od zraka, spušča nizdolu. Kadar je mnogo sladkorja v grozdju, se v kleti lahko nabere toliko ogljenčeve kisline, da celo stoječemu človeku seže čez glavo. Ce človek v tako klet stopi, se zaduši. V og-ljenčevi kislini pa tudi luč ugasne. Če hočeš varno stopiti v klet, nesi torej pred seboj luč. Če ti ugasne, ne hodi naprej, ampak odpri okna, da prepih ogljenčevo kislino iz-žene; dobro je imeti okna vedno odprta. Če hočeš biti posebno oprezen, deni še luč na tla, da vidiš, ali je spodaj ogljenčeva kislina, sicer se ti lahko zgodi, da te, priklonivšega se, zaduši.
Volilni shod kat. polit, društva za okraj sv. Lenart v Slov. gor. se je častno obnesel zadnji pondeljek, častno za okraj, pa tudi za naša kandidata dekana Žičkar-ja in dr. Ploja, ki sta bila navzoča na shodu. Za-
četkom shoda se je izrekla presrčna zahvala prejšnjemu poslancu kmečke skupine dr. L. Gregorecu za njegovo požrtvovalno delovanje v drž. zboru. Kandidat za kmečke občine, dr. Miroslav Ploj, si je takoj se svojim nastopom pridobil srca vseh navzočih. Omenjal je s ponosom, da je slov. sin, da je kot sodnik neodvisen, da si je nabral v raznih uradih mnogo znanja in skušnje, da je v dotiki z najvišjimi osebami na Dunaju, da je pa tudi v vedni dotiki z domovino slovensko, da so mu razmere prav dobro poznane, da stanuje v počitnicah doma, da je sam posestnik v Gornjeradgonskem in Ptujskem okraju. Po-vdarjal je dalje, da bo v zvezi z drugimi poslanci delal na to, da bo državni zbor začel delovati, da se hoče okleniti Čehov. Kot katoličan se bo vedno potegoval za pravice sv. cerkve. Kot prijatelj učitelj. stanu°bo skrbel, da tudi ta v narodnem oziru tako meroda-jen stan dobi svoje pravice. Zlasti pa se bom potegoval za kmečki stan, pravi govornik. V prvi vrsti se bom potegoval za kmečke zadruge ; potegoval za to, da se polajša breme, katero mora kmet nositi z ozirom na državne, deželne in občinske potrebe. Obstoječa, našim vinogradnikom škodujoča vinska klavzula se mora odpraviti. Država naj skrbi za zgradbo šolskih poslopij; država naj skrbi, da se obnovijo vničeni vinogradi. Obrtnike in trgovce bom branil škodljive konkurence ter deloval za zboljšanje delavskih razmer. Verno in povsodi pa se bom držal gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Umevno je, da je govoru sledilo splošno odobravanje in da se je g. dr. Ploju izrekla enoglasno zaupnica. Kandidat pete volilne skupine, č. g. Zičkar, nam je izborno razjasnil razmere državnega zbora zadnjih treh let. Natančno nam je popisal delovanje in vspehe svoga triletnega bivanja v državnem zboru. Zarisal nam je natančno tudi načrt, po katerem se hoče tudi v bodoče ravnati. Omenjal je vse stanove, katerim hoče povsetiti vse svoje duševne in telesne moči! Zavrnil je srečno vse napade od nasprotne stranke ter se navdušeno strinjal z geslom dr. M. Ploja: Vse za vero, dom, cesarja! Sedaj se začnejo oglašati volilci, kmetje. Tu nastopi vrli kmet, češ, naj se poslanci potegujejo za znižanje cene pri soli. G. Žičkar mu odgovarja, da so slovenski poslanci že stavili tak predlog. Sedaj se oglasi najve-Ijavnejši kmet šentlenartskega okraja, veleposestnik Vogrin, ter opisuje želje kmetov zaradi šole. Zopet drug kmet se oglasi, ter prav živo opisuje žalostne, škodljive razmere zastran lovske postave. In g. podpredsednik še omenja kričeče krivice, ki se godijo kmetu zastran vojaščine. Gospoda poslanca sta slovesno obljubila, da bosta zastavila vse svoje moči v zboljšanje zlasti kmečkega stanu. Shod je trajal blizu tri ure. Vsi smo obljubili, delovati nato, da se v šentlenarškem okraju enoglasno izvolita Žičkar in Ploj našim poslancem.
Iz drugih krajev.
Glavni urednik „Slovenca" je postal dr. Evgen Lampe. Dosedanji urednik kanonik Kalan je imenovan za vodjo deškega zavetišča Marijanišče v Ljubljani.
Nadvojvoda Peter Ferdinand se je poročil z Marijo Kristino, princezinjo bur-bonsko-sicilsko.
Močna burja je že pričela razsajati po Trstu.
K smrti na vislice obsojen je bil pred porotniki v Piseku žid Hilsner, ker je sokriv umora dveh krščanskih deklic Klime in Hruze. Sumi se, da se je njuna kri uporabila v židovske obredne svrhe.
Crnagora. Dn6 9. t. m. sta praznovala črnogorski knez in kneginja 40-letnico svoje poroke ob najboljši volji in zdravju.
Ruski car je obolel za influenco. Nevarnosti ni nobene, ker se bolezen razvija popolnoma navadnim potom; tudi se ne bodo izdajala običajna dnevna obvestila.
Buri na otoku sv. Helene. Pariški »Journal« opisuje življenje ujetih Burov na
j otoku sv. Helene. Buri nimajo denarja; iz lesa delajo pipe in ladjice ter jih prodajajo. Hrana je slaba. Ker nimajo dosti drv, morajo jesti na pol surove jedi. Odkar jih je nekaj pobegnilo, pridejo le malo na zrak. Dalje trpe veliko žejo. Burov je do 2000, a vode dobivajo le za 1000 oseb. Buri prêté straži, da raje v boju poginejo, nego od žeje. V kratkem pošljejo Angleži zopet večje število Burov na otok.
Nove čevlje za vojake poskušajo sedaj upeljati na Angleškem. Novi čevlji imajo pod podplati napravo, ki olajšuje hojo. Človek, ki hodi v takih čevljih, čuti baje tako, kakor bi hodil po blazinah.
Grozna nesreča na železnici. Iz Offenbacha javljajo, da sta ondi trčila dva osobna vlaka. O tem se je vnel kotel za plin, razpočil in zažgal oba zadnja vozova. Potniki v drugih vozovih so bili le neznatno poškodovani, v zadnjem vozu pa so zgoreli bržkone vsi potniki, katerih je bilo, soditi po ostankih nesrečnih žrtev ognja, kakih šest ali osem. Tudi blizo Waterlo-a je trčil neki osebni vlak s tovornim vlakom; o tem je bil porušen prvi voz osebnega vlaka ter stroj in več voz tovornega vlaka. Glasom poročil sta kurjač in strojevodja tovornega vlaka mrtva, 11 potnikov, izvečine delavci, namenjeni v Bruselj, pa je teško ranjenih.
Shod mest. Prihodnji mesec se bo vršil na Dunaju shod mest, ki imajo najmanj 10.000 prebivalcev. Na tem shodu se bo razpravljalo o novih bremenih gledé na novi domovinski zakon, ter o zahtevi, da vlada dâ odškodnino za dela v prenešenem delokrogu.
Obesil se je v Ljubljani 9. novembra 531etni Franc Frisch iz Sp. Vogala na Šta-jarskem, ki je sedel zaradi tatvine v zaporu in bi bil te dni izročen prisilni delavnici.
Narodnosti v avstrijski armadi. Nedavno je izšla Statistika, po kateri je v avstro-ogerski armadi 430.000 Slovanov, 227.230 Nemcev, 122.234 Mažarov, 47.286 Rumunov in 13.669 Italijanov. Od Slovanov je 178.268 Čehov in Slovakov, 75.672 Poljakov, 74.675 Rusinov, 74.514 Hrvatov in Srbov in 27.513 Slovencev. Kdo tore, brani državo?
»Jednakost, bratstvo, prostost« so zopet pokazali socijalni demokratje v Revimu na Francoskem, kjer so dobili občinski za-stop v roke. Iz občinske šole so spodili redovnice, ki so doslej ondi poučevale. Redovnice so ustanovile zasebno šolo, v katero se je od 300 učenk takoj vpisalo nad 200 učenk. Socijalni demokratje so izdali prepoved na vse količkaj od občinske uprave odvisne ljudi, da sedaj ne smejo pošiljati svojih otrok v redovško šolo, ako ne hoté izgubiti kruha. Pač lepa »prostost« !
Japonska gledališča niso kar si bodi. V Tokio je jednajst gledališč, ki so skoro najlepše stavbe v mestu in pred vsakim vise podobe živih barv, ki predstavljajo glavne reči iz igre, katere se predstavljajo. V igrah vedno zmaga dobro nad slabim. Jedna igra se ponavlja navadno šest tednov. Začetek predstave je zjutraj ob 10. uri, konec pa ob 9. ali 10. uri zvečer in ves čas sede poslušalci potrpežljivo na svojih prostorih, izvzemši čas, da si privoščijo v gledališki gostilni, nalašč za to določeni, kaj okrepčila. Na japonskih gledališčih ne igrajo nikjer možki in ženske skupaj, ampak igrajo večinoma samo možki, le semtertje so tudi gledališča z ženskimi močmi. Možki igrajo tndi ženske uloge.
Društvene zadeve.
P V nedeljo v Št. Iljl V nedeljo dne 18. t. m. priredi bralno društvo v Št. Ilju v Slov. gor. Slomšekovo slavnost v prostorih gospoda Celcerja. Začetek ob 4. uri. Slavnostni govor ima čast. gosp. dr. A. Medved. K obilni udeležbi vabi odbor.
„Slovensko društvo" v Mariboru je pri svojem občnem zboru dne 11. novembra soglasno sprejelo sledeči resoluciji : I. Občni zbor »Slovenskega društva« se nadeja, da
bodo 'se v prihodnjem državnem zboru vsi jugoslovanski in maloruski poslanci združili v enem klubu. II. Občni zbor »Slovenskega društva« je mnenja, da bi samo uveden je splošne, enake in neposredne volilne pravice s tajnim glasovanjem utegnilo razvozljati sedajne zamotane politične razmere v naši državi, in pričakuje, da bodo se novi slovenski poslanci pri vsaki primerni priložnosti potegovali za splošno, enako in neposredno volilno pravico.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico vabi k zborovanju dne 18. novembra t. 1. ob 4. uri popoldan, v gostilni g. Matija Dolničar v Trbovljah. Vspored: 1. Pozdrav načelnika. 2. Pobiranje udnine. 3. Zapisovanje novih udov. 4. Volitev na-čelstva. 5. Nasveti. K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.
Cerkvene zadeve.
Občni zbor družbe duhovnikov lavan-tinske škofije se je vršil dne 6. novembra ob 11 uri predpoludne v kn.-šk. pisarni. Gospod predsednik, L. Herg, pozdravi zborovalce ter kratko poroča o društvenem delovanju v zadnji triletni dobi. V tem času je k društvu pristopilo 47 novih udov in tako ima sedaj družba 360 udov. Umrlo je pa 22 udov. — Gospod Fr. Kosel iz Središča predlaga, naj bi se društvena pravila spremenila tako, da bi se mladim društvenikom mogla podeliti podpora po preteku enega leta ali pa takoj po pristopu. Društveniki so pritrdili predlogu, da bi se takoj po pristopu dajala podpora v nujnih slučajih, a predlog, kar se tiče spremembe društvenih pravil, se mora prej pre-tresti v odboru in šele potem se predloži prihodnjemu občnemu zboru. Gmotno stanje družbe je razvidno iz posebnega poročila, ki se je priposlalo društvenikom. Pripomniti je le, da sta v dotičnem poročilu dve tiskovni pomoti; med dohodki je pod točko 2. »obresti glavnic in amortizacija« v gotovini brati 4.987 K 96 v., med potroški pa pod točko 1. »podpore« 3.312 K. V novi odbor so se volili: prošt L. Herg, kanonik dr. Kri-žanič, opat Fr. Ogradi, kanonik A. Hajšek, dr. M. Matek, župnik F. Hirti, dr. F. Kovačič, za namestnike pa: profesor Jak. Kavčič, A. Haubenreich in dr. Jerovšek. Odbor si je izvolil za predsednika L. Herga, za podpredsednika dr. Fr. Kovačiča in za tajnika prof. J. Kavčiča.
Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Petra v Sav. dolini upravlja č. g. Jak. Cinglak prej kapelan v Žalcu, ker je šentpeterski župnik hudo obolel.
Loterijske številke.
Gradec: lO.novmb. 1900. 63, 85, 27, 54, 51 Dunaj: » » » 47, 21, 86, 52, 33
Cenjenim našim naročnikom!
Kdor je nov naročnik in nam kaj pošilja, naj to izrecno pove. Ta mali trud nam mnogo mnogo dela prihrani, ker smo z delom itak preobloženi. — Stari naročniki naj izvolijo blagohotno pri pošiljatvi naročnine, pri reklamacijah itd. zapisati število, ki je zapisano na adresnem zavitku. — Reklamacije v odprtih pismih so poštnine proste. — Nekateri naročniki dolgujejo naročnino že po več let. Kdor list redno sprejema, podaja se v dolg in se zaveže s tem dolg poravnati vsaj do konca leta.

Uiničar
z 5 ali 6 zanesljivimi delavskimi močmi se sprejme. Vprašati je pri gosp. Gruber, usnjarju v Mariboru, dravske ulice. 489 2
Viničar!!
z 5 delavskimi močmi se sprejme. Plača se 75 gld. Viničar dobi tudi dve kravi in dovolj krme za govedo in svinje. Vpraša se pri g. Gregoriču, oskrbniku v Šturm-bergu, obč. Leitersberg. 486 5
«¡^■^■■■■^■■■■■■■■nr
Na prodaj
hiša z trgovino, tik okrajne ceste v ptujski okolici zraven farne cerkve je z velikim vrtom vred na prodaj. Več pove g. Jože Go-stinčič, pismonoša, Maribor, Branngasse 6.	488 3
2 Cerkveno predstojništvo pri Sv. Petru pri Radgoni razpisuje in podeli s 1. jan. 1901
orglarsko službo
katere letni dohodki znašajo 350 fl. Prednost imajo mladeniči samskega stanu, dobro izurjeni or-glavci. Neomadeževano zadržanje.
Naznanilo !
Podpisani si usojam naznaniti vsem posestn'kom vinogradov, da bom imel koncem tega leta in prihodnjo spomlad veliko množino na suho cepljenih trt različnih dobrih in čistih vrst cepljenih na Riparijo portalis in Ru-pestris Monticolo in sicer:
6000 Laški rilček (Välsch-riesline), 4000 Zlahtine (Gutedel), 2500 Sipona (Mosler), 2000 Tra-minerja (Traminer), 1000 Mali rilček (Kleinriesling), 1000 Beli rafol (Ranfol weiss), 1000 Burgunder beli (Burgunder weiss), 900 Burgander rudeči(Burgunder roth), 900 Sylvaner (Grüner Syl-vaner).
Cepljeno na Rip. portalis. 600 Traminerja (Traminer), 550 Burgunder beli (Bugunder weiss), 300 Sylvaner (Grüner Sylvaner), 100 Sipon (Mosler), 100 Zlahtnina (Gutedel).
Cepljeno na Rup. Monticolo. 50 Šipon (Mosler) na Solonis. Skupaj 21.000.
Vse te trte so dobre rasti, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene ter se prodajo po 160 kron 1000 komadov, ali 8 kr. komad; kdor naroči najmanj en tisoč, dobi jih 50 brezplačno.
Oglasiti se je vsaj do novega leta pismeno ali ustmeno pri Antonu Slodnjaku, trtnarju v Juršincih pri Ptuju.
Rožne vence
najlepše in najmočnejše prodaja po nizkih cenah Jožef Stebih na Humu pri Ormožu. Priporoča se posebno gg. duhovnikom. Za »gratis« deliti posebne cene. Šolarjem 10% ceneje, če se naro-čuje po ö. g. katehetu. 471 2
Za božične praznike!
Usojam se preč. duhovščini in si. občinstvu naznaniti, da umetniško v vsaki velikosti izdelujem za cerkve in dom
hribe z jaslicami in lurške votline z kapniki brez in z podobami
Podobe imajo obleko iz tkanine, glave iz voska ali iz umetno rezljanega lesa, v obliki, kakor koli kdo želi. Podobe rojstva Kristusovega, treh kraljev, obrezovanja Kristusovega, dvanajstletnega Jezusa, ženitnine v Kani Galileji, itd. itd. — Podobe imajo krasno slikano ozadje.
Pri podpisanem so velike jaslice na ogled postavljene. Ustop je vsakomur prost in se nikdo ne sili, da bi moral kaj naročiti.
"Cl-rvi-il Pnno-pla umetni slikar in podobar za JL1I111 -DdUtil iti,	cerkve in dom. 4902
Koroška ulica št. 9 v Mariboru*
MazfgtaSi
„Posojilnica v Mariboru" podeli za šolsko leto 1900/1 iz ustanove ranjcega gosp. Fr. Rapca devetim visokošolcem podpore v znesku 300 K. Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja.
Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o skušnjah in z indeksi, vlože naj se pri posojilnici v Mariboru do dne
20. novembra 1.1.
V	prošnji naj se tudi omeni, vživa li prosilec že od drugod kako podporo in v katerem znesku.
V	Mariboru, dne 8. novembra 1900.	498
Ravnateljstvo.
Št. 1492.
Oznanilo.
Za obnovitev okrajnega mosta prek Drave na Borlu v tiru Barbarske okrajne ceste II. vrste potrebuje okrajni odbor sledeči hrastov les:
16 stupov (pilotov) na 4 robe obtesanih vsak 10 metr. dolg 30/30 cm. debel,
6 stupov (pilotov) na 4 robe obtesanih vsak 12 metr. dolg 30/30 cm. debel,
4 stupe (pilote) na 8 robov obtesani vsak 8 metrov dolg in 32 cm. močen,
1 blazinko 7 60 m. dolgo 28/30 cm. močno,
1	blazinko 7-60 m. dolgo 32/34 cm. močno,
8 blazink vsaka 123 m. doiga 28/30 cm. močna in sledeče peruti (Wasserruthen):
2	komada vsak 6 50 m. dolg in 15/20 cm. močen.
2 komada vsak 7 m. dolg in 15/20 cm. močen.
2 komada vsak 7 50 m. dolg in 15/20 cm. močen.
2 komada vsak 8 m. dolg in 15/20 cm. močen.
2	komada vsak 8 50 m. dolg fn 15/20 cm. močen.
3	komade vsak 9 m. dolg in 15/20 cm. močen.
3	komade vsak 10 m. dolg in 15/20 cm. močen.
4	komade vsak 11 m. dolg in 15/20 cm. močen.
Les mora v zimi sekan brez belolesa in razpok ter snažno obtesan biti in se povabijo tisti, kateri hočejo zaznamovani les pripraviti, da vložijo najdalje do
1. decembra 1900.
pismene zapečatene na naslovu zaznamovane »Offerte« pri okraj, odboru in naznanijo ceno lesa in se končno opozarjajo, da se mora ves zaznamovani les najdalje do 31. januvarja 1901 spraviti k mostu na Borlu, kjer se bo prevzel.
Okrajni odbor v Ptuju
dne 6. novembra 1900.	494 1
Za bolne na želodca in stare ljadli.
495
\g	■ I star, iz domačega vina, pošilja franko 4 steklenice za
K fl fl I il K 6 g°ld-> 2 Iitra za 8 g'd-> novi konjak 2 litra za 8ld- 4'80. IVUIIJUII Benedikt Hertl, grajščak, Golti p. Konjicah, Štaj.
1 stekl. za 1 gid. so kr. se dobi pri Al. Qnawlest, gosposka nlica, Maribor.
o	o
Adventna knjiga!
--este--
Tiskarna
sv. Cirila v Mariboru
KoroSke ulice 5

priporoča

it
o življenju našega Gospoda J. Kristusa
za vse dneve celega leta.
Po francoskem izvirniku poslovenili mariborski bogoslovci.
Oba zvezka vusnje vezana
veljata 8 kron.

Vožnje karte in tovorni listi v
AMERIKO
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie, Antverpen
vozi naravnost v
Novi Jork in Piladelfljo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstr. vlade. — Natančna pojasnila daje
Red Star Linie, Dunaj
IV. Wiedenergiirtel 20
ali pa	35
Anton Rebek v Ljubljani —
Kolodvorske ulice 34.
Julij Popper, Innsbruck —
Siidbahnstrasse 2.
V najem
kovačnica in go-stilnica v Konjicah na dobrem mestu zraven glavne cese, z vsem pripravnim kovaškim orodjem. Več pove Amal. Kren v Konjicah.	496
Proda se
hiša v Cezanjevcih pri Ljutomeru lastnina kraj. šolsk. sveta se dne
18. novembra 1.1.
ob 2. popoludne na licu mesta dražbenim potom proda. Podrobnosti se zvedo pri podpisanemu
Peter Lah, načelnik.
Ivan Cesar
v
podobar v Mozirju (Staj.)
uljudno naznanja, da je z dnem 1. oktobrom t. 1. svojo zalogo iz Narodnega doma v Celju preselil nazaj v Mozirje, ter da bode kakor do sedaj, tudi zanaprej vse v svojo stroko spadajoča dela v Mozirju izvrševal, ter se preč. duhovščini in slav. občinstvu za nadaljna naročila vljudno priporoča.	477. 1

Dr.pl. Trnkoczyja
že mnogo let izvrstno presknšena zdravila, redilna in! dietična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic pri-1 poroča in razpošilja
lokama Triikoczy, Ljubljana, Kranjsko
Najceneje se dobiva v tej lekarni pri naročilih po pošti, ter se od tn pošilja koj celo samo en komad.
Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, ma-lokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne I
razdražujoče kave in ruskega čaja Dr. pl. Trnk6ozyjev Kakao sladni čaj priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje —hranilno sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček | v ('/i kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 4 K.
ZelodeČne kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — Dela pomirjujoče in in krepilno. 1 steklenica 40 h, pol tucata 2 K.
Krogljice odvajalne (čistilne) čistijo želodec. Ubranjujoče je to sredstvo
--zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. — '
Škatlja 42 h, šest škatlic 2 K 10 h. — Pocukrene krogljice. 1 škatulja 80 h, tri škatlje 2 K.	491 12
Prsni, pljučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, sestavljen z lahko raztvar-1 --— ljivim vapnenim železom, utiša kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — Steklenica K 1-12, pol tucata K 5. Drgnilni ali udov cvet, (Gichtgeist) je kot bol utešujoče, ublažujoče drg-———— nenje za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu priporočljiv. — Steklenica K 1, šest stekl. K 4'50.
Tinktura za kurja očesa.
izkušeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bra-dovice, utrpnjenje kože, žulje in ozeblino. Ima to | veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolečino namaže. Steklenica 1 K, 6 stekl. K 3 50. Živinski redilni
Varstvena znamka.	„ prašek za
notranjo rabo pri kravah in konjih. Ze skoro 50 let z najboljšim uspehom v rabi, kadar živina noče žreti itd. Zamotek z navodom kako se rabi 1 K, 5 zavoj. K 4.'
Prašičji redilni, krmilni prah. Varstveno in dije-————^ tetično sredstvo za prašiče. Za znotranjo — rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, Varstv. znamka. 5 zavojčkov samo 2 K. — Pozor! Ta prašek kakor tudi kakao sladni j čaj se smeta prodajati povsod. Ako drugje ne dobite, pišite na gornjo lekarno.!

N
> > rf»
§ I
g n tn o
a*	d §>
	>cn O
	'i? o O Ž
v	V > « o
Ni s	•So5 3 > S m ^
	h* KT 0 P
V
3	_
»	S
JU	rr>
9
a
■ co ¡8 os
S ^
®
H
9 s
9 J.
_ w w
9 >±
m
>	A &
>	S .a fl rt}
© V ><» ' ' 'a? C

g .iSf 5 ©Ss * o
9 v a-o C •
* S « a
s s —
s**-s
° ► g
- w -5
m mt T3
03 >o o M <u
o M M £
CD
§ & 9
, o; >0 9 9 o > S« . « £ S ~ t
os > aj O
.a 5 9 ¿g
o
o ^
o
al SSia
•c -f= Ji - © 5
•s * S *
M 5B
O bc O
13
N
- o si ■ a g
bD w
•""H
C >03
-r-l
2	G
a £
3	>
a> 5
KT>
'S5 O C Oh
-S ©
T3 T
.arf
'S? o
c S
o
C
s &
c3 -g
o ¡H
gC
o as
£ **
a?
1X1
o V
"3 >N >
o
CD
S
¡>
O JH
>N -a
H S
• —^
>
O bo

o a
fH ~
3 «
o
IH 'M
S *
>—i "C
O G, >N _
f-t a <r» s
IS3
ci >
^ -s rM a
rf s
CD °
i> §
>
rt 53
Dobra, farena knhinla
Blafgl-Jevo juliino hladilo je edino, ki more v trenutku močno napraviti vsako juho in vsako slabotno pomako; — le nekaj kapljic zadostuje. Dobiva se v originalnih steklenicah od 50 vinarjev naprej v vsaki delikatesni, kolonijalni in špecarijski prodajalnici in drogerijah. Originalne steklenice se zopet po ceni polnijo Maggi-jevim juhinim sladilom.	482
Iz Etterievega dob1,j.®neP prodnega sadja, ki je prost	fin iliin
vsakih kemičnih primes« in se toraj ne sme	0«lllt0
sadnega zamenjati z umetnim sadnim sokom, napravi si	■ ■ w
lahko vsakdo z malimi stroški prav dobro,	DlljlCIl A
trpežno poživljajočo	r M ™
Dobi pri en gros-trgovcu A. Jurca	in sinovi v Ptuju.
soka
10 litrov sadnega soka, ki se brez vsakega drugega dodatka zmeša s 100/130 litrov navadne vode, da po naravnem kisanju 110/140 litrov močne, čiste okrepčevalne jako zdrave in cenene
— Viljem Etter, Sigmaring.
sadne
pijače.
Dobi se še nadalje pri: G. Ketz v Mariboru, M. Ogorevcu v Konjicah, K. Sima v Poljčanah, A. Balantu v Oplotnici.
FotograJijsUi zavod v Mariboru
je najstarejši
¡^C v Fritscli-evi vili
Bad^ane št. 11«
Dohod k vili skoz Grabengasse, Bad- in Fabriksgasse. \ Priporoča fotografijska dela vsake vrste od medajlonove do Zalagatelj c. kr. avstrijske uradniške zaveze, X človeške velikosti, ter vse najboljše in najhitreje izvršuje.
i ~ —j-----J
Henrika Krapeka,
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v iiiolitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru,
z dvema tečajema, njiva, sadonosnik s krmo za 1 kravo je na prodaj.
Kari Ribič, v Zitečki vesi, Sv. Martin pri Vurbergn.	502 1
Najčistejše olje
iz kostij napravljeno za šivalne stroje in kolesa (bicikle) v tovarni H. Morbius in Fils, Bazel (Švica).
Dobi se pri 15-26 R. Strasmayer-ju, puškarju v Mariboru.
ISa prodaj
novi hram, trdna stavba, 4 stanovanja, kleti, drvarnica, studenec, sadonosnik in kuhinjski vrt, blizu cerkve in šole. Cena 5600 gld. 2300 gld. ostane lahko na dolgu. Več pove upravništvo. 470 8
Hiša in vila
na prodaj. Zraven je sadunosnik in vrt, studenec z izvrstno vodo. Stanovanje je primerno posebno za penzijoniste. Pojasnila daje Anton Merčun, Maribor, Wein-baugasse 1.	476 1
Kdor hoče 400 mark
garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annonoen - Eiped. K. F. WoJtan, Lelpilg-Lnd.
Zahvala!
Za prisrčne dokaze ljubeznipolnega sočustvovanja povodom smrti našega iskrenoljubljenega brata
Andreja Kranjc,
modroslovca na Dunaju,
dokazanega po polnoštevilni vdeležbi pri pogrebu nepozabnega ranjkega, izrekava p. n. slovenskemu občinstvu ormožkemu in središkemu najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno pa zahvaljujeva slav. akad. društvo »Slovenijo« na prekrasnem vencu in gg. pevce čitalnice ormoške na ganljivih nagrobnicah, ki so pripomogle k dostojnemu pogrebu milega pokojnika. Bog plati!
* ÜH.»^»»».»» »«»I»» »j.-»;,.;.
„Glorla" redilna krma za konje,
zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iskre „Gloria" začimba krma govedi, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko. „Gloria" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranjuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 1'20, mali K 0'70, 5 kg. v zavitku za poskus po pošti K 5"— poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek li krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostne bolezni itd. 5 kilogr. za poskus K 2-—, 100 kg. K 22'— iz Dunaja. Vaselinovo mazilo za usnje v ple-hastih škatljah: */» kg- 60 vin., 1 kg. 1 K, 5 kg. K 4. Rusko patent, mazilo za usnje po V, kg. K l-io, 1 kg. K 2.—, 5 kg. K 8.-.
— Navodilo brezplačno. —
Miha Barthl in drug. Dunaj X. 46°-«

P. n.
485 2
Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem otvoril dne 10. oktobra 1.1. svoj
zobozdravniški © ® m @ atelier
za vse zobozdravniška dela. Ordinacijske ure so:
od 8.—12. dopoludne in od 2.-5. popoldne v Narodnem domu v Celju.
dr.Hinko Suklje
praktični zdravnik.
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
kamnoseka J. F. PEYER-ja S2Z
v Mariboru,
MoscMiieEE-Allee, Hilariusstrasse, Cameristrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene.	39
Otvoritev trgovine!
P. n. /
Najuljudneje naznanjam, da sem otvoril
7 Celju, Graška ulica štev. 4 steklarsko obrt
pod tvrdko
sggj Frnn Strupi |g§ž>
kjer prodajam vsakovrstno v to stroko spadajoče blago, kakor steklo, porcelan, svetilnice, zrcala, različne okvirje za podobe, šipe za okna itd., itd.
na debelo in na drobno. 475 1
Prevzamem tudi vsa v to stroko spadajoča dela pri stavbah kakor tudi vsa popravila, katera izvršim po najnižjih cenah. V obila naročila se priporoča.
Postrežba točna In solidna.
Mojster Konrad Skaza
atelir za cerkvena dela in posestnik v Sv. Ulricli-u,
€ri*d«len na Tirolskem
se priporoča preč. cerkvenim pred stoj ništvom za prenovljenje cerkvenih del, za preskrbljevanje novih oltarjev, lec, rezljanih (Relief) in slikanih križevih potov, posameznih podob, kipov in križev. Specialist za Betlehemske jaslice z 30 rezljanimi podobami od 30 gld. višje.
Za vsako poljubno podobo pošljem originalne fotografije; za križe pa rezljane razpela na ogled, frankovano vsakemu duhovniku.
Spričevalo.
Gospod Konrad Skaza, pozlatar in slikar skozi 10 let delovodja pri Stuflesserju v Groden na Tirolskem, je prenovil letos v cerkvi Matere božje v Vitanju dva oltarja lečo in orgije. Delo je izvršil, kakor veščaki sodijo, lepo okusno in fino, da ga smem z najboljšo vestjo najtoplejše priporočati cerkvenim predstojništvom. Tudi cena je nizka. Ker je preskrbel za tukajšnji okraj mnogo kipov in krasnih križev iz Tirolskega, sem se sam prepričal, da je mnogo boljše, enake reči pri tem gospodu naročevati, kakor po kteri drugi poti. — Ker pa je g. Skaza naš slovenski rojak in zasluži da se mu vsakovrstna cerkvena dela izročajo. Vitanje, 5. avgusta 1899. J. Zičkar, župnik.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Špitalske ulice št. 12.
Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd.
za najkulantnejših pogojev. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 47«°A> obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. 467 7 Borzna naročila.