Leto LXX Štev. 152 a V Ljubljani, v nedeljo, 5. julija I942-XX Spedlzlone lil abbonamento podal« Poštnina plačana ▼ gotovini Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 13 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir. Ček rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica) Novo meato. WENEC Izhaja T«ak dan «|otra| razen p oaedelfka ta dneva po prasnfkn. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega In tujega | izvora: Unione Pubhlicita Italiana S. A, Milano. | Uredništvo In opravit Kopltarleva 6, L)nbl|aoa. s Redazione, Ammlnlstraztooei Kopitarjeva t, Lnbtana. | Telelon 4001—4003. AbbonamenHt Mese 18 Lire; Estero, mote A) Lire, bdiaone domemca. anoo 34 Ure, tutero 50 Lire. C. C fJ Lubtan« 10650 per (H abbo-namenU' 10.349 pel te tnserzloni. Plllaiti Novo metlo. Concesaionaria esclusiva per la pubbliciti dl provenirnza italiana ed estere: Unione Pubblicitš Italiana S. A- Milano. II Bollettino No 767 L'avanzata dell'Asse prosegue Nuovi successi deH'aviazione dell'Asse II Quartiere Generale dello Forze Armate com-munira: Nclla regione ad oriente e a sud di El A lame in, il ueniico, cbe ha fatlo allluire sul canipo di bataglia notevoli rinlorzi di uoinini e (li mez-zi, ha tenlato di arginare la nostra avanzata ine-diante rontrattacehi prontamente e docisaniento strnnrati in dura lotta dalle »ostre unila. 1'roseguc la graduale eliininazione dei centri della csistenza avvcrsaria. Nuovi successi sono stati ieri conseguiti dal aviazion« delPAsso prodigalasi nelTapoggliare le azioni deli« graiuli unila. In una lunga serie di vittoriosi scontri spesso centro formazioni numeriraniente assai superiori. carciatori italiani c tedesehi alihatlovano 28 aerei brila nniei. Formazioni di nostri velivnli hannn attaccato sul ('anale d i Sne z l'aeroporto di I srna i I i a nel quale esplosioni c incendi sono stati osservati in gran numero. Anrhe su Malta si sono susseguiti bombar-damentl diurni e not t urni duranli i quali dim Spi t-fire venivano distrulli in romhatiinento, ed altri al suolo. Nelle operazioni della giornata abbiamo per-duto quattro aeroplani. Al largo di Port Said. una pattuglia di aerosiluranli italiani ha eentrato dne mercantili nemiri di inedio lonnellaggio. Osno napredovanje se nadaljuje Uničen sovražni poskus zavreti pohod Osi • 30 angleških letal sestreljenih Vojno poročilo št. 767 Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Vzhodno in južno od EI Alaniei na je sovražnik pritegnil na bojišče znatne okrepitve v moštvu in sredstvih in poskušal zajeziti naše napredovanje s protinapadi, ki pa so jih našo enote lirez odlašanja in odločno v trdi borbi zlomile. Nadaljuje se postopno izločanje nasprotnih odpornih središč. Včeraj je osno letalstvo doseglo nov« uspehe, ko je obilno podpiralo delovanje velikih kopenskih enot. V dolgi vrsti zmagovitih spopadov s često številčno precej močnejšimi skupinami so italijanski lovci zbili 28 angleških letal. Skupino naših lelal so ob Sueškem prekopu napadlo letališčo Ismailia, kjer jc bilo zapaženih mnogo eksplozij in požarov. Ttidi nad Malto so si sledili dnevni in nočni napadi, med katerimi sla Iti In v bojih sestreljena dva »Spitfiroja«, drugi pa uničeni na tleh. Pri dnevnih napadih smo izgubili 4 letala. Pri Port Saidu je patrulja italijanskih tor-pednih lelal zadela dve sovražni trgovski ladji srednje velikosti. Bern, 4. julija. AS. Po poročilih, ki so jih do bili švicarski listi, so bile po mnogih krajih v Egiptu protiangleške manifestacije. Angleške vojaško oblasti so zaprle nad sto ljudi. Stockhnlm, 4. julija. AS. Kakor vedo povedati brzojavke iz Londona, gledajo vojaški strokovnjaki in angleški listi zelo črno na položaj v Egiptu. — >Yorkshire Poste piše danes zjutraj: »Osma armada ima pri svojem umikanju malo sreče, kajti Os Sovjetski poraz pri Harkovu in Kursku Na Herzonezu je bil zlomljen odpor zadnjih branilcev Sebastopola - Naglo prodiranje proti Donu - Močne sovjetske skupine obkoljene Tliflerjev glavhi stan, 4. juilija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Jugozahodno od Sebastopola je bil zlomljen odpor zadnjih ostankov boljševiških čet na polotoku Herzonez. II koncu se bliža uničevanji" posameznih razkropljenih in v bunkerjih zasidranih majhnih skupin. Južno od Krima so bojna letala potopila eno sovražno stražno ladjo. V odsekih II a r k o v in K u r s k so nemške in italijanske čete na celotni napadalni fronti porazile sovražnika. Močne nasprotne skupine so bile v obsržnem napadu obkoljene, llitre skupine naglo prodirajo proti1 Don u. Bojna in lovska letala so v zaporednih vn lovili podpirala napade in so zadala nasprotniku občutne izgube v ljudeh in gradivu. Neki fopniški polk je uničil 4? sovražnih tankov in sestrelil 9 sovjetskih letal. Na bojišču v Ledenem morju je letalstvo bombardiralo protiletalske postojanke, mesto in pristanišče Murmansk, kakor tudi neko važno letalsko oporišče vzhodno od zaliva Kola. V noči na 4. julij je letalstvo v Severnem ledenem morju potopilo 10.000 tonsko sovražno trgovsko ladjo. V Egiptu šo traja srdita borba za močno zavarovano trdnjavo EI Alamein. Protinapadi, ki jih je izvedel sovražnik z dobljenimi okrepitvami, so bili v trdih bojih odbiti in nadaljna odporna gnezda so bila zavojevana. V zračnih bojih so nemški in italijanski lovci sestrelili 28 angleških letal. Delno priznanje angleških izgub pri Pantelleriji Rim, 4. julija .AS. Navzlic lažem londonske propagande resnica vendarle pride na dan. Angleško pomorsko poveljstvo je po stari navadi, objaviti po dolgih presledkih le del izgub, priznalo del angleških izgub v veliki bitk) 1>ri PantellerijL V Londonu so namreč uradno priznali po 20 dneh izgubo križarke »Ilermio-ne« in 4 angleških ter 1 poljskega rušilca. Kri-žarka Mlermione« je pripadala razredu >Bido< in je imela 5400 ton. Potopljeni rušilci pa so »Beduin« (1870 ton), »TIasty« (1560 ton), »Dro-we« in »llairedalec ter poljski rušilec »llort-kujawjak«. Skrb v Turčiji Carigrad, 4. julija. AS. Dogodki v Egiptu so Izzvali vznemirjenost v turških trgovskih in poslovnih krogih. Bati se je, da bo zaprta pot, po kateri so dobivali raznovrstno blago ia Anglije in Amerike, posebno pa se boje za velike količine blaga, ki so ga kupili in je po raznih skladiščih v Egiptu, zlasti v Aleksandriji. Izvozniki pa se zopet boje, da ne bodo dobili nadomestila za dosedanji trg v Siriji in Palestini. Mnogi so že ustavili namenjene pošiljke. Živinski trgovci, ki so izvažali živino v Sirijo, so ustavili dobavo blaga. Odprava obsednega stanja na Češkem in Moravskem Praga, 4. julija. AS. Obsedno stanje je bilo odpravljen« na vsem ozemlju Ceško-moravskega proteklorata. To kaže, da se lahko smatra, da sta bila povsem vzpostavljena spet red in mir. Zvedelo se ie tudi. da ie bilo ustanoviicno najvišje narodno sodišče, ki bo sodilo in obsodilo vse izdajalcc. ki so v sovražnikovi službi. Sodišče bo sodilo v odsotnosti tiste, ki so pobegnili v tujino. Ankara, 4. julija. AS. Številne lahke edinice sovjetske vojne mornarice so se zatekle po padcu Sebastopola v turška pristanišča Sinobl, Inebli, Zignuldab. Berlin, 4. julija. AS. V zadnjih 6 dneh so Sovjeti izgubili na vzhodnem bojišču 329 letal, torej povprečno 55 letal na dan. Stockholm, 4. julija. AS. Nocojšnjo noč je protiletalska obramba v Ilelsingoerju sestrelila angleški bombnik, ki je nameraval napasti Dansko. Letalo je v plamenih treščilo v švedske obrežne vode. Švedski rešilni čolni so rešili enega člana posadke. Drugi so bili mrtvi. Berlin, 4. julija. AS. Iz vojaških krogov se je izvedelo, da so ostanki sovjetskih sil, katere so branile Sebastopol, stisnjeni na skrajni konec polotoka Herzoneza in so pred uničenjem, čiščenje Sebastopola in okolice je končano. Južno od Sebastopola je bilo zasedeno majhno mesto Ornega. Berlin. 4. julija. AS. Prvič ie v včerajšnjem vojnem poročilu omenien izraz »aufgerissen«, po naše: natrgan, načet. Kakor se je izvedelo iz pristojnih vojaških krogov, naj bi ta novi izraz pomenil, da se ie nemško poveljstvo najbrž lotilo nove taktike, katere uspehi se bodo prav kmalu pokazali. Sovjetska bojna črta ie bila načeta v dolžini več ko 300 kilometrov. Ker se srednji in južni odsek raztezata od Rževa pa do Rostbva (nekako 1200 km) sledi, da se važni začetni uspehi, o katerih govori včerajšnje vojno poročilo, nanašajo na četrtino cclotne sovjetske bojne črte. Izvedelo se je, da so v Sebastopolu zajeli visokega političnega komisarja z generalskim činom. Komisar je iziavi), da ie bila posadka sestavljena iz samih komunističnih polkov, to se pravi iz najbolj izbranih čet. To pojasnjuje zagrizenost v bojih, dokazuje pa tudi težo izgub, ker je bilo število padlih znatno večje od števila ujetnikov. Izgube angleške vojne mornarice zaradi nemških nastopov v juniju Berlin, 4. julija. AS. S pristojnega vira se je zjvedelo, da sla nemška vojna mornarica in letalstvo potopila naslednje nasprotnikove vojne ladje: 2 križarki. sedem rušilcev, 2 podmornici, 11 torpednih čolnov, 1 ladjo-polagalko min, sedem ogledniških ladij in druge manjše ladje. Poleg tega sta poškodovala 2 križarki, štiri ru-šclce in številne manjše ladje. jo stalno napada.c Tednik »Economistc pa pravi: i čih se na njegovem ozemlju. Uvodničar nato po-»Nasprotnik je zajel velik plen ter je našel dobro pisuje angleško kolonialno politiko, ki hoče kar pitno vodo v Sidi Barraniju in Marsa Matruhu. Osni konvoji še naprej prihajajo v afriška oporišča in angleško letalstvo ni dovolj močno, da bi lahko preprečilo sovražnikove pomorske zveze. Tudi brzojavke, prihajajoče iz Amerike in objavljene v angleških listih sodijo, da je položaj v Afriki »skrajno resen t. Brezbrižnost v Egiptu Carigrad, 4. julija. AS. List »Cumhuriet« piše, da je Egipt čisto brezbrižen do dogodkov, razvijajo- najbolj izkoristiti dežele, ki jih ima pod oblastjo in prihaja do zaključka, da tudi navidezna neodvisnost, ki so jo dali Angleži nekaterim državam, ni izključevala angleškega izkoriščania. Nato preide na angleško egiptovsko zavezniško jiogodbo, po kateri ima Anglija pravico braniti Egipt in s tem seveda pravico vojaško zasesti deželo, s tem pa je seveda vsaka prava neodvisnost izključena. Sicer ima pogodba res tudi člen. po katerem je Egiptu priznana pravica osnovati si narodno vojsko, toda po piščeveni mnenju je Egipt trenuln" skoraj popolnoma razorožeu. Prvo razdobje vojne s Kitajsko je končano čungking popolnoma osamljen - Azija in Afrika bosta krili vse potrebe trojne zveze Nankjng, 4. julija. AS. Ko sin dve japonski koloni prodrli |>o dvomesečnih bojiih in jk> 800 km dolgem iiohodu v llang;ove Nauhang, sta r>o|>olnomn odre/uli železnico, ki veže K jiin-esi |>reko Katjanga z morjem. Čuinking je ostal brc* zveze z obalo. Japonski vojaški krogi na Kitajskem pripisujejo uspehu svojega obsežnega nastopa, ki je Cungking, kljub temu. da je žrtvoval štiri armade, odrezal od morja, tolikšen pomen, da se lahko reče: S tem se je zaključilo |ir\o razdobje vojne s Kitajsko. Značilnost tega razdobja pa je dejstvo, da se je Japonski in Osi posrečilo dokončno razbiti obroč, s katerim so zavezniki mislili stisniti Japonsko. Načelnik japonskega tiskovnega odseka na Kitajskem jo dal dopisniku agencije Štefani naslednjo izjavo: Naši najnovejši pomorski uspehi so pretrgali zveze med Severno Ameriko in Kitajsko, stiki med Čungkingom in Indijo pa so bili presekani z vpadom v Birmo. Čung-king ie torej popolnoma osamljen. Mislimo, da se bo |>o zgubljeni kontroli nad Sredozemljem Anglija tfaliko resno upirala samo dotlej, dokler bo imla dovolj široko torišče za kritje svojih vojaških potreb, to se pravi, le še pnT mesecev, ako 1k> Os v dosedanjem uspehu potapljala angleške ladje. Potem pa bo An- gliji preostala naslednja izbira: nli oskrbovati svoje čete onstran Rokava ali oskrbovati z ži ve/cm svoje prebivalstvo. Morebitno zavlačevanje odpora Združenih dr/uv na sne skrbi. Azija in Afrika liosta postali enota, dovolj sposobna za kritje vseli potreb trojne zve/e. Treba je pripomniti, da so Združene države /Tubile vsn oporišča, i/, katerih bi loti ko n.ijvidle Jnfionsko. Rusija nam nc dela nikakršnih skrbi. Istočasno z zinago. ki je bila dosežena točno po ipetih letih sovražnosti s Kitajsko in na obletnico priznanja narodne kitajske vlade od strani Italije in Nemčije ter drugih držav, pozdravlja kitajski tisk ta korak kot najpomembnejši dogodek v zgodovini nove Kitajske. Tokio, 4. julija. AS. Japonski tisk povzema uspehe japonske vojske v 25 večjih bitkah proti Kitajcem v zadnjih 12 mesecih, ko jo sovražnik izgubil okoli 750.1)00 mrtvili in ujetih in jo bil zase/en velik vojni plen. Po izbruhu vojne v vzhodni Aziji po potrdilih japonskega tiska niti en japonski vojak ni bil umaknjen s kitajskega bojišča. Zadnje mesece, ko je bila odrezana birmanska cesta in ko so Jap>onoi zelo napredovali v Junan, je nastopil začetek konca čungkinške vlade. Dejstva proti propagandi Berlin, 4. julija. AS. Listi nemške prestolnice so zopet razkrinkali laži sovjetskega tiska in sovjetskega radia, ki so za Moskvo prav tako kakor za London in \Vashington postale edino orožje proti stvarnim dejstvom. V ta namen navaja »Biirsen /.eitunge zolo poučen zgled. V začetku nemške ofenzive proti Sebastopolu, pravi list, je moskovski radio trdil: »Sebastopol je danes za Nemce prav tako neo«svol.jiva trdnjava kakor je bil že v začetku obleganja«. 14 dni pozneje, ko so nemške čete že zlomile nekaj bistveno važnih odpornih središč, je Moskva sporočila, da je trdnjava še prav tako ne-osvojljiva. Ko je potem trdnjava padla, je Moskva 5e nesramno zanikala dejstvo, ki ga je že zapečatilo orožje in govorila: Čeprav bi Sebastopol padci v roke sovražnika, bi ta no mogel vriskati od zmagoslavja, ker bi navidezna zmaga bila njegov poraz, naš navidezni poraz pa bi bila zmaga. In to je — zaključuje list — le zgled za celo vrsto grotesknih pretvarjanj, ki jih Siri Moskva in jih s polnimi rokami grabita njuni zaveznici Anglija in Amerika. »Zvvolf Uhr Blattf piše z oziroin na to: »Dejstva še nadalje razgaljajo nasprotne laži. Kakor se je danes zjutraj izvedelo iz vojaških virov, so se zadnji ostanki sovjetske armado iz Sebastopola umaknili na skrajni konec HerzoneSkega polotoka, k jer so v obupu zgradili obrambno črto, dolgo okoli 900 metrov. Ti ostanki bodo vsak čas uničeni. Južno od Sebastopola je bilo zavzeto mestere Ornega in v celem področju jc bilo končano čiščenje. >11 Regent Horthy in predsednik Kallay med vojaki Budimpešta, 4. julija. AS. Madžarski regent Horthy je včeraj pregledal hitri bataljon, ki se je posebno odlikoval v bitki pri Harkovu. Regent je navdušeno pozdravljen od prebivalstva pregledal čete, nato pa je spregovoril nekaj besed, v katerih je povzdigoval junaške čine madžarskih čet, ki so se v bitki pri Harkovu odele s slavo. Nato jc osebno razdelil številnim častnikom in vojakom odlikovanja, zaslužena na bojišču. Kassa, 4. julija. AS. Iz Kasse so danes odšli na vzhodno bojišče hitri oddelki madžarske vojske, ki jih je pregledal in nagovoril ministrski predsednik Kallay. Med častniki, ki so odšli lia vzhodno bojišče, je tudi 6in predsednika vlade poročnik Andrej Kallay. Poziv nemškim kmetovalcem Berlin, 4. julija. AS. Državni tajnik Backe, ki že nekaj časa vodi posle kmetijskega in prehranjevalnega ministrstva, se je obrnil na kmetovalce z oklicem, naj proizvajajo čim več surovega masla \V. Izjava velikega jeruzalemskega muftija: Bliža se svoboda Egipta in arabskih narodov Berlin, 4. julija. AS. Veliki jeruzalemski mufti jo nas vojem zasebnem stanovanju v Berlinu sprejel zastopnika agencije Štefani, kateremu je razodel svoje mnenje o zgodovinski važnosti zadnjih vojaških dogodkov v Severni Afriki, kakor tudi o pomenu skupne izjave italijanske in nemške vlade. Velike italijansko-nemške zmage v severni Afriki so sprožile veliko vesolje na Vzhodu, posebno med vsemi arabskimi rodovi. Osne čete se bore proti skupnim sovražnikom, to je Angliji, Judom in proli boljševiški nevarnosti, ki se je po zasedbi Irana približala arabskim krajem. Na splošno pa bodo ti dogodki vplivali na končni izid vojne, kajti izguba nilske ravnine, Suoza in zlom pomorsko premoči na Sredozemlju in Rdečem morju bo pomenil začetek konca angleškega imperija. Neposredna posledica teh zmag boo svoboditev Egipta in vseh arabskih krajev na Bližnjem Vzhodu. Egipt je pre- pričan, da bo izločitev angleškega vpliva iz Bližnjega vzhoda prinesla svobodo in neodvisnost Egiptu, kakor tudi drugim arabskim državam. Če pustimo ob strani vojaški pomen, ima Egipt važen geografski, kulturni in politični pomen. Hodočnost Egipta zanima vse islamske in arabsko narode. Prepričan som, da bo Egipt dosegel svojo popolno svobodo in vrhovnost in posest Suoza ter bo, tesno navezan na osne sile, najboljše zagotovilo za svobodo in varnost toga važnega mednarodnega prekopa. Arabski narodi so morali mnogo trpeti pod Angleži in so se junaško borili proti njim. Mdijon Arabcev, del mnogih milijonov, so ni bal združenih Angležev in Judov, ampak se je več let junaško boril proti njim. Mod tem časom je začel angleški ugled padati. Arabski narod gleda v osnih silah, ki napredujejo v Egiptu zaveznike, ki mu bodo pomagali streti okove ter se osvoboditi sovražnikov in oljčaric. Avtarkična bitka narodnega socializma se je' končala tudi na tem polju z zmago in prednosti te zmago so se čutile v prvih treh letih vojno. Zdaj pa je treba z največjim naporom nadomestiti škodo, ki jo je naredil izredni mraz pozimi. Zadovoljiva žetev na Grškem Atene, 4. julija. AS. Po vseh grških pokrajinah so zolo zadovoljni s potekom in z uspehi letošnje žetve. Vskladiščenje žita poteka redno in pravilno, kajti kmetovalci prostovoljno izročajo svojo pridelke oblastem, ki jim j>opolnoma zaupajo. Pristojni uradi v Atenah, ki uživajo podporo okupacijskih oblasti, so mnenja, da se bo prehranjevalni položaj občutno zboljšal. Odmev Churchillovega govora T v • •• • X • • v lurciji in Švici Ženeva, 4. julija. AS. Švicarski li6t »Suisset piše, da Churchillov govor jasno dokazuje, kako je angleško poveljstvo v krizi. Ko bi Churchill moral povedati, zakaj so so angleško sile moralo umakniti pred osnimi silami, ko pa so vendar bile številnejše in so imele več gradiva, ni tnogel drugega kakor vzklikniti: »Ne vem, kaj so jo zgodilo!« List »Journal do Geneve< pravi: Prezgodaj je šo izreči dokončno sodbo o bitki v Severni Afriki, toda jasno je, da so Angleži nameravali sprožiti ofenzivo prvo dni julija in niso verjeli, da bi osne sile lahko prevzele pobudo Ko pa 60 lo nenadoma napadle, so imelo moralno prednost, ki jc zolo vplivala na nadaljni razvoj dogodkov. Zmaga Osi je vsekakor zmaga smelosti in volje. Carigrad, 4. julija. AS. Chuchillov govor je izzval globoko začudenje v Turčiji, zlasti pa njegovo odkritje, da so imele angleško sile v Libiji več vojaštva in več gradiva kakor osno vojaštvo. Pravijo, da je po tem odkritju zinago Osi pripisovati izrecno sposobnejšemu poveljstvu in junaštvu čet. List »VakiU piše, da je bilo angleško letalstvo precej slabše od italijansko-nomškega letalstva. Padec Tobruka je,znak, da je Anglija zgubila kontrolo no samo nad srednjim, ampak tudi nad vzhodnim Sredozemljem. Lisbona, 4. julija. AS. Poslanska zbornica je odobrila predlog, ki predvideva izredne izdatke za obrambo. Ti izdatki znašajo 7.713.000 portugalskih eskudov. Visoki komisar se je iz Celovca vrnil v Ljubljano Eksc. Grazioliju so v Celovcu priredili ob slovesu prisrčne manifestacija Iz Celovca poročajo: Včeraj ob 13 je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino zapustil Celovec, kjer je obiskal gauleiterja za Koroško. Bivanje zastopnika faSlstovske vlade v Celovcu je bilo novo potrdilo z.a prisrčnost vezi, ki vežejo nemške zastopnike obmejnega Gaua z našimi oblastmi in voditelji. Sprejemi in prireditve na čast Eksc. Grazioliju dokazujejo, kako prisrčne so vezi in izpričujejo značaj bratskega prijateljstva. Zgled voditeljev v obmejnih pokrajinah pa vodi duha pogajanj, ki se nanašajo na vsa vprašanja, ki se tičejo podrobne razmejitve in vseh drugih zadev. Včeraj se je Visoki komisar z Zveznim tajnikom za Ljubljano in italijanskim konzulom ter osebjem svojega spremstva podal na prostor, kjer so pokopani naši vojaki, ki so padli med prejšnjo vojno, in je tam pozdravil njihov spomin. Častno stražo so imeli tovariši-člani celovškega fašija. Visoki komisar je položil lovorjev venec z našimi trobojnirami, oddelek godbe pa je dal znak za molk. Čez dan je Visoki komisar obiskal okolico Celovca in predvčerajšnjim zvečer je bil na večerji pri gauleiterju, kjer so bile navzoče tudi nacistične osebnosti. Pri večerji je bil tudi navzoč najvišji skupinski vodja SS general Daluege, general SS Knoblorh, ki sta oba popoldne prišla iz Berlina z letalom. Po večerji so ne vsi podali na Vrbsko jezero in je Visoki komisar Grazioli ponovno izrekel zahvalo gauleiterju dr. Reinerju za prisrčen sprejem, generalu Daluegeju pa se je za- hvalil za to, da se Je hotel udeležiti tovariškega razgovora. Eksc. Grazioli je vzkliknil Filhrerju, Veliki Nemčiji in njeni zmagoviti vojski. V svojem odgovoru je dr. Reiuer podčrtal prisrčnost in je označil delo, ki ga bosta lahko opravila oba prijateljska naroda, govoril je o istovetnosti stališč, ki veže zastopnike obeh obmejnih pokrajin. Včeraj zjutraj sla Visoki komisar Grazioli in Zvezni tajnik Orlandini obiskala italijanski konzulat in sedež fašija. Tam sta ju sprejela naš generalni konzul Zappi z osebjem konzulata in Tajnik fašija z velikim zastopstvom tovarišev, ki bivajo v Celovcu, Beljaku in drugih središčih Koroške. Tajnik fašija Zuzzi je pozdravil oba voditelja, za pozdrav pa se mu je zahvalil Eksc. Grazioli, ki je v svojem govoru zaželel največ uspeha fašistom, ki v tujini delajo za domovino. Delajo pa v deželi, ki jo na nas veže zavezništvo in tesno prijateljstvo. Oh 13 so se gauleiter in njegovi najvišji sodelavci podali na postajo pozdravit Visokega komisarja. Trg pred postajo je bil ves okrašen z zastavami Osi, zbrani pa so bili oddelki orožja SS ■/. godbo na Čelu. ob njih pa so bili oddelki fašija. Po pregledu časlne čete, pri katerem so Visokega komisarja spremljali gauleiter in comrn. Zappi, se je Visoki komisar podal na postajo, kjer se je zelo prisrčno poslovil od dr. Reinerja in njegovih sodelavcev. Po naročilu gauleiterja so častniki in uradniki spremljali Visokega komisarja do meje. Eksc. Grazioli se je snoči vrnil v Ljubljano. Paketi za vo?ne i ujetnike in internirance Da se prepreči naval pri prejemanju paketov odreja Italijanski Rdeči križ, avtonomna sekcija, Ljubljana, sledeče: Od vključno 6. t. m. dalje se IkmIo prejemali paketi po abecednem redu. V ponedeljek se prejemajo paketi za naslovnike s črkami A do vključno D, v torek E—K, v sredo L—P, v četrtek R—U, v petek V—Z. Odpočil jate!ji iz. province, ki morajo imeti za prihod v Ljubljano prepustnice, lahko prinesejo pakete vsak dan, a se morajo izkazati s pro-pustnico. Ta navodila veljajo sntno za Campo concen-tramento P. G. 8!) Posta Militare 3200. Paketi za ostala taborišča, bodisi v Italiji, bodisi v Nemčiji, se sprejemajo v soboto. Vsakemu ujetniku oz. intemirancu v taboriščih v kraljevini 6e smo poslati mesečno samo en paket Rdeči križ poroča V pisarni avtonomno sekcije Italijans/kega Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2-11, se naj takoj javijo naslednje osebe: Ilojnik Slavko, Božič Franc,. Alarolt Ladislav, Oblak Alfonz. Kršitelji predpisov o porabi življenjskih potrebščin kaznovani Urad za nadzorstvo nad cenami žiVil na Visokem komisariatu sporoča: Okrajni kapitanat v Logatcu jo v mesecu maju kaznoval naslednje prebivalce v okraju zaradi prestopkov proti veljavnim predpisom o uporabi življenjskih potrebščin in nedovoljenem zviševanju cen: Zaradi previsokih cen je bil kaznovan Gregorčič Mohor iz Dolenjenega Logatca 35 z globo 500 lir. Ker niso naznanili zakolja prešičev so bili kaznovani: Mihevc .lakob v Martinhribu z globo (»00 lir; Leskovec Ignacij iz Dolenjega Logatca 5 z globo 500 lir; De Gleria Antonij iz Dolenjega Logatca 87 z globo 000 lir; prav tam so bili z globo 500 lir kaznovani: Trpin Janez iz Hotedršči-ce 32, Albreht Josip iz llotedrščice 44 in Tomažin Frančiška iz Kalr, 3. Zaradi nedovoljenega predelovanja mleka je bila kaznovana Pivk Frančiška iz Rovt 7. globo 500 lir. Ker niso naznanili prašičev so bili kaznovani z globo 600 lir: Urbančič Josip iz Gor. Logatca 9, Erznožnik Leopold iz Pod-klona 2 in Seljak Maks iz Sovre 3; zaradi istega prestopka sta bila z globo 500 lir kaznovana Ko-govšek Pavel iz Sovre 4 in Jurca Matija iz Bra hovc 8. Zaradi prekršitve uredb o živilih je bila *aznovana z globo 100 lir Bahner Ivana na Rakeku 54. Zaradi prestopka prepovedi točenja alkoholnih pijač je bil kaznovan Gabrenja Matija na Rakeku 7 z globo 50 lir. živilski trg, borovnice in češnje Sobotni živilski trg je po petkovi hudi plohi in ob lepem vremenu bil živahen. Založen je bil z različnim domačim sočivjem in zelenjavo. Uvoz češenj iz Italije je nehal, ker se je za nje sezona že končala. Uvoženo je bilo dokaj podolgovatih pomaranč iz Catanije, ki so jih danes prodajali nekateri branjevci. Na izbiro je bilo dalje mnogo limon. Uvoz hrušk je izostal. Naprodaj je bila še uvožena pesa, a zelo veliko je na izbiro že domače pese iz Trnovega, Krakovega in okolice. Domača pesa je zelo lepa in zdrava. Cena je bila 3.50 lir za kilogram. Mnogo je je bilo prodane. Prav lepo domače korenje je bilo v veliki izbiri naprodaj. Tudi peteršilja ne manjka. Por je postal zelo priljubljen. Domače zelje v glavah je po 4 do 5 lir kilogram. Veliko je povpraševanje po domačih češnjah, zlasti po hrustavkah. Pravijo, da bo na trg v ponedeljek prišla večja množina domačih češenj. Hru-6tavke so prav dobre obrodile v sostrski in dobrunj-ski okolici. Neka kmetica, stara ženica iz Zagradišča, je prinesla okoli desetih dopoldne jerbas hrustavk. Postavila jih je naprodaj tam na prostoru ob stolnici, kjer prodajajo gozdne sadeže. Bil je na te češnje velikanski naval. Tržni organ, ki je bil zelo postrežljiv in ki je delal red, je kmetici pomagal prodajati te češnje. Sam jih je tehtal in ženica je prejemala denar. Nekatere gospodinje so pač nedisciplinirane in hočejo vse same pokupiti. Grabijo in grabijo tako, da dostikrat mnogo češenj pokončajo. Domače hrustavke so bile po 6 lir kilogram. Tudi za borovnice je bil hud boj. Tržni organi so borovničarke zaščitili, postavili so leseno ograjo s klopmi in delali red. Gospodinje pa so vsevprek prosile: »Gospa! Matil Še meni. Samo liter, dosti bo!« Že ob zgodnjih tržnih urah so prinesle na-biralke košare borovnic, ki so jih naglo spravile v denar. Previdne gospodinje, ki ne ljubijo drenja in prerivanja, pač raje zgodaj pohite na trg, da si brez prerivanja preskrbe zazelc.no količino borovnic. Naj tu omenimo prav vandalsko postopanje nekatere mladine, pa tudi starejših ljudi. Po Golovcu kar mrgoli nabiralcev borovnic. Pretaknejo V6e kotičke. Stare in izkušene nabiralke skrbno varujejo svoje izkušnje z borovneami in nikakor nočejo izdati »amaterjem« onih kotičkov, kjer so borovnica izredno dobro obrodile. Mnogi nabiralci in nabiralke, zlasti mladina, pa so tako hudobni, da pulijo lepo borovničevje in ga nosijo domov kot nekak okrasek in nekako trofejo. Na ta način pokončajo zelo mnogo lepega borovničevja. Rdečih jagod je bilo na trgu malo. Skoraj nič. Nabiralke jagod, ki prihajajo 7. notranjske strani, kjer so po tamkajšnjih gozdovih letos jagode zelo dobro uspele, prestrezajo nekateri ljudje že na poti na trg in jih hpokupijo kar na cesti. Veliko je zanimanje za gobe. Teh je malo. Na Golovcu dobe ljudje tu in tam kako lisičko. Pač je to posledica, ker so ljudje v prejšnjih letih nabirali gobe ne6trokovnjaško ter na vandalski način. E. I. A. R. Le principali trasmissioni del mese di luglio 1942-XX Glavne oddaje v mesecu juliju 1942-XX Naročajte »Slovenca«! Opere lirlche: 7 luglio • Tritt'co Siciliano di Giuaep- pe Mule U c 14 „ - Guglielmo Ratcliif di Pietro Mascagni 18 e 21 „ >11 Cavaliere della Rosa di Riccardo Strauss 23 e 26 „ - La Veglia di Enrico Pe-drollo e L'Ospite inatteso di Riccardo Pick Mangiagalli 25 e 28 „ >11 Campiello di Ermanno Wolf Ferrari Concerti sinfonici: Concerto diretto dal Maestro Al- cco Toni 13 luglio Concerto diretto dal Maestro Ce- sare Nordio 17 luglio Concerto diretto dal Maestro Ugo Tansini 17 luglio Concerto diretto dal Maestro Fran- cesco Molinari Pradelli 31 luglio Concerti serali di musica da camera: Concerto del pianista Carlo Vidusso 5 luglio Concerto del violinista Riccardo Brengola 8 luglio Concerto del violoncellista Marcello Viezzoli 10 luglio Concerto del violista Antonlo Abussi 12 luglio Concerto del violinista Albergo Pol-tronieri in collaborazione con 1' arpista Luigi Magistretti 14 luglio Concerto del pianista Vico la Volpe 16 luglio Concerto del violinista Enrico Campajcla 19 luglio Concerto del violoncellista Camillo Oblach 20 luglio Concerto del Trio Santoliqaido - Pelliccis - Anfitheatrofi 24 luglio Cone. della pianista Rossana Bottai 27 luglio Concerto del viol'nista Arrigo Serato 29 luglio Commedie: II viaggiatore della cabina letto N. 7. chi era? di Vitaliano Brancati 6 luglio L' avaro di Carlo Goldoni 7 luglio 11 messaggio di Felice Gaudioso 11 luglio L'amante geloso - Wolfango Goethe 12 luglio Un mese in campagna di Ivan Turghenieff 15 luglio II piacere deli* onestA di Luigi Pirandello 16 luglio Stelie alpine di Eligio Possenti 25 luglio La ragacza della giostra di Enrico Bassano 27 luglio II malato itnmaginario di Moličre 28 luglio La nostra ett di Cesare Giulio Viola 29 luglio Rfviste e commedie musicali: Trncco c'e di Angelo Migneco 5 luglio Citta di provinc a di Riccardo Morbelli 14 luglio Storia romanzata deli' umanita di Mario Brancacci 18 luglio II barone Bum di Vittorio Metz 22 luglio Opere: 11. in 14. 18. in 21. 23. in 26. 25. in 28. 7. julija - Sicllski triptih, Giuseppe Mule . Viljem Ratcliif, Pietro Mascagni - Vitez rože, Richard Strauss • Bdenje, Enrico Pedrollo in Nepričakovani goat, .Riccardo P. Mangiagalli - Ii Campiello, Herman Wolf-Ferrari Simfonični koncerti: Koncert z dirigentom mojstrom Al- ceo Toni em 13. julija Koncert z dirigentom mojstrom Cesare Nordiem 17. julija Koncert z dirigentom mojstrom Ugo Tansini,em 17. julija Koncert z dirigentom mojstrom Fran- cesco Molinari Pradelli,em 31. julija Velerni koncerti komorne glasbe: Koncert pianista Carlo Vidussa 5. julija Koncert violinista Riccarda Brengole 8. julija Koncert violončelista Marcella Viez- zolija 10. julija Koncert violista Antonija Abusaija 12. julija Koncert violinista Alberta Poltro-nierija s sodelovanjem harfista Luigi Magistrettija 14. julija Koncert pianista Vico La Volpeja 16. julija Koncert violinista Enrico Campajola 19. julija Koncert violončelista Camillo Oblach 20. julija Koncert Tria Santoliquido - Pelliccia - Anfitheatrofi 24. julija Koncert pianistinje Rossane Bottai 27. julija Koncert violinista Arrigo Serata 29. julija Drame: Kdo ie bil potnik v kabini it. 77 Vitaliano Brancati 6. julija Skopuh, Carlo Goldoni 7. julija Sel, Felice Gaudioso 11. |uli,a Ljubosumni ljubimec, Wolfgang Goethe 12. julija Mesec dni na dežeii, Ivan Turgenjev 15. julija Poštenje je prijetno, Luigi Pirandello 16. julija Planike, Eligio Possenti 25. jul ja Turnirka, Earico Bassano 27. julija Namišljeni bolnik, Moliere 28. julija Naša doba, J. Cesare Viola . 29. julija Revije in operete: Trik, Angelo Migneco 5. julija Podeželsko mesto, Riccardo Morbelli 14. julija Romano človeštvu, Mario Brancacci 18. julija Baron Bum, Viktor Metz 22. julija Za regulacijo starega Vodmata Eden najbolj tihih in mirnih mestnih okrajev, o katerih svet najmanj ve, je takozvani »Stari Vodmat«. To so ulice med Jegličevoin Šmartinsko cesto ter med dolenjsko železniško progo. To je naselbina železničarjev, uradnikov in raznih uslužbencev ter predstavlja tipičen stanovanjski okraj. Skoraj vsak hiša ima tudi svoj vrtiček, toda ti vrtički so le manjšega obsega, saj pred leti so graditelji gledali predvsem ria stanovanja, manj pa na to, da bi pridelali .vso potrebno zelenjavo doma. Nekateri vrtovi pa so res prav lepi in tudi precej veliki. Stanovanja v tem delu mesta so vsa čista in primerna, mnogo prebivalcev pa se sedaj bavi z rejo tnalih živali. Stari Vodmat je bil priključen Ljubljani dne 6. novembra 1896, torej prvo leto po potresu. Poprej je spadal k moščanski občini, ki je imela tedaj izključno kmetski značaj, medtem, ko so v Vodmatu že stanovali ljudje zgolj z mestnimi poklici. Od tedaj dalje se je v Vodmatu le malo spremenilo, če ne štejemo kot največjo pridobitev zgraditev sedanjega Zavetišča za onemogle v Japljevi ulici, ki je bilo odprlo pred 41 leti. Pač je bila pred leti odprta Bolgarska ulica, ob kateri je zrastlo nekaj lepih vil in stanovnjskih hiš z lepimi vrtovi. Za Stari Vodmat pa je že določen regulacijski načrt, ki bo v ta del mesta prinesel nekaj življenja ter ga nekako bolj odprl mestu. Predvidena je zlasti regulacija Jenkove ulice, ki predstavlja glavno dohodno črto od ostalih delov Ljubljane v Vodmat ter regulacija Vodinatskega trga, v zvezi s tein pa tudi regulacija nekaterih sosesdnih ulic. Kljub mirnemu življenju svojih prebivalcev, ki si redno iščejo zaslužek v ostali Ljubljani, pa utegne sčasoma Vodmat spremeniti svoj izraziti predmestni značaj ter j>ostati pravi mestni del, I ki bo deležen prav tako živahnega vrvenja, kot druge ulice v šempeterskem okraju. Ljubljana se i namreč močno širi tudi proti vzhodu, zlasti odkar ji je priključena tudi cela bivša moščanska občina. Kronika diplomatskih zgodb in spletk: i dunajski kongres Tallevrand je bil velik ponočnjak. Navajen je bil delati samo jionoči. Silno je ljubil družbo, zlasti pa tako družt>o, kjer je s svojo duhovitostjo mogel žeti uspehe. Govoril ni mnogo, kadar pa je odprl usta, so vsi prisluhnili. Na Dunaju je imel dovolj izbire. Na kongres so prihitele najlepše žene iz vse Evrope. Vsak večer so bili dunajski saloni polni bleska članov kongresa, ki so se sprehajali med ruskim carjem, pruskim kraljem in drugimi vladarji. Prireditev in družabnih obveznosti je bilo toliko, da so se prireditve po salonih komaj mogle pravilno razvrstiti. Vsi saloni so se za Talleyranda seveda kar bojevali. Njegov položaj na kongresu je bil edinstven. Bil je sovražnik in sodelavec zaveznikov. Bil je zastopnik premagane države, v njegovem obnašanju pa se je na vsak korak uveljavljala moč zakonitosti, na katero se je naslanjal. 1'olrg tega pa je bil bivši minister frnroske revolucije in Bonapartov državnik. Vsi so ga hoteli videti, vsi so 66 zanimali zanj. Zo takoj v začetku se je odločil za najslovitejšl salon, kjer se je največ govorilo o politiki in sicer za salon princese Bagration. Princesa je Talleyranda mrzila in ga tako popisala: »Oči ima takšne, kakor mrtva riba in ustnice mu visijo tako, kakor zavesa ob oknih.« Kdo je bila princesa Bagration, ki je odločala o lepem in slabem vremenu na Dunaju? Najlepša grofica tistih časov Katarina Pavlovna Skavronska se i« leta 1800 na ukaz carja Pavla I. poročila s princem Petrom Iva- novičem Bagrationom. Princ je bil general, ki je junaško umrl dne 19. septembra. V bitki pri Moskovi je bil smrtno ranjen. Princesa Bagration je bila zelo mlada vdova in značaj ji je veleval, da se je morala takoj predati zabavam in spletkarjenju. Saloni na Dunaju in v Karlovih varih so jo kmalu spoznali. Prav dobro jo je poznala tud,i lastna mati, ki se je drugič poročila z grofom Littom Viscontijem Aresejem; nič ni marala vedeti o svoji razsipni hčerki. Metternich se je spoznal z njo v letu 1801 v Dresdenu, ko je bila stara komaj 18 let. Tedaj jo je neki poznavalec takole popisal: »Njen obraz je sladek, izrazit in poln čustev. Njen pogied je nekoliko boječ in negotov. Za seboj je puščala vtis orientalske miline.« Pozneje se je morala mnogo sukati v družbi carja Aleksandra, ki je bil tedaj mlad in vihrav. Sicer je bila zelo bogata, vendar pa je vedela, da ji bodo v njeni razsipnosti morali pomagati tudi rarski zakladi. Na njenih posestvih so se lahko mirno bogatili upravniki in gozdarji, ker se sama že več let ni vračala v Rusijo. Vedno je bila v denarni stiski. Njen očim ji je moral vedno pio-sojati velike vsote denarja. V njenem salonu na Dunaju so so z.lasti zbirali Rusi in tam so se zagovarjali ruski nameni, ki so šli tem, da mora biti vsa Poljska pod Rusijo. Ruski car je sam večkrat prihajal v te salone zagovarjat in podpirat želje ruske politike. Avstrijska policija je o teh razgovorih popisala cele pole papirja. Avstrijska policija je pisala: »Princesa Bagration ne zaupa nobenih tajnosti. Vendar pa se zdi, da ni naklonjena načrtu sporazuma med carjem Aleksandrom in avstrijskim dvorom. Princesa jo navdušena zaradi tega, da je ruski car njo prej obiskal, kakor pa njeno tekmovalko vojvodinjo Sagan.« Nekega dne je Bagration svoji prijateljici zaupala vsebino svojih političnih razgovorov s carjem. Car ie hotel vedeti, zakaj se Metternich nje izogiba in raje zahaja v 6alone vojvodinje Sagan. Rekel je, da se Metternich za ženske sploh ne zanima, ker je preveč hladen računar. V salonu Bagrationove so se zbirali še grof Schonfeld, svetnik avstrijskega poslaništva v Berlinu, grof Schulenburg, princ Karel Bavarski, drugi sin kralja Maksimilijana. Grof La Grande popisuje v svoji kroniki dunajskega kongresa sprejem, ki je bil nekega večera prirejen pri princesi Bagration v njenem sijajnem stanovanju v palači Palm, kjer je v drugem nadstropju stanovala njena tekmovalka vojvodinja Sagan. Kronist piše: >Ioslal?« »Da, Veličanstvo, prebral sem prvo knjigo voznega reda.« »Že? In pričakujete drugi del?« »Seveda...! je odgovoril Naraškin, »pričakujem drugo, povečarto izdajo.« Vladar mu je kmalu moral poslati novo veliko vsoto denarja. Njegov brat je bil mojster dvornega lova in je hil poročen s prelepo Marijo Antonijo, rojeno kneginjo Červentinsko, ki je ob svojem času vzbujala pozornost vse Evrope. (Dalje.) S^o^te novica Koledar Nedelja, 5. julija: Ciril in Metod, slov. apostola; Ant. Zakarija, ustanovitelj reda; Zoa, sveta žena in mučenica. Lunina sprememba: zadnji krajec, 5. julija ob 9.58. — Herschel napoveduje nestanovitno vreme. Ponedeljek, 6. julija: Izaija, prerok; Bogomila, sveta žena; Dominika, devica in rauče-nica; Dion, mučenec, Romul, škof in mučenec. Torek, 7. julija: Vilibald, škof; Benedikt XI., papež; Edilburga, devica; Panten, spozna-valec; Ilidij, škof. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Pečan roj. Branisel, soproga delovodje v pokoju. Zapušča moža, šest sinov in tri hčerke, ki so vse poročene. Naj ji sveli večna luč! Žalujočim naše glohoko sožalje! + V Ljubljani ie umrl gospod Gregor Vrho-vec, železniški uradnik v pokoju. Naj mu 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno 60žalje! Prelepo delo krščanske življenjske misli je TOMAŽA KEMPCANA HOJA ZA KRISTUSOM ki je pravkar izšla v založbi Ljudske knjigarne v Ljubljani To, pri Slovencih že 13. izdaja, je priredil Dr. ALEŠ USENIČNIK Vezana v platno L 22--, izdaja na odličnem papirju tiskana L 30'- ZAL02BA LJUDSKE KNJIGARNE V LJUBLJANI, Pred Škofijo št. 5 — Darujte knjige za slovenske interniran- ce! Vojaška oblast je dovolila, da se smejo slovenskim internirancera poslati knjige. Zato se obračamo na knjižna podjetja in posameznike s prošnjo, da darujejo knjige in jih prinesejo oz. pošljejo v Salezijanski dom na Rakovnik v Ljubljani. — Za pokojnega Franceta Cvara opravimo njegovi dunovski tovariši-sošolci vsak tri svete maše in officina defunetorum. — Sošolec. — Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo in trimesečni tečaji prično v torek, 7. julija. Največja moderna strojepisniea. Pouk po desetprstnem sistemu. Učnina nizka. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti brezplačno: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (Telefon 43-82.) — Strokovna šola za otroške sestre-nego-vnlke pri Higienskem zavodu, oddelek za zdravstveno zaščito mater, dece in otrok v Ljubljani, Lipičeva ulica štev. 3, sprejema do konca julija 1942 prošnje za šolanje, ki morajo biti opremljene z izvirnimi dokumenti: rojstva, domovinstva in šolske izobrazbe. Šolanje traja 12 mesecev ter se bo začelo 1. septembra t. 1. Podrobne informacije daje vodstvo šole, Lipičeva ulica 3. Italljanlilnc s« nauflte s pomoljo nalili ulbenikov In slovarjev Dr. ANTON BAJEC-prof. PAVLE KALAN ITALIJANSKO - SLOVENSKI SLOVAR Strani 638 in VIL Vezan L 45-50 Dr. ANTON GRAD SLOVENSKO-ITALIJANSKI SLOVARČEK 130 strani. Broširan L 8"—, vezan L 11'— Dr. STANKO LEBKN ITALIJANSKA VADNICA II. izdaja, 278 sirani. Vez. L 17\ broš. L 13.30 Prof. NIKO KURET PARLATE L'l TALI ANO? Najnujnejši razgovori in pregled italijanske slovnice. 48 strani L 5.70 Velika Izbira ufbenikov in slovarjev za druge evropske jezike ZaloSba Ljudske knjigarna v LJubljani, Pred Skotijo 5 — Huda nevihta. Po primerno hudi vročini prvega julija se je ozračje v petek močno spremenilo. Bilo je cel dan soparno in oblačno. V petek popoldne so se na gorenjski strani, zlasti v kamniškem predelu, začeli zgoščevati valovi gostih, deževnih oblakov. Drvele so grmade oblakov med bliskom in gromom. Silna nevihta je besnela po Gorenjskem. Kmalu okoli 16 so se črni oblaki bližali Ljubljani in okolici. In ob 16.30 se je vsula nad mestom silovita ploha med bliskom in treskom. Silen naliv je trajal do 17.30, potem pa je še lahno deževalo tja do 19, nakar se je začelo jasniti. Zjutraj je bila na Barju in tudi drugod visoka megla, bilo je sprva nekoliko oblačno, pozneje pa sončno in vedro. Med petkovo ploho je padlo do 23 mm dežja, množina, ki že sama meteorološko pove, da je bilo res mnogo dežja, ki je primerno namočil zemljo. Med to ploho je bila velika nevarnost, da se pojavi toča. Nekateri so poročali, da je res v nekaterih zapadnih predelih mesta tu in tam padla toča, ki pa ni napravila nikake škode. V petek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura plus 25.2 C, v soboto zjutraj najnižja jutranja plus 16.8C. Barometer je dosegel v soboto 762.4 mm. Okoli 13 se je nanagloma pooblačilo. In nastal je nekaj minut trajajoč, ne prehud naliv, ki je dobro poškropil vse mestne ceste in ulice. Prihranil je delo mestnim škropilnikom, mestnemu vodovodu pa vodo. Potem se je spet zvedrilo. — Jezikovni tečaji italijanščine za začentike trikrat tedensko se začno s 15. julijem. Ponedeljek, sreda, petek. Dopoldanski od 9—10, popoldanski od pol 3 do pol 4, večerni od 6—7. Ugodno za dijake in trgovske pomočnike(-ce). Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27. Vpisovanje tudi istotam od 9—11 dnevno. — Ob 25 letnici Marijinih prikazovanj v Fatimi na Portugalskem bo v kratkem izšla posebna knjiga, ki jo že sedaj priporočamo. — Tobačni izvleček je prav izvrsten proti listnim ušem. Sedaj gre stročji fižol v cvetje, enako tudi nizki. Ze pa so se pojavile znane sovražnice fižola: listne uši. ki bi bile zmožne uničiti tudi cele nasade. Že lani smo videli, kako veliko škodo so listne uši napravile fižolu in pridelek bi bil znatno boljši, ako bi listne uši zatirali o pravem času. To pa letos prav lahko storimo, dokler še ni prepozno. Kmetovalci, zlasti oni v Posavju in proti Notranjski, tožijo, da je na nekaterih fižolovih rastlinah že vse kar črno uši, medtem ko na Barju še ni take sile. Nekoliko preprečuje širjenje uši tudi pogosto deževje, ki izpere listje. Najliolj-ši. da skoraj edini pri|ioiuoček proti fižolovim ušem, je tobačni izvleček, ki se ga dobi v Kmetijski družbi po zelo nizki ceni. Tobačni izvleček moramo razredčiti z vodo in sicer dve žlici tobačnega izvlečka na liter vode. S tem napolnimo kako brizgalnico, najboljše tako, kakor je za škropljenje vinske trte, ter briz-camo z njo napadene liste. To ponavljamo vsakih deset dni tnko dolgo, dokler uši popolnoma ne izginejo. Kdor tako dela s fižolom, bo imel v jeseni dovolj tega koristnega sadeža. — Za ubogo mater so darovali neimenovani 85 lir. Vsem se najlepše zahvaljujemo. — Kužna bolezen med domačimi zajci. Sedaj, ko so se domači zajci ali kunci zopet razmnožili in jih je v vsakem hlevčku nekaj — med zimo jih je zaradi pomanjkanja krme in zaradi dobre pečenke pač šla večina pod nož — se je zopet v večjem obsegu pojavila med njimi kužna bolezen, tako imenovana koicitida, ki jo povzročajo neke bakterije v prebavilih teh živalic. Ta bolezen je zmožna uničiti kar cele kunčje družinice in nekateri rejci malih živalic že sedaj žalostni eledajo, kako jim te živalice poginjajo. O tej bolezni so že lani in letos pisali razni domači strokovni časopisi, vendar pa je še mnogo rejcev nepoučenin o njej. Predvsem je nevarnost naložen ja tam večja, kjer žive v bližini kure in kunci. Kure so tej bolezni prav tako izpostavljene, s svojimi iztrebki, ki radi zaidejo med zajčjo hrano, pa okužijo tudi kunce. Torej moramo, kunce predvsem ločiti od kur, rlalje pa moramo paziti na to, da trgamo travo, deteljo in- podobno tam, kjer ni svežega kurjega gnoja. Drugo hrano, kakor peso, repo, korenje in podobno pa moramo dajati kuncem vedno oprano in čisto. Vsako obolelo žival moramo naglo izločiti. v ostalem pa je snaga v zajčjih hlevih najboljše sredstvo proti tej bolezni. Ljubljana 1 Sprejemi na županstvu. Zaradi razvrstitve sprejemov onih, ki prosijo za razgovor, ter da bi s tem ne bili nikakor zadrževani posli županstva, je župan, general Leon Rupnik, določil, da bo sprejemal stranke ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 11 do 12. Podžupan dr. eomm. Tranchida Salvator pa bo sprejemal stranke vsak delavnik od 10—12. Osebe, ki pridejo k sprejemu, naj brez nebistvenih razlogov jasno in natanko obrazloie vzroke obiska, tako da bo obisk kratek brez potrate časa, kar bi bilo v škodo vprašanj, ki jih mora obravnavati županstvo. Stranke 6e lahko tudi pismeno obračajo na županstvo, toda vedno kratko in jasno, ker bosta tako župan kakor podžupan vsako prošnjo osebno proučila in poskrbela za čim hitrejši odgovor. Preskrba Ljubljane z drvmi Ljubljana potrebuje za kurjavo veliko množino drv in premoga. V zadnjem času pa je uvoz drv znatno padel ter je potreba napram uvozu znatno višja. Treba bo izkoristiti V6e vire, ki so nam na razpolago za pripravo drv. V prvi vrsti moramo misliti na to, da na samem mestnem ozemlju posekamo vse, kar je za posek in kurjavo primernega lesa. Sanii Ljubljančani moramo prvi skrbeti, da bo Ljubljana čez zimo lahko kuhala in ne bo zmrzovala. Po nalogu Visokega komisariata je treba posekati predvsem vse jelše in ono drevje gozdnega značaja, ki je raztreseno na Barju in kjer 6 posekom ne bo kmetijstvu nastala škoda. Ker imamo pa na Barju veliko število posestnikov ter gre predvsem za posek vseh mejnih dreves vzdolž cest in jarkov, bi bilo preveč zamudno, če bi na terenu samem poslovala posebna komisija in določala za posek primerni les. Zato mestni preskrbovalni urad poziva vse posestnike na Barju, naj takoj prično s sekanjem vsega omenjenega lesa. Ves posekani les je treba naznaniti mestnemu preskrbovalnemu uradu oziroma za ta namen določenim organom, ki bodo na terenu nadzorovali sekanje. Posekani les bo prevzel mestni preskrbovalni urad ali ga bodo pa v navzočnosti njegovih organov prevzeli trgovci s kurivom. Ker je košnja večji del opravljena, je sedaj dosti časa za sekanje. Zato morajo posestniki ves les posekati najkasneje do konca julija 1.1. V nasprotnem primeru bo ves za posek zreli les zaplenilo oblastvo v smislu predpisov za proizvodnjo lesa in gozdov z dne 26 XI. 1941 ter les posekalo 6amo. V lastnem interesu posestnikov je torej, da posekajo les na Barju takoj po opravljeni košnji. Mestni preskrbovalni urad pa bo organiziral sekanje drv tudi na vsem drugem ozemlju mestne občine ljubljanske. Posebna komisija, ki bo začela poslovati v najkrajšem času, bo sporazumno s posestniki gozdnih parcel določila, da se poseka za kurjavo primerni les. Ze sedaj pa mestni preskrbovalni urad vabi vse posestnike gozdnih parcel, naj posekajo ves zreli les, primeren za kurjavo, ter ga ga oddajo v navzočnosti organov mestnemu pre-skrbovalnega urada trgovcem s kurivom ali onim zavodom oziroma ustanovam, ki bodo pooblaščene za nakup. Zaradi pravilne razdelitve drv pa zasebnim konsumentom neposredna nabava drv ne bo dovoljena. Pri sekanj u naj pa posestniki vsaj za enkrat gledajo na to, da ee značaj pokrajine ne bo bistveno spremenil. * 1 Križanski moški kongreganisti imajo danes v nedeljo, 5. julija redni mesečni shod. Ob priliki goclu sv. bratov Cirila in Metoda bo pri tem shodu vsakoletno darovanje za apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda. 1 II. Vnanja Marijina kongregacija pri uršulin-kah v Ljubljani ima danes, v nedeljo ob 15 6hod. Pridite vse! Voditelj. 1 Glasbena šola »Sloga« sporoča, da bo interna produkcija gojencev namesto odpadlih produkcij v ponedeljek, fi. julija ob 17.30. Vab- B'eni so vsi gojenci, njih starši in prijatelji, ojenci naj se zglase pred produkcijo ob 17 v pisarni šole zaradi razdelitve izpričeval in »Mlade Sloge«. 1 Občni zbor Stavbne zadruge Akademski dom v Ljubljani bo dne 7. t. m. ob istem času, z istim dnevnim redom in istotam, kot je bilo objavljeno v »Slovencu« z dne 21. junija. — Odbor. I Na razstavi Rajka Slapernika v Obersne-lovi galeriji bo v nedeljo dopoldne oh If vodstvo. Za razstavo vlada Med občinstvom veliko zanimanje. V 1 Duhovne vaje sa učiteljice in uradnice bodo v kongregacijski kapeli pri sv. Jožetu v Ljubljani. Začetek v sredo, dno 15. julija ol> 7 zvečer, sklep v nedeljo, dne 19. julija ob pol 7 zjutraj. 1 Starši! Za sprejemne izpite za srednje šole lahko prijavite svoje otroke k zasebnemu pouku za zmeren honorar. Vpisovanje vsak dan od 9 do 11 v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica 27. Prijavite čimprej, ker se pouk začne že ta teden. 1 Z a severozahodni, zahodni in jugozahodni del ljubljanske občine, ki je onstran kontrolne črte, bo posloval urad za osebne izkaznice vsako sredo od 8—14 v gasilskem domu v Dravljah. IV Ljubljani umrli od 26. junija do t. julija 1942. Perič Marijana roj. Rupar, 8h let, vdova železničarja, Lingarjeva ul. t/111.; Snoj Franc, 40 let, plačilni natakar, Kolodvorska 18; Cankar Stanislav, 2b let, delavec drž. žel., Vič 134; Jelovšek Jernej, 71 let, sedlarski mojster, Celovška 97; Martinčič Janez, 82 let, delavec, ^ idovdanska c. 9; Sonc Terezija, sestra Klara, 77 let, usmiljena sestra, Slomškova ulica 20; Jevšovar Janez, 48 let, zavirač drž. žel., Gni-dovčeva ulica 11; Ambrožič Ana roj. Jeklar, t>7 let, žena urarja, Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Sever Mari-a, 79 let, užitkarica. Slape 30, občina Polje; udjina Jože, 54 let, vpok. železničar. Reber (1, obč. Šmarje; Sluga Rozalija, 66 let, kuharica, Kri/evniška 2; Ojstršek Alojzija roj. Kenda, 60 let, vdova železničarja, Ižanska c. 53; Verbič Valentin, 25 let. pleskar. Mala vas 8, obč. Jezica; Sever Franc, 82 let, zasebnik, Prelovčeva ulica 9; Žgajnar Jože, 75 let, posestnik, Dvorska vas 20 pri Vel. Laščah. I Obisk gostilne na Rožniku je mogoč vsak dan od 9—19. Dohod mimo Drenikovega vrha ali po gozdni poti iz Podrožnika. I Tudi Dukičev blok zasajen. Med vojne vrtove, ki smo jih dobili letos v Ljubljani, spadajo nedvomno tudi tiste parcele, katerih poprej lastniki najbrž niso nikdar zasadili, ker l)i jim to donašalo le malo ali nič dobička ter bi rajši počakali, da bi jih bodisi prodali, bodisi sami zazidali, ker so bile pač namenjene za to. Toda dandanes, ko je splošen klic, naj se zasadi in obdela vsak košček zemlje, ker niti ne gre toliko za vrednost pridobljenih pridelkov, temveč za hrano, ki najprej služi prebivalstvu, torej zelenjavo, stročji fižol in podobno, so skoraj vsi lastniki deli zasaditi tudi še take nezazidane parcele, celo v pravem osrčju mest. Tnko je na primer prav lepo obdelana večja parcela sredi Dukičevega bloka. Čeprav je parcela sredi visokih hiš in precej v senci, vendar na njej prav lepo uspevajo mnoge koristne rastline, ki pridejo prav v vsaki kuhinji. Še ena parcela je sredi Dukičevega bloka, ki pa ni ondelana. To jc namreč tisia, ki jo je kupil Pokojninski zavod in ki namerava na njej v kratkem zgraditi večje stanovanjsko poslopje. Na to parcelo je bilo namreč navoženo že toliko gramoza, proda, peska in kamenja, da parccle ni bilo mogoče očistiti in jo uporabiti za grede. I Okusne zlatarske izložbe. Odkar je v veljavi zakon, ki omejuje prodajo zlatih, srebrnih in dragocenih predmetov, so zlasti spremenile svoje izložbe naše zlatarne in podobne trgovine. Dragoceni predmeti so se seveda umaknili drugim, ki pa so prav tako lepi, razkošni in okusni, čeprav niso tako dragi, kakor prejšnji. Priznati je treba našim zlatarjem in njihovim izložbam, da imajo mnogo umetniškega čuta in smisla za lepoto. Posebno je videti v izložbah mnogo lepe keramike, tuje in domače, ki je cenejša, pa prav tako izdelana 7. umetniškim čutom, dalje mnotjo pisarniških in namiznih potrebščin iz manj dragocenih kovin, pa seveda tudi raznih osebnih in družinskih potrebščn, kakor ur in podobnega. Torej so se ti trgovci znašli v duhu časa. Isto velja tudi za druge trgovce, ki so ono blago, ki ga ni več na trgu. lepo nadomestili s sličnim, tako da ljubljanske izložbe v resnici odgovarjajo sodobnemu okusu in trgovskim zahtevam. 1 Gostovanje Elze Karlovčeve v Bizertovl »Carinon«. V nedeljo oh 15 bo pela Elza Karlov-čeva Carmen. Na predstavo posebej opozarjamo, ker bo razen te, samo še v sredo za red Sreda, potem gre Karlovčeva na gostovanje v Rim. Peli bodo: Joseja — Franci. Escamilla — Primožič, Dancaira — B. Sancin, Remendada — M. Sancin, Zuniga — Zupan, Micaelo — Ribičeva, Frasquito — Polajnarjeva, Mercedes — Poličeva. Dirigent A. Neffat, režiser C. Debevec, zborovodja R. Si-moniti, koreograf inž. P. Golovin. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Nedelja. 5. Jul., oh 17.30: »Kralj na Betajnovi«. Izven. Znižane cen« od 12 lir navzdol. — Ponedeljek, fi. jul.: Zaprto. — Torek. 7. julija. oh 17-30: »Kralj na Betajnovi«. Red Torek. — Sreda. 8. jul.. oh 17: »Romeo in Julija«. Red B. — fetrtek. 9. jul., ob 17.30: »Kralj na Betajnovi«. Kcd Četrtek. Opara: Nedelja. 5. ju!., oh 15: »Carmen«. Izven. Gostovanje Elze Karlovčeve. Znižane cene od 20 lir navzdol — Ponedeljek, fi. jul.: Zaprlo. — Torek. 7. julija, oh 17: »Krišpin in njegova botra«. Premiera. Red Premierski. — Sreda. 8. jul.. ob 10.30: »Carmen«. Red Sreda. Gostovanje Elze Karlovčeve. RADIO. Nedelja, 5. julija. — 8.0(1 Napoved časa — Poročila v slovenščini. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 8.30 Koncert organista Alberta Gallina. — 11.00 Prenos pete maše iz bazilike sv. Petra v Rimu. — 13.00 Razlaga evangelija v italijanščini (O. Z.inpatereni) — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. Sekova-nič). — Koncert violinista Kajetana Bnrgerja (pri klavirju Marijan LipovSek). — 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Operno glas-ho izvajajo mladi umetniki pod vodstvom dirigenta Morellija. — 13.45 Vojaške pesmi. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M. šljanec. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert sopranistke Pavle Lovšetove. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Komorna glasba. — Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.40 Klasični orkester. — 21.15 Predavanje v slovenščini. — 21.25 Orkester vodi dirigent Angelini. — 22.10 Koncert pianista Karla Vidussija. — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, (. julija. — 7.30 Poročita v slovenščini. — 7.45 Lahka glasba. — V odmoru (8.001 Napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.40 Koncert tenorista .Taneza Lipuščka. — 12.40 Koncert tria Prek. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 1 z znanih filmov. — Orkester vodi dirigent Zeme. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sija-neo. — Operetna glasba — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert violinista Karla Rupla in pianista L M. Skerjanca. — 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Lahka glasba. — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec, sodelujeta sopranislka Ksenija Vidalijeva n tenorist Iv. Franci. — Operna glasba: Mascagni: Prijatelj Frie. — 21.25 Orkester Cctra vodi dirigent Barzizza. — 22.00 Italijanska in nemška glasba iz 17. stolotja. — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo mr. Sušnik, Marijin trg 5. mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinc, ded.. Cesta 29. okt. .11. — V ponedeljek: mr. Leustek, Hesljeva e. 1. mr Bahovec, Kongresni trg 12. in mr. Komotar. Vič, Tržaška c. 48. POIZVEDOVANJE. Revna mati Številne družine je izgubila denarnico z vgem tedenskim zaslužkom. PoSten najditelj naj jo odda proti nagradi v podružnici »Slovenca« na Miklošičevi cesti. Našla se je oblačilna izkaznica. Dobi se v upravi »Slovenca«. V CecRsrJev! atlet sc Je naSta itvilsks nakaznica. Dobi se v trgovini Marinko. Tam se dobi tudi več pozabljenih dežnikov. Iz Novega mesta Javna bolnišnica Usmiljenih bratov Kan« dija-No\o mesto opozarja občinstvo, da mora v smislu čl. 12 t. b. »Ureditve o racioniranju živil« (Službeni list št. 78-33 z dne dne 2. maj« nika 1942) vsak bolnik izročiti takoj pri >prc-jemu v bolnišnico nakaznico za živila. Ob od« pustu iz bolnišnice se živilska nakaznica vsakemu vrne, le odrezki /a čas oskrbe v bolnišnici se pridržijo. To velja za vse bolnike brez izjeme. Občinstvo se prosi, da upošteva to naredbo prehranjevalnega urada, ker dru« gače prehranjevanje v bolnišnici ni mogoče. S Spodnjega Štajerskega Gibanje prebivalstva v Mariboru. V drugI polovici junija se je v Mariboru rodilo 105 otrok, od tega 55 fantkov in 50 deklic. Umrlo je 51 oseb, in sicer 24 moških in 27 ženskih. Poročilo so je pa 31 parov. Na cesti se je zgrudila. V Studencih pri Mariboru je 13 letni učenki Erni Puskač na cesti postalo nenadoma slabo in se je nezavestna zgrudila na tla. Podobno nesrečo >e doživela 45 letna Marija Malek, ki so jo na cesti popadli srčni krči in so jo morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Poroke. V Slovenski Bistrici sta se poročila Ernest Stromherger in Berta Mernik. V Velenju se je poročil Gabrijel .lanežič z Ivano Dedič iz Malčka, v Rogatcu pa Jožef Belo z Jožico Per, oba iz Terličnega. lTmrl je v Velenju gospod Franc ftaloven, župnik, star 73 let. V Prelogah je umrla 73 letna Ivana Faktor. V Tlakah pri Rogatcu je umrla 54 lelna Uršula Kojc, v Stojnem selu pa 61 letna Terezija Ogrizek. Iz Hrvatske Akademija na italijanskem ljudskem vseučilišču t Zagrebu. Dne 28. junija je italijansko ljudsko vseučilišče v Zagrebu priredilo slavnostno akademijo, s katero je zaključilo letošnje tečaje za italijanščino in razna predavanja iz področja italijanskega kullumeega življenja. Akadmije se jo udeležil tudi italijanski poslanik ekscelenca Caser-tano. Delavstvo ii velike župe Vuka t Zagrebu. V Zagrebu se je prejšnji teden mddila večja skupina delavstva iz. posameznih industrijskih obratov v veliki župi Vuka. Delavce jo sprejel tudi 1'oglav-nik ter je imel pred njimi bodrilen govor na trgu Stjepana Radiča. S posebno prireditvijo so v Zagrebu 29. junija proslavili dan katoliškega tiska. Med Neodvisno Državo llrvalsko in Nemški m Reichom je podpisana pogodba o ureditvi medsebojnega brzojavnega prometa. V Zagrebu je umrl ravnatelj električnih podjetij Neodvisne države Hrvatske inž. Peter Bjelo-vučič. Iz Srbije Inšpekcija delovanja posameznih okrožij v Srbiji. V spremstvu srbskega notranjega ministra Milana Ačimoviča je šef nemške vojaško upravne službe dr. Turner nadaljeval z inspekrijo posameznih okrožij v Srbiji. V zadnjem času sla z Ačimovičem in ostalim spremstvom obiskala Požarevac, Leskovac, Niš n Za ječa r ter podrobno pregledala delovanje posameznih okrožij in vseh njihovih ustanov. Povsod so jima okrožni načelniki poročali o dosedaj izvršenem delu na uprav-no-političnem in gospodarskem področju. Radi rešitve vseh še nerešenih vprašanj, predvsem zaradi zagotovitve popolnega miru in nemotenega obdelovanja zemlje je bil nato od 24. do 29. junija v Nišu poseben tečaj, na kateresa je bilo povabljenih 22 okrajnih glavarjev in 3S9 županov iz omenjenih okrožij. Na tečaju sta dr. Turner in Ačimovič imela posebne referate o nalogah sedanje srbske državne uprave in nemške vojaške uprave. Ob zaključku tečaja je srbski notranji minister zagotavljal šefa nemške vojaške uprave o popolni lojalnosti srbskega upravnega aparata in popolni pripravljenosti Nedičeve vlade za sodelovanje pri zgraditvi nove Evrope. Mestna občina v Nišu je odobrila vsein svojim uradnikom trimesečno podporo. Tobačni nasadi v Srbiji. Srbsko časopisje poroča, da vsi tobačni nasadi v Pomoravju izredno dobro uspevaio ter računajo, da bo letošnja tobačna letina v Srbiji nad vse ugodna. Šport v kratkem Hugo Schell, bivši plavač ljubljanske Ilirije se je udeležil plavalnih tekem za dunajsko prvenstvo m dosegel v hrbtnem plavanju na 100 m drugo mesto. Prvi je bil Harald Matter (Ewasc) s časom 1:21.0 min, drugi je pa Hugo Schell (Post) s časom 1:21.3 min. Dodajemo še nekaj rezuliatov tega prvenstva: 200 m prano Kerling 2:33 0, 400 m prosto Bray 5:33.4, 100 m prosto za ženske Boog 1:24, 100 m hrbtno za ženske Lederer 1:26.4. O drsalnem športu ni navada, da bi poročali v dneh julijske vročine, vredno pa je le zabeležiti kot novost, da bodo priredili na Dunaju od 5. do 12. julija poseben tečaj za drsalne sodnike in učitelje. V tem tečaju bodo predelavali vse tiste športe, ki jih priporočajo drsalcem za letni kondicijski trening. Učni načrt tečaja vsebuje telovadbo, plavajte, gimnastiko, akrobatiko in različna predavanja. Med učitelji dunajskega letnega tečaja za drsalce čitamo tudi ime Marte Musilek. Konjske dirke za nagrado 100.000 mark. Veliko zanimanja je bilo v nedeljo v Hamburgu za tekmo triletnih žrebet, zlasti pa za lepo nagrado 100.000 mark. Dirkali 60 na progi 2400 m. Prvo mesto si je priboril »stari« Otto Scmidt na Ticini v času 3:32.3. Po vsej Nemčiji znani jockey Schmidt si je tokrat po 19 letih ponovno priboril prvo nagrado. Čeprav e že 45 let 6tar, ga prištevajo še vedno med najboljše jezdece. Prvič je zmagal leta 1923, za tem 6i je priboril okrog 1800 manjših nagrad, v nedeljo pa je bil spet prvi na najpomembnejši dirki nemške konjereje. »Na Švedskem ne potrebujemo profesionalnega boksa«, je izjavil predsednik mednarodne amaterske boksarske federacije Oskar Soederlund. Prireditelji poklicnih tekem se zaman trudijo, da bi organizirali v Slockholmu nastop švedskega orjaka Olle Tandberga. Tega jim ne dovoli zveza amaterskih boksarjev, kateri stoji na čelu neizprosni Soederlund. Ta je govoril časnikarjem takole: »Profesionalni bok6 je interesno področje podjetnikov in se v temeljih razlikuje od amaterskega. Olle Tand-berg je sicer prikupen mladenič in izvrsten športnik, njegovi posli pa me prav nič ne brigajo. Kdor hoče gledati dober boks, naj pride k amaterjem. Sposobnost evropskih amaterjev se lahko vsak ča6 primerja s sposobnostjo prolesionalov!« SK 1913 še vedno vodi. V tekmah za pokal belgijskega župana še vedno vodi nogometna enaj-storica SK 1913. Izidi pretekle nedelje so bili BSK —Edinstvo 3:1, Sloga—Obilič 4:2, SK 1913—BASK 5:2, Balkan— Mitič 1:1. Boksar Tandberg. kateremu je onemogočeno, da bi se boril na %vedskem, bo nastopil 28. junija proti italijanskemu prvaku Musini. Prireditev bo v Milanu. Rodovitni Egipt - otrok reke Nila bombaža. Prav zato je bombaž na egiptovskem polju izpodrinil žilo ia danes Kjjipt prideluje največ bombaža, žila in drugih življenjskih potrebščin pa tako malo, da jih mora celo uvažati. V Aleksandriji je egipčanska bombažna borza. Tu tudi izbirajo bombažni pridelek, tu ga odpravljajo in v balah pošiljao na vse strani sveta. Veliki jez v Assuanu 2e tedaj, ko je egiptovski Jožef, kakor pripovedujejo zgodbe svetega pisma, prevzel v Egiptu vodstvo nekakšne aprovizacije, ki naj bi skrbela za prehrano v času sedmih suhih let, jo veljal Egipt kot ena najbolj rodovitnih dežela na svetu. Stari Egipčani so z umetno zgrajenimi namakalnimi napravami namakali svoj apolja in postali najbolj znani poliedelri starega veka. Stari narodi, kakor Cirki in Rimljani, so občudovali že pred dvn tisoč leti velikanske jezove, ki so jih dali zgraditi faraoni. Ti jezovi so zadrževali vode, ki so nastopalo ob Nilovi povodnji. Mirno stoječa voda se je na razsežnih ravninah očistila, blato sp je usedlo na dno in tako pognojilo njive. Tako je že tedaj vsako leto Nil pognojil polja in žito je raslo, da je bilo veselje. V zadnjem stoletju so velikanski jezovi na reki Nil še povečali rodovitnost zemlje na obeh bregovih Nila. Mesto ene same žetve, ki so jo poznali v davnini — tedaj je žito zorelo od januarja do aprila — so moderne naprave sodobnee tehnike omogočile trikratno žetev v enem letu. Prvič žanjejo v Egiptu v aprilu, drugič v avgustu in tretjič v oktobru. Plodne pokrajine Egipta ležijo med dvema puščavama. Na zahodu se razširja daleč proti jugu velikanska Libijska puščava, na vzhodu pa Arabska puščava. Vsa rodovitna zemlja, ki loči obe puščavi drugo od druge, je ostanek povodnji reke Nila. Stari Egipčani so občudovali vsakoletno redno povodenj Nila in ji niso vedeli razlage. Vedeli so le, da je rodovitnost njihovih polj posledica povodnji — darilo reke. Šele grški raziskovalci so skušali priti na sled povodnjim Nila. In Aristoteles je že izrekel domnevo, da so povodnji najbrž posledica deževne dobo v Etiopiji (Abesiniji) in posledica tajanja snega na gorah Osrednjo Afrike. Šele 10. stoletje je dokončno odkrilo skrivnost reke Nila. Ugotovili so, da ima Beli Nil fl.500 km dolg tek in da pri njem ne nastopajo nobene redne povodnji. Nasprotno pa so odkrili, da povzroči deževna doba velikanske povodnji Modrega Nila. Po njegovi strugi se vale vsako poletje velikanske množine vode, pomešane 7. blatom. To blato se je nabiralo v dolini reke Nila tisočletja in ustvarilo široki pas plodne zemlje, ki se vleče od izliva reke daleč proti jugu med obema puščavama. V starih časih so Egipčani po Nilovih povodnjih uravnali tudi svoj koledar, ze leta 4241 pred Kristusovim rojstvom so egiptovski svečeniki določili 19. julij kot prvi dan egiptovskega leta. Kaj tako posebnega je prinašal ta dan, da je bil izbran za začetek leta? Od maja naprej 6e začenja velikanska deževna doba v Abesiniji in Modri Nil začne naraščati. V juniju doseže povodenj Modrega Nila Assuan, kjer stoji sedaj ogromni jez, ki ustavlja povodenj. V prejšnjih časih, ko tega jezu še ni bilo. so silne vode drle naprej in so v mesecu juliju poplavlie spodnji Egipt. Skoraj redno vsakega leta pa je povodenj dosegla okrog 19. julija Nilovo delto, razcep reke v rokave, ki se izlivajo v morje. Zaradi tega je 19. julij postal začetek leta za stare Egipčane. Nekaj tednov nato je povodenj dosegla vedno svoj višek in tedaj so stari Egipčani razkopali nasipe, ki po varovali pokrajino pred povodnijo. Voda se je vlila na polja, ki so vsa izsušena čakala moče. Rešitev križanke št. 41 Vodoravno: 1. kal; 4. volič; 9. Sodoma; 15. sokol; 20. Avar; 21. kolut; 22. kadilo; 23. soja; 24. testo; 25. vidra; 26. narava; 27. lev; 28. oboa; 31. porod; 34. Megara; 37. sora; 39. kri; 41. navod; 44. poroka; 47. lapuh; 50. Aida; 51. večer; 52. kobila; 53. Leda; 54. pleme: 55. Sirta; 56. kimono, 57. kad. Navpično: 1. Kato; 2. ave; 3. laso; 4. vrt; 5. okop; 6. lov; 7. Ilir; 8. čud; 9. strd; 10. Oka, 11. Dane; 12. oda; 13. mira; 14. Ala; 15. sova; 16. osa; 17. kolo; 18. oje; 19. lava; 29. Bril; 30. Anam; 32. oves; 33. del gledališča; 34. moka; 35. Gobi; 36. ralo; 37. salo; 38. ruda; 39. kap; 40. ide; 42. ave; 43. oči; 44. prt; 45. rok; 46. Kim; 47. lan; 48. pek; 49. Had. KUHINJA GTah s kolerabo. DOLGIH, DEBELUH, 05TK0GLED Risbe: ROM. - Besedilo po K. J.ERBENU llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllillH 1. V DEVETI DEŽELI ZA DEVETO GORO JE 2IVEL STAR KRALJ. 2. V IN MU RECE: »OŽENI SE, MOJ SINI« KRALJEVIČ PA ODGOVORI: »RAD 51 TI IZPOLNIL ZELJO, PA NEVESTE NE POZNAM.« Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ Čekiang? je rojstna pokrajina maršala Čankaj&ka. Ta pokrajina je s 6vojimi 100.000 kvadiatnimi kilometri najmanjša v kitajski republiki, pa je e svojimi 206 prebivalci na kvadratni kilometer najbolj gosto naseljena. Razteza se južno od Šanghaja ob členoviti obali kitajskega mor ja, kjer je mnogo obsežnih otokov. Na 6everu in zahodu meji Čekiang na provinco Anhvei, na zahodu sledi dalje pokrajina Kiangsi, na jugu pa Fukien. Medtem ko so na jugu še izrastki južnokitajskega pogorja, pa preide na severu pokrajina v ravnino, ki se razteza južno od Jang-cekianga. Pri prastarem glavnem mestu Hangtovu, ki ima 500—600.000 prebivalcev, 6e izliva glavna reka pokrajine Cjangtangkiang v istoimenski zaliv, ki pa zaradi svoje peščenosti ne morejo večje ladje vanj. HangČou ima zaradi svoje ugodne zemljepisne lege in velikih prilik za industrijo in trgovino živahen izvoz in uvoz. Zveza z omrežjem prekopov ob izlivu veletoka Jangcekianga in z Ningpojem, ki je končna postaja železniške proge, ki prihaja iz Šanghaj a in vodi skozi Hangčou, še pospešuje promet v rečnem pristanišču. Tri kilometre severozahodno od Hangčova se začenja 6lavni Cesarski prekop, ki se pa konča pri Pekingu (Peipingu). V Hangčovu je v novem delu mesta več višjih šol, dalje šola zdravilstva, univerza in tkalska šola, ki služi potrebam uspešne svilene in bombaževe industrije. Drugo važno mesto v Cekiangu je Ningpo, kjer je 300,000 prebivalcev in ima krasno lego v nižavju ob Jungkiangu, nad njegovim izlivom v Hangčovski zaliv. V Ningpoju je zasidranih 10.000 džunk. Prebivalci se preživljajo z ribištvom, pridobivanjem soli in s trgovino s čajem, soljo, z ro-goznicami in ribami. Tu je tud> več industrijskih podjetij, kot bombaževe predilnice, stiskalnice za olje, stiskalnice bombaževih semen itd. — Sicer pa je v pokrajini Čekiang še več važnih krajev za bombaževo in svileno industrijo, ki so ji za podlago pomembni nasadi murv Rodovitna in z vodo dobro preskrbljena pokrajine je tudi sicer dobro obdelana. Tu raste riž. dalje čaj, konoplja in gorčica. Na jugu so zasadi sladkornega trea. Vodoravno: 1. češka reka, 5. hrvaška reka, 9. I bs c nov a drama, 13. japonsko mesto, 17. produkt gorenja, 20. žensko ime, 21. madžarska reka, 22. vrsta padavino, 23. gozdno drevo, 21. dolenjski potok, 25. ribiška potrebščina, 26. lesena zgradba, 27. ribiška potrebščina, 28. tekoča voda, 29. vrsta maščobe, 30. podoba, risba. 32. čistilno sredstvo, 33. mlinarska priprava, 34. mesečnik, časopis, 36. del človeka, 38. črnogorska reka, 40. papirnato pokrivalo, 42. rusko mesto, 44. nočno zabavišče, 45. jarem, vprega. 46. Rapetova povest, 47. vulkanski izmeček, 48. časovni prislov, 49. moško ime, 50. svetopisemski kraj, 51. del telesa, 52. sloveski pu- blicist v čitalnižki dobi, 53. pevsko znamenje, 54. nemška reka. Navpično: 1. slovenski pisatelj, 2. vojvodinski kraj, 8. svetopisemsko mesto, 4. žganje (tujka), 5. portugalski predsednik, 6. finsko pristanišče, 7. navodilo, nasvet, 8. romunsko mesto, 9. slovenski dramatik, 10. žuželka, 11. skrajnež, 12. poldrag kamen, 13. slovenska dežela, 14. del voza, 15. industrijska snov, 16. svetopisemska oseba, 17. Smetanova opera, 18. mastna zemlja, 19. slovenski pravnik, 31. količina papirja, 32. živinska krma, 33. moško ime, 34. vrsta kožuhovine, 35. kraj ob Glini, 37. pesniška oblika, 39. severnoitalijansko mesto, 41. turški naslov, 43. oče. Kolerabi osmučem srednje liste in jih razrežem na rezance. Koreninice olupim, razrežem na majhne kocke, operem in skuham z zelenjem vred v slani vodi. Isto množino graha ludi skuham v slani vodi do mehkega. V kožici napravim prežganje z dodatkom sesekljane čebule in zelenega peteršilja. V za-rumenelo prežagnje streeem kolerabo in grah. Ko 5—10 minut vre, oboje skupaj stresem v skledo in potresem s sesekljanim drobnjakom. Jed naj bo gosta. Grah s krompirjem. Skuham vsako zase. Krompir olupim in razrežem na kocke. Ko je oboje skuhano, zmešam skupaj, zabelim z razredčenim prežganjem in pustim še 7 minut vreti. Razredčeno jed porabim kot juho, zgoščeno pa kot samostojno. Češnje kot kompot. Poskušanje izuči. Ker ]e pomanjkanje sladkorja, so češnje nekako plevke, to se pravi nekako neslane. Poizkusila sem ta nedostatek popraviti s soljo. Med kuhanjem češenj, katerim sem dodala odrezek limonove lupinice in skorjico cimeta, sem vrgla v kompot ščepec soli. Ta dodatek se mi je prav dobro obne6el. Kompot je bil zelo okusen. IMEL JE SINCKA-EDINCKA. POKLICE GA K SEBI 3. v zgornjem Egiptu To se je zgodilo navadno 6redi avgusta in ta praznik so stari Egipčani imenovali svatbo reke Nila z Egiptom. Danes ne odpirajo več nasipov, zakaj ogromni jez pri Assuanu in drugi jezovi na Nilu zadržujejo povodenj. Še danes pa v Egiptu praznujejo praznik poroke Nila s plodno zemljo. Velik sodohen jez ob začetku Nilove delte je prvi začel graditi Mohamed Ali že leta 1833. Ta jez naj bi omogočil redno namakanje plodne zemlje v delti. Ta prvi veliki jez je bil dograjen šele leta 1884, torej po angleški zasedbi. Z njim se je dvignil pridelek bombaža v Delti prav izredno, tako da je že tedaj egiptovski bombaž postal znatna postavka v svetovni trgovini V začetku sedanjega stoletja pa je bil dokončan neprimerno večji jez pri Assuanu v zgornjem Egiptu. Blagoslovili so ga leta 1902. Je 2 km dolg in 47 metrov visok, zgrajen iz granitnih kvadrov. Vodne množine, ki jih ustavlja ta jez so velikanske: 800 km dilač proti toku zastaja voda. Za jezom široko in 300 km dolgo jezero, v katerem se nabere ob času Nilove povodnji 2700 milijonov kubičnih metrov vode. Ko nastopi suša, spuščajo zajezeno vodo skozi 180 zatvornie tega jezu naprej v strugo in od tedaj rodi egiptovska zemlja trikrat na leto. To velja za žito, bombaž pa pridelujejo dvakrat na leto. Ker je egiptovski bombaž najboljši bombaž na svetu, ga potrebujejo po vsem svetu, saj ga primešavajo drugim vrstam Lepa Vrda Rano rano Se pred zarjo je vstala lepa Vida fn šla na polje proso plet. Ko je začela pleti, je zapazila čudo: na prosu je bila rosa vsa stepena, ozke stezice so se vile sem in tja po njivi. Vzkliknila je lepa Vida: »Daj Bog, da bi moje bilo, kar nocoj je tod hodilo, rano roso je strosilo!« So drugo jutro je šla proso plet. Zopet Je našla stepeno roso in rekla: »Daj Bog, da bi moje bilo, kar nocoj je tod hodilo, rano roko je storilo!« Še tretje jutro je šla na njivo plet in zagledala med prosom veliko kačo, ki je imela devet repov, na vsakem repu devet ključev. Prestrašila se je lepa Vida kače, srčece ji je sTrepetalo. 2e je hotela pobegniti, ko je kača spregovorila: >Nič ne boj se, lepa Vida, kar prosila, si dobila. Saj nisem huda kača, ampak mlad kraljič. Na ravnem polju stoji grad, moj dom. Zlobna beseda me je bila začarala v kačo. Rešiti me more samo deklica, ki v ranem jutru še pred soncem pleje proso. Našel sem tako deklico. To si ti, lepa Vidal Odlomi tri šihice, tri leta stare, in me udari z vsako enkrat!< Deklica je ubogala, odlomila tri šibice, tri leta stare, in udarila z njimi kačo. Ko se je je dotaknil a prvič, je postala kača do vrata človek: lepa mladeniška glava se ji je nasmehnila. Ko je udarila drugič, je bila kača do pasa človek: sklenil je roke, kakor da se ji zahvaljuje. Ko je zamahnila tretjič, je izginil še ostanek kačjega trupla in pred zavzeto deklico je stal cel mladenič, mlad kraljič. Priklonil so ji je gosposko in rekel: »Hvala ti, lepa Vida, moja rešiteljica I Pozdravljena nevestical Pomagaj mi, da pobereva devetkrat devet ključev, ki jih je imela kača na devetero repih I Ti ključi so od mojega gradu.« Lepi Vidi je bil mladi kraljič močno všeč. Pomagala mu je, da sta pobrala ključe, nato sta odšla na njegov erad. ki je imel devetkrat devet vrat in prav toliko sob, polnih zlata in dragocenosti. Čez tri dni |e postala lepa Vida srečna nevesta srečnega ženina, mladega kraljiča. Pridnost pa taka. »Franeek, Francek, ali je res, da si močnato jed, ki sem jo spravila za jutri, že danes pojedel?« »Seveda sem jo. mama! Saj vedno praviš: Kar moreš storiti danes, ne odlašaj na jutri.« Križanka št. 42 Kadar veter piha... Včasih je sredi poletja več hladnih dni. Za take prilike vam danes nudimo nekaj primernih olflek. Na desni vidiš na risbi tako imenovani »komplet« iz dveh vrst blaga; obleko utegneš sestaviti iz različnih kostumov. Vidimo ohlapno, tričetrtinsko jopo in krilo iz zelenega blaga in jopico iz temno-zelenega križastega blaga. Zanimiv je enoharven ovratnik kostumove jopice, ki ima našita dva žepka iz križastega blaga Zraven nje na levi lep črn popoldanski plašč e širokimi trakovi. Treija obleka ima netopirske rokave, širino zgornjega dela drži skupaj širok pa6, pod pasom pa so gube. Jako ličen je zadnji vzorec. Obleka je preprostega kroja z zaprtim ovratnikom. Svojski je okras, ki sestoji iz treh vrst rdečih, usnjatih verižic. Tudi pa9 je iz rdečega usnja I< obleki" spada tričetrtinski plašč iz istega blaga kot obleka — iz rjavega, podloga pa je rumeno-zelena. Podloga je ?predaj na plašču vidna na obeh stranskih progah. Danes bo padla odločitev: Vienna ali Schalke? Stojimo spet pred dogodkom, ki ho dal današnji športni nedelji pečat glavne točke. Mislimo na prireditev v olimpijskem stadionu v Berlinu, kjer bodo odigrali zadnje deianie letošnjega držav, nogometnega prvenstva. Dvoje močnih enajstoric si bo stalo nasproti: dunajska Vienna in Schalke 04 iz Westfalskega. Zanimanje za to tekmo rnse iz dneva v dan. danes popoldne pa bo doseglo svoj višek. ?,e ves teden so se oglašali po nemškem radiu nogometni strokovnjaki s prof. dr. Nerzem na čelu, ki so ugibali o prognozah finalnega tekmovanja. Strokovnjaki mislijo, da bo zmagalo moštvo iz rudarskih revirjev, Schalke 04. Temu v prilog govori dejstvo, dn ie Schalke odpravil enajsto-rico Offenhacher Kickersa z visoko razliko 6:0. Razen tega je bil Schalke že 9 krat v finalni tekmi za nemško državno prvenstvo, ft krat pa si je priboril naslov nogometnega prvaka. Največ nad polagajo prijatelji Schalkeja v preizkušenega Szepana. kateremu pa bo na strani Dunaičanov mladi Decker enakovreden nasprotnik. Kakor rečeno, zanimanje za finalno srečanje ie velikansko in se ie razširilo tudi v inozemstvo. Velik stadion je razprodan do zadnjega .mesta. V zvezi z današnjo prireditvijo v Rerlinu beremo nekaj zanimivih in značilnih podatkov iz časov prvega državnega nogometnega prvenstva 1. 1903. Takrat so bile tudi v nemškem nogometu še zelo skromne razmere. Igrali so kar na vojaškem vadišču v Hamburgu, prostor za gledalce pa so omejili z vrvmi. Za blagajne so služile navadne gostilniške mize s krožniki. Prva tekma za nemško nogometno prvenstvo pred 39. leti se ie začela z veliko zamudo, ker so čakali na žogo. Neko podjetje jo je obljubilo, ie pa na obljubo pozabilo in s tekmo so pričeli šele tedaj, ko je priskočil klub iz Altone na pomoč in posodil svojo žogo. Beremo tudi. da so bila moštva, ki so tekmovala za državno prvenstvo, v hudih denarnih stiskah. Pri osmih pred-končnih tekmah so kasirali samo 1300 mark. Medtem si ie pridobil nogomet ogromne množice pristašev. Jutri bo v olimpijskem stadionu v Berlinu blizu 100.000 gledalcev, v blagajno pa bo padlo okrog pol milijona mark. O izidu tekme Vienna: Schalke bomo poročali \ prihodnji številki. Od pomembnejših današnjih športnih prireditev omenjamo še italijansko lahkoatletsko prvenstvo, ki se bo vršilo v posameznih pokru-iinah v sedmih mestih. V B diviziji bodo nada- ljevali z nogometnim prvenstvom po sledečem sporedu: Lucca: Lucchese-Spezia. Fiunie: Fiumana--Novara, Udine: Udinese-Siena, Vicenza: Vicen-za-Brescia, Prato: Prato-Fanfulla, Bari: Bari--Pisa. Suvona: Savona-Rcggiana. Allesandria: Alessandria-Padova, Busto Arsizio: Pro Patria-■ Pešca ra. Gundar Haegg postavil nov svetovni rekord Slovitega švedskega tekača Gundarja Haegga je poslala lansko leto državna lahkoatletska zveza na daljši dopust. Pregrešil se je proti amaterskemu paragrafu in bil kaznovan s prepovedjo starta. Navdušen tekač pa je stisnil zobe in se vneto pripravljal na svoj prvi nastop po prestani kazni. Pred nekaj dnevi — to je bilo 1. julija — se je pojavil Gundar Haegg spet na tekališču. 30.000 gledalcev Je prihitelo v stadion, da bi videli zagrizenega Haegga v borbi proti Anderssonu. Tekmovala sta v teku na angleško mil jo, kar znaša 1609 m. Iz Stockholma poročajo, da je uspel prvi Haeggov nastop nad vse pričakovanje. Padel je prvi letošnji svetovni rekord v lahki atletiki. V teku na angleško miljo je zmagal Gundar Haegg v sijajnem času 4 minute 6.2 sek. Andersson. ki je zaostal le za neznatno razliko, je bil drugi. Doslej je držal svetovni rekord v teku na eno miljo \Vooderson s časom 4:06.4. Glede na izvrstno formo Šveda Gundarja Haegga je pričakovati, da bo naskočil tudi svetovni rekord v teku na 1500 m. Bolgarski nogometaši so pričeli s pripravami za mednarod no tekmo z Nemčijo. Iz Sofije poročajo, da bo prišlo do mednarodnega srečanja že 19. julija. Pred tekmo z Nemčijo bodo imeli bolgarski nogometaši še generalno preizkušnjo svojih igralcev z zagrebško Concordijo. Tri zmage je dosegel nemški olimpijski prvak Heim na atletskem mitingu v Bremenu. Karel Heim je bil prvi v metanju kladiva 7. rezultatom 52.34 m, v disku z 38.40 m, v suvanju krogle pa s 14.17 m. Na Slovaškem je navada, da si volijo svojega športnega voditelja. Ponovno so izvolili fctefana Ja-kubca za predstojnika državnega športnega sveta in mu zaupali vodstvo za dobo treh let. Štefan Ja-kubec je po poklicu športni urednik »Slovaka«. MALI OGLASI V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka besed« L 0.30, pri ienitovanjtkib oglasih fe beseda po L 1.—, pri vseb ostalih malih oglasih pa ie beseda po L 0.60. Davek se račun« posebe). Male oglase |e treba plačati takoj pri naročilu. B ilitžbc j Dobe: Dobro kuharico tKčem. Naslov v upr. »Slovenca« pod 6t. 3904. b Postrežnico ■ dobrimi priporočili — Iščem za popoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Slov.« pod št. 3933. b Hišno pomočnico staro do 25 let, zdravo In pošteno, ki Je vešča meščanske kuhei vseh hišnih del ter tudi vrta, se sprejme v stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3945. b Spretno tamburirarico )n veziljo na stroj sprejmem. - Pismeno ponudbo na upravo »Slov.« pod: »Spretna« št. 3971. b Mlad inteligent sposoben, vesten, izobražen, želi zaposlitve. CenJ. ponudbe pod »Takoj« na »Slov.« pod št. 3919. a Sprejemam na dom vsa ročna dela, pletenje jopic In kvačkanje. Šivanje perila, vajena tudi perfcktn® tikanje. - Naslov v upravi »Slovenca« pod SL 8710. a Starejša kuharica pridna, varčna, poštena, želi službo k starejšemu gospodu ali gospe. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Skromna 3899«. a Službo iščem dvakrat tedensko k par osebam. Vajena sem kuhe ln drugih del, poštena, srednjih let. Ponudbe na upravo »Slov.« pod : »Služba« št. 3932. a Revno dekle za svojo sprejme starejša go&p?L; vešča naj bi bila vseh gospodinjskih del. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3979. B smžbg | Klelo: Gospodična z večletno pisarn, prakso, z znanjem nemškega ln nekoliko italijanskega jezika, išče kakršno koli zaposlitev, najraje v Novem mestu. Gre tudi k otrokom. Ponudbo na podružnico »Slov.« v Novo mesto pod: »Vestna« štev. 3901. a Trgovski sotrudnik s IS letno prakso, 35 leten, samski, agilen, pošten, z dobrimi priporočili, ambiciozen, zmožen samostoj-nosti-poslovodje. Naslov v upravi »Slov.« št. 3927. a Filatelija ■ Šobe | Oddalo: Opremljeno sobo sončno ln zračno, v centru, oddam dvema gospodičnama ali zakonskemu paru s 15. julijem. -Ponudbe z navedbo poklica pod »Mirna« upravi »Slov.« pod št. 3931. s Opremljeno sobo lepo, sončno, s kopalnico, blizu centra, oddam solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« 3965. s Več -sobic oddamo ženskam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3939. Filatelisti! Ugoden nakup raznih znamk, Jol albumov, katalogov, fllatellstlčne literature - nudi filatelija Mladinske založbe, Ljubljana, Stari trg 30. Telefon 41-69. Sobo za dve osebi oddam. Sprejmem tudi sostanovalca. Bolgarska 17. jucio: Enosobno stanovanje išče mirna In solidna gospodična za mesec julij ali za takoj. Naslov v upr. »Slovenca« št. 3520. Oddalo: Dosmrtno stanovanje v prijaznem kraju na de-deželi, dobi z vso oskrbo starejša ženska, ako vloži 8000 lir. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3961. č Fina trgovina v strogem centru, dobro Idoča, naprodaj za 18.000 Ur, ki jo vodi lahko dama brez strokov, znanja. Cisti dobiček meseč. 3000 tir. Šifra: »Zagotovljena eksistenca.« št. 3982. d Žimo za modroce vseh kvalitet kupite najugodneje pri »2 I M A« Jager Milan, prva ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina 8v Petra c 17, tel. 20-42 Predilnica Eu Ine, tel. 20-45. Gospodinje naj se zanimajo za »S am o k u h a 1 n 1 k« ; prihrani nad polovico kur jave ln časa! Dobi se: Mizarstvo Kernjak, Ljubljana, Tržaška c. 92. 1 Globok otroški voziček dobro ohranjen, in pleteno košaro za dojenčka, prodam. Marenčlčeva 5. dvorišče. 1 Pet voz gnoja dobrega hlevskega, zamenjamo za 1 voz mrve. Metalia, Gosposvetska 16 telefon 32-88. 1 Po Vaši želji Vam izdela KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne v Liubliani Kopitarjeva 6/II / svoji črtaln!ci razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi isto-tako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih de razkošnih oblik. Posebni oddelek z« izdelovanje damskib torbic, pasov, denarni t in drugega usnienegs galanterijskega blag« Vam nudi te predmete vedno v lepih, mo dernih tazonsh CENE SKRAJNO NIZKE. POSLU 21 TE SE! Sadike ljubljanskega zelja naprodaj. SalezIJanski za-vod, Rakovnik. Lončena peč dobro ohranjena — se u-godno proda. Wolfova ul. št. 3-II. 1 Satnice rabljene, Až okvirjene, proda,: Medarna, Ljubljana, Židovska ulica 6 1 Novo preprogo 2.76X1.60 m, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3938. ! Tri preproge nove. proda po nizki ceni. Ogled: Sv. Petra ce- sta. 25 Nove rjuhe kapne, blazine In fro-tlrke prodam. - Naslov, v upravi »Slovenca« pod Mleko v zgoščenih oblikah - izvrstno hranivo Sveže mleko ni dolgo obstojno. Zaradi tega ga je treba konzervirati, če ga hočemo uporabljati čez dalj časa. Pri pripravljanju mlečne konzerve je treba mleku nuditi take pogoje, da se uničijo vse klice in onemogočiti vsako novo okuženje. Dandanes nudi živilska industrija konzervirano mleko v dveh oblikah: v kondenziranem mleku in v mleku v prahu. 2e leta 1804. je poskušal Francoz Appert ohraniti mleko dalj časa uporabno s tem, da ga je izparival na '/» prostornine in ga nato vlil v segrete steklenice. Sredi preteklega stoletja pa so Amerikanci v tovarnah začeli izdelovati zgoščeno mleko. Prva tovarna za ta izdelek v Evropi je bila ustanovljena v Švici. Pri mleku v tekoči obliki ločimo sladkano in nesladkano zgoščeno mleko. Pri izdelavi sladka-nega produkta se vzame izbrano, očiščeno mleko, ki se ga najprej vkuha v posebnih ponvah pri zmanjšanem zračnem pritisku. S tem se uničijo vse klice in se izloči beljakovina (albumin). Temu mleku se doda najmaj 15% sladkorja. Vkuha-vanje se opravi pri 57—00° Celzija, dokler ne doseže mleko določene gostote. Nato se hitro ohladi na 26° C, da se prepreči izločanje večjih kristalov mlečne kisline. Končni izdelek mora bili zdrizasta, svetlikajoča se snov, ki se jx>lni v sterilne posode. Nesladkano ali izparjeno mleko, ki se danes zi ouiirjop o>(i|R( 'BfiqBjodn u} .■»tniapzl fiorj oSoinit navadnega ali posnetega mleka. Tudi tu je potrebno predhodno 5—10 minutno segrevanje na 95" C, da se izločijo beljakovine. Nato se dodajo kemikalije (soda bikarbona, dinatrijev fosfat, natrijev citrat), ki podelijo tekočini pravo gostoto. Segreto mleko se nato zgosti v izparilnikih, ki so stalno v obratu, na polovico do tretjine prejšnje prostornine. Potem se zgoščeno mleko ohladi in polni v doze, ki so nato še 20 minut sterilizirajo. Nesladkano mleko je včasih boli ali manj rjavkaste barve, ki jo povzroča preugretje pri sterili-liranju. Poleg navadnega in posnetega mleka pa gostijo v tovarnah tudi pinjevec. Ta proizvod ima mnogo beljakovin in je posebno v Ameriki zelo cenjena krma za kure in prašiče. Druga oblika konzerviranja mleka je izdelovanje mleka v prahu. V sredini preteklega stoletja so pričeli izdelovati mleko v prahu na ta način, da so dodali mleku sodo hikarbono in «a izpa-rivali v odprtih ponvah, dokler ni dobilo obliko testa. Potem so dodali fe sladkor in maso popolnoma osušili med valji. Osušeno snov so nato zdrobili v prah. Pozneje so v tovarnah pričeli sušiti mleko brez pristopa zraka in je tako nastal postopek, ki se je spričo*tržnih potreb razvil iz majhnih obrtniških začetkov v veliko industfljjo, ki je v velikem razmahu prav v vojnih Časih. Dandanes sta za izdelavo vprašenega mleka važna predvsem dva načina: razpršilni način sušenja in valjčni način. Za razpršilni način je značilno, da se lahko mleko — po Trufoodu — piha s posebno raz-pršilno napravo v segret prostor, kjer pada osušeno na tla, ali se pa mleko — po Krausejevem postopku — brizga v tankem curku na poseben krožnik, ki se obrača z veliko hitrostjo. Na tej plošči se curek razbije v majhne kapljice ter nastane mlečna megla. Obenem se vpihava na 100— 200° Celzija ugret zrak in se tako mlečna megla skoro trenutno spremeni v mlečni sneg, ki ga pobere stroj z lopaticami. V sušilnem prostoru je temperatura okoli 20—40°. Radi tega ostanejo , beljakovine nespremenjene in se ta mlečni prah pri uporabi v gospodinjstvu popolnoma stopi. Dandanes se za izdelavo vprašenega mleka po prej opisanem postopku ne uporablja navadno mleko, ampak le zgoščeno mleko, kar zahteva sicer obširnejšo ureditev tovarne, toda daje cenejše izdelke. Tako vprašeno mleko ima tudi to prednost, da je bolj zrnato in je pripravnejše za zavijanje in odpremo, kot pa je vprašeno mleko, ki bi ga dobili po rapršilnem načinu, ker je tako sušeno mleko zelo voluminozno. Pri valjčnem postopku pa se vrstita v na- sprotnih smereh dva gladka litoželezna valja, ki sta oddaljena drug od drugega 1—2 milimetra. Oba valja sta v vodoravni legi ter sta ugreta s paro. Mleko priteka na razgrela valia iz finih cevk v lankih curkih in se voda zelo hitro odpari. Nastane tenka kožica — film —, ki ga pobira z valja posebno strgalo. Valji so vroči od 115— 130" C, zato se albumin skoro popolnoma, kazein pa deloma spremenita. Spremini se pa tudi mast, lako, da se pozneje v gospodinjstvu ta prah v mlačni vodi popolnoma več ne raztopi. Kadi popolnosti navedemo, da je znan tudi postopek, ki ni osnovan na učinku toplote, ampak na učinkovanju mraza. Mleko se ohladi na 3—4° C pod ničlo in se čez nekaj časa izločijo ledeni kristali (voda), ki jih ločijo od oslale mase s ren-trifugiranjem. .Masa ima obliko maže, ki se nato mlačna osuši v vakuumu in zmelje v prah. Tako izdelano praSnato mleko nima okusa po kuhanju, kar je slaba stran praškov, izdelanih na topli način. Zanimiva je tudi primerjava hranilne vrednosti, ki jo merimo v kalorijah. Po podatkih literature podeli 1 kg navadnega mleka telesu približno 630 kalorij. Sladkano zgoščeno mleko da telesu približno 3.450 kalorij, nesladkano zgoščeno mleko iz navadnega mleka pa okoli 1.600 kalorij. Posneto mleko da v zgoščeni obliki le okoli 1.200 kalorij. Za mleko v prahu pa imamo nekoliko višje številke. Mlečni prah pridobljen po valjčnem načinu podeli telesu 4.900 kalorij. Ce pa užijemo 1 kg mlečnega prahu, ki je bil i/delan po Krausejevem postopku, hi lahko koristno uporabili ie 50 kalorij več. Po teh podatkih je torej sladkano zgoščeno mleko skoro 5 in pol krat bolj hranilno kot ista količina običajnega mleka, mleko v prahu pa je okoli 8 krat bolj hranilno kot navadno mleko. Pozabiti [>a ne smemo, da ostane v zgoščenem mleku množina vitaminov skoro nespremenjena. Zato je uporabno za hrano dojenčkov in otrok. Dokazano je, da ima tako mleko dovolj kalcija, fosforja in dušikovih snovi. Ker se kazein v želodcu lahko prebavi in je dovolj vitaminov, predstavlja mleko v zgoščenih oblikah ugodno in polnovredno hranivo. Drobne gospodarske Prebivalstvo Flrvatsko. Iz uradnih podatkov je razvidno, da je štela Hrvatska po cenitvi dne 31. decembra lani 6.663.157 prebivalcev na površini 102.196 km', torej je živelo približno 63 prebivalcev na km*. Država je razdeljena na 22 pokrajin, poleg Zagreba, ki je samostojen. Največja pokrajina je Vrhbosna s Sarajevom in površino 8500 km'. V vsej državi je 141 okrajnih načelstev in 18 okrajnih ekspozitur, Število občin dosega 999. Mesto Zagreb ima okoli 350.000 prebivalcev. Završni izpiti z« Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu t Ljubljani. Kongresni trg 2 so bili zaključeni v soboto, dne 4. julija 1942. Izpitom je predsedoval inšpektor Visokega komi-sariata za VIII. oddelek g. inž. Ilarin Fridolin. Razdelitev Izpričeval ho v ponedeljek. 6. julija. — Vpisovanje za šolsko leto 1942-43 bo od 6. julija dalje vsak delavnik od 9—11. Služb« trafik ▼ nedeljo. Su julija. V nedeljo. 5. julija bodo odprte naslednje trafike: Kmetič, Celovšita c. 54. Kregar, Dravljp 81, Zlatič, Bleiwei-sova, kiosk. Kolar, Predovičeva 12, flušteršič, Tovarniška 17, Zaje, Poljanska 11, Pokoren, fimartin-ska 5, Podjod, Sv. Petra nasip 23, Juvan. Kolodvorska 35, fiuštaršič, Sv. Petra 7, Pugel, Miklošičeva 34. Melihar, Ulica 3. maja, kiosk (Tivoli), Sever, Šelenburgova 1, Novak. Gosposka 11, Oblak. Svetega Floriiana 38. Jerina, Gerbičeva 81, Mrvar, Tržaška, kiosk pri uri. g Kopirne § Steklenice četudi od olja. petroleja ln sllčno, kupi: Sever & Komp, Ljubljana. k Krojaške odpadke volnene In bombažne, pletlljske ln Šiviljske od-rezke, kakor vse tekstilne odpadke, kupuje Gerk man. Hrenova ulica 8. k Smrekovo čreslo lepo, edravo, suho In Ježtce — kupi vsako koli člno usnjarna J. Lavrlč 6t Vid pri Stični • Ljub IJana. Vse denarne in trgovske posle izvršim nitro In točno Obrnit* «e na: Rudolf Zore, Gledališka ul. 11. Telefon 88-10 Nov tricikelj pripraven za mlekarce, z enoletno garancijo, prodam. Ižanska 94a. 1 IŽtoaHj Zrebec llplcanskl, lep, odraščen -naprodaj. Vprašati na naslov: Ana Lenarčič, Verd, pošta Vrhnika. J Konja tekača, vzamem v vso oskrbo aH ga kupim. — Grunovo nabrežje št. 9 Gospodična poštena ln solidna, s službo. Išče majhno posojilo proti mesečnim odplačilom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod : »Vestno vračevanje 3959«. d Iflvto-motorB 2 tonski tovorni avto skoraj za. vsako ceno naprodaj ; na. pogon z ogljem, z voznim dovoljenjem In v odličnem stanju, zaradi selitve. Ponudbe pod SIfro »Takojšnje plačilo 3980« upravi »Slovenca«. f Ua|i?m| Učenec za trgovino mešanega blaga v Ljubljani — ob lastni oskrbi — se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Marljiv« 3897. v Vajenca za brušenje stekla takoj sprejmem. - Miškec, Ljubljana VII., Jerneje-va ulica 22. v Vajenko za modlstinjo, sprejmem takoj. M. Slabina, Stari trg 3. v Belgijske orjakinje 7 mesecev stare, prodam. Tržaška cesta 17. j stev. 3940. Angora kunce samico 7. mladiči, in samca, ter belo orjaklnjo z mladiči, prodam. Privoz št. 16 Ljubljana. j Opremo za jedilnico Iz orehovlne (secesija) sestoječo Iz osmih komadov — v dobro ohranjenem stanju — ter samsko spalnico v Istem stilu, ugodno proda: Mizarstvo Seplc, Vlkt. Ema-nuela III. 62. s Modroce patentne posteline mreže >tomane moderne kauče n fotelje nudi solidno in no nizki ceni Rudolf Radovan 'apetnib Miabijaua, Mestni Ug 13 Vajenca za lahko ln lepo delo — sprejme mizarstvo Zupan, Rožna ulica 35. v Sprejmem vajenca za kleparsko ln vodovodno obrt. Stanko Kezele, Bohoričeva št. 3. v Mayerjev leksikon ft. izdaja, naprodaj. - Pel-han, Predovičeva 9. 1 Prodam Illustr. Zeltung 1927-28, Osterr. Illustr. Zeltung 1909—11, Illustr. Welt. Dom i svljet 1922-23 ln druge. Steleznlkar, Marijin trg 3. Italijanščino, nemščino, korespondenco poučujem _ tudi začetnike (-ce). Pripravljam za srednješolske izpite v vseh predmetih. Vrhovčeva ul. 12, visoko pritličje, levo (pri kavarni Tabor). u Vajenko in vajenca sprejme brlvsko-frlzerski salon »Strgar«, Miklošičeva cesta 40. v Vajenca in vajenko za krznarsko obrt sprejme L. R O T, LJubljana, Mestni trg 5. v Frizersko vajenko sprejmem takoj. - Salon Polde Hablcht, Miklošičeva cesta 4. v Krojaškega vajenca sprejme Oorenr Leopold, Pavsičeva 5, biska. v Novi naslovi Frančiškanska nI. 3. Telefon 45 13 Pozor stavbeniki in hišni posestniki! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem pričel samostojno obrt s polaganjem parketov ter starim struženjem — Se priporoča JOSIP BRLEČ. Ljubljana, Koioavorska ii. 256. Dež, ki je jel proti polnoči padati, je vzdramil Za-liko iz'njene iskrene molitve. Zdaj se je obrnila proti očetu Serajniku in mu rekla: > Deževali je jelo. Idite pod streho v pečino, oče, in zaspite! Ne bojte se ničesar! Sama bom veslno stražila vhod pred kakšnimi ogleduhi.« Oče Serajnik pa se zave, kakšna nesreča je lahko za žensko biti sami na straži, zatp reče Zaliki: »Same te ne pustim! Človek lahko zadretnlje ali tudi od slabosti omedli. Tedaj pa ima sovražnik prosto in varno pot. Prositi hočem Almiro, naj se ti pridruži mesto mene na straži. 758. Jaz sem upehan in truden. Mislim pa, da ne bo v tako strašni temi in taki deževni noči sovražnika v našo bližino. Saj se nič ne vidi. Celo z roko lahko sežem dalje, nego pa se vidi z očmi pred seboj.< Tako reče in se odpravi po Almiro, ki je sama čakala, da bi bila z Za-liko na straži. Zadružr ta gospodarska banka d. d. v Ljubljani j Telefon 2057, 2979 - izvišuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Izdaja cirkularne čeke = — Telefon 2057, 2979 PAPRIKA MARICH" Pepe rogso italiano. Italijanska paprika. Garentito puro. In vendita Zajamčeno čista. Dobi presso negoziantidi Generi se v v»eh trgovinah 2 Alimentari e Commestibili živili. OITTA H. MARICH TORRE ANNUN. CENTRALE (Napori) Električni hladilni aparati rajcent jši I. M. Kenda Ki rsnikova ul 2 in Zrimšek Philips Radio, Uiica 3. maja ]ama Madeleine diplomirana teranevtinja za govorilne, glasovne in dihalne motnje, deluje na šolski polikliniki. Na domu: Ažbetova 4, pa v loiek, četrtek in soboto od 10—15 Acguihto Knpuiem F A ESI it, • M ASOKITG • I*S»ULITE e q misin-ii materin p Iso-lin podoben material va lame nimiiare. Camplnnnrr: | iznlncijo Fo«i1ite vzorec: Miiahelli — V. Caravita 15 — Napoli Z žalostjo javljamo vest, da je naš ljubi soprog in oče, gospod Gregor Vrhovec železniški uradnik v pok. odšel k Bogu. Priporočamo ga v moltiev. Ljubljana, 4. julija 1942. Žalujoči : Jerica, soproga; Alojzij, Albina, Zofija, Marjan, Regiua, otroci. Dober klavir znamke »StinRl«, prodam. Naslov v osla«. oddelku »Slov.« pod St. 3936. 1 Cenjene dame! Iz najnovejših žurnalov, po zelo nizkih cenah izdeluje plafče, kostume ln obleke: Modni salon Cenita, TodmllSčakova 37. Umrl nam je naš nadvse ljubljeni sin, brat * in nečak u Janez Šalehar dijak III. letnika trgovske akademije v starosti 20. let :-: Prosimo tihega sožalja. Moste pri Ljubljani, dne 4. julija 1942. Globoko žalujoča rodbina Š a 1 o h a r. Dobro in poceni žeti biti vsak postrezen! Vse to Vam nudijo radovolino naši inserenti! Smrt je iztrgala iz naše srede mojo dobro ženo, zlalo mamico, taščo, staro mamo, svakinjo in teto, gospo Frančiško Pečan roj. Ironisel soprogo delovodje v pokoju Odšla je k Večnemu po plačilo, pripravljena na prvi petek v mesecu, dne 3. julija 1942. Pokojnico bomo spremili z Zal, kapelice sv. Jožefa, v nedeljo, dne 5. julija ob pol petih popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Jesenice, dne 4. julija 1942. Žalujoči: Jože Pečan, soprog; dr. Jože, Ivan, France, Tone, Karel, Milko, sinovi; Fani por. Cvirn, Slavica por. Tutta, hčeri; Joža, Roza, Roža, Julka, Adela, sinahe; vnučki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Žimo za modrece s 36 Sir i upite pri ® B^« JAGER MILAN, prva ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv. Petra c. 17, tel. 20-42, predilnica Fužine, tel. 20-45 Giovanni Verga: Tone Isvolja Roman. 1 >Boštjanežu Nevolji se v tem trenutku godi slabše kot njemu.« je odvrnil Gosja noga, »in mojster Cirino zaman pozvanja k maši, toda danes NcAolje ne giredo v cerkev, hudi so na gospoda, zaradi tistega tovora volčjega boba, ki ga imajo na morju.« Veter je dvigoval v zrak krila in suho listje tako, da je Vane Pizzuto. z britvijo v zraku, držal za nosove tiste, ki jih je bril. da bi se lahko oziral za onimi, ki so hodili mimo, pod-bočen s pestjo, z lasmi nakodranimi in sijočimi kot svila. Lekarnar je postaval nn vratih svoje prodajalnice, pod tistim ogromnim klobukom. da se je zdelo, kot da ima držnik na glavi in se je delal, kakor da ima sila važen razgovor s tajnikom don Silvestrom, da bi ga njegova žena šiloma ne poslala v cerkev; in med bujno brado se je smejal nad zvijačo, mežikajoč dekletom, ki so capljala po nvlakužah. »Danes,« je govoril Gosja noga, »hoče gospodar Tone biti nevernik kot lekarnair don Franco.« »Če se okreneš, da bi pogledala tistega ne-sramneža don Silvestra, ti dam zaušnico na mestu, kjer sva,« je godrnjala Zuppidda s svojo hčerko, medtem ko sta šli prelso trga. »Tisti tam mi ni všeč.« Pri zadnjem udarcu zvona je Santuzza poverila krčmo očetu in je odšla v cerkev, pritegujoč za seboj goste Stric Santoro, ubožec, je bil slep in ni grešil, če ni šel k maši, tako da v gostilni niso izgubljali časa in z vrat je ilahko pazil nn gostilniško mizo. čeprav je ni videl, kajti gosle je vse posamezno poznal, da je le slišal njihovo hojo, ko 60 prihajali izpit kak kozarček. »Santuzzinih nogavic.« je pripomnil Gosja noga, medtem ko je ona hodila po konicah čeveljčkov, kot mačkica, »Santuzzinih nogavic, najsi bo dež ali veteir, ni videl nihče drugi kot Massaro Filip, vrtnar, taka je resnica.« »Vragi prežijo v zraku!« je dejala Santuzza, križajoč se z blagoslovljeno vodo. »Dan, ustvarjeni da bi grešili!« Zuppidda je tam blizu brbrala češčenema-rije, sedeč na petah in streljala je sem in tja hude poglede, da se je zdelo, kot da je jezna na vso vas in tistim, ki so jo hoteli poslušati, je ponavljala: »Botra Dolginka ne pride v cerkev, in vendar ima ob tem pasjem vremenu moža na morju! Zato se ne 6memo spraševati, zakaj nas Gospod kaznuje!« »Celo Menicova mati je v cerkvi, četudi ne zna drugega kot gledati, kako letaio mtihe!« »Treba je moliti tudi za grešnike,« je odgovorila Santuzza. »Dobre duše so zato tu.« »Da, kot moli Rožičevka. z nosom v plašču in sam Bog ve, v kako hude grehe zavaja mladeniče!« Santuzza je zmajevala z glavo in dejala, da človek ne sme opravljati svojega bližnjega, ko je v cerkvi. »Kdor je krčmar, mora biti z vsemi prijazen,« je odvrnila Zuppidda in potem zašepetala Osi v uho: »Santuzza noče, da bi se govorilo, da prodaja vodo za vino. Toda bolje lii napravila, da ne drži v smrtnem grelni vrtnarja Massara Filipa, ki ima ženo in otroke.« »Kar se mene tiče.« je odgovorila Osa, »sem že dejala donu Giammariii, da nočem več biti med Marijinimi hčerami, če nam puste Santuzzo za naeelnieo.« »Znači tedaj, da ste našli moža?« je odvrnila Zuppidda. »Nisem našla moža,« je poskočila Osa z naperjenim želom. »Jaz nisem kakor tiste, ki vlečejo tudi v cerkev moškp za seboj, tiste z lakastimi čevlji in one druge v debelim trebuhom.« Oni z debelim trebuhom je bil Brasi, sin gospodarja Čebule, ki je bil ljubljenček mater in deklet, ker je imel vinograde in oljkove nasade. »Pojdi pogledat, če je ladja dobro privezana,« mu je dejal njegov oče, medtem ko se je križal. Vsakdo si ni mogel kaj. da ne bi mislil, da sta tisti dež in veter bila pravi blagoslov za čebule. Tako tečejo stvari na tem svetu, da so si čebule sedaj, ko so imeli ladjo dobro privezano, meli roke ob pogledu na neurje, medtem ko so Nevolje prebledevnli in si pulili lase, zaradi onega tovora volčjega boba. ki so ga bili vzeli nn itip od strica Križa Lesenega zvona. »Ali hočete, da vam povem?« je poskočila Osa. »Prava nesreča je zadela strica Križa, ki je dal volčji bob na up. ,Kdor brez poroštva na vero deli, druga, blago in pamet zgubi.'« Stric Križ je klečal ob vznožju oltarja Pre-žalostne. z velikim rožnim vencem v roki in ie intonirai kitice s takim nosljajočim glasom, ki bi živemu vragu genil srce. Med eno češčeno-marijo in drugo so govorili o kupčiji z volčjim bobom in o »Previdnosti«, ki je bila na morju ter o Dolginki, ki je ostajala sama s petimi otroci. »Dandanes,« je dejal gospodar Čebula, stiskajoč ramena, »nihče ni zadovoljen s svojim stanjem in vsakdo se hoče s pestmi lotiti neba.« »Dejstvo je.« je zaključil boter Zuppiddo, »da bo to slab dan za Nevolje.« »Kar se mene tiče,« je dodal Gosja noga, »ne bi hotel biti v koži botra Boštjaneža « Večer se je spustil žalosten in mrzel; od časa do časa je zapihal severni veter in škropil dežek rahlo in neslišno. Bil je eden tistih večerov, ob katerih človek, če ima barko na varnem. « trebuhom na suhem pesku, uživa pri ogledu na lonec, ki se pred njim kadi, z otro-om na kolenih — ko posluša za hrbtom drsanje ženinih copat po hiši. Postopači so rajši v C: krčmi uživali tisto nedeljo, ki je obljubljala, da bo trajala tudi v ponedeljek in ceio tečaji na vratih so se veselili plamena z ognjišča, tako da se je stric Santoro, ki je bil tam zadaj z iztegnjenimi rokami in s podbradkom na kolenih, primaknil malo bližje, da bi si tudi on ogrel hrbet. ' »On se ob tem času bolje jiočufi kot boter Boštjanež,« je ponavljal Rok si pipo pri vhodu. počuti Spatu, prižigajoč In brez vsakega pomisleka je stavil roko v žetpek in je izpusti! dve stotinki miloščine. »Razdajaš miloščino, da bi zahvaljeval Boga, ker si na varnem,« mu je dejal Gosja noga. Zate pač ni nevarnosti, da bi končal kot boter Boštjane?..« Vsi so se zasmejali dovtipu in nato so se z vhoda zagledali v morje, ki je bilo črno kot »sciara«, ne da bi kaj rekli. Gospodar Tone je ves dan hodil sem in tja, kot bi ga bila pičila tarantola in lekarnar ga je izpraševal, da-li se mar zdravi z železom ali pa se mar sprehaja pri takem pasjem vremenu, in dejal mu je tudi: »Lepa Previdnost, kaj, gospodar Tone!« Toda lekarnar je bil nevernik in jud, kar je vsakdo vedel. Locfln sin, ki je bil tam zunaj z rokami v žepih, ker ni imel niti beliča, je tudi rekel: »Stric Križ je šel iskat z Gosjo nogo gospodarja Toneta, da bi ta pred pričami priznal, da mu je bil dal volčji bob na up« »To znači, da se tudi njemu zdi v nevarnosti volčji bob na .Previdnosti'.« S .Previdnostjo' je odšel tudi moj brat Menico, skupaj z botrom Bošt janežem.« »Bravo! Prav to smo govorili, če se ne povrne tvoj brat Menico, ostaneš ti pri hiši za lopova.c Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramarR Izdajatelj: Inž. Jože Sodiš Urednik: Viktor Čenči!