PoStrina plačana v gotovim. Leio X, št, 51 LJubljana, peieV 1 m?rca 1929 Cena 2 Din Naročnina zoa&a mesečno 25 Dta, M taozeunsifvio 40 Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafiteva ulica 5. Telefon Sier. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 440. Celje: Koceoova UL i. Telefon Stev. 190. Rokopisi se ne vračajo. • Oglasi po tarifni. UpravoHtvo: Ljubljana., Prešernova al. Si. Telefon U. 3122. 3123, 3124, 3125, 312«. laseratnl oddelek: LJubtana, Prešernova ulica 4. Telefon št- 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it. 13. Telefon H. 455. Podružnica Celje: Koceaova ulica 3- Telefon 6t. 190. Računi pri pošt. ček. saivodih: LjubiJant ftt. 11.342; Praha črisk) 78.180; W!eB Nr. 10S.241. Ljubljana, 28. februarja. Zanimivo Je ugotoviti, da vlada v Nemčiji, kjer je sicer smisel za red in smotreno organizacijo v največji meri razvit, v strankarskem in političnem življenju razbitost m neso!idnost. kakršne ne pozna nobena druga velika država. Kden izmed glavnih vzrokov tega razsula je nedvomno volilni red. ki s svojo skrajno demokratičnostjo naravnost favorizira ustvaritev nebroja strank, strančic in frakcij. Spričo takih razmer ie seveda skrajno težavna sestava močne parlamentarne vlade, naravnost nemogoča pa je homogena vlada, ki bi mogla izvajati svoj celotni politični program. Nobena stranka v Nemčiji nima sama rase večine. Niti koalicija kolikortoliko sorodnih strank ne bi imela zadostne opore v Reichstagu. Nemožna je desničarska koalicija, ki bi vladala s parlamentom. nemogoča tudi levičarska zveza. Nemčija je potemtakem prisiljena sprejeti vlado široke koalicije dokaj he-terogenih strank. Seveda je obstoj take vlade mogoč le. če vsaka stranka žrtvuje na oltar skupnosti mnogo svoje individualnosti in se odreče celo izvedbi onih strankinih idealov, ki so ji naimilejši. Kompromis mora biti temelj koalicijske vlade. V prejšnjem Reichstagu je bito še možno vladati brez socijafne demokracije. To je kancelar dr. Mara. prelo-mivši svojo politično preteklost, tudi res izvajal s tem, da je ustvaril koalicijo srednjih strank z nemško-nacijonalno rekacrjo. Lanske majske volitve pa so prinesle tako ojačenje socijalne demokracije in znatno oslabljenje v meščanski vladi koaliranih strank, da je nemogoče vladati brez socijadistov, še manj pa proti nijm. Logično je tedaj, da je državni predsednik Hindenburg poveril po volitvah setavo vlade socialnemu demokratu Miillerju. Priznati se mora socijalni demokraciji. da se je izkazala precei na višini nove naloge, ki ji je pripadla. Ves čas je kazala pripravljenost k potrebnemu kompromisu in dovolj samozatajevanja, ki spričo demagoške komunistične tekme med delavskimi voKlskimi množicami ni bila baš lahka. Veliko državniškega umevanja kaže tudi nemška demokratska stranka, ki je iia:k ves čas nemške povojne zgodvine predpostavljala višje ozire državnega blagra svojim strankarskim interesom. Te hvale pa ne zaslužijo srednje stranke, ki prihajajo v poštev za sestavo »ve'ike koalicije«, zlasti ne katoliški centrum in nemška ljudska stranka, saj je celo bavarska ltjudska stranka uvidevnejša. čeprav stoji pod vplivom posebnega stališča Bavarske napram ustroju nemške republike. „ . Centrum in ljudska stranka, ki se vedno kaj rada predstavljata kot stebra države, delata s svojimi pretiranimi, strankarskimi zahtevami in medsebojno borbo največje težave ministrskemu predsedniku Miillerju, ki se že mesece zaman trudi, da bi postavil veliko koalicijo na soliden, zanesljiv temelj. Dolgotrajna, brezplodna pogajanja so končno začela utrujati javno mnenje, ki uvideva, da rabi Nemči;a danes bolj ko kdaj močno vlado. Pojavljati so se začele že napovedi ukinjenja parlamentarizma in uvedbe diktature. Nemšlki fašizem, ki je prišel že močno iz mode, ie jeO dvigati glavo v upu, da se'bliža njegova ura. Da je potožaj dokaj resen, izhaja iz dejstva, da je sam državni kancelar smatral za potrebno vstati v berlinski »Morgenpost« proti diktatoričmm načrtom in opozoriti narod na fašistične avanture. Vendar je malo verjetno, da bi prišlo do izvedbe teh načrtov. Trdno je pričakovati, da se bodo stranke v zadnjem trenutku iztreznile in ne izzivale še nadalje dogodkov, ki bi jih utegnili pomesti z njimi samimi. Pišoč o nemški krizi, pravi pariški »Ternps«: »če bi prišel v Nemčiji na površje absolutistični režim. bi ves svet manifestiral svoje nezaupanje napram Nemčiji. O tem ne more biti najmanjšega dvoma: uvedba kakršnekoli fašistične in protidemokra-tične oblasti v Nemčiji bi tvorila uvod k restavracija monarhije v prilog Ho-henzoSilerncev. Končano bi bilo z republikansko politiko doma in s sleherno politiko sprave, in sporazuma na ven. Vse. kar se je poskusilo in ustvarilo po locarnskih pogodbah in po vstopu Nemčije v Društvo narodov, bi neizbežno potonilo v taki avanturi.« Ootovo bi imelo uresničenje fašističnih načrtov nedogledne posledice, ki bi bile usodepolne v prvi vrsti za Nemčijo samo. Baš ta okolnost pa bo morda odprla sprtim strankam še pravočasno oči.__ Stalinov položaj omajan Moskva, 28. februarja, d. Zaradi izredno težkih gospodarskih razmer, se je Stalinov položaj zelo poslabšal. Buharin, Rikov in Tomski so pričeli z doslej nemogočo drznostjo rovariti proti treeovi politiki in že naravnost zahtevajo odstranitev Stalina, predlagali so že tudi političnemu biroju in pred-»edstvu izvršnega sovjeta posebno resolucijo v sličnem smislu. Baje razpolagajo v predsedstvu g potrebno večino za sprejem tsga predloga. Delo na občem državljanskem zakoniku Večina poglavij je že izgotovljena - Odločitev o zakonskem pravu bo prepuščena zakonodajnemu svetu Beograd, 28. febr. r. Zakonodajna komisija pri ministrstvu pravde izdeluje intenzivno novi državljanski zakonik za vso državo. Ker je ta zakorak zelo obširen ter obsega mnogo gradiva in je treba rešiti mnoge zapletene probleme, se je delo razdelilo na več sekcij. Doslej je komisija izdelala poglavja o obligacijskem, varuiškem, stvarnem in zastavnem pravu. Preostaja še, da se dovrši delo o rodbinskem in zakonskem pravu in o splošnem oddelku državljanskega zakona. Pri izdelavi zakonskega (bračnega) prava so se pojavila v komisiji delcena mnenja ter ni pričakovati, da bi se doseglo soglasje. Zato obstof namera, da se končr.a beseda o osnov • nih načelih zakonskega prava prepust vrfiovnemu zakonodajnemu svetu. Ljapčev o pogajanjih z Jugoslavijo S potekom pirotske konference je bolgarski ministrski predsednik zadovoljen — Pripravljen je pristati tudi na razširjenje njenega delokroga Pirot, 28. febr. p. Jugoslovensko -bolgarska mešana komisija je danes nadaljevala svoje delo. Bolgarski delegat Karadjov. ki je predvčerajšnjim odpotoval v Sofijo po nove instrukcije. se je danes vrnil. Komisija je zasedala ves dan, vendar pa o razpravah ni bi! izdan komunike. Posamezni člani so izjavila novinarjem, da je komisija nadaljevala načelno razpravo o vprašanjih, ki spadajo v njen delokrog. Šele jutri bo začela obravnavati konkretna vprašanja, ki so v zvezi z obmejnim prometom in ki jih mora rešiti. Zasedanje komisije bo trajalo še kaka dva tedna. Tako pri bolgarski kakor pri naši delegaciji vlada zelo optimistično razpoloženje in na obeh straneh izražajo svoje prepričanje, da bo komisija dokončala svoje delo s popolnim uspehom. Sofija. 28. febr. č. Ministrski predsednik Ljapčev je izjavil sinoči novinarjem. da se delo mešane komisije v Pirotu dobro razvija. Na vprašanje nekega novinarja, ali je točna trditev beograjskih listov, da je jugoslovenska delegacija v Pirotu predlagala razširjenje nalog konference, je Ljapčev odgovoril: »Toliko bolje, mi ne bežimo pred tem. Čim več dela se bo izvršilo, tem bolje bo.« Beograd. 28. febr. p. Glasom poročil iz Sofije je ministrski predsednik Ljapčev po sinočnji seji vlade izjavil novinarjem, da je s potekom konference v Pirotu zelo zadovoljen in da pričakuje. da bo ta konferenca končala s popolnim usipehom. Nadalje je izjavil, da so pogajanja za prijateljski pakt s Turčijo že končana ter bo pogodba v prihodnjih dneh parafirana. V aprilu bo razpravaproti Punišl Račiču Zadnje priprave — Razprava se bo vršila pred rednim sodiščem in bo trajala dva dni Beograd, 28. febr. č. Sodna razprava proti Puniši Račiču in tovarišema bo koncem aprila ali početkom maja pred senatom beograjskega sodišča prve stopnje. Ker je mjihovo dejanje označeno za navaden umor, Račič in njegova tovariša ne pridejo pred Državno sodišče za zaščito države.' Beograjsko sodišče je poslalo vsem sodiščem v državi, v katerih področju se nahajajo priče, zahtevo, naj vse priče še enkrat zasVšijo da jim ne bo treba hoditi na giavno razipravo v Beograd. Na glavni razpravi bodo zaslišane samo priče, ki bivajo v Beogradu. Tako se bo pospešilo sodno postopanje in skrajšala glavna razprava, ki bo radi tega trajala najbrž samo dva dni. Prepisi o rentnem davku bodo omiljeni Lep uspeh včerajšnje ankete v finančnem ministrstvu — Zastopnik vlade je priznal umestnost oritožb in obljubil popravilo in izboljšanje Beoerad. 28. febr. o. Pod predsedstvom državnega oodtainka v finančnem ministrstvu Dušana Letice se le pričela danes dopoldne v prostorih finančnega ministrstva konferenca strokovnjakov iz vse države o modifikaciji rentneza davka. Konferenca, k' io ie otvoril z daljšim nagovorom eosn. Dušan Letica. ie traiala predpoldne in popoldne. Zvečer ie bil izdan o noenem oo-teku naslednii službena komunike: »Vsi (Tovorniki so izrazili željo, naj bi se hranilne vloze in obresti za inozemski kapital docela osvobodile davka na rente Ce oa že to ne b bilo mozoče. so izrazili željo. nai bi se davčna stopnja reducirala na čim nižio mero. ker smratraio. da bo ta davek, če bo ostal v sedanji višini, vpliva/i kvarno na zbiraniie. hranilnih vlog in na do>ok našemu zospndarstvu taiko nujno potrebnega inozemskega kapitala. Zelo so kritizirali odredbe zakona o neposrednih davkih. s katerim so oproščene davka na rente hranilne vloze -Dri Poštni hranilnici in Dri zadrueah. Zahtevali so. naj se. hranilne vloze zlede davčnih bremen enako tretira-io pri vseh denarnih zavodih. Tamik ljubljanske zbornice TOI dr. Pretnar ie zlasti opozarial na rezulatvne hranilnice. ki ne delaio za dobiček, marveč zbiraio hranile Voze in iih dajejo po nizki obresto meri na razpolazo gospodarskim krozoim. Zato zahteva, da se rezuktivme hranilnice izenačijo zlede davka na hranita? vloze z za d niza mi Svojo zahtevo je zovorroik arzumentital s stališčem. k' za zavizcimai'0 o tem vpra&Miiu druze države, kier ie na to vrsto dohodka le malo davkov aili pa ie sploh docela oproščen. Predstavniki denarnih zavodov so zahtevali. da se davek na rente. ki se plačane od obresti tuieza kapitala, smatra za režoski tedatek. Predstavniki mdustriie so zahtevali .na.i se ooroste rentneza davka vsi fonudi socialnega značaja, ki i h osnu-ieio industrijska podiettia za svoje nameščence. Razen teea so .zahtevali, da se' zlede višine davčno mere vsa industrijska oodiietia. delniške družbe itd. izenačijo s hranilnicami, tako da bo davčna mera enaka za vse družbe, ki so obvezane k lavnemu D0laz.'nriu računov. Po se dani am zakonu podlež eno samotrorav. dokladam tti-di obresti no tui kapital. Izražena je bila želia. da se radi miine potrebe po tuiem kapitalu zaloonsik;im or>tom zabrani pobijanje samoupravnih dokfad na dogodek tega kaoitala. G. Vladimir Pušenriak ie zahteval, da se vse hran''ne vloze ori denarni h zavodih onrostp davka. Državn: ooi?.nia posameznih govornikov in ooraaria] na to. da le treba Dir' obr?wwi teza davka postopat- zelo opremi. Nekateri tui i zakoni sicer normVaio onrrcti+ev hranihvh vloe od rentneza davka, vendar va ta dohodek v praks; ni oproščen davč- nih bremen, ker ie Podvržen davku v drugih oblikah, n. or dohodnini, ki ie pa naš zalkon ne poena. Osnovno načelo našega zakona ie. da je z-zrajen na sistemu objektivnih davkov. Nemozoče ie. oprostiti ysakeza davka dohodek, te znaša v vsej državi okroz 500 milijonov Din. Po našem davčnem sistemu ie davek na to vrsto dohodka docela upravičen. Druzo vprašanie ie višina davčne storonie Priznati ie treba. da naš zakon zlede davčne stopnie ni dovoli v podrobnostii izdelan in so zato uzovori proti niemu deloma upravičeni. Na pristojnem mestu se bo o tem še razpravljajo. Talko zadruze. kakor poštna hranilnica imajo med družim nailozo. zbirati naj-maralše vloze iz najširših sloiev naroda, to ie iz onih krogov. k,ier le treba štednio nariboli propagirati. Enake cilie pa imajo tudi rezulativne hranilnice in se za nie ne bi smele delati izieme Da se naSemu gospodarstvu zasiigura dotok inozemskega kapitala, le potrebna redukcija sedanje davčne stopnie. ki znaša 15% vendar pa se ne sme tui kapital v nobenem primeru favorizirati bo8l. kakor domači vlajtateliš. ki daieiio našemu gospodarstvu prav tako ogromne kaoitale na raznolazo. Na vsak nač:n ie potrebno sedanjo davčno stopnjo 15% pustiti za gotove primere, ki maj o obeležie oderuštvia. ta za le treba pobijati tudi s primerno davčno politiko. Govoreč o komunalnih posoiiKh v inozemstvu. ki niso oproščena davka s posebnim zakonom, i p izrazil z. Letica mnenje, da bi bilo treba tudi te vrste posojila srle-de rio njihov značaj in namen oiprostiti davka, ne zlede na to. ali se naiameio taka nosoiila posredno aili neposredno. Docela Pa soglaša z zahtevo, da ie treba znižati odnosno v zotovih primerih preprečiti samoupravne doklade. Končno le z. Letfca odgovarlai še na pritožbe rlede naoačneza tolmačenja zakona ter obljubil, da bo finančno ministrstvo ukrenilo vse. da se bo davčni zakon povsod izvaial pravilno. Istočasno ie sporočil. da bo finančno ministrstvo v najkrajšem času izdelata zakonski načrt, ki bo zakonskim ootoni normiral upravičene zahteve in žetie. izražene na današnji konferenci. * »Riječ« kot tedenska revija Zagreb, 28. februarja č. Listi objavljaVj sporočilo uredništva fn uprave »Riječi«. da bo *Riječ< začela ponovno izhaiati 9. marca. kot tedenska npndvi*na reviia. Lastnika izdajatelja !n urfdnka sta novinarja Ante Kovač in Stevan Stoianovič. List bo prinašal članke o vprašanji iz političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja. Tiskal se bo v driMc; hi latnioi. Nečuvena korupcija med slovaškimi klerikalci Poslanec dr. Juriga obtožuje mons. Hlinko sprejemanja podkupnin iz Madžarske in prodaje mandatov — Mons. Hlinka je baje poneverjal denar tudi katoliškim društvom — Dr. Juriga jamči za resničnost obdolžitve V Ameriki je Hlinka zbirali za s3ovaški narod denar, o katerem pa do sedaj še ni položi'1 računa. Oškodoval je katoliška društva. Tako je med drugim prodal za 600.000 Kč tiskarno in stroje katoliškega društva »Adalbert« ter si pri- Bratlslava, 28. februarja, g. V jutrišnji številki »Slvenskih Ludovih Novin« objavVa slovaški klerikalni poslanec dr. I | ^ga obširno izjavo, v kateri pra-iarje bil po krivici izključen iz stranke. Dr. Juriga težko obdolžuie mons. H'inko ter pravi med drugim, da ie Hlinka dobil od madžarske vlade vrednostnih papirjev v znesku dveh milijonov Kč. dalje je prejel od madžarskega klera posojitfo od dveh milijonov Kč. ki ga pa tli vrnil Dr. Juriga pravi, da je Hlinka izdal in prodal slovaški narod. Poslanec dr. Poljak je moral plačati Hlinki za svoj mandat pol milijona Kč. držal polovico tega zneska. Kot plačilo za svoj vstop v vlado je dobil za svojo banko 10 milijonov Kč ter je prisilil češkoslovaško vlado, da mu je proti zakonu priznala neveljavne vrednostne papirje v znesku 2 milijonov Kč. Doktor Juriga izjavlja, da jamči za svoje trditve s svojo častjo, svojo Svobodo in imerjem ter s svojim življenjem. Poskus komunističnega prevrata na Madžarskem Madžarski komunisti so že nekaj mesecev pripravljali prevrat Številne aretacije munistični letaki. Zarotnšš!t« z glavnim urednikom »Utrechtsoh Dadblad« dr. Ritteriem o vprašanju pristnosti obiavlnenih dokumentov, je :zijavil dir. Ritter. da izvirajo dokumenti iz docela nesumljivega vira. Objavljeno besedilo je protokol seje vo?aš!!<:h strokovnjakov, ki se je vršila v Brvslju; napisano je na papirju belgijske države ter ima podpise udeležencev konference ter pečate, kakor so običajni pri belgijskih ministrstvih. Kar se tiče bese- dila francosko-belg jskega pakta, izhaja takisto iz protokola o konferenci. Vprašanje, dali je dr. Ritter pred objavo predložil dokumente nizozemskemu zunanjemu ministrstvu, je dr. Ritter zanika»l, vendar pa je dodal, da objava zunanjega ministrstva ni presenetila. Amsterdam, 28. febr. (be.) Kakor poročajo, smatra nizozemska vlada belgijske in francoske demanfcije glede razkritij lista »Utrechter Tagfolatt« za nezadostne in bo zahtevala nadalina pojasnila. Centrum odločno proti veliki koaliciji Prizadevanja nemške ljudske stranke za sporazum — Centrum ne odobrava stališča ljudske stranke, ki odklanja vsako zvišanje davkov Berlin. 28. februarja. Voditelja nem-§ke ljudske stranke minister dr. Strese-mann in Scholz sta posetila državnega kancelarja MulJerja in mu izročila avtentično besedilo sklepov seje centralnega odbora nemške ljudske stranke. Na temelju teh sklepov ima parlamentarni klub nemške ljudske stranke proste roke za vstop v veliko koalicijo samo še do konca pariških reparacijskih pogajanj. To pa le s pogojem, da v državnem zboru ne bo predlagano n kako povišanje davkov. Državni kancler doktor Muller je nato stopil v stik z vodi- telji centruma prelatom Kaasom in poslancem Stegervvaldom, jima sporočil sklepe nemške ljudske stranke ter predlagal, da se sestanejo vsi voditelji za veliko koalicijo v poštev prihajajočih strank, kjer bi padla končna odločitev. Vodstvo centruma je odbilo ta predlog, ker smatra nadaljnje sodelovanje z nemško ljudsko strnako zaradi njenega stališča napram zvišanju davkov povsem nemogoče. S tem so propadli zaenkrat vsi izgledi za osnovanje velike koalicije v državni in pruski deželni vladi. Predsednik Masaryk obolel Praga, 28. februarja h. Nekai listov je danes objavilo vest, da je predsednik Masa-ryk pred dnevi lahko obolel na preblajenju. Po informacijah iz predsedniške kabmetne pisarne bolezen ni nevarna. Pogajanja med Sofijo in Vatikanom London, 28. februarja r Iz Sofije poročalo. da je Bolgarska predlagala Vatikanu izredno ugoden konkordat. da bi dosegla pri. stanek Sv. stolice na poroko italijanske princese Giovarme s kraljem Borisom. Čeprav sta bolgarska in italijanska vlada zelo naklonjeni tej poroki, so se verske težkoče zdele nepremostljive. Bivši voini minister VI k o v. ki je bil imenovan za bolga-rskega poslanika v Rimu, ie dobil zato nalog, naj odstrani te težkoče. Pričakuje se. da se bo papež zadovoljil s čisto formalnim protestom brez izključitve iz cerkve. Seja češkoslovaške zbornice praga, 28. februarja, h. Danes je zasedala poslanska zbornica in r ožila nekaj manjših predlogov, msd njimi dodatni protokol k trgovinski pogodbi s Francijo ter protokol o obmejii regulaciji s poljsko. 18. marca bo otvorjeno spomladansko zasedanje zbornice. Senat bo imel prvo sejo 5. marca. Jaoonske težave s komunisti Tokio, 28. febr. (to.) V odgovoru m mterpc-lacflje v ja-pomstci zbornici zlede konuiu-tičnc propagand« 1« ffiiavi! mirčsrtrski predsednik Ta-naka. da J« Japonska vlada le večkrat opozorila seivčetsfco Rusijo na lmrčujofce akcije komunistične initernaciiionate. Neki poslanec opozicije je zahteval, naj podvrame ja strani Rusije. Nemški dolg že določen Pariz, 28. febT. V krogih nevtralnih nw trrlcev poteka reparacijskih pogajanj se razširjajo govorice, da je med posamezni« mi grupami finančnih strokovnjakov v na» čelu že dosežen o-jrazum o višini nemških reparacijskih plačil. Dolžni znesek bi bil reduciran na 30 milijonov zlatih mark, plačljivih tekom 35 let. Sestava nove italijanske zbornice Rim, 28. febT. s. Od 400 poslancev nove« ga parlamenta jih pripada poljedelski zve« zi 46, sindikatu poljedelskih delavcev 27, industrijski zvezi 31, sindikatu industrij« skih delavcev- 26, trgovski zvezi 16, sindi« katu trgovskih nastavljencev 10, trgovski zvezi 16, zvezi ladjedelnic in zrakoplovstva 10, zvezi mornarjev 11, transportu in paro« plovbi po rekah 12, sindikatu transportnih delavcev 9, zvezi bankarjev 10, sindikatu bančnih nastavljencev 12, obrtnikom, pro« metnikom -in novinarjem 82. univerzitetnim profesorjem 15, zastopnikom akademij 2, zastopnikom instituta lepih umetnosti 2 kolonijalnemu institutu 1, zastopnikom dr» žavnih nameščencev 8, Ijudskošolskim uči« teljem 4, gimnazijskim profesorjem 5, raz« nitn institutom in komitejem po 1, zvezi vojnih invalidov 14, zvezi vojnih udele« žencev 40 in nacijonalno katoliškemu cen-trumu 4 poslance. Odnošaji med Poljsko in Gdanskom Gdansk. 28. febr. Včerai je prispel z brzovlr kom v Odansk poljski rnimrstorski predsednik Bariel in ofiei.jelr.o poselil edanski senat. To it prvi oficSelnt obisk predstavnika poljske vlade odkar ofostoji samostojna država Gdansk. V dobro Woniwrawih krogih nasrlašaio. da je ta obisk dokaz izdatnega izboljšanja odooSajev med PoJf fkto hi Gdanskom. Vesti o povratku grškega kralja Jurija Po londonskih informacijah so netočne vesti o pomirjen ju med Venizeiosom in kraljem Jurijem — Venizelosovi uspehi v notranji in zunanji politiki več ne omenjajo povrafka monarhije. Zatem opisuje »Daily Mail« Ve m z do sovo delovanje v mednarodni politiki ter trdi, da dela Venizelos po podpisu prijateljskega pakta z Italijo vztrajno na zaključitvi slič-nih pogodb tudi z drugimi državami. Pri tem je imel že lepe uspehe, ker bo že te dni podpisan grško-jugoslovenski prijateljski pakt ter bo Venizelos v kratkem podpisal tudi pogodbi o prijateljstvu s Turčijo in Bolgarsko. Venizelos je končno sitopil tudi v zvezo z nekaterima angleškimi in ameriškimi podjetji za izvedbo veKkih melioracijskih del, zlasti za dovajanje vode v Tra-cijo. Venizelosa danes v Grčiji vse ceni in uvažuje, njegova osebna zasluga je, da je postal republikanski režim splošno popularen. London, 28. februarja č. Diplomatski dopisnik lista »Daily Mail« opisuje v daljšem članku sedanji režim na Grškem in Venize-losovo osebnost. V zadnjem času se v Evropi govori, da bi moglo priti na Grškem do velikega preokreta. Iz krogov, ki imajo stika s francosko diplomacijo, se trdi, da se je Venizelos pomiril z grškim kraljem Jurijem, ki bi se imel v kratkem vrniti na Grško. Poročevalec »Daily Mail« pa zagotavlja, da so te govorice neosnovane, keT vztraja Venizelos neomajno na svojem republikanskem stališču in je dokler bo Venizelos živ, izključena možnost, da bi se kralj Jurij vrnil na Grško. Grški monarhi-sti so se pri zadnjih volitvah sicer odkrito zavzemali za vzpostavitev monarhije, vendar pa so sedaj izpremenili svoio taktiko. V svoji ostri borbi proti Venizelosu nič Ustanovitev sv. sinoda v Albaniji Sinod albanske pravoslavne cerkve je prisegel zvestobo kralju Kralj Zogu poudarja svobodoljubnost Albancev — Vlada bo spoštovala vse veroizpovedi albanskega naroda Tirana, 28. februarja. 6. Albanski tiskovni urad poroča, da je bil albanski sv. sinod zaprisežen pred kraljem Zogu. Po zaprisegi je imel kralj Zogu nagovor na člane sv. sinoda, v katerem je izrazil veliko zadovoljstvo nad ustanovitvijo neodvisne cerkve ter povdar-jal, kako so Albanci ponosni na svojo neodvisnost. Kraji ie dodal, da so Albanci iz ljubezni do neodvisnosti prelivali svojo kri za svobodo prijateljskih narodov in da ne more biti svobodnih Albancev, ne da b;. bili za popolno svo- bodo. Kralj Zogu je svoj govor konča! z besedami: »Pri naših naporih za dosego svobode so svečeniki zelo aktivno sodelovali. Samo s pomočjo vere bomo mogli ustanoviti pravo državo. Ves svet bo vedel, da se Albanci, ki znajo spoštovati tujo neodvisnost nočejo pokoriti nobeni sili, ki bi bila naperjena proti njihovi neodvisnosti. Moja vlada je brez oficijelme religije, toda spoštovala bo vse religije, ki jih izpoveduje moj narod.« Odvetniška konferenca v Beogradu Beoerad. 28. febr. r. Akciiski odbor advokatov je imel t p. dni konferenco, ki so se ie udeležili predsednik odvetniške zbornic v Novem Sadu dr. Steva Adamovšč. predsednik Obrad Blascoievič. častni predsednik Dobra Petkovič. prvi podpredsednik advokatskega udruženia Liubomir i>te-fanovič. predsednik društva hrvatskih odvetnikov dT Ivo Politeo. podpredsednik odvetniške zbornice v Ljubljani dr. Janko Zirovnik ter advokati dr. Pinaldo Culič. Aca Pavlovič in dr. Čubinski iz Beograda. Konferenca se ie bavila s proučevanjem izdelanega načrta navodil za izvršitev zakona o advokatih, ki jih ima po čl. 127 novega zakona predpisati minister pravde. Po daljši razoravi. ki so se ie udeležili vsi delegati, ie bil sDreiet elaborat, izdelan od udruženia. V navodilih ie obrazložena uporaba novega zakona ter predpisan pravilnik za njegovo oživotvorienie. Konferenca ie dalde razpravljala o sodnih počitnicah, o osnovanju državne odvetniške zv&zp in o njenem vstopu v mednarodno zvezo ter z nekaterimi dru&imi važnimi vprašan i i. zlasti z osnovanjem nov.h odvetniških zbornic. Minister pravde ie oo končani konferenci spreiel niene člane ter se pustil podrobno informirati o vprašanjih, ki se tičejo advokatskega stanu. Minister pravde ie po-vdarial. da želi vlada v naiikraišem času izvest; izenačenje zakonodaje ter storiti vse. da se z uvedbo nove sodne zakonodaje postavi naše pravosodje na najmodernejšo podlago. V vrsto tozadevnih zakonov spada tudi zakon o advokatih, ki bo dobil obvezno moč 19. marca t. 1. Podpis dveh konvencij sČSR Beoerad. 28. febr d. Kralj 1e podpisal pred odihodom dr. Kurroanudiin v Ženevo dve konvenciiii s Češkoslovaško. Prva se nanaša na ureditev iiztirjevania dolgov v bivših avstro - ogrskih kronah, k; so nastali nred 26 februarjem 1. 1919 Ta sporazum ie bil sklenien v Pragi 29. septembra 1. 1928. Druga konvencijo med našo kraljevino in češkoslovaško republiko ureja medsebojne terjatve in dolgove iz časa pred 26 februarjem 1. 1919. v preušnjih avstro - ogrskih kronaih med upniki in dolžniki naše kraljevine in češkoslovaške republike. Ta konvencija ie bila sklenjena v Pragi 7. septembra 1. 1928. Po zaključnem protokolu se bodo smatrali služabniki, industrijski delavci, trgovski pomočniki, vajenci. diiaiki in učenci srednjih šol. k; so dne 26. februarja 1. 1919. stanovali na ozemlju ene izmed obeh držav in so se pred dnevom podpisa te konvencije nastanil.' v državi svoiega porekla, kakor da so imeli dne 26. februarja 1. 1919. svoj domicil v državi svoiega porekla. Obe vladi se obvezujeta. da ne bosta delali nobenih težkoč nr; izplačevanju terjatev dolžnih vsot. urejenih s tema konvencijama, čeprav bi se izplačilo imelo izvršiti jzven mej prizadete države. Minister dr. Drinkovie v Zagrebu Beograd, 28. februarja, p. Minister socijal-ne politike dr. Mate Drinkovič odpotuje jutri zjutraj v Zagreb, kjer se bo udeležil ankete glede revizije uredbe o delovnem času in uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin. Zbornične doklade v Beogradu Beograd. 28. februarja, p. Minister za trgovino dr. Mažuranid je odobril beograjskim gospodarskim zbornicam pobiranje 8 % zbornične doklade za leto 1929. Razen tega je odobril predlagano dopolnitev pragmatike za uslužbence Zbornice za TOI v Zagrebu, s katero se uvaja obvezno zavarovanje za slučaj smrti. Vprašanje korossadjata v Vel. Bečkereku Vel. B&čkerek, 28 febr. 6. Tu se le v ter a] mradi velfikii župan beograjske oblasti dr. Ballič, fci Je imel konferenco z uglednimi metščami zaradi imenovanja obCtolkega komisarja v Vel. Be^ereku. Kasnefe Je pozval k sebi na posvetovanje t ud načelnika občine in občinskega be-Ježiiika, ki jirca Je dal navodila za nadajjne delo. Redukcije pri beograjski J v» • občim Beograd, 28. februarja, r. Predsednik beograjske občine Miloš Savčič je te dni pregledal naprave občinske električne centrale. Zaradi poškodbe najnovejše velike turbine v električni centrali, ki je bila pred kratkem instalirana in ki še ni bila oficijeino izročena v lastništvo občine, je občinska uprava odločila. da posebna komisija ugotovi način in vzrok poškodbe, nakar bo občina zahtevala od dobaviteljice povračilo škode in dobavo nove turbine. Iz Beograjske občinske uprave je bilo odpuščenih nekaj uslužbencev, ki so se pregrešili proti zakonskim predpisom; izročeni bodo sodišču. Razen tega je bilo iz občinske shtžbe odpuščenih 49 oseb. ki so bile sprejete nekaj dni prej, preden je prevzela nova uprava svojo dolžnost, ne da bi bilo zanje primernega posla. Tekom jutrišnjega dneva bo dobilo odpovedi tudi nekaj nameščencev. ki so sicer v občinski službi že dalje časa. ki pa so aM nesposobni ali pa nepotrebni, Dinič ostane v preiskovalnem zaporu Novi Sad, 28. februarja. 6. preiskovalni sodnik beograjskega državnega sodišča za zaščito države je odredil preiskovalni zapor proti Dragotinu Diniču, bivšemu vojnemu dobavitelju, ki Je obtožen špijonaže in se nahaja v novosadskih zaporih že šest mesecev. Doslej je bil preiskovalni zapor Diniča podaljšan samo za tri mesece po starem madžarskem zakonu, ki velja v Vojvodini. Sedaj je odrejen preiskovalni zapor do glavne sodne razprave. Avtomobilska nesreča v Beogradu Beograd, 28. febr. p. Nocoj se je pripe« tila na Kalimegdanu avtomobilska nesre« ča, ki pa po srečnem naključju ni zahte* val? nikakih žrtev. Z dveh stranskih ulic sta privozila istočasno v precej naglem tempu dva avtomobila. Oba sta se zalete* la v voz cestne železnice, ki je v ten» tre« nutku pri vozil v smeri proti Kalimegdanu. Udarec je bil tako silen, da je voz cestne železnice skočil s tira, oba avtomobila pa sta se prevrnila in precej razbila. Izmed potnikov ni bil nihče ranjen, le oba šoferja sta dobila lažje poškodbe. Aretacija nevarnega razbojnika Bjelovar, 28. februarja č. Orožniki so are tirali v Pitomači Ivana Benšaka. iz bjelo-va,rskega okraja. Benšak je pobegnil od 35. pešpolka v Zagrebu in je dalje časa povzročal v bjelovarskj okolici neštete zločine, sleparije in tatvine, zlasti pa te bil brezobziren proti ženskam. Doslej so nru dokazali 18 zločinov. Podpora šolskim kuhinjami Beograd, 28. februarja, p. Minister soeijal-ne" politike je odobril kredit v znesku 700.000 Din za šolske kuhinje v pasivnih pokrajinah. Pomanfkanje vžigalic v Zagrebu Zagreb, 2S. febr. n. V Zagrebu se }e zadnje tri dni pojavijo veliko pomanjkanje vžigalic. Mo-raoipolsfoo Skladišče trtaa namreč noben« zaloge, ker že daNe časa niso prispele nrkake poiijjatve po žefczndoi. Racija t zagrebški pošti Zagreb, 28. februarja, č. V zadnjem času velikega mraza je postala zagrebška glavna pošta javna ogrevalnica, v kateri so se zbirali vsakovrstni ljudje, med njimi tudi mnogi sumljivi tipi. Na prijavo poštne uprave je danes policija izvršila na pošti racijo terv je vse, ki so se brez posla mudili v glavnih prostorih, odpeljala na policijski urad v svrho legitimacije. Več oseb je bilo aretiranih. Hrioa v Dalmaciji Split, 28 febr. n. V zadnjem času se Je začela zelo širiti hripa. Ustavljene so predstave operete, ker je obode! sdeono ves ancambl. Uradno pojasnilo k amnestijskemu ukazu S kraljevim ukazom t dne 6. februarja 1929 io bila razglašena splošna amnestija in aJbolicda za delikte po paragrafih 91 b. 91 v. 92. 95. 103 in 104 srb. kazenskega zakona. t>o SL 47. II. odstavtek čl. 48. 53 in 54 zakona o tisku, v kolikor so bili izvršeni ored 6. ianuariem 1929 ter za delikte po zajkorau o volilnih imenikih in zakonu o volitvah narodnih poslancev. Ker so se v oraksi pojavili različni dvomi in ie bilo treba avtentično tolmačiti razno sporna vpraS&mia. Je ministrstvo pravde pod Stev. 14.524 izdalo uradno polastilo naslednje vsebine: 1 Pravice zasebnškov do povračila škode ostanejo nedotaknjene. 2. Predpis zakona o taksah, da je treba plačati takso za razsodbo po tar. postavki 193 točke 7 ostane v veljavi. 3 Amnestiran; niso samo deliktl. izvrženi povodom volitev poslancev v narodno skupščino. ampak tudi dolikti. izvršeni ob volitvah poslancev v oblastne skupščine in v občinska zastopstva. 4. V Primeru stika več kaznivih dejani, od kateri!: je eno delani« amnestirano. a so sodišča ( v nrečanskh kraiih) izrekla enotno kazen, se pooblaščalo sodišča Prve stopnie. da v vsakem konkretnem slučaiu uradoma odločijo, kateri del enotne kazni se ima smatrati za pomiloSčen in da naknadno izrečeio aro del kazni za konkurirajoči delikt. za katerega no bila dana milost Prof odločbi sodišča, ki mora b'ti opremljeno z razlogi, ie zainteresirani osebi dovoljena pritožba na višje sodišče do predpisih kaizenskopravdneza reda. Pravo-močni sklep se ima dostaviti tudi kaznilnici odnosnr. ietnišnic; zaradi pravilne izvršitve kazn/. Avdijc jence Beograd, 28. februarja p. V avdJJencl tra dvoru so bili danes beograjski župan Miloš Savčič, jjublianski oblastni komisar dr. Natlačen, grški poslanec Zarisit, generalni direktor poštne hranilnice dr. Nedeljkovič In deputacifa banjahiške pravoslavne cerkvene občine, ki se je zahvalila kralju za dar za zgradbo tamošnje pravoslavne cerkve. Dr. Kumanudi zadržan na potu Duna], 28. februarja, g. Z današnjim opoldajnskim brzovlakom bi bil moral priti na Dunaj zastopnik jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Kumanudi, ki potuje v Ženevo. Nameraval je ostati nekaj ur na Dunaju ter stopiti v stike z raznimi avstrijskimi osebnostmi. Ker pa je pri Hegeshalomu neki vlak skočil iz tira, beograjski brzovlak ni mogel dalje. Tukajšnje jugoslovensko poslaništvo je nocoj dobilo brzojavko od dr. Ku-manudija. v kateri sporoča, da bo naj-brže jutri dospel na Dunaj. Vest nekaterih večernih listov, da je dr. Kumanudi posetil zveznega kancelarja dr. Seipla, je torej brez podlage. Uveljavljenje nove železniške tarife Beograd, 28. februarja č. Jutri. 1. marca stopi v veljavo nova železniška tarifa, ki ima namen dvigniti dohodke naših železnic za 120 do 150 milijonov dinarjev. Ta vsota se bo porabila za reorganizacijo prometne službe. Trgovinska pogodba z Nemčijo Berlin, 28. februarja, č. Po kratki razpravi je nemški parlament snoei ratificiral dopolnilno konvencijo k nemško - jugoslovenski trgovinski pogodbi.__ Zborovanje železniških uradnikov Sinoči so imeli železniški uradniki II. kategorije, včlanjeni v UJN2B. zborovanje. na katerem so razpravljali o raznih zadevah, tičočih se uradniškega stanu v splošnem, železniških uradnikov pa še posebej. Obširna razprava se je vršila zlasti o napredovanju železniškega uradništva,.pri čemer so razni govorniki naglašali, da so se zgodile mnogim uradnikom II. kat. krivice, ki bi jih bilo treba sedaj popraviti. Obširno so se baviili govorniki tudi z znar-m člankom dr. Gosaria o uradniškem vprašanju. Zborovalci so enodušno protestirali proti takemu načinu tretiranja uradniškega vprašanja ter se izrekli proti ukinitvi stalnosti. V razpravo je prišlo tudi vprašanje deljenega delovnega časa pri železniški direkciji in drugih železniških ustanovah. Uvedba deljenega delovnega časa bo zlasti hudo prizadela one nameščence, ki so zaradi stanovanjske mizeri.ie prisiljeni stanovati izven kraja svoje službe. Končno so nekateri govorniki grajali dejstvo, da se pri reševanju raznih stanovskih vprašanj premalo vpošteva mnenje uradništva druge kategorije, ki je pravočasno izdelalo vse tozadevne načrte. Bilo je tudi govora o postopanju povodom letošnjega hudega mraza, ko so morali železniški uslužbenci sami organizirati izdajanje brezplačnega čaja. dočim so po dragih državah železniške uprave že ob nastopu milejše zime ukren;le vse potrebno, da so delavci in drugi uslužbenci, ki so zaposleni na prostem, dobivali gorka okrepčila. Med drugim je bil snre^t sklep, naj se centralni odbor UJNŽB na seji 10. marca zavzame za čim širše reforme železniške službe, ki naj gredo za tem, da se uprava železnic pr lagodi dejanskemu stanju v državi in da se pri tem upošteva tudi stanje uslužbencev. Zborovanje ie poteklo mirno in dostojno ter je bilo lepa manifestacija stanovske zavednosti in solidarnosti. Hmeljski trg %atec. 28. februarji, h. Cene 1300 do 15o0 Ki. Tendenca čvrsta. ZaQnje muhavosti letošnje zime Ugoden vpliv pohlevnega mraza — Droben nov sneg, mestoma burja — Prva povodenj LJubljana. 28. februarja. — Malce novega mraza ie dobro zdravilo ia orehudo južovino. — Že. že. Ampak jutri eoduJe sv. Belin. ki nas bo znova Dobelil. Tako modrujerio stan ljubljanski vreme-narii. Splošno ie novi pohlevni mraz usodno uolivai na promet in kopnino v Sloveniji. Plazovi so izostali in vodovje ie v redu Pozno v noč ie še vladaio talno vreme. proti iutru pa ie zapihal s Kamniških olanin hJaden veter. Temperatura ie povprečno padla za 5' napram stanju preiš-niesca dne. nasprotno se ie barometer dvigni za nckai točk. Cez dan so se vrstili prav čudni vremenski pojavi Po Gorenjskem. kier fe termometer beležil še 3 do 4* Celzija nad ničlo, ie orecei snežilo, zlasti od Jesenic dalje oroti Kranjski gori. Enako ob +4° C v bleiskem in bohinjskem ko. tu. Na Krasu in po Notranjskem ie precej huda buria vrtinčila snežinke. V Liubliaiv ie davi bilo mrzlo in oblačno. dopoldne ie nekaj ur snežilo, okoli 14. pa ie z- kratek čas prodrlo goste oblake solnce. Proti večeru ie začelo zmrzovati. Jutranja vremenska poročila beležiio naslednie stanie (v oklepajih prejšnjega dne): Bohiniska Bistrica +4 C (+4). oblačno, sneži 40 cm (45): Kranjska gora —1 (+2). oblačno in vetrovno: Jesenice +3 (+3). sneži: Tržič +3 (+3). oblačno, sne« 20 cm (20): Kamnik +1 (+3). oblačno, vetrovno. 20 cm: Ljubljana ei. kol —1 (+2). oblačno. sneg. vetrovno: Celie —2 (+5), oblačno: Brežice —5 (+2). oblačno: Dravograd - Meža —2 (—1). oblačno: Maribor gl kol. —2 (+2). oblačno: Ljutomer —4. oblačno: Kotoriba —5. oblačno in vetrovno: St. Janž na Dolenjskem +1 (+6). oblačno: Novo mesto —1 (+7). oblačno: Kočevje —1 (+3). oblačno in Rakek —4 (+6). oblačno, buria). Konec ledovja na vodah V splošnem ie v Sloveniji stamie voda neizoreimenieno Na Savi so nanes ledene oIoščp Izginile. Vodomer le ori Krškem davi kazal 0 Sava ie torei dosegla normalno stanje. Od Krškega dalje proti Brežicam tia do Otoka no Hrvatskem je Sava Prosta ledu. A pri Otoku so se nagrmadili ogromni skladi. Savinia ie pri Laškem dosegla višek 160 cm nad normalo in je danes začela padati. Nenavadno velike množine ledu so se včera' valile oo Kamniški Bistrici in nie-nih pritokih. Od Homca n Jarš ie Mlinščica. pritok Bistrice, nrivaiila do Spodnjih DomžaJ toliko ledovia. da so morali mlini ustaviti obrat. Ledeni skladi so se pr; mostu v bližini Bertoncelievega mlina nagrmadili kakor visok iez Voda se iv mogla odtekati, prestopila ie bregove ter se razlila oo. cestah, potih in vrtovih Sp. DomžaL V več hišah ie vdrla v klet in veže ter je ponekod stala ooi metra visoko. Po cesti so se videla prav komični mrzor. kako so se liudie prevažal na vozovih od hiše do hiše. Pn Kuraltovem mlinu so končno zaprli zatvornice in spravili Mlinščico v staro strugo Bistrice. Voda je proti večeru v So Domžalah polagoma odtekla Napravila 1» Po kleteh precejšnjo škodo. Trockij ostane v Turčiji Carigrad, 28. februarja, (be.) Kakor poroča »Daily Mailc, je turški notranji minister Ismet paša dovolil Trockemu daljše bivanje v turSki državi. Praga, 28. februarja. §. Kakor javljajo >Li-dove Novinyc, je Trockij na brzojavko, ki mu •o je poslala češkoslovaška opozicija, odgovoril, da hoče najprej počakati odločitve nemške vlade o svoji prošnji za bivanje v Nemčiji. Šele po odklonitvi je načeloma pripravljen preseliti se na Češkoslovaško. Komunistična zarota v Havani Havana. 28. februarja, (lo.) Tu je bilo aretiranih osem oseb, med njimi tri zelo odlične osebnosti, ki so osumljene, da so pripravljale atentat proti predsedniku Machadu in oboroženo vstajo proti sedanji vladi. V zaroto je zapletenih več organizacij, med njimi komunistična stranka in protiimperijalistično društvo. Kitajska izstopi iz DN? Nankinz. 28 febr. 10 Osrednji politični svet kitaiske naD na zemlio Iz-pod ruševin so ootesnili preko-oceanskcsa letaka Lindboreha in njegovo zaročenko Marrovv ter ju prenesli v bolnico. Tu so konstatirali. da si je Lindbergh saimo iizpahnil ramo. dočim te ostala nje-eova zaročenka nepoškodovana. Letalo je bilo popolnoma razbito. Roparski napad na Dunaju Duna}, 28. febr. d. Predvčerajšnjim zve« čer sta prišla okoli tričetrt na 10. dva mla* da fanta v slaščičarno Ro-ze Moharčik v Hietzingu in zahtevala peciva. Ko je ho« tela ga. Moharčik zapreti lokal, sta se vr« gla mladeniča na njo in ji prizadejala okoli 20 sunkov z nožem. Moharčikova se je zru< Šila oblita s krvjo nezavestna na tla. Ko se je predramila, sta bila roparja, ki sta odnesla vsega skupaj 48 Din, že pobegnila. Nemški srednjeveški grad pogorel Limburg, 28. februarja, (be.) Strahovit požar je popolnoma vpepelil znameniti stari grad, ki se dviga nad mestom. Zgoreli grad je bil eden najlepših in najstarejših srednjeveških gradov v Nemčiji. Vsa akcija požarnih bramb je bila zaman, ker je voda sproti zrnrzovala v ceveh. V gradu bo bile neprecenljive zbirke umetnin m bogata knjižnica. Nekaj časa je bil v velila nevarnosti tudi bližnji srednjeveški dom. Ameriški senat za razorožitev Washington; 28. februarja, (be.) Ameriški senat .ie odobril resolucijo, v kateri $e predlaga sklicanje svetovne razorožitvene konference. Letalec Le Brix nepoškodovan Ranzoon, 28. febr. tri.) Pri včerajšnji letalski nesreči sta ostala francoska letalca Le Brix m Pailland k sirečj nepoškodovana. LelaJo se j« popolnoma razbilo. sta najlažji pot, po katerem bolestni prispejo ▼ naše telo. Pri bolezni grla. hripavosti glasa ta nahodu so zato neobhodno potrebne okusne Anacot - pastilje Dra Wandera Dobivajo se po vseh lekarnah. Čuvajte se preparatov, ki zadnji čas ponarejajo povsod poznan« ANACOT-PASTIUE. Naši Kraji in ljudje Udeleženci mednarodne železniške tarifne konference v Ljubljani Od te ve na desno: višji uradnik Josip Gartner, direktor Torok in višji vladni svetnik dr. Enierik Hegyi (Madžarska), dvorni svetnik dr. Kari Burger (Avstrija), referent naše kontrole dohodkov Milan Jelenič, minister, inšpektor Feliks Keistler (A), referent naše kontrole dohodkov Josip Smerdu, višji žel. svetnik dr. Franc Bartunek (A), tarifni uradnik Jaka Lobrak (SHS). min. inšpektor Julij Sauer (ČSR), šef tarifnega odseka Ivan Manfreda (SHS). načelnik komerci-jailnega oddelka dr. Drago mir Markovič (SHS), min. svetnik in predsednik konference Vojteli Kocourek, min. inšpektor dr. Karel Barina in min. uradnik František Benia, vsi CSR. Kaj ljudje najrajši čitajo Zanimivi statistični podatki iz knjižnice v Delavski zbornici. Kmiižnfca Deflavske zbornice v Ljubljani ie namravfla točno statistiko krnite, k; jih jjudie največ berejo. Knjižnico obiskuje do-slei 2139 rednih članov, od katerih je 934 delavcev. 541 javnih in privatnih nameščencev. 508 dijakov in 146 svobodnih poklicev. Lani 1« knjižnica fcposodila 35.045 knJiK. od teh 16.188 slovenskih. 15.737 nemški ti. 2544 srbohrvatskih. 54 drugih jezikov. odnosno 31.441 leposlovnih in 3603 znanstvenih. Znastvenih se je torej izposodilo 10.28% in leposlovnih 89.72%. Od slovenskih znanstvenih črtajo Idudtie najbolj zdravstvene (Demšar. Spolne bolezni!). za temi zemljepisne in zgodovinske, potem soc-alistiične. politične in narodno -ZosDodarske spise. Izmed nemških znanstvenih kniig so na prvem mestu tehnične in naravoslovne. na drugem zemljepisne in ootaoisne. na tretiiem socialisfčne in politične (merooari). Izmed slovenskih pisateljev 3e na prvem mestu Ivan Cankar. Njegove knjige so se izposodile 469 krat. največkrat »Hlapec Jernai in niegova pravcca« ter »Milan in Milena«. Njemu silede drugi tako-le: (številka pomeni kolikokrat so bile knjige izposojene. kniiiga pa najbolj čitano delo do-tičnesra pisatelja): Finžgar 294 (Pod svobodnim solncem) Jurčič 257 (Deseti brat). Preseli 254 (Otroci solnca. Tohrainci). Remec Framc 214 (Na devinski skali. Ljubezen Končanove Klare). Kraigher 180 (Mlada liubezen). Tavčar Ivan 127. Levstik Vladmir 122 (Vdšnieva repatica), Murnik 106 (Na Bledu). Kersnik 102, Jaklič Franc 91 (V graščinskem jarmu). Kvedrova Zofka 90 (Nieno življenje). Aflešovec 87. Bevk 82 (Krvavi jezdeci). Detela 79 (Trojka), Feizel 78 (Pasja dlaka). Oovekar 68, Sorti 66 (Človek in pol). Rape Andrei 60 (Tisoč m ena noč). Matičič 60 (Na krvavih poljanah). Meško 59 (Naše živftienje). Bohinjec Peter 44 (Pod krivo Jelko).. Milčinski 44. Trdina 37. Podlimbarski 36. Albrecht Ivan 33 (Paberki in Roža). Andreičkov Jože 30 in Zoreč Ivan 30. Cankarja bere vse. Kraigherjeva »Mlada Hubezen* ie wri$iubljena predvsem pri ženskem spoilu. istotako Kvedrova. Večina po-vorašurie po pripovednih (izHodovinsfch) povešth. Ženskemu spolu ie težko ugoditi. Pesimi iako malo čitaio. Izposojajo si jih večinoma diiaki in še ti navadno le na vzpodbudo ali opomin v šoli Pisatelii drusih narodov v slovenskem orevodu se vrste taiko-le: Si.nkiewicz 651 (Potoo). London Jack 558 (Krištof Dimač. ZeJeena peta). Burrooighs 446 (Tarzan!), Tolstoi 417 (Ana Karenina. Vstajenje). Dostojevski 410 (Zločin in kazen), Orczy 375 ODušica). Dumas 353 (Grof Monte Chri-sto). Cunvood 242 (Lov ni ženo). Verne Joiles 213 (Otroka k. Granta). Maupassant 204 (Lepi stolček). To ie prvih deset najpriljubllienei^h pi-sateliev Vendar to ni povsem točno merilo: Dumias b n. or. biil no mnogo odličnejšem mestu, če bi bilo več njegovih knjig v slovenščini. Resnici na ljubo bodi povedano tudi to. da bi bi gotovo med prvimi nemišiki Kari May. ki je prvi navdušil mlade ljudi za čitanie srbohrvatskih knjig! Povpraševanje po Tsiem le veliko. V slovenskem prevodu je malo njegovih del, dočim iih ie v hrvatskem mnogo. In tako samo zaradi Mava prične citati srbohrvat-ske kniiige marsikdo, ki bi se sicer ne odločil Za to. Prvim desetim slede: DoyPod slamnatimi strehami«, >Iz raznih dob«. Zapustil je okrog 60 večjih del, po večini zgodovinskega žanra. Na preteklost je gledal romantično in rodoljubno. Nekatere njegove spise imamo tudi v slovenskm prevodu. I. S. Machar — pet in šestdeset-letnik Dne 28. februarja jn dopolnil češki pesnik I. S. Machar 65 let. Njegovo ime je med Slovenci popularnejše od mnogih drugih, literarno pomembnejših čeških i man. Posebno je čislala Macharja skupina mladih, svobodomiselno orientiranih intelektualcev okoli nekdanje ?Omladine«. Ob tem času fe dr. M. Zalar prevel več njegovih knjig, ki so imele znaten vpliv na duhovno orientacijo slovenskega inteligenčnega naraščaja. I. S. Machar se je rodil dne 29. februarja 1864 v Kolinu nad Labo. Mladost je preživel v bedi; že v šesti gimnaziji je zašel v načelne konflikte s katehetom in je moral zapustiti akademsko gimnazijo v pragi ter se zateči na drugi zavod. Po maturi in vojaški službi je nekaj časa študiral pravo, zbornica najela spomladi v bližnji okolici Ljubljane v najem večji kos polja, kjer bo našlo dela precej brezposelnih poljskiih delavcev. Pridelki s polja bodo služili za prehrano abonentov v javni kuhinji Delavske zbornice. 0 današnjem stanju Darwinove teorije Danes bo predaval i. univ. prof. dr. Boris Zamik v kaz.nskj dvorani o temi »Današnje stanje Darwinove teorije«. Gospod predavatelj bo nad preje očrtail probleme, ki iih vsebuje nauk o dostanku in evoluciji živih btii. Dva glavna problema ie treba namreč razlikovati o nauku o descenden-etii. Prvi problem, ki ie danes že v vseh glavnih potezah rešen, ie vprašanje, če res obstoji tak razvitek višjih form iz nižjih. Kar se teaa vprašanja tiče. ie znanost doprinesla toliko nepobitnih dokazov za sore-menlj vost živih bitij, da tu sploh ne moremo več govoriti o teoriji, nego ie evolucija organizmov danes dokazano znanstveno dejstvo. Samo pota. po katerih je šel ta raizv tek. so še deloma preporna. doanali še niso vseh rodovnikov raznih živali in rastlin. Drugi problem descendetrč-naga nauka je pa vprašanje po vzrokih tega razvitka. vprašanje, kakšni činitelii de-hiiejo in so delovaili. da so se razvile vse tako mnogolične forme živali in rastlin. S tem problemom se ravno bavi Danvinova teoriia al; danrinizem, ki trdi. da boj za obstanek tako deluie. da se sposobne forme obdrže. n nesposobne prapada;io. Drugačen je nazor lamardkistov. ki povdaija-jo važnost aktivne prilagoditve in ooae-dovania teh aktivno pridobljenih lastnosti na potomce. G. predavatelj bo posvetil glavno oeižmio tem prepornim teorijam in bo pokaral, kako ie modern^ eksperimentalna znanost oronaišla dejstva, ki govore vsa v prilog Danvimove teoriiie. Moderna analiza izpreniemb. ki se javljajo pr; živih bitiih. ie pokazala, da moramo roizlikovati dve vrsti taikih izorememb. vartiao:je in mutacije. Prve se ne podedujeio. nego so samo reakcije telesa na razne slučajne vplive, druge pa imajo svoj vzrok v i>z-premerrtbi one tvarine. k; ie sedež dednih lastnosti, zato se take mutacije trajno podedujejo na potomce. De Vries. ki ie uvedel poim mutaciie v znanost, ie bil rnne-nia. da se mutacije precej redko iav\jaio. Razskovamia zadnjih let so pa poka.zaia. da se mutaciie iako cesto očitujeio. Posebno pozornost bo zato g. predavatelj posvetil raznim mutaciiam. ki so iih opazovali v zadnjih letih, in bo pokazal, da se današnia znanost popolnoma sklada z nazori. ki j h ie Darwin izrazil, nazori, ki so ostaili skozi 50 let nerazumljeni in jih šele moderna biologija pravilno razumeva ter se di:vi eenialni intuiciji Darvvnovl. Predavanje bodo spremljale mnogobroj-ne projekcijske slike. Zimski dogodki v dolskih hribih Dole. ?■?. februarja. Pred mesecem ie Prineslo -»Jutro« pismo iz Dol. ki so ga ljudje z veliko vnetno či-tali in ie šlo dotično »dolsko« »Jutro« iz hiše v hišo. Oglašamo se zopet po prestani zimi. ki nas ie zadnje tedne držala v popolni osaniijenosti. čepeli smo za pečmi. Zdai pa groze plazovi, da ni varno it- iz hiše. Če nočeš, da te zasuje bela odeja. Pred dnevi ie bil na vsakih 5 korakov nov zamet, buria ie sproti zamedla vsa pota. zato tudi kidamie ni zaleglo nič. Letošnja z:ma ie zadela občutno vse gospodarie. V kleteh ie zmrznil krompir, ki smo ga zaradi suše že itak malo pridelali. čut smo o hripi. ki ie tresla vas doline potem pa je vstopil v dunajsko jBodencr ditanstalt«, kjer je bil uradnik do kon. vojne. Med vojno je bil, kaj pa, preganjat in zaprt; o tem pripoveduje knjiga njego vih spominov na »rajnko Avstrijo« z naslovom »Kriminal«. Po prevratu je postal član prve češkoslovaške narodne skupščine, pozneje pa generalni inšpektor čsl. armade. L. 1924. se je vrnil v civilno življenje in se zopet oprijel literature; sedanja dela pa so 3(g!olj odbleski prejšnjih, reminisc-ence in spomini. Prve verze je objavil Machar 1. 1882., pet let pozneje je izšla njegova prva knjiga ?Confiteor«. pokazala je, da Machar ne umeva poezije zgolj artistično, marveč predvsem idejno in vzgojno; hoče biti sodoben in aktualen, poslej so njegove pesniške zbirke zbujale čedalje večjo pozornost: z njimi v rokah so ee vodile debate, iz njih so prihajale socijalne, kulturne in narodne pobude, posebno sta se zrcalila v njih dva češka problema: Rim in Dunaj. V pesnitvi »Magdalenac, ki jo imamo tudi v slovenščini, je dal socialno studijo prostitutke, v knjigi »Tu bi imele cveteti reže« je opeval žensko trpljenie in začrtal razne ženske tipe. Zbirko >1893 — 1896« je označila kritika kot njegovo najboljšo pesniško knjigo. V nadaljnji knjigi »Božji bojevniki« je izklučno satirik: njegove ostre, duhovite zbadljivke so namenjene v razne politične in kulturne osebnosti starega kova. S studijo o ro-mantiku Vitezsolavu Halku (1. 1895) je vzbu- No. mi. Id živimo prav pod nebesnim obokom. smo dejali: »Te nov« bolezni pa k nam menda le ne bo!« A nas je vendar »ofratala«. lunarno že dokoi »šoancev«. ZdaJ. ko le nastopila odjusa. pridemo vsai iaMco z mrličem do pokopaJišča. V času naiihuBaZa mrazu še teg, nrsmo modi. V neki samotni hiši v Preski, ki Je iz-oostavLierva vsem vremenskim neprflikam. n'so modi 15 dni prav nikamor. In ves ta čas so imel v hiši — mrliča. Ne samo. da ga niso mogli odnesti na farno pokopališče — med tem le bil bolan tudi g. župnik — niti v mrtvašnico ori podružnični cerkvi s, niso mogli spraviti. V gozdovih naidedo zdaii kmetje veliko zmrznjene diviačine in ptic. Ljudem pri-manikude oole« semenskega kromorja tudi drugega živeža, pa še drv in stelje. Ob koncu skromnem '■dolskesa« pisma naj navedem šc dogodek, ki se ie odigral pred dnevi v dolini Sooote (kumljanski turisti in romarii io dobro poznajo. »Sooota je spet pod plazom., sta slikala dva Dolčana. Takoi sta prdna možaka pobrala po hišah nekaa konj in sta odšla s snežnim plugom odstranit nevšečno oviro. Sredi poti med Dolami in Radečam; pa ie prihrumej nov plaz. ki se mu oba orača že nista mogla več umakniti. In ne samo orača, tudi koroii so se skrili pod težko belo odejo, toliko se ie nanie navalilo snega. V bližini so sosedie si šali hrumenje plazu, nakar so z nafilim odkooavaniem rešili vse ponesrečence žive in zdrave. Pa recite, če nimamo v naših hribiSi svoje vrste opravkov in »eabave«!____ Neznan utopljenec Llubliana. 28. februarja. Ko so. prihajali davi okrog 8. delavci na svoi posel, so nenadoma zapazli. idoči mimo zatvotrnic na Fužinah pred grabljami v vodi velik črn zavoi. Pričeli so se zanimati za čudno stvar v vodi n kmalu ugotovili. da ni zavoi. marveč da leži v vodi utoolienec. Delavci so takoi prijavili zadevo orožn ški oostaii v Vevčah, ki ie odredila. da se dvigne utopljenca iz vode. Na lice mesta ie odšel komandir narednik Sušnik z en:m tovarišem, nakar so delavci pod vodstvom orožniške patrulje soraVli truplo na breg. Utopljenec ie bil 40 do 50-leten moški, velike močne postave, okroglega polnega obraba z dolgimi riavimi br-kami ObJečen ie bil v črn. nekol ko pono-šen kratek vrftfii sukn.iič. temne hlače in telovnik, spodnii suknjič na ie bil iz rjavega žameta. Na nogah ie imel čevlje ?z boks-usnia na zadrgo. Pri utopljcncu. ki ie v taimošnii okolici popolnoma neznan, ki pa bržkone tudi ni Ljubljančan, so našli daJ'ie bel žeoni robec z modrim robrni in všitim monofgramom 1P. V. V telovniku je imel srebrno žepno uro. pripeto na srebrni verižici z debelimi- členki. V notranjem žepu saikniiča se je nahaiala denarnica z dvema bankovcema oo 10 Din. priložen pa je bil listek z napisom: Mohor :n Leban. Bojana 444 in ie bil pripisan datum 5. 1. 1929. V hlačnem žepu ie imej večji ključ, naj-brže od hišnih vrat ter žepn nožiček. Na odredbo orožnikov so naložili utopljenca na voz ter aa odpeljali v mrtvašnico v D. M. v Polje. O zadevi ie orožniška postaja obvestila deželno sodišče ter sresko poglavarstvo. Na utopljencu n- bilo videti nikakjh znakov nasilja in gre bržkone za samomor, ali ma za nesrečo. Truplo ie Ie<ža!o v vodi bržkone že mesec dni. kar se sklepa iz dejstva. da ie že močno raziiedeno. Iz pri Mnogo gorja si prihranite in preprečite hujše bolezni, če takoj pri prvem pojavu glavobola vzamete e+e Bolečine prenehajo in morebitni prehlad ne pride do iz- bruha. - Pristne samo v originalnem zavoja utoplieneu naidenih stvari se bo dalo nl«^ govo identiteto bržkone kmalu dognati m se bo s tem tudi pojasnilo, ie-li postal utoP'1'enec. ki kaže starost tri 4r> do 50 let. žrtev nesreče, ali pa si ie poiskal smrt v hladnih valovih prostovoljno. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Frauz Josefova« voda dobro prebavo. iasno glavo in mirno soanie. PIz-et na Krim/, »Golgattaa«, : Feuilletonk. »krog 1. 1900 ie bil Machar na)bolj bojevit: olovanje v Rim mu je dalo pobudo k dve-lia knjigama, ki ostro napadata židovski in »rščanski svetovni Ln življenjski nazor, ki sta po njegovem prepričanju ubila krasne ideale antike: duha Grkov in Rimljanov. To sta knjigi »V zarii helen^kega solnca« in »Strup iz Judeje^-, ki se jiina je 1. 1307. pridružil znani potopis -Rim«. Krščanstvo jp Machar odklanjal zaradi njegovih metafizičnih naukov, pa tudi zbog njegovega pesimizma in mržn.ip do svobode in telesno-du^evne ubranosti, ki je bila vzor starim HeHenom. Izmed drugih Ma-charjevih spisov v prozi omenjamo posebej njegove ?Konfesijp literate', ki jih tudi imamo v slovenskem prevodu. S tem njegovo delo nikakor ni izčrpano: bil je — kakor vsak bojevnik in aktualen pisatelj — zelo plodovit in mnogostranski. Po vojni sta izšli njegovi avtobiografski knjigi »Trideset let« in :Kriminal«, dva zanimiva dokumenta o zadnjih tridesetih let na Češkem (in v glavnem tudi pri nas), o boju proti Avstriji, za svobodomiselna kulturna in politična gesla, za socialno in idejno literaturo itd. Samo ob sebi ee ume, da so mnoga Machar jeva aktualna dela izgubila neposredno vrednost, kakor hitro ni bilo več aktualno to, kar jim je dalo snov; pri drugih. k]>.. gre za stare spore med različnimi svetovnimi nazori, spore, ki so vedno aktualni, je za današnjega čitatelja nekam neprikupna njih forma. Pri nekaterih so se danes revidirala stališča in prepričanja pomaknila v smer. ki ie bližja našemu času. Človeško umljive so tudi nekatere Machar.jeve očitne zmote. Zato on danes ni več to, kar je bil: usoda vseh bojevnikov, ki so veliki v svojem časti, a majhni pred večnostjo. Vzlic temu bod>) vsi njegovi spisi važen dokument k zgodovini razvoja češke misli in po svojem vplivu tudi k zgodovini razvoja slovenske misli, ki jo utegne pisati bodočnost. Mnoge Machar-jevp pesmi, večne po snovi in dovršene po obliki, pa bodo imele trajno in nesporno mesto v standardu češkega slovstva. B. Giinduličev »Osman« kot roman. Največjo delo stare dubrovniške književnosti, epos Ivana Gunduliča ;Osman? je zbog 6voje oblike (vezana beseda, iezik z mnogimi provincializ-mi in arhaizmi) bolj za studiranje nego za lagodno čitanje in uživanje. Dušan Bogosav-ljevič, ki je že predelal v roman Njegošev »Gorski vijenac«, se je lotil tudj Gunduličeve pesnitve in jo je prelil v roman, ki se čita kot kak zgodovinski roman iz romantične šole 19. stoletja. Tako je omogočeno neposredno uživanje Gunduličevega nesmrtnega ep© sa. Knjigo je izdala in okusno opremila založba S. B. Cvijanovida v Beogradu. Stane 25 Din. Domače vesti Naša akcija za bedno deco Včeraj smo prejeli naslednje denarne prispevke: v dinarjih Franc O se t trgovec t St Petru v Sav. doL 150.— Tvrdka Pauschin, LjuMjana 500.— Neimenovana iz Bleda 50.— A. Janežič, knjigovez v Lthib- Ijami 300.— Tatjana in Olga Vidimar v Ljubljani 100.— Prijatelj dece v Ljubljani 100.— Matična knjigarna v Ljubljani 100.— Neimenovani 30.— I. Zadravec v Središču ob Dravi 100.— Janko Kokotec, šoi. upravitelj Videm-Dobrepolje 20.— j^vaničniki pri oddelku finančne kontrole v Tržiču ob prejemu razlik _45.— Skupaj 1495.— Z včeraj izkazanimi 33.955.— torej skupaj 35.450. »Življenje in svet" štev. 9 Pravkar le to§!a 9. Številka z naslednjo ranimi v o vsebino: M. R. Štefanik v Srbiji In na umiku čez Albanijo (Uvod k desetletnici tragične smrti Drveča češkoslovaškega vojneza ministra.) Marlon des Neiges ali »iMarička v snegu« — odlomek najnovejšega francoskega pustolovskega romana le peresa Jeana M ar teta. Skrb za abnormalne otroke Interesanma in za našo javnost nova razprava dr. B. Škerlja o delovanju Pedološkega zavoda v Pragi. Malajske živali A. M. Karlinova popisuje favno malajskega polotoka. kjer se de baje človek razvil iz opice Novi izsledki o človeški krvi o katerih si obetajo naravoslovje, moderna mediana, pa fcud- pravosodstvo velik napredek. Uresničevanje orjaških načrtov Zanimiv prikaz čudežev moderne tehnike, najoram katerim so ogromne naprave starih Eziočamov in dragih civiliziranih narodov prave igračke. Človek In prlroda Stlnost človeškega duha. ki Je spozna1! pvoi položaj v neskončnem vesoljstvu. Mladost F. M. Dostojevskega bo zanimala vedno večie število čitateljev nesmrtnih del velikega ruskeea pisatelja. Dva meseca v Švici Potopisni zaoiski m vtisi Mare Limdtner-leve. Kaj In kako čltatl Važni nasveti dr. Maksa Robiča o Stanju knjlz. Veliki knez Nikolaj Nikolajevlč Spominske besede ruskega generala V. 2oltenka nekdanjemu poveljniku ruske carske vojske. O pijanosti Pisatell Fr. 2. zakliučuie svoje beležke o kraniskem tepežu. h katerim je pristavil za konec Se poglavje o kiobtiku. Obročkanie ptic in njih selitve Pomen in namen obročkania ptic selivk. Ujetnik pri afrikanskih liudožerlh Konec pripovedovanja madnika trgov-dcega skladišča v Kamerami. Številki, ki io krasa več slik ;n lesorezov trafika slikaria E Justina, ie priložena lepa slika »Mrak studenec na Pokljuki« po originalu gdč. Dane Kuraltove. »Zivlienie in svet« izhaja tedensko In stane Polletno (zaključena knjiga) Din 40. mesečno Din 8. nosameraia številka na samo Din 2 — Naroča se pri upravi: Ljubljana. Knafldeva ulica 5. • Izpremembe v železniški službi. V področju direkcije državnih železnic v Ljubljani so premeščeni: Alfonz Knez z glavnega kolodvora na gorenjski kolodvor v LJubljani; Feliks Kodirič s prometno - komercialnega oddelka direkcije na glavni kolodvor v LJubljani; Pavel Ješe s prometno - komercijalnega oddelka direkcije na gorenjski kolodvor v Ljubljani; Ivan Jeraš iz Soteske kot načelnik postaje v Bohinjsko Belo; Roderik Velušček s prometno - komercialnega oddelka direkcije na gorenjski kolodvor v Ljubljani ter Avgust Kralj z glavnega kolodvora v kurilnico gorenjskega kolodvoca v LJubljani. • Diplomski Izpiti na kemijskem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani. V letošnjem pomladanskem terminu Je absolviral t prav dobrim uspehom g. Gjordje M a n -d r 1 n o Iz Pančeva. V svojem diplomskem delu |e preizkusil sintentske možnost! za visoko klorirane ogljikovodikove in vpliv pyridina na trity} - klorid. • Prošnja železniški upravi. Iz Savinjske dolino smo prejeli: Pred kratkim sta bila mešana vlaka št. 9133 rn 9134 ukinjena. Govorilo se je, da »začasno«, ker so bile vremenske razmere nenormalne in Je vladalo splošno pomanjkanje premoga. Sedaj *ta obe zapreki odstranjeni, a upostavljen ie ni osebni promet, d očim tovorni vlaki, katerim so bili osebni vozovi priklopljeni, ie vozijo. Prosimo upravo za zopetno vpeljavo obeh vlakov. Da je prošnja upravičena, dokazuje vedno močna frekvenca. • Nova slovenska pesmarica. V založbi Ooričarja & Leskovška v Cellu Je izšla knjiga: »Slovenska pesmarica«. Zbirka naj-prlljubljenejSih narodnih In umetnih pesmi. Uredil A. B. To knjigo bodo toplo pozdravila zlasti naša pevska društva v mestih In na kmetih. Ante Beg Je skrbno ln vešče pripravil novo pesmarico, ki Je boIjSa ln popolnejša od vseh dosedanjih. Obsega tekste vseh pomembnejših skladb, ki se po-Jo v Šolah, na koncertih in veselicah, v zasebnih družbah — povsod, kjer daje Slovenec s pesmijo duška svojim čustvom. Zastopan Je ves naš pevski in pesniški razvoj od narodne do najmodernejših pesmi, v fcoMkor so se že udomačile ali so vredne, da se udomačijo. Pod naslovom vsake pesmi le zabeleženo, kdo )o je spisal, kdo uglasbil ln kje le skladba izšla. Po tej pesmarici ne bo povcem težko na)tf skladb. Begova pesmarica ima potemtakem pratkičen pomen; temu primerno Je ure jena pregledno in smotreno. Ima kazala In biografske podatke o pesnikih in skladateljih. Knjiga stane nevezana 40 Din. * Gostovanje Šentjakobčanov v Novem mestu. Šentjakobski gledališki oder v LJubljani bo gostoval jutri v soboto v So-kolskem domu v Novem mestu z vele-zabavno salonsko Wildejevo komedijo »Bunbury«, ki se je doslej vprlzorila z najlepšimi uspehi ter zaporedoma polnila dvorane. Gotovo se bo tudi novomeško občinstvo polnoštevilno odzvalo marljivemu in požrtvovalnemu šentjakobskemu ansamblu, ki vztrajno širi kulturo tudi v provinci, Predprodaja vstopnic v trgovini g. Koširja v Novem mestu. Začetek predstave ob 20.15. * Naš promet z Madžarsko. Med našo državo in Madžarsko se vodijo pogajanja o Izpolnitvi obveznosti Iz mirovne pogodb-be. Zlasti gre za to, da Madžarska izpolni obveznosti v pogledu razdelitve voznega parka madžarskih vlakov, ki ga Je glasom trianonske pogodbe Madžarska dolžna izročiti naši državi. Komisija, ki vodi pogajanja o Izpolnitvi teh obveznosti, bo izdelala tud! načrt zakona o prometu med obema državama. Smeh! Smeh! i Najnovejši fi!m kra jev smeha. pat iti patachon kot potnika zastonjkarja a a vehkem prekoocean-skem parniku Tihotapca kokaina. V Londonu Na arnem va izseljencev Je iz Hrvatske in StavontV 409. iz Vojvodine 272, iz Dalmacije 252. ir Slovenije 149, iz Bosne in Hercegovine 64 iz Črne gore 57 in le kopališč« čimprej« zopet otvorikj, kar bo uvidevna predilniška uprava vsekakor gotovo tudi storila, saj je to edina stična uprava v vsej okolici, ki je z zatvoritvijo mučno prizadeta. Iz Ptuja ji— Ptujsko mestno gledališče. Danes, 1. marca gostujejo Mariborčani z nad vse ljubko in zabavno opereto »Na ceseričino povelja«. Opozarjamo zdasti na ljubko otroško sceno, ki navadno gane publiko do solz. SV. JURIJ OB SČAVNICI. So ko Ista odsek pri Sv. Juriju ob Sčavnioi bo imel svoj redni lietni občni zbor v nedeljo 3. marca v Posojilnaci o* 10. uri. Dolžnost vsakega člana Je, da se občnega zbora sigurno 'Udeleži. Zdravo! 400 Šport Športni drobiž Kakor javlja »Jutarnji list«, je JNS na prošnjo LNP razveljavil zadnje sodniške izpite, ker jim ni prisostvoval delegat pod« saveza. Balkanska nogometna konferenca, ki je bila prvotno napovedana za Bukarešto, se bo mogoč' vršila v Beogradu. To je pač odvisno od stališča, ki ga bodo zavzeli posamezni savezi. Grčija, Bolgarija Turčija ter seveda naš savez bodo gotovo za Beo* frad. V Zagreb prispe avstrijski savezni apetan dr. Meisl, ki se bo z našimi dele« gati dogovoril glede raznih vprašanj, ki se tičejo organizacije tako zvane »vzhodne nogometne skupine«. JNS stoji na stali« šču, da je naša država v nogometu med vzhodnimi državami, vsled česar ji gre brezdvomno vodilna vloga v tej skupini. Jugoslavija zahteva zaradi tega za sebe me« sti predsednika in tajnika. Bukareške, od« nosno beograjske skupine se bosta za JNS udeležila dT. Pandakovič in dr Riboli. Kakor -nano, je dr. Meisl tudi posre* dovalec med nami in Italijo. JNS meni v tem vprašanju, da se morejo športni od« nošaji z Italijo vzpostaviti le na podlagi osebnih razgovorov in na podlagi protoko« la, ki bo podpisan od funkcijonarjev obeh savez ov. V zelo dobrih gmotnih razmerah je če« ški podsavez v Pragi. Njegovo premoženje znaša približno 1,600.000 Din, ker je imel ▼ zadnjih fetih lepe čiste dobičke. V njem je včlanjenih 287 društev z 12.739 igrači, »Ceske Slovo« je dobilo iz Amerike vpra* šanje, ali bi mogk češkoslovaška nogomet« na reprezentanca prirediti turnejo po Ameriki. Dne 4. in 5. marca se vršijo ▼ Londo« imj tekme v umetnem drsanju za svetov« no prvenstvo gospodov. Sedanji svetovni prvak je Avstrijec inž. \Villy Bockl, ki pa ne bo startal, ker se nahaja službeno v Ameriki. Ker najbrže tudi Svod Graf« strom ne bo startal, ima najboljše izglede mladi Dunajčan Karol Schaffer. Nemci iz gmotnih vzrokov ne bodo start ali. Arne Borg je v Brisbane v Avstraliji v prostem plavanju na 1000 yardov postavil z 11:54.4 nov svetovni rekord. Plaval je v 50 m bazenu. Njegov dosedanji rekord na to progo je znašal 12:02.1. Službene objave JLAS 1. JLAS priredi 24. marca 1929 v Zagrebu m tekaK&u I. ttrv. motociklističnega khtba v Cer-nomercu ob 16. uri oross-oountry tek na 10.000 melrov za moštva in poedince. 2. Tek se vrši ca tefoatišču jz zemlje, dolgem 800 m z dvema velikima zavojema, a tudi preko istega z umetnimi zaprekami. 3. Prijave se na.j pošiljajo na naslov: M. Dobrine, Zagreb, Mihanovnčeva 40-II, najkasneje do 17. marca 1929. Vložek (prijava) stan« Din 15.— za poedinca ter 30 Din za moštvo. 4. MoStvo tvori najmamie 6 tekačev, od katerih 4 najboijši vplivajo na plasement moštva. 5. Nagrade dobiva najboljša trojica poedincev in najboljši trije klubi, katerih moštva se plasirajo na prva tri mesta. Zmagovalec poedinec dobi naslov »Prvak Jugoslavije« za I. 1929 v oross-couintTy teku, a klub, katerega moštvo zmaga, dobi naslov »Klubski prvak Jugoslavije« za 1. 1929 v cross-country teku. 6. Tekmovanje s« bo vršilo v smislu pravil odnosno pravilnikov JLAS. — Tajnik I. SK Svoboda. Danes v petek ob 19.30 tehničen trening v prostorih Svobode v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta. Prosim polnoštevikio in točno. — Načelnik. Smučarski klub L]ubl]ana. Danes trening za vse tekmovalce. Kraj in čas običajen. Trening vodi g. Brvar. Vsi in točno I — Predsednik. ASK Prlmorje (nogometna sekcija). Danes ob 17.30 trening II. skupine v telovadmioi šole na Ledini. — Naproša se tov. Breskvar Fr.. da se aglasi danes ob 18. uri v tatm&tvn. — Načelnik. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes ob 18.30 v posebni sobi kavarne Evrope članski sestanek. Na dnevnem redu sestanka je nova razdelitev treningov. Prosim točno in vse. Na on«, ki se sestanka ne udeleže, se pri razvrstitvi treningov ne bo oziralo — Načelnik sekcij«. SK Jadran. ZairadS nepričakovanega zadržka se danes še ne vrši trening in sestanek. (fOSDodarstvo Občili zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani Včeraj donoldne se je vršil IX- redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Kakor vsako leto, je ta banka tudi letos, kot prvi veliki denarni zavod, predložila bilanco za preteklo leto. Iz letnega poročila posnemamo, da je bil zavod tudi lani pri podeljevanju kreditov zelo previden, zato tudi ni imel izgub na dubijoznih terjatvah, čeprav so se posli znatno razširili. Dosežen čisti dobiček je znašal pri glavnici od 12.5 milijonov Din 3.38 milijona Din. Ostal je na isti višini kakor leta 1927, ker je banka vse leto držala velik del sredstev mobilno naložen, torej z malim donosom. Od tujih sredstev v višini 441 miijnnov Din je bilo koncem pret leta v blagajni 22.3, v meničnem portfelju 68.0, pri bankah pa 190.5 .nili iona Din, tako da so najlikvidnejše naložite zrašale 280.8 milijona Din ali 64 odst. vseh tujih sredstev. Ta izredno visoka likvidnost mora vsekakor še poglobiti ugled, ki ga splošno uživa ta zavod. Iz biiance je razvidno, da so aktiva zelo previ-mo bilancirana. Vrednostni papirji so vnešeni z 66.1, konzorcijonalni računi z 13.8. reaiitete pa z 1.2 milijona Din. Račun (lebi-torjev (brez bank) se je povečal od 137.2 na 167.9 milijona Din. Med pasivami so se vloge 3van gizovičar trgovsko vrtnarstvo ~ Ljubljana, Ko!eziiska ul. 16 priporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence. šoDke in trakove «Ia razpolago ima tudi spomladi sadike najžlahtneiših cvetlic in vsakovrstne zelenjave. Nasaditev vrtov in balkonov. Izposojanje dekoracijskh dreves za plese in dr. Naročila iz dežele se izvršujejo točno in solidno. Letošnja špecijaliteta sadike »Chabaud nageički». J VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod t LJubljani. 28. februarja 1929. Višina barometra 308.8 m. Ou Barom. Temper. i Smer retn )n brzina 9 e 9 12 PadaTln« I t mm do 7. ure opaiovanj* ■i k. as * r m in »ek- o Yr«ta Ljubljana Maribor Zagreb Hiotcrad Sarajevo 8 7587 760-5 7601 7570 755-4 o-o —4-0 —3-0 00 -f2 0 81 98 70 9 90 NE3 E1 E4 NI NW3 10 10 10 10 9 dež dež del 22 03 0 70 Dubrovnik Sknptle 7. Split 749-8 80 70 NE2 5 deJ 1 0 Najvišja temperatura danes v Ljubljani+3.0 ob polno« 27.-28. februarja, naj. Solnce vzhaja ob 6.41, zahaja ob 17.45, lu«na vzhaja ob 23.14, zahaja ob 8.48. Dunajska vremenska napoved za petek: Menjajoče se oblačno, hud mraz, živahni seve-rozapadni vetrovi, na etaierskem in Koroškem bo mogoče zopet snežila na hranilne knjižice dvignile od 54.8 na 59.5 milijona Din, ostali kreditorji pa od 379.6 na 381.5 Liil. Din. fi&čni zbor je sklenil razdeliti tudi za preteklo I* to 10 odstotno dividendo (1.25 mil. r.in> in do!i'ati rezervne fonde z vsol»> J.35 milijona Dm. £ to dotacijo so rezervni fondi dosegli 13 R. mil. Din. Dosedanja up.r."a pa je ')iia uanovo izvoljena. 399 Razvoj blagovnega prometa na ljubljanski borzi Blagovni promet na ljubljanski borzi se je v preteklem letu prav usodno razvijal, zla6ti v lesu in žitu. Naprnm 1. 1927 se ie namreč dvignil od 2290 na 2815 vagonov. odnosno od 16.4 na 31.0 milijona Din. Les. Glede prometa v iesu more edino ljubljanska borza od vseh ostalih blagovnih borz v državi (sedaj jih je po ustanovitvi borze v Skoplju že 6) zaznamovati uspehe. Temu \e vzrok dejstvo, da so razen v Sloveniji v vseh ostalih pokrajinah naše države gozdovi večinoma last države ali občin, dočim so v Sloveniji skoro izključno v privatnih rokah. V Sloveniji imamo 96 odstotkov privatnih gozdov. v vsej državi pa le 33 odst. V Bosni, Hrvatski in Srbiij eksploatirajo obsežne državne in komunalne gozdove velike industrijske družbe, ki pri kupčijah ne potrebujejo posredovanja borze. V Sloveniji pa imamo večinoma male in srednje producente (okrog 2500 žag), ki se pri prodaji že radi poslužujejo ljubljanske borze. Lani je bilo na ljubljanski borzi prodanih 2475 vagonov lesa napram 2144 ▼ 1. 1927. Vrednost prometa v lesu pa se je še v večji meri dvignila kakor količina, in sicer od 12.6 na 20.8 miliiona Din. Na jveč je bilo prodanih desk in plohov, in sicer 862 vagonov v vrednosti 10.4 mliijona Din, dalje 292 vagonov Iramov, tramičev in stebričev (2.5 milijona Din), 567 vagonov drv (1.1 milijona Din), 177 vagonov brzojavnih drogov (1-4 miliiona Din), 170 vagonov hlodov (1.1 milijona Din), 87 vagonmr pragov (0.8 milijona Din). 54 vagonov remelinov, 52 vagonov oglja, 32 vagonov friz, 30 vagonov bordonalov, 19 vagonov letev in 13 vagonov hmeljevk. Deželni pridelki. Znatno se je dvignil tudi promet v deželnih pridelkih, predvsem v žitu. Skupaj je bilo lani prodanih preko ljubljanske borze 340 vagonov žita in drugih deželnih pridelkov napram 146 vagonov v 1. 1927.; istočasno pa se je vrednost dvignila od 3.7 na 10.2 miliiona Din. po količini se je torej promet v deželnih pridelkih podvojil, po vrednosti pa potrojil. V posameznih vrstah dežel, pridelkov je znašal promet (v oklepajih podatki za 1. 1927.): pšenica 208 vagonov (85.5), koruza 70.5 vagona (23), moka 42 vagonov (4.5), rž 5 vagonov (0.5), iečmen 1.5 vagona, orehi 0.5 vagona, krompir 1 vagon, seno 9 vagonov (25). _ = pristop Jugoslavije k Mednarodnemu uradu za vino. Mednarodni urad za vino (Office International du vin) je bil 9 sedežem v Parizu ustanovljen že 1. 1924 ter so takrat takoj pristopile naslednje države: Francija, Italija, Grčija. Madžarska, Španija, Luksein-burg, Portugalska in Tunis. Naloga urada je: 1.) Da na podlagi znanstvenih ugotovitev opozarja na higijienske lastnosti vina in propagira konzum vina: 2.) da brani vinogradniške interese in popravlja pogoje med na rod ne-ea vinskega trga: 3.) da dostavlja vladam mednarodne konvencije glede vinskih analiz: 4.) da vladam stavlja predloge za zaščito porekla vina. za čistost in avtentičnost pridelka do prodaje, za boj proti ponarejanju vina in proti nelojalni konkurenci ter za razvijanje vinske trgovine. Mednarodni urad je ustanova raznih držav. Vodstvo je v rokah posebnega odbora, ki ga sestavljajo delegati priključenih držav. Odbor se sestane dvakrat na leto._Jugoslavija doslej vkljub večkratnemu pozivu iz pariza iz neraz,umljivih raz- ...» Je dokazano, da kofein, vzne* mirjajoča vsebina kave, pri daljši po* rabi škodljivo deluje na srce...* Dr. med. V. »BLAGOSLOV ZA ČLOVEŠTVO«... Je mnenje nekega zdravnika o kavi Hag brez kofeina. Kava Hag je sestavljena iz najfinejših srednje in južnoameriških vrst kave, toda še pred praženjem ji je odvzeta njena škodljiva snov — kofein. Ravno radi tega lahko uživate kavo Hag v poljubni množini, brez vsake škode za živce in druge organe. Samo en poizkus, in Vi je ne boste več mogli pogrešati; tako je dobra in zdrava. BON ZA BREZPLAČNI VZOREC Jo. 6 Pošljite mi vzorec Vaše kave Hag brez kofeina. Prilagam Din 1.50 za pošt. stroške. Ime: Kraj: . Cesta: 1 C . -O 1 < -z a I t I ec f N > J if 1 f O f t- i N j R s v - 3 I o ' u i ^ Imj logov ni pristopila k tej mednarodni organizaciji. Pač pa ie sedanji kmetijski minister g. dr. Frangeš takoj uvidel potrebo našega sodelovanja ter je pred n«"kaj dnevi podpisal odlok, s katerim se tudi Jugoslavija priključuje »Mednarodnemu uradu za vino«. Letnina za Jugoslavijo znaša 3000 zlatih francoskih frankov. — F. = Pred uvedbo ilatc valute ▼ Češkoslovaški. Na občnem zboru Češkoslovaške narodne banke je te dni guverner Pospišil napovedal, da bo vlada v kratkem predložila načrt valutnega zakona, s katerim se bo uredilo valutno vprašanje republike. Kot enota bo določena relacija 1 češka krona enaka 44.58 miligrama čistega zlata, kar odgovarja sedanjemu tečaju dolarja od 33.75 Kč za 1 dolar. Kakor 9e čuje, ne bo uvedena popolna zlata valuta, temveč valuta na podlagi zlatih deviz (Gold exchang standard). Kakor znano, ie českosovaška valuta že stabilna od leta 1921. = Dobave. Prometno - komercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. marca ponudbe glede dobave 2400 komadov žarnic in 300 komadov zavornih cokelj. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave pločevine, do 4. marca glede dobave pocinkane žice, do ll- marca glede dobave pisarniških potrebščin, 1 kompletne avtomatične telefonske naprave. 1 električnega motorja ter glede dobave različnega železa. Delavnica drž. železnic v Mariboru sprejema do 6. marca ponudbe glede dobave strelne pločevine, do 7. marca pa glede dobave gonilnih osi. Direkcija državnega rudnika v Za-bukovci pri Celju sprejema do 7- marca ponudbe glede dobave 140 kub. m jamskega lesa. — Vršile se bodo naslednje ofc-rtalne licitacije: Dne 11. marca: pri upravi smodnišni-ce v Kamniku glede dobave 30.000 kg trini-trotoluola ali trinitronaftalina; pri policijski direkciji za Bosno in Hercegovino v Sarajevu glede dobave 120 kompletnih uniform za policijsko stražo; 11. marca pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave 10,500.000 komadov spojnic: 12. marca glede dobave 480.000 komadov kartonskih škatljic: 14. marca pa glede dobave 603.000 metrov pločevinastih spojnic za škat-lje. 14. marca pri komandi mesta v Mariboru glede oddaje pcjačanja železnih konstrukcij v vojašnici Kralja Petra v Mariboru. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled v pisarni Zbornice TOI.) = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. marca ponudbe glede dobave oljnatih barv, mi-nija, laka grafita, zlate bronze, denaturira-nega špirita, salmijaka. solne kisline in naftalina, do 9. marca pa glede dobave kabljev. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 4. marca ponudbe glede dobave medenih palic, do 11. marca glede dobave železnih mrežnih jamborov, prijemačev, ležajev, vzvodnih očes. raznega železa, vijakov, varilnih palic, matic, verig in gumijevih cevi, do 12. marca pa glede dobave 3000 kg ječmenove kave. Borze 28. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Nekaj potrebe je bilo v devizah na Curih in Prago, v katrih je dala blago Narodna banka, dočim je malenkostno potrebo v devizah na Newvork in Trst krila privatna ponudba. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Med efekti so bile zaključene Strojne po 68. Na zagrebškem efektnem tr0sg< 342.5 do 352.5. »2< 322.5 _ 332.5, >5< 302.5 — 312.5, ,6« 277.5 — 282.5; >7« 262.5 — 267.5; »8t 207.5 do 217.5. Otrobi: baški 182.5 — 185. Dunajska borza za kmetijske proizvode (27. februarja). V zvezi z neenotno tendenco na inozemskih borzah (Budimpešta je bila nekoliko čvrstejša, Amerika pa mlačnejjša), je bil promet na dunajski borzi slab. Zaradi slabih ponudb je bila tendenca v pšenici nekoliko prijaznejša, vendar so cene ostale nespremenjene. Promptna koruza se je za malenkost okrepila. Bolgarsko blago se je za april nudilo po 1.71 Kč ex šlep Dunaj. Ju-goslovenska moka notira 56.50—57.50 šilinga, madžarska po 57 _ 58 šilingov. Najbo^še naftrajnešje, zato 13 najcenejše! Iz življenja in sveta Tornado s petrolsjskim dežjem v Ameriki Več tucatov ljudi mrtvih, na stotine ranjenih, na tisoče brez strehe — Vihar je nosil ljudi po zraku kakor peresa — Odkod sta prišla benzin in petrolej med padavine? Ameriške državice Texas. Arkansas m Mississippi je te dni obiskal strašen orkan, ki je razdejal več krajev, ubil nekaj desetin ljudi in ranil na stotine prebivalcev. Najtežje je trpela našel« Dina Duncan, vasica s 450 prebivalci. Tornado jo je v pravem pomenu bes sede izbrisal s površja zemlje. Podrl je hiše in koče in pokopal pod razva« linami mnogo starcev in dece. V tem kraju je prebivalstvo delo« ma ubito, deloma težko in lahko ranje« no. Silovitost burje je bila tolika, da je nosila ljudi po zraku kakor peresca. Nekega otroka je piš zajel sredi ceste in ga je trešči v 10 metrov oddaljeno drevo s tako silo, da je obležal na me» stu mrtev. Ob času katastrofe je neki farmar molzel kravo v hlevu. Naenkrat se je hlev zganil v temeljih in se odtr» gal od zemlje. Mož je mislil, da se mu blede. Tedajci pa prifrči skozi vrata od hleva njegova hči, katero je torna* do pograbil in vrtel nekaj časa po zra* ku. Dekletu se ni nič zgodilo. Po pres stanem strahu se ji je zavest povrnila. Mnogo ljudi je burja odnesla skozi okna. Ko je bilo teh prizorov konec, se je vlila ploha, a ne navaden dež, ampak naliv, ki je smrdel po petroleju in ben> cinu. Kako je prišlo do tega? Pojasni« lo ie prišlo naknadno. Tornado je raz« dejal in odnesel v zrak velike petro« lejske in bencinske tanke, ki so jih bili napolnili na letališču Sooler s 3000 ga« lonami tekočine. Pločevino je burja raztrgala kakor papir, da se je petro« Tej in bencin v zraku pomešal z dež« jem. K sreči je močna ploha prepre« čila ogenj, kajti iz podrtij so švigali plameni, ki bi lahko uničili še to. kar je ostalo od viharja. Velikansko škodo so naknadno ugo« i-ovili v Memphisu, Dallasu in Grand Plainsu. Sedaj so cele pokrajine pod vodo. 75 družin so morali rešiti prete« oogina z zasilnimi čolni in splavi. Poplave so mestoma takšne, da so mo« rale tvornice na poškodovanem ozem« lju ustaviti obratovanje in dati stavbe na razpolago ljudem za stanovanja. i>K \ gre v milijone dolarjev. Težak je klovnov poklic V Parizu je nedavno gostovala zna« na »Sinardijeva« skupina, ki potuje od mesta do mesta in predvaja razne ar« tistične točke. Glavna med točkami je tako imenovani »Tellov strel«; pri ka* terem nastopa kot figurant reven klovn, ki ga je Sinardi sam pred ne« davnim pobral napol mrtvega od g!a« du na cesti. Njegova vloga je v tem, da se nastavi s prstanom v eni roki in z balonom v drugi pred Sinardija, ki mu z dvema streloma prestreli prstan in kdor ie kdai okusil skrajni glad, zaupa v takšnih slučajih raiši milostni usodi nečo glasu previdnosti. Tako ie stal klovn dolgo časa vsak večer pred puško in ni trenil z oče« som, ko je senzacije žejno gledalsko druhal v varijeteiu oblivala pol zgro« žena pol prijetna kurja polt. Sinardi je imel sigurno oko in ni zgrešil cilja. Končno pa je dobila tudi usoda svoje muhss+o razpoloženje. Nekega večera je prebil strel klovnu roko namesto prsVna. ki ga je držal tik pred očmi. Strelec se je obotavljal ponoviti ne« varni eksperiment z balonom, a klovn se je samo obligatno priklonil občin« stvu. kakor da se ni nič zgodilo. Tudi občinstvo ni ugovarjalo in tako ie mo« ral Sinardi hočeš nočeš v drugič na« meriti puško. Strel ie počil, klovn se je zgrudil s prestreljenimi prsi na tla. Šele sedaj je začela publika protesti« rati in jo je morala policija pognati iz dvorane, med tem ko so nevarno ranienega klovna prepeliali v bolnišni« co. Zadnja senzaciia: Ranienec se upi« ra na vso moč. da bi tožil Sinardija za odškodnino. Njegovo stanje ni takšno, da bi ne mogel upati na ozdravljenje. In ko ozdravi, kaj naj napravi drugega, nego da prevzame ponovno vlogo fi« guranta pri »Tellovem strelu«? Ali naj gre na cesto in okusi znova usodo gladovalca? Ples organiziranih beračev v Berlinu Berlinski berači imajo strokovno or« ganizacijo »Bettlergilde«, društvo z oblastveno dovoljenimi pravili in ob« vezno članarino. Društvo nudi svojim članom vsako leto poleg raznih drugih ugodnosti tudi ples. Ta prireditev je zelo originalna, ker kaže, da se bera« čem ne godi slabo in da je beračenje poklic, ki dobro nese. Berlinska prireditev se je vršila tiho in navidez skromno.O njej nihče ni vedel, razen povabljencev in oblasti. Policija je do zadnjega molčala o njej prav tako kakor so molčali berači sa« mi, a tudi orkestranti, angažirani pev« ci in kabaretisti, ki so beračem krajšali dolgo morečo zimsko noč. Udeleženci se na plesu niso pojavili v cuniah in tudi ne v frakih in smokingih. Bila je predpisana temna promenadna obleka in predpisa so se držali vsi do zad« njega. Ples se je začel ob desetih zvečer. Nihče izmed neposvečenih ni vedel, kakšna organizacija ga prireja. Plesalci so bili zelo veseli in razposajeni. Med plesnimi točkami so sedeli za mizami ter naročali vino ;n sekt t»r sn račm točno poravnali. Pravijo celo, da so se Craigweil-Hous e v Bognoru Gradič ob morju, kjer se je zaradi popolnega okrevanja naselil angleški kralj Ju« rij V. Prebil bo tu najbrže nekaj mesecev, da se popolnoma okrepi. V Londonu je sedaj debela megla, ki bi kraljevo le cen je še -iolgo ovirala. sijajno izkazali pri napitnini. Zabava je trajala do ranega jutra in berači so se razšli brez incidenta, po prespa« nem mačku pa so zopet obnovili vsak« danje »delo«. Politično osumljeni v bivši papeški državi Senator Dalollio je zbral pred leti tajne znake, katerih se je posluževala policija v bivši papeški državj pri se« stavljanju potnih listin in drugih iz« kaznic. Na primer v mesecu maju 1834. sta pomenili dve piki za protokolno številko, da je lastnik potnih listin ne« oporečen, nobene sumnje ni na njem, kdor je imel pa le eno piko, je bil po« litično sumljiv individij, na katerega so se opozarjale oblasti. Znake so po« gostoma menjavali, da bi jih ljudje ne razkrili. Po izkaznicah so podčrtavali ali krajšali besede. Organi javne var« nosti so že vedeli, kaj to pomeni. Po« tem je na primer imel eden v izkaznici napisano »december«, drugi pa »Xber«. prvi je bil čist. drugi črn in nevaren. Pozneje so imeli tudi različne tiskovi« ne za ene in za druge. Političnih osum« liencev je bilo vedno veliko število. Kdor ni bil prav slepo vdan papeški oblasti, je bil vedno poln njenih pik, ki so mu pretile z zaporom in smrtjo. 103-letna Rouenčanka V Rouenu na Francoskem Je slavila 103 - letnic« svojega rojstva vdova Petlt, ki Je Imela samo dve hčeri, a šteje med ostalim svojim potomstvom 11 vnukov, 29 pravnukov in 3 prapra- vnukc. Internacionalizacija govorečega filma Doslej so dvomili, da bi se mogel govoreči film razširiti po vsem svetu, češ, da ga ovira pomanjkanje jezika, ki bi ga razumeli vsi ljudje. Če je res« nična vest, ki prihaja iz Amerike, pa je tudi ta nedostatek odpravljen. Po« ročajo namreč, da se je nekemu Edvi« nu Hopkinsu posrečilo izumiti meto« do, po kateri je mogoče na govoreči filmski trak sprejemati istočasno z mimičnim trakom in v popolnem sk'a» du z gibi ustnic in s kretnjami igral« cev besedilo v vseh mogočih jezikih, ki ga potem razčlenijo v posamezne jezike in odpošljejo z običajnim fil« mora po svetu. Vsako ljudstvo prejme tedaj govoreči trak v svojem jeziku. Podrobnosti Hopkinsove metode še ni« so znane, a kot drugo njeno prednost navajajo to, da nastopajo v sliki lah« ko vsi filmski igralci, tudi če nimajo dobre izgovorjave, ker jim sploh ni treba govoriti. Ta del njihovih vlog opravljajo namreč lahko posebni, skri« ti deklamatorji. Tajni in javni konsistorij Kakor poročajo iz Rima, se bosta vr« šila letos v marcu dva konzistorija, in sicer dne 18. marca tajni konzistorij, javni pa tri dni pozneje, 21. marca. Najvažnejše v tem konzistoriju bo pa« peževo f>oslanstvo. Pij XI. bo govoril o konkordatu, ki je bil sklenjen med Vatikanom in italijansko državo. Za nov avtomobilski hitrostni rekord V Miamiju (Florida) se bo vršila 10. t. m. avtomobilska dirka za nov hi« trostni rekord. Tja je prispel že an» gleški dirkač Segrave, ki bi bil kmalu onemogočil svojo soudeležbo. Na ne« kj poskusni vožnji, ko je drevil z br« zino 290 km na uro, je skočilo njego« vo vozilo s ceste v strmino z 12 m dol« gim skokom. Za STečo je padlo spet na kolesa, tako da ga je dobil dirkač spet v oblast. Slika nam kaže Segravov avtomobil, ki je izdelan po novih načrtih in ki ima razne prednosti, tako da ni izklju. čena njegova zmaga na prvenstveni tekmi. Charlie Chaplin ima vnetje slepiča »Zastrupi jen je« Charlieja Chaplina je v resnici čisto drugačno kakor piše« jo listi. Po avtentičnih poročilih je Chaplin zbolel na vnetju slepiča. Vnet« je je akutno in zaradi tega posebno opasno. Zdravniki se doslej še niso mogli odločiti, kaj naj store s pacijen« tom. Operacija je zaenkrat baje izklju« čena in stanje filmskega komika je z ozirom na to zelo resno. 20.000 neplačanih oblek Budimpeštanski izdelovalci moških oblek so se združili za skupno tožbo proti svojim nerednim dolžnikom. Se« stavili so listo, iz katere izhaja, da je teh dolžnikov okrog 14.000, a dolžni so za okroglo 20.000 oblek v skupni vrednosti nad 5 milijonov pengov. Ne* kateri krojači stoje pred konkurzom, ker niso mogli izterjati svojega de« narja. Kdo ooužije največ kave? Iz San Paola poročajo, da se izvozi največ kave v Zedinjene države, ali popijejo jo največ Danci in Švedi. Američani konsumirajo povprečno na leto šest kil kave na osebo, švedska in Danska pa 7 kil. Sledijo Norvežani s 6 in pol kile, Zedinjene države, Belgi« gija s 5 in pol kile, Holandska, Franci« ia, Švica. Nemčija in Italija užijejo kave po tri kile na osebo. Največji uvoz kave je v Ameriko, sledijo Fran« cija, Nemčija, Italija. Angliia uvaja malo kave, individualni konsum zna« ša pol kile na leto, ker Angleži radi pi« jejo čaj. Amanulah se pripravlja Bivši afganski kralj Amanulah, ki je moral pred časom resignirati na pre« stol, je zadnje čase vzel inicijativo na sebe in se je zaroti!, da hoče zopet zasesti prestol v Kabulu. V ta namen pripravlja številno vojsko 60 tisoč mož. Čete so opremliene s srancoski« mi puškami in mitraljezami. Čim na« stopi toplejše vreme, se začne ofenzi« V-hovno novel jstvo nad četami bo imel Amanulah sam; pomagala mu bo« sta Nadir kan, ki bo prodiral od He« rada in Ali Ahmed kan, ki bo prodiral iz Dželabada. Kakor se glase najno« vejša poročila, so Amanulahove čete že zasedle pr%^e postojanke na potu za popolno osvojitev afganske dežele. Miguel Villanueva, bivši predsednik španske poslanske zbornice, J* bil aretiran v Madridu kot pristaš uporniškega gibanja proti de Rlverinl vladJ. Štirje avtomobili za papeža V začetku marca pričakujejo v ne« apeljski luki štiri avtomobile za Vati» kan. Avtomobili so dragoceno delo in jih je poklonila papežu neka velika ameriška tvrdka. Kolikor je bilo mogo« če izvedeti, je eno izmed vozil določe« no samo za papeževo osebno uporabo, dočim bodo ostali trije avtomobili na razplago papeževemu osobju na 44 ha »Citta di Vaticano«. Hkrati se dozna« va, da ostnejo barve papeževe zastave iste kakor doslej, t. j. bela in rumena, obe enako široki, vodoravno sešiti, drog pa bodi po vatikanskem predpisu karminaste barve. Ob srečanju letošnjega februarja in marca Fran Herczeg: Olga se je postarala Trgovci so Jo mnogo let potem, ko Je bila poročena, nagovarjali z »gospodično«. Prijatelji, ki so prihajali v hišo, so se ji laskali z besedo »milostiva«. Vse mesto pa jo je imenovalo »lepa gospa«. Lasje njenega moža so sčasoma postali beli in so začeli izpadati. Pomagal si je s tem, da si je pustil rasti brado, dolgo brado. Njeni znanci, nekoč skromni uradniki in podporočniki, so napredovali v činu; postali so debeli veliki župani, štabni častniki in celo ljudomrzki upokojenci. Ko so jo sr.e-čavali na ulici in se je za trenutek ustavljala z njimi, se niso mogli naču-diti: »Joj, vam pa niti čas ne more do živega! Kako vas zavidamo!« Olga je na vse te poklone odgovarjala: »Ne čas, ne čas — zdi se mi, da sem morala nekoč biti lepa ..« Oblačila se je zelo moderno. Hodila je elegantno, da se je ob vsakem koraku zvijalo njeno telo, iz oči pa ji je neprestano sijalo sobice židane volje. »Gospod polkovnik,« je kdaj pa kdaj nagovorila štabnega častnika, »prosim, ne povejte nikomur, kako dolgo se že poznava.« »A tako, tako! ... Da boste lahko še dalje tajili, koliko ste stari! . . .« »Ženska, veste, je stara toliko, kolikor kaže.« Na soareje je prihajala razgaljena in takrat ji je sijala z lic in ramen kraljevska lepota. Posebno z ramen.; bila so polna in čvrsta, napeta kot marmor. Celo v licih je pokazovala drobne jamice. In če ji je kdo podnevi prisodil trideset let, jo je imel zvečer, v oddaljenosti dvajsetih korakov, za mlajšo. Samo od blizu je bilo mogoče ugotoviti, da se ji okoli oči že nabirajo gubice. ¥ Prišel je dan, ko je Olga opazila, da ima nad čelom kakor prst debel pramen sivih las. To jo je zbodlo v srce n oči so se ji skalile. Rekla si je: Kakšna budalost je to, da sem tako nenadoma osivela? Pred dolgimi, dolgimi leti, ko je bila še resnično mlada, je našla pri česanju med lasmi srebrno nitko. Ponašala se je z njo. A ko ie začela siveti od kraja, jo je ponos minil. Začela si je barvati lase in uporabljati »neškodljivo« sredstvo. Barvala si jih je redno vsak dan in prikrivala okolici, da je siva. Tedajci pa zboli. Morala je leči v posteljo in ko je toliko okrevala, da je lahko vstala in je stopila pred zrcalo, je strahoma spoznala, da so njeni gosti lasje, ki so jih pesniki nekoč opevali, prijatelji pa tolikanj hvalili, vsi sivi. Njeno lice je dobilo čisto drugačno barvo. Sprijazniti pa se je morala še z drugo stvarjo: ko se je natančno ogledovala pred zrcalom, je opazila, da nima gub samo ob očeh, ampak tudi ob ustnicah. In domislila se je pripovedke o carju, ki se je postaral čez noč in si je sam priredil pogreb. Zaklenila je vrata, izmila si je obraz z vodo in milom, počesala si sive lase in se oblekla, kakor se oblačijo stare dame. Prevzel jo je takšen strah, da je smeh na njenih licih kar zatemnel in se ni več ponovil. Kako strašna je bila ta maskerada! Hotela se je obleči kakor stara ženska, a zdaj je bila v resnici stara žena! Vprašala se Je z grozo: Ali je mogoče čez noč postati drugi človek? Kako se more lepa, mlada dama nenadoma postarati? In sedla je na stol, prekrižala noge, objela si koleno in jela razmišljati o tem. Njeno življenje je bilo večna pomlad, ki se je podaljševala sama od sebe. Umetnih sredstev, ki so jo nadaljevala, ni videl nihče. Zdaj pa je začutila v srcu nepričakovan mraz. To je bila usoda, ki je potrkala na vrata. Iz pomladanske in poletne žene je postala jesenska dama! Bolelo jo je tem bolj, ker si je domišljala, da njeno dosedanje življenje sploh ni bilo življenje, ampak samo priprava na nekaj lepega^ kar se ni nikoli izpolnilo. Dolga, dolga leta je čakala nečesa, kar ni prišlo. To so bile grozne sanje! Nepopisno razočaranje! Sanjala je kakor dekleta v zavodih in iztezala roke po idealu, ki ga ni dosegla. Zdaj se je mahoma našla kraj hladnega, zimsko mrzlega starega nio-ža! Jela je razmišljati o njem. In ni hotela razumeti, da je to. kar se odpira njenim očem. čista, pravcata resnica. Smatrala je sive lase in gube okoli ust za kruto šalo, ki si jo je dovolila z njo mati narava. Neskončno hudo JI Je bilo, ko se Je spomnila zadnjega predpusta. Bilo je Še tako veselo, razigrano! Gospodiči so jo obletavali s pokloni. Tepli so se za nieno družbo, hoteli so biti v njeni bližini, ker je bila tako mlada in izkušena hkratu! A zdaj? Zdaj je njeno mladost zapadel sneg in privlačnosti je konec. Mislila je in mislila in prišla tudi na misel, da ni ravnala prav, ko je hotela ostati večno mlada, mlajša, nego se ženski njenih let vsekakor spodobi. Vsakdo bi moral tudi na zunaj kazati toliko let, kolikor jih ima. To ji je dalo nekoliko utehe. In v tem je nekdo potrkal na vrata. Vprašala je, kdo hoče k njef. Pred vrati se je oglasil njen mož. Vzravnala se je in odklenila. Starec je začudeno gledal svojo ženo. Mar je mislil, da ima pred seboj prikazen? Mogoče? Ali pa ni govoril iz začudenja, ker je opazil na njej tako naglo spremembo. Pobožal jo je po licu in dejal: »Ne veš. kako si danes lepa! Lepša nego kdaj v mojem življenju!« Olgi so se oči napolnile s solzami. Odvrnila je: »Ta lepota me ne bo nikoli vi minila.« S t m obveščam cenjeno ibči sivo, da $em p Š f,MODNI SALON CIPELA, llica 78" kjer bom postregel z najboljšimi domačimi izdelki čevljev ter z najsolidnejšimi cenami — Ker Je moja tt v Ljubljani poznana kot ena najbolj solidntfi, prosim, da se izvolite prepričati tudi v Zagrebu, llica 78, kjer bom založil ravno tako solidno blago z nizkimi cenani. — Na skladišču imam vse vrste čevljev, kakor tudi galoše, copate, sandale, platnene čevlje itd. Prosim za cenjeni obisk. Priporočam se LJUBLJANSKO SKLADIŠTE CIPELA Aleksander OBLAT Sokol Glavna skupščina največje župe Župne skupščine so zrcalo ak u.pnega de» Jovanja gotovih sokolskth edimic na odre« jenem teritoriju. Na njih se razvidi iz po« ročil posameznih župnih futikcijonarjev in a nato sledeče debate, kako močna je vez med posameznimi župnimi društvi, koliko dela je bilo izvršenega ta skupne cilje in Kaj bo treba ukreniti v bodoče, da se delo razširi in še bolj poglobi, da se doseže še povoljnejše uspehe. — Na glavni skupšči« na ljubljanske župe, smo v nedeljo dobili vtise, da je ta največja jugoslovenska so» kolska župa že dosegla precej visoko stop« njo organiziranosti in so se v administra. tivnem in tudi prosvetnem pogledu dosegli znatni napredki. Glede tehniškega delova» nja po župnih edimicah se je čula marsika* tera upravičena kritika, pa tudi dobri na« sveti, kako poglobiti tudi to, takorekoč glavno vejo sokol s k eg a delovanja glede na sedanje obstoječe razmere. Mnogoštevilne so namreč ovire, ki zabranjujejo prost raz» mah delovanja, težka gospodarska kriza jjriatno upliva na posamezna društva m marsikje ovira težak gmotni položaj izvr« šitev še tako lepih načrtov. Toda z energi« jo in vztrajnostjo se bo tudi na tem polju v bodoče prav gotovo dosegla večja in t en« *ivnost iin seveda tudi uspehu Zborovanje je otvoril župni starosta br. Marolt, ki je po uvodnih formalnostih po« zdravil mnogoštevilne navzoče delegate iz 36 župnih edinic, zastopnika JSS br. Švaj« garja, se zahvalil Sokolu I. za goetoljub« nost, naprednemu časopisju za celoletno naklonjenost. Omenil je nadalje, da vstopa župa z dnevom današnje skupščine v XX. leto obstoja ter da bo svoj jubilej primer* no proslavila poleti z župnim zletom. Iz tajniškega poročila, ki ga j« podal br. Flegair zelo vestno in točno, je razvidno, kako se je vkljub zelo težavnemu gospodarskemu položaju posre« čilo izboljšati splošno upravno stanje župe in društev. Zupno tajništvo je bilo v pol« ni meri zaposleno, v vednih stikih z veliko večino društev; nekaj edinic pa ni kazalo onega zanimanja za delo, kakor bi bilo pri« čaikovati. — To se je opazilo osobito pri vprašanju prireditve predn jaške ga tečaja, ki ni uspel zaradi premalošfevilnih prijav. Župa se je udeležila po delegatih občega 9estanka žup v Laškem ter so odposlanci stavili tamkaj primerne predloge gospodar« skega značaja. Zelo se občuti v župi po« manjkanje župnega glasila. Vsekakor bo treba v tem pogledu nekaj ukreniti, da se omogoči izhajanje »Vesfcnika«, eventuelno sporazumno z ostalimi župani i v Sloveniji. Omembe vredna je nabiralna akcija za gla« dujoče brate v Hercegovini, ki je dosegla v župi vsoto nad 33.000 Din in nekaj živil in blaga. — V ljubljanski župi je skujmo 19 sokohkih domov, ki pa žal i bog še niso prosti vseh dolgov. Toda tudi v tem pogledu se stvar polago« ma obrača na bolje. V najkrajšem času pričnejo graditi svoj dom še društva Ritmi« ca, Stepanja vas, Vrhnika, SodTažica in Ši« ška. Nekaj društev ima tudi lastna telova« dišca. Iz poročila načelnika br. Trčka povzemamo, da se je v večini župnih dru* štev redno vežbalo, nekaj edinic pa nikakor ne deluje v tehničnem zmislu, kakor bi bi« lo želeti. Tekom leta je bilo več delnih župnih zle tov z zadovoljivim uspehom, lah« koatletske tekme pa so pokazale sicer do« bro navežbanost, toda premajhno število sodelujočih. Društveni načelniki so se se« stali dvakrat na skupno sejo v Ljubljani. Statistika izkazuje 21 poletnih javnih na« stopov in 16 akademij, dvoje društvenih prednjačkih tečajev. — V splošnem se rao» ra ugotoviti, da se je zanimanje za telovad« bo zopet povečalo, kar je razveseljivo. Te« lovadilo je v celi župi leta 1923. v 9893 te« k>vadnih urah 126.403 oseb ali povprečno 12.8 na uro. Vendar pa je potreba zanima« n>je za telovadno delo še dvigniti, da se bo povečal odstotek telovadečega članstva, ki je za ljubljansko župo odločno prenizek. Zupni prosvetar br. Prosenc je poročal, da se ie 1. 1928. izvršilo v župi 990 raznih prosvetnih prireditev, kakor predavanj, razgovorov, izletov, za« bav, predstav, kimopredstav itd. Pri tem se je opazilo, da bo treba dvigniti število res« nih prireditev, ker preveč prevladujejo raz« na podjetja zgolj zabavnega značaja. Pro. svetno delo je bilo v župi zelo živahno. Po blagajnišk»m in računovodskem po* ročilu, ki ga je mesto opravičenega bla» gajnika br. Meška podal župni tajnik, je predlagal revizorski zbor odrešnico odsto« pajoči upravi, ki jo je skupščina soglasno odobril! a. Iz poročila br. Jereba je razvidno, da šte« je ljubljanska župa v 36 društvih 3246 člat nov in 1418 članic brez naraščaja in dece. V članskih vrstah je opaziti nekoliko na« *adovanja, kar pa je gotovo Ie prehodnega značaja. Po poročilih vseh funkcijonarjev je skupščina čestitala ustanovitelju in prve« mu načelniku župe, br. dr. Pestotniku k njegovi 501etnici. Jubilant se je zahvalil za čestitke ter ponovno povdaril, da je pre« živel v Sokolu svoja najlepša leta in da ho« če tudi v bodoče posvetiti vse svoje sile Sokolstvu. Pričela je nato debata o prireditvah v L 1928. ter se je sklenilo, da se vrši župni zlet 4. avgusta na Viču kd slavi letos svojo 201etnico. Nadalje se bo podprlo tudi društvo v Kamniku ob pri« liki 25. letnega jubileja obstoja. Na žup« nem »letu se vrše tudi župne tekme. Na« dalje se je odobrilo predloženi župni pro« račun za 1. 1929. in posebne prispevke za poglobitev tehniškega in prosvetnega dela. Nedelavni društvi Ig«Studenec in Komenda »e glasom soglasnega sklepa občnega zbo» ra črtajo iz župe, likvidacija se obenem izvede. Obširna debata se le razvila glede izda« janja župnega »Vestnika« ter se je končno poverilo starešinstvo, da ustanovi posebni odsek, ki naj skuša v družbi z župami Ce» lje, Kranj, Maribor, Novo mesto in Zagreb uresničiti ta načrt. — Glede preoenove okrožij obvelja sklep, da se naj predloži JSS tozadevne osnutke v pregled hn odo« britev za poskusno dobo 2 let, nakar st bo na osnovi praktičnih rezultatov ponovno pretresalo oelo zadevo. Nato sledeče volitve so prinesle nasled* nji rezultat: starosta župe br. Marolt, nje« govi namestniki br. Mesec, Krapež in dr. Oražem iz Ribnice. V starešinstvo so bili izvoljeni bratje: Flegar, Jereb, Tratar, Me« šek, Patik, dr. Lokar, Petrovčič in Iskra, za namestnike br. Burja, Čebular in Šubic. Revizorski odt>or pa tvorijo br. Štraus, Lo« zej in Sever. Izmed tehničnih organov je skupščina izvolila za načelnico sestro Ry« škovo, za podnačelnico s. Preskerjevo, j med tem ko se je glede načelnika in nje« govega namestnika sklenilo, da zadevo ure« di starešinstvo in dosedanji tehnični odbor ter prednjački zbori ljubljanskih in okoli« ških društev. Po izvršenih volitvah je pozdravil zbo« rovanje zastopnik JSS br. švajgar, želeč župi v letu 1929. ob složnem delu najlepših uspehov, nakar je starosta br. Marolt za« ključil zbor s pozivom na intenzivne pri« prave na župni zlet ter velike zlete v Po« znanju in Planu leta 1929. in II. vsesokol« ski zlet 1. 1930 v Beogradu. Občni zbor Mariborske sokoiske župe se je vršil dne 24. februarja ob navzočno« sti delegatov vseh v župi včlanjenih dru« štev. Po formalni otvoritvi so podali župni funkcijonarji svoja poročila, iz kojih po«! snemamo: MS2 ima 2930 članstva (-f 45 j napram lani) ter z naraščajem in deco vred 4784 sokobkih pripadnikov. Skupni denarni promet v vseh župnih društvih je znašal 2,482.659 Din, a čisto premoženje teh društev reprezentira vrednost 2,408.379 dinarjev. Zupno starešinstvo je imelo v preteklem poslovnem letu 13 rednih sej, delovodnik K izkazuje nad 700 številk. Kar se tiče te« sadnega obiska, se je doseglo visoko število 118.692 oseb v 9949 telovadnih urah. Župna blagajna je imela denarnega prometa 487.283.98 Din, a čisto premoženje se je v zadnjem letu pomnožilo za 2615.56 Din. ta« ko da predstavlja sedaj vrednost 73 615.82 Din. Proračun za 1. 1929. predvideva izdat« kov okroglo 38.000 Din; da se najde za to vsoto kritje, se je določilo kot župni da« vek 5 Din + izredni prispevek 3 Din ter 20 odst. čistega dohodka od okrožnih in 50 odst. od župnih prireditev. Prosvetno delo v MSŽ izkazuje 2064 prosvetnih pod« jetij, t. j. 883 več napram lanskemu letu. Knjig imajo Sokolska društva MS2 okroglo 8500; posetilo je knjižnice 3911 oseb, kate« rim je bilo izposojenih 8708 knjig. Razen tega ima župna strokovna knjižnica 253 številk s 530 zvezki. Po referatih župnega manjšinarja, žup* nega nadzornika, ki je napravil več umest« nih opomb ter dal nekaj primernih nas ve« tov. in končno sanitetnega referenta je od« stopajočemu starešinstvu bila dana odve« za. Pred volitvami je zborovalce v imenu JSS pozdravil br. dT. Fux ter z vzpodbuje« valnimi izvajanji pozival obmejno Sokol« stvo k vztrajnemu delu in optimizmu, ute« meljenemu v stvarnem razvoju. Volitve so z majhnimi izpremembami postavile na če« lu župe skoro isto starešinstvo, ki to je vodilo v preteklem letu. Po nekaterih že« ljah in nasvetih, izraženih med slučajnost* mi, je br. J. Novak zaključil lepo uspeli občni zbor. A_ J LJUBLJANA (577 m 4 kw), ZAGREB U ' m 0.7 kw), PRAGA 349 m 5 kw), BRNI (441 m 3kw) VARŠAVA (lili m 10kw) BERLIN (484 m 4kw). FRANKFURT (42^ m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw) STUTTGART (380 m 4kw) DUNAJ (517 n 15 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw) RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 n 2tfkw). STOLKHOLM (Motala 1380 rr 30 kw) Sobota, 2. marca. LJUBLJANA 12.30: Repro-ducirana glasba. -13: Nafpoved časa in reproduoirana glasba. — 13.30: Stanje vode ir borzne vesti — 17: Koncert radiio-orkestra. — 18: Književna ura. — 18.30: Dubrovnik in otooJica. Propagandno predavanje za tujski promet v nemškem in češkem. — 19: Nanričoia. — 19.30: Predavanje o vero-sk>vjiu. — 20: Wa®nenjev večer. — Uvodno besedo govori dr. DoKnar. — 22: Poročila m napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17-30: Godba za ples. — 20 35: Pevski koncert s klavirjem: skladbe Čajkovskega. — 22: Prenos inozemskih postaj. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 18: Glasbeni program za mladino. — 19.05: Slavnosten koncert Smetanovih skladb. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Orkestralen koncert iz Brna. — 22.25: Lahka godba. — 17.55: Večerni koncert. — 19.05: Prenos koncerta in Prage. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.25: Lahka godba sz Prage. — VARŠAVA 17: Prenos veiernac iz Vilne. — 20.30: Večerni koncert poljskih plesov in pesmi. — 22.30: Lahka godba. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 17.35: Koncert komorne glasbe. — 19-20: Pevski koncert. — 19.50 Ey-sJanj-eva opereta »Brat StrauMn®eir«. — Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Orkestralen koncert lahke godbe. — 20: Zabaven večer. — 21: Kabaretni program. — FRANK-FURT 1635: Koncert Smetanovih skladb. — 20.15: Zabaven večer ic godba za >ks. — LANGENBERG 17.45: Koncert lahke uodbe. — 20.20: Zabaven večer in koncert lahke godbe. ST JTTGART IS: Popoldanski koncert Wagiwr-fea. — TOULOUSE 21 JO: Violinski ki ktovir-Skj koncert. — 22: Koncert orkestra in solistov. BUDIMPEŠTA 9.15: DopoMansfld koncert. — 12.06: Lahka godba. — 17.40: Fopo4d2nSH koa-oert ortoestra. — 20: Dramski večer. — 22.15: Koncert votjaSke godbe. — Ciganska godba. — LONDON 19.45: Beethovnove klaivirsk« varija-caje. _ 20.30: Coatesove pesmi. — 22.35: Orkestralen » pevski koncert. — RIM 17.30: Vokalen ta im strmim en« a len koncert. — 20.45: Koncert vojaSke godbe. — STOKHOLM 17: Koncert khke godbe. — 19.46: Mozartove violinske sonate. — 20; jConcert vojašk« kapel«, — Lahi" godba, ^ 1 Dopisi KAMNIK. V »obo«o »večer ob pol 9. ivi vprt- zori Dramatični odsek Narodne čitalnice v Kamnik« »Dobrega vojaka Svejka«. Zasedba te >i-vnstine vojaške komedije, ki je Lm:u po v-sth odrih ogromen uspeh, bo iek> posr-ilena. Sodelujejo vsi starejši igralci. Naslovno vloge igra gosp. Kos, kj- obenem rebra komad. Ker W za uprizoritev poucbna velika množina s:v h vojaških uniform. Je ods>ek naprosil ka;nn.5'«e rodoljube. d3 posodijo vse svoje uniforme, kar }ih še posedujejo. Odiiv je bil slab in s*, je dobito koman 3 obleke, kar vsekakor ni dovot; z ozirom na nastopaijoie. Dramatični odsek ponovno naproša \"se one, ki bi imeli kakr>rij'btev mrdse-b»'..'n;i> družahnšh odnošajev sploh. Uro «e r;-ijra' g prof. Melibar. VIDEM PRI KRŠKEM. Ka:«>r skoro oo-\"Sod v Evropi, le nrrax tudi url nas na Dravi! zelo vehko škode. Prebivalstvu so zmrznili Dovrtninski oridelkie zlasti Da krompir, da ca Iludie sedai nimato ne za hrano, niti za seme. Cez dober mesec bo že treba pričeti saditi kronroir — kle do biti semenskeira? Zato a©e!iramo na občino In na drutr© oblasti, nai ukrenelo vse cotTebrro. da bo revno ljudstvo dobilo neka! semenskega b'aea kakor se ie lani de lila koruza. HUM PRI ORMOŽU. V kratkem ured-pustu so se tu hi v okolici ooročiH trasled nri pari: Andrei Masten In UrSka Masten: Ivanuša Karol fn Rolko Mariia: Horvat Ivan in Zadravec Marifa: Kunst Anton in Puklavec Alomia: Kuharič Anton in Zida rtč Mairita: Slatnik lenac in Ribič Mariia: ter Šešerko Matiia In Zadravec Mariia. Srečno zagonsko živliente in vsestranski blasroslov! Kupujte! Čitajte? .Princesko Zvezdano' Zahvala. Za premnoge dokaze Iskrenega sočutja ta »ožalja, ki smo ffli prejeli povodom preraoe smrti našega nad vse ljubljenega soproga, predobrega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta ta svaka, gospoda Franca Zagradnika strojevodje dri. železnice za pokUonJeoo krasno ovetj« ta vence, se tem potom vsem natftopleje zahval) tuje ma. Posebno zahvalo smo dolžni zastopnikom Direkcije drž. žei., načelniku kurilnice glav. kolodvora kot šefu pokojnika, oačelnikn kurilnice gor. kolodvora, zlasti predsedasikai Stmčnega udruženja strojevodij obfast. uprave v Ldubtjanri za nijeigovo ieredno pozornost ta trud, gg. kolegom ta uradniStvu direkcije, druStvu strojevo eialck -Jub-a,\ habl^aJLa, Vrtstnunu^^.Tu. it. 2fbču& čikov/u račun, postiti hra nd/iuui CjuMfOfui, si n&4z JLclLl, oglasu, ki* slu iyo u posredovala* uv roctjaL IajuJ^k,, Vsm>7i*tnro v ^šV? tele* "lev. 3203. Fina šivilja u kravate (samoveznlce), ki j« ie izurjena v tem delu, dobi stalno delo na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kravata«. <505? Kroj. pomočnika ta veliko in malo delo «oreim» takoj Martin Bricl _ Trbovlje H. 6010 Kuharico »ajeno gospodinjstvi, staro 30—40 let, i dobrimi »pričevali, sprejmem proti mesečni plači 480 Din. — Reflektantinje naj pišejo na Delavsko kubinjo — Lesce-Bled. 6008 Kontoristinji B dobro igra klavir in Je pripravljena sodelovati pri nekem kulturnem društvu, te preskrbi primerna služba. Ponudbe je poslati na orias. oddelek »Jutra« pod »It. 417«. 6005 prodajalko ▼eSčo ga'anterije in manu-fakture sprejme P. Koren, preje Šterk, Črnomelj F 5934 Služkinjo eUro 14—16 let, poStenih staršev, sprejmem kot varuhinjo otrok. — Plača po dogovoru Anton Burjak, Ljubljana, Ižanska cesta 44 6090 Postrežnico snažno in vajeno vseh del, sprejmem takoj za popoldan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6098 Kuharico samostojno, pridno in spretno sprejmem. Naslov pove oelas»ni oddelek »Jutra«. 6093 Kovaškega vajenca c hrano In stanovanjem v hiši sprejmem takoj. Drugo po dogovoru. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra«. 6074 Urar. pomočnika •prejme takoj P. O b i d, orar, Krško. 6077 Več delavk sprejmem v Novem Vod-matu it. 16 — trgovina. 6099 Učenko pridno, vestno in pcšten. italijanščine, nemščine itd po p. ofesorjib dotičnih dežel Vsak profesor po učuje «i noit t svoji tna terinščini Prijave samo na Kralja Petra trgu št 8/1 201 Oblastveno koneesijonirana šoferska šola L Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite — Bleiweieova cesta št 53. Prihodnji tečaj prične dne 1. marca. — Na razpolago zaprt avtomobil. 6088 Nemščino angleščino, trancoščino, italijanščino in klavir poučuje diplomirana učiteljica v Kolodvorski ulici štev. 11, pritličje. 6062 Kontoristinja vestna in marljiva i večletno pisarniško prakso si želi namejčenja pri večjem podjetju Ponudbe prosi na oglas oddelek «Jutra> pod značko »Vestno opravi ara svojo službo» 3423 Kuharica prvovrstna, zmožna tujih jezikov, želi mesta za takoj pri boljši rodbini. — Cen j. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva kuharica«. 6072 Službo oskrbnika veleposestva sprejmem — 6070 Obvladam vsp panoge kakor: poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, hmeljarstvo, kakor tudi vso te-no manipulacijo (vodstvo žage) spadajoča dela ter jigovodstvo in strojepis- Brivskega pomočnika mlajšega b u b i štucerja sprejme takoj ali 6. marca je, vešč slovenščine in Avgust Delbela, brivski sa- i nemščine v pfcavi in go-lon, Domžal«. 6116 voru perfektno. Cemj. po- nudbe na oglasni oddelek čevljar, pomočnika dobro izvežbanega v vseh zbitdh in šivanih delih, z vso oskrbo sprejme Janko Mladič, Raka 103 pri Kr-6094 škem. 6066 Miček Tiček piše hi riše Ksenlia Prunkova. V šipkovem grmu Je »»dehtela rožica, »Jutra« pod značko »Samostojen 87«. 6077 Elektrotehnik s devetnajstletno prakso, verziran v visoki in nizki napetosti, previjanju kotev in motorjev itd., vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, išče primerno službo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Elektrotehnik«. R-r Kože divjačine kupuje po najvišjih cenah L Rot. Mestni trg 3766 Namizno orodje srebrno ali Alpaca, dobro ohranjeno, kompletno kupim po ugodni ceni — Ponudb? z navedbo cene in naslova na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kaseta« 6131 Družabnika sotrndrika ali tihega — išče renomirano zagTebško industrijske podjetje, naj-mocernojj urejeno Dolgoletni krog odjemalcev — znatna prodaja, dohfo naložen kapital. — Oferte z navedbo razpoložljivih kana j s« pošlje na: t k Stanovanje sobe in kuhinje, v Celju ali okolici iščem za takoj. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 6003 Mirna stranka brez otrok Išče stanovanje, cbstoječe iz 2 sob. kuhinje in pritiklin za 1. maj. PonudDe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka št. 72«. 5960 Stanovanje eobe in kuhinje takoj oddam mirni stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 60M Stanovanje sobe in kuhinje oddam. — M M ^T U- N*£ov v oglasnem oddelku greb I. 6059 200.000 Din vložim v večje sigurno podjetje, proti jamstvu s primerno službo, event soudeležbo. Samo resne ponudbe pod »L 1930« na oglasni oddelek »Jutra*. 6097 Kot tih družabnik vendar sodelujoč, pri.-topim k lesni trgovini z žago — s primernim kapitalom. — Ponudbe na ogas oddelek »Jutra« pod »Agilen 86« »Jutra«. Sobico .z zajtrkom ali tudi e celo oskrbo takoj oddam na Sv Družabnika (co) s kapitalom 15—20.000 Din, za izdajo knjig iščem. — Ponudbe na poštni predal št. 62, Ljubljana 6135 Manjše posestvo v bližini Maribora vzamem takoj v najem proti takojšnjemu plačilu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6082 Hišo s trgovino že nad 40 let obstoječo, z inventarjem, tik drž ceste in farne cerkve, na prometnem kraju pod ugodnimi pogoji prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6085 Radi preselitve dražba mobilij in praktičnih predmetov dopoldne 2. marca 1929 — Al. Petrič, Mestni tog 13/1. 6121 MM Ribje otie sveže, najfinejše norveško iz lekarne dr G Piccoli ja * Ljubljani, se Driporoča bledim, slabotnim osebam 857 Vodovodne cevi 1 2 soli, 200—80(1 m ku- Večjo trg. h"šo v sredini lepega industrijskega trga na Štajerskem nam radi družinskih razmer takoj v najem, pozneje mogoče tudi prodam. — Prevzeti je zalogo za ca. 60.000 Din. Naslov v osrl oddelku »Jutra«. 6075 Posestvo srednjeveliko, dobro vpeljano in obdelano, naoro-daj U ur« od postaje Grosuplje Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 6141 Gostilno z ieoimi lokali, na prometni točki t Ljubljani oddam v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6050 Brivnico dobro idočo, ralam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6058 Soho oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6056 Dve sobi s separatnim vhodom oddam boljšemu gospodu ob Dunajski cesti s 1 marcem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6055 Prazno sobo lepo in solnčno. s prostim vhcdom oddam samo boljši gospodični Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 6024 Opremlieno sobo ali kabinet, snažno, po mežnusti z opoldansko hra no iščem Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soliden In zaupen št. 82«. 6018 Za naslove Sobo Gospod srednjih let, resnega značaja. trg naobražen. « primernim kapit-a'om, želi znanja z gdč. od 18—25 let, v svrho skupnega poslova nja ▼ dobro idoči trgovini Potrebno 10.000 Din. Ponudbe « sliko tn točnim naslovom pod »Cas je zlato« na oglasni oddelek »Jutra« 6UE Carmen 3482 Prosim, da dvignete pismo pod gornjo šifro v oglas, oddediu »Jutra«. 6117 V oglasnem oddelku «Jutra» oddam gospodu. Naslov v , . __.. ... , oglasnem oddelku »Jutra«, i« dv,«n,,t "edeia P|»ma: 6118 Brezplačno 3104, Bosini, ____i Dobra kuharica, Dobro si- tuiran. Dobra gospodinja, ! Dobro ohranjen 800, Drva, Sobo ________________ oddam takoj. Naslov pove Dijak, Dobroidočo," Dobro oglasni oddelek »Juwa«. plačam. Deiavec, Denarn i Takoj 4. Trta, Trajen in visok zaslužek. Tajnost zajamčena. Tolstoj, Ugodno 29, Ugodno 37, Ugodna prilika, Ugoden-vešč, Uglje-nik 13, Vila 100, Vsako delo, I. Weise, Vselitev 1. maja. Vrt ali njiva. Vestna 8417, Vesela pom'ad 1929, Zagreb I, Zanesljiva in poštena, Zadovo'jna bodočnost, Zagreb, Zanesljiva 600. 417. 26 let v enem stanovanju 910, Cesta na Roinik 19. črn p?anino koncertni, krasen, nov — prodam vsled odpotovanja. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 6052 Violino dobro ohranjeno, s škatljo Prazno sobo 6124 pomoč izključena. Dober zaslužek, Dobra hrana, P«<-t>i Na- Energičen, Frizer za dame "!-ov °Sl3MU Gorjanc F., Gozdno posest- podstrešno oddam mirni H]j ^ Harmoui. gospodični. Naslov v oglas , „■ ! "'' "' oddelku »Jutra«. 6125 »Jutra*. telj6tvo. Izurjena pletilja.. Idealna ljubezen 1155, Industrija 3373, Industrija 50 W., Krasno -tanova- 6107 Čisto sobo s posebnim vhodom takoj K. _______ _____ oddam Uiica na grad št. 7. nje, Koinpanjon 3419. Kdor 6142 vara jo &a.m varan, Lepo, ----I Ljubljana 1929, Loka , Le- bensvfsicherung. Majski Prazno sobo ' zvonček 109, Marec, Mirna oddam v Zg. S.ški št 143. ! stranka 72, Marec april, 6102 Mirna zakonca. Na deželi, Neporočen, Neukrotljiva, Nemščina, Osamljena, Opera, O. M., Obratovodja, Poroka, Plača dobro, Parni kotel, Predvojna šola, Petra nasipu št. 43. 6129 i Prvovrstna hrana". Podjetnost, Popolnoma samostoj Klavirje posojuje Da dom ali proda Zima, Stari trg št. S4/I1. 6134 Volčjaka čistokrvnega. 1 leto starega. lep? ra^ti in dlake proda Vončina, šol. ur^vitelj, Dolenja vas pri Ribnici. 6073 Dobermane na, Polšriik 5, Primorka 8,' 9 tednov stare, lepe. črne r/J iT tTi Posojilo 122, Preprosta, psičke ueodno prodam. Pristno, Prodajalka 20, Starš: večkrat premirani, Priložnost 16, Poštena 500, prvovrstni spremljevalci in n-^n-i, mladonk o ' Redka prilika 2505/a, Res čuvaji. Ivan Grilc, gojitvi j l-reprosia miauen*a snaiaa. Renni Rešitelj, dobermanov, Ljubljana čedne zunanjo ti, nep:e- rtek](>i R 10i grej. 3732 možna, želi resnega znanja na pomlad, Rechand, Sreča s solidnim go po lom, v sta- g0 in MlEpeI1 rosti do 30 let. Dopise na Stanovanje 14. September cglas. oddelek »Jutra« pol 2 Spretna gospodinja, Sre---------- ------- šifro »Hočem biti lj-ubijen«. 51< Sanjarim, Spretnost, štrunast, prva desna noga 6t®l Sreča 22, Sieur«n uspeh, pod kolenom bela, pod vra- Srečna bodočnost. Spretna tom bela lisa, se je 9. febr. poštena, Sklavin. Spretna t. 1. izgubil. Najditelj naj modistka, Soli 67, Šivilja eporoči aJi ga proti nag.-a- 56, štedilnik 27. Šivanje, dj vrne na naslov: Franc Psica volčje pasme, se je zatekla Lastnik naj i« "fflasi na naslrv: Hedžet, Aleževče-€095 va 7. Pozor! Pohištvo v veliki zsioe-i po najnižjih cenab Matija Andlovic, strojno mizarstvo. Komen&kega al 34 1188 Opozorilo! Ako potrebujete močne in poce-ni čevlje, naročit« jih pravočasno za Veliko noč pri čevljarju FraDcu Ko-kola, trgovina u-nja, čevljev in čevljarskih potrebščin v. Laškem. 6009 Slike za legitimacije izdeluje najnitreje feograf Hugo Hibšer, Ljubljana, Sv Petra cesta. Snežne čevlje — in galoše — strokovnjaško popravlja po konkurenčni ceni Zalokar Gosposvetska c. S. Črn pes 60 cm visok, po hrbtu ko- L. MIKUS »3141« Ko se vračaš, oglasi ee pri meni. Iskren pozdrav Takoj 150, Točnost, Tri Resnik, mizar, Brežice, ter . 60681 izgubljena srca, Tvornica, 6132 Mestni trg št. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- Zahtevajte od svojega trgovca da prodaja r ovigiticatio \ugob anat~ p atent~ tnoho pri kateri bo sicer nekoliko rnanje zasluzil pac pa boste vi bolj zadovoljni 5 5wjim kruhom m pecivom- V"' - „..>. /v^/^oVV--. ' fy. v v -■• - - . Opremljeno sobo oddam za 300 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6088 2 prazni sobi mesečni, na periferiji mesta takoj na razpolago. — Postavi «e lahko štedilnik. Cena obeh 300 Din Na-1 | slov pove oglasn; oddelek »Jutra«. 6104 Sobo i električno razsvetljavo, v sredini mefta takoj od- : dam 2 gospodoma. Naslov j v oglasnem oddelku Jutra 6114 Opremljeno sobo lepo, oddam takoj v centru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6130 1 ali 2 sostanovalca z vso oskrbo sprejmem blizu sodnije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6123 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naša mati, oziroma stara mati, gospa Mari;a Korencan roj. Pavlin včeraj, dne 28. februarja, ob četrt na 10. uro dopoldne, v 75. letu starosti v Naklem boguvdano preminula. Pogreb blagopokojnice se bo vršil jutri, v soboto ob pol 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Naklem pri Kranju. Naklo, dne 28. februarja 1929. Franc Korencan, sin. Marija Pogačnikova, Josipina Vrtačni-kova, Alojzija Pogačnikova, hčere. Terezija Korenčanova roj. Keršič, sinaha in ostaH sorodniki. Sostanovalko (ca) v o-J- ---•iT-* • i ' Pim- Ponudbe na narlov: v Sloveniji. Ponndbe na sprejmem takoj. N.vIot v (topila k Mičku lil ga pozdravila KOI JUDaKa | brogerija GregoriS, Ljub- oglas, oddelek »Jutra« po i oglasnem oddelku »Jutra«, lil rešitelja. ljana.. 5S57 »Pekarna 5t. 3«. 6974 ' 6119 Urejujt Davorin Ravljjto. Izdaja sa tumorcij «J«.tra> Aduli Ribuikar. Zs Narudao tiskamo d. d kot tiskaruarja t-raot Jezerce k. Z* inseratu det je odgovoren \iojztj Novak. Vsi v Ljubljani