1 Največji dmnski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . Za jiMMf*"*"" celo leto GLAS NARODA largest Slovenian D tike United States. Lisi: slovenskih _-ga iz zloglasna francoske kazenske kolonije v Cayenne |m>-ročata dva |»obcgla kaznenca, ki sta po SIa Port au Spain. Vsled žeje in ]M>manjkaiija TEKSTILNI ŠTRAJK v Unijske prispevke plačujejo skrivaj. — Predsednikov posredovalni odbor vodi preiskavo. Washington, D. C., 4. okt. — Cela vrsta prie, katere so |k»-vabili pravdni zastopniki iz "Washington a. je v vladni obtožnici proti Weirton St«*el Comjiany pričalo proti družbi. Vse priče so zatrjevale, da so s<* delavci bali obiskovati zborovanja delavske organizacije. Iz tega razloga so tudi plačevali skrivaj svoje uiiijsk«* pri-s pevke. Do sedaj pa je izmed lil) ]x>-vabljenili prič izpovedalo sa- Nesoglasje je nastalo tudi glede ustroja Federacije. Green zahteva, naj ostane po starem, namreč, naj imajo delavci iste stroke svoje lastne strokovne |>olicisti in šerifi. Kot zatrjuje omagana sta prišla pred nekaj mo 10. Zagovorniki s svojimi ]H>Iicija, je Quirka zadela kro- dnevi Jean Petiot in Leroux pričami še niso prišli do bes«'-gla iz revolverja nekega j>o- Maurice z dvema drogi ujetni-;de. Mrs. Klizal>eth Entinger, unije, dočim zakteva vodja United Mine Workers, John L. Lewis, naj bodo uslužbenci pri posameznih podjetjih včlanjeni v lastno unijo. Kot posredovalec je nastopil Charles P. Howard, predsednik mednarodne tipografične unije. Za delavce, uslužbene pri manjših podjetjih, je priporočal Greenovo, za za one pri velikih podjetjih pa Le-wisovo stališče. Frank Feeney, predsednik International Elevator Construction Union, je naznanil, da je bila podpisana prva pogodba, ki določa trideseturni delovni teden. Njegova organizacija je sklenila s podjetniki dogovor, ki določa za 1 9,000 mehanikov šest-urni delovnik in petdnevi delovni teden. Pogodba bo veljavna za dobo petih let. Za trideseturni delovni teden se je zavzel tudi W. F. Axton, predsednik Axton - Fisher Tobacco Company v Louisville. ji .. „ .v j obse«lno stanje, ker je v tamoš- az sem pošteno in odkritosrčno prepričan, da | Iljih topilnicah in livarnah možnega šerifa. !)«» spopada j«' prišlo, ko j,i r>0O stavkarjev obkolilo pet avtomobilov z uradnimi u>luž-Iwnci, ki so se hoteli o«ipeljati i« tovarne. Policisti in jjoniož-I ni šerifi so ustrelili in metali solzne bomb«1. Delavci tovarne so trdni v svojem sklepu, da nadaljujejo s tavko, ker tovarna noče zopet vzeti vseli delav-cev. Maurice z dvema ovc«lala, čolnu. V Port au S|>ain jim je' da je mnogo delavcev prihaja-hil dovoljen odinor, predno so lo v njeno majhno rcstavraci-odpotovali na Haiti. 'jo t«*r so z njenim posredova- Ko so se od loč i H za beg, je njem plačevali prispevke. To Maurice od kazni zaradi ZVEZA JE POSLEDICA SESTANKA DVEH KRALJEV NA BOLGARSKEM DUNAJ, Avstrija, 4. oktobra. — Vsled obiska jugoslovanskega kralja v Sofiji je bila odstranjena velika nevarnost za oborožen spopad na Balkanu in je sedaj mnogo več upanja, da bo v Evropi mir. S tem, da sta si podala prijateljsko roko dva sedanja sovražnika, sta se pa obenem zvezala za skupni nastop proti novemu sovražniku. Nemčija je sklenila mir s Poljsko, da se ojači proti Franciji in Rusiji. Poravnavo spora med Jugoslavijo in Bolgarsko je najbrže pos|»ešila želja francoskega zunanjega ministra Bartholin, da spravi skupaj Francijo, Italijo in njene zaveznice ,da se skupno p«>-stavijo proti agresivnosti Nemčije, zlasti proti Avstriji. Da je bil omogočen Aleksandrov obisk v Sofiji, je bilo aretiranih več sto Macedon-Voditelj macedonskih re- MUSSOLINI NA AGITACUSKEM POTOVANJU Govorniško pot 3 van je je pričel v Milanu. — Vo-ditelji severne Italije so postali mlačni. z.i svoje dosmrtne 'so delali vsled tega, ker se jav-umora svoje žene no niso upali plačevati. Poseb- prestal ž«' deset let, medtem ko j«* Petiot zara
  • uspela, da tovarne nit Že popoldne j«» prišlo do res-1 Petiot je prejel o«l svoje ženili nemirov, ko je loOO stav- ne iz Francije denar, s kate-karjev obmetavalo s kamni rim so si od nekega domačina , Moore, je rekel, da je pred zbo-dva busa, katera sta vozila kupili čoln, ki so ga skrili na rovalno dvorano delavske uničiva skelm. 'nekem ugodnem kraju. Pe- je vedno bilo nekaj vodilnih Rome, Ga., 4. oktobra. — tiot je dosegel, da je bil prepe-1 uradnikov kompanije, da so o-Državna milica je z«»pet s tr«lo Ijan v bolnišnico, kjer ga je^azovali udeležence, roko posegla v stavko. — V. čez nekaj dni obiskal njegov Pittsburgh, Pa., 4. oktobra Home, (Ja. je bilo razglašeno' prijatelj Maurice. Trenutek, ko Pri obravnavi v posredoval- sta bila sama, sta porabila za beg. Rim, Italija, 4. oktobra. — Ministrski predsednik Benito Mussolini se je odj«eljal iz glavnega mesta ter bo v raznih mestih severne Italije govoril fašistom. V političnih krogih pripisujejo temu govorniškemu potovanju veliko važnost. Različni opazovalci dogod-i kov razlagajo Mussolinijevo agitacijsko potovanje nasled: nje: Mussolinija je mlačnost fašistovskih voditeljev v severni Italiji, med katerimi je .tudi bivši podtajnik v notranjem ministrstvu Leandro Ar-piuato, ki je bil za pet let pregnan na Liparske otoke, tako . . , , . . , ogorčila, da hoče biti v bodoče nem uradu za jeklarsko indu- , ... . .. .. . , • , .. . ii-ii -i - 'v tesnejši zvezi s tasistovski- strijo je predsednik družbe in-' Po medsegojnem dogovoru Idustrijalcev Youngstown o- ne sta ob istem času pobegnila tudi kaznenca Henri Cahrier Delovni čas posameznika je treba tako skrčiti, da | «^P«ži]jati svojih ,z i i -i i i , , • , 1 1 .. delkov, ah pa, kot bo dobil delo vsak, ki hoče delati. pravijo, prejemajo in oupu«., Ob zapadni obali se je zopet pojavilo stavkovno, ljajo blago samo v poštnih pa- J so se ponoči s čolnom odpelja- tn nekateri Jules Before ter sta se pridru-iu odpoši-1 žila svojim tovarišema, nakar kraja Earl \V. Jenkins rekel, da United States Steel Corporation dovoljuje delavcem, da j se svobodno pogajaj«* z delo mi poglavarji. V Milanu, kjer bo Mussolini 'imel konference s svojimi vo- gibanje. V Portland, Ore., je zastavkalo nadaljnih 1 ..... Zgodaj zjutraj je prišlo 500 mož narodno milice ter so z nasajenimi bajoneti pognali stav-karje v gručo. Miličarji so pribijali s seboj tudi strojne puške. Stavke so v naslednjih tovarnah: Rome Stove and Range Company, Hanks Stove and Range Company, Soutli- i a r\r\ • • i i + a cr\ i ern Co-Operative Fouiulrv in lo 400 izpiralcev zlata. Zahtevajo $4.50 na dan,; standard Stove and Range Company. Delavci so odločni, da nadaljujejo stavko. 300 šoferjev truckov, ker so spedicijske družbe prevažale blago tvrdke Swift & Co., pri kateri stavkajo strokovno organizirani delavci. V San Francisco je zastavkalo 500 tapetnikov. Število stavkarjev ob zapadni obali se je zvišalo na 3000. Delavci zahtevajo 35-urni delovni teden ter dolar na uro. Dosedaj so zaslužili od 50 do 80c. V Mother Lode okraju v Californiji je zastavka- ces, da se je cena zlatu zelo povišala. WASHINGTON, D. C., 4. oktobra. — Donald Richberg, svoječasni pravni zastopnik NRA je po odstopu generala Johnsona postal eden najvplivnejših voditeljev te važne vladne agenture. Danes je ponovno izjavil, da bo ustroj NRA temeljito reorganiziran s posebnim ozirom na pravilnike. Richberg je rekel, da je nepotrpežljivost, ki jo je opažati tako pri delavcih kot tudi pri delodajalcih, največja nevarnost za NRA. Administracija naenkrat ne more biti vsemu kos. Kako velike uspehe je dosegla v enem samem letu, pa lahko sleherni preceni. Narodna zveza tovarnarjev je razposlala iz svojega glavnega stana pet tisoč vprašalnih pol, na katere pričakuje od 50,000 do 70,000 odgovorov, ker bodo odgovorile nanje tudi druge zveze. Odgvori bodo predloženi meseca januarja kon- li na morje, Pred njimi je dospelo že šest kazneneev in kmalu nato še pet. Policija in zveličavna armada jih je preskrbela z živežem in obleko, ker trinidadska vlada nima s Francijo nikako pogodbe. NOVI PLANETI NAJDENI Bruselj, Belgija, 3. oktobra. Astronomi na Uncle vseučilišču so naznanili o«lkritje 7 manjših planetov v okrožju Marsa in Jupitra. Tem planetom so dali imena: Albertine, Juliette, Banachiewicza, Santa, Phrype, Luce in Antwer-pia. kati. Pravdni zastopnik Carnegie Steel Company, ki je "sestra" United Steel Corj>oration, dvomi, da je posredovalni o«lbor ustavno veljaven. Rekel je, da je dvomljivo, da bi bila jeklarska indusrija priznala postavo, po kateri je bil ta o«lbor postavljen. Preiskava je dognala, da delavcem ni treba plačevati prispevkov v kompanijsko unijo. Od druge strani je bilo oporor- !jeno, da kompanijske unije niso organizacije v pravem ]>o-ki oouo izreKii svojo so« 100.menu besede, nad Samuelom Insnllom, predsednikom Corporation Securities Company, ki je predstavljala vrednost $143,000,000 in ki je prepadla. j ditel ji in bo pozneje govoril pred polmilijonsko množico r.a j .... , . . . trgu pred baziliko, je iH>licija dajalci in da smejo celo stav-*. , , * * *' izdala nad vse stroge varnost- odredbe: policija je bila INSULLOVA POROTA POPOLNA Chicago, HI., 4. oktobra. — Izbranih je bilo 12 porotnikov, med katerimi so farmerji, ban- ne pomnožena za več tisoč mož in več sto političnih osumljencev je zaprtih. Mussolinijev obisk v Cre-moni ima namen poravnati spor z najodličnejšim fašistom, bivšim generalnim tajnikom fašistovske stranke Ro-breto Farinacijcm, ki si je leta 1929 nakopal il ducejevo jezo, ker je preveč brezobzirno razkrinkal milanskega na«lžu-pana, ki je bil pozneje poslan) cev volucijonarjev Ivan Mihajlov ni mogel več vzdržati na Bolgarskem ter je pobegnil na Turško, ker mu zavetišče v Italiji ni bilo dovoljeno. Zadnje mesece so na Bolgarskem utihnile zahteve po pre-membi meja. Prav gotovo pa sta Aleksander in Boris o tem razpravljala in prišla do kakega gotovega zaključka. Madžari na drugi strani pa še vedno vztrajajo pri svoji zahtevi za premembo meja. Do sedaj jim je bila Italija v tem oziru naklonjena, toda zadnje čase jim italijansko časopisje svetuje, da opuste te zahteve. Zelo so bili Madžari tudi ogorčeni, ko je Barthou ob priliki svojega obiska v Beogradu izjavil, da bo Francija branila Malo antanto proti državam, ki zahtevajo premembo meja na račun Male antante. Zadnji udarec pa jc Ogrska dobila v Ženevi, ko ni bila naprošena, da bi pristopila v vrsto držav, ki jamčijo za neodvisnost Avstrije, medtem ko je Mala an-tanta v tem oziru igrala zelo važno vlogo. Italija skuša prepričati Madžare, da se je treba sprijazniti se bi P° zgledu Poljske prijavni ukor. Od tedaj naprej ni [družili Nemčiji. Farinacci opravljal nobene | javne službe. Ostal pa je še vedno lastnik in izdajatelj cre- niTCiri TA V k DM A monskega dnevnika "Regime ml »A KUjlUl lUf AIUlA fascista" in ima še vedno kot prej pri fašistih svojega okra- Moskva, Rusija, 4. oktobra, ja velik vpliv. Sovjcska unija je»dosegla zo- ]>et nov velik uspeh v svojem načrtu, «la postane industrijsko neodvisna od drugih držav, ko je bila v Kramatorsku otvorjena nova velika tovarna za izdelovanje strojev. San Francisco, Cal., 4. okt. Sovjetsko časopispe imenu-Predsednik Amerii^ke Delav-lje novo tovarno "nova trdujaške Federacije William Green »va sovjetskega gospodarstva" je rekel, da se morajo združiti vsi delavci sveta, da preprečijo bližajočo se vojno. DELAVCI MORAJO PREPREČITI VOJNO ter zatrjuje, da je Rusija s to tovarno stopila v prvo vrsto, industrijskih držav. M "GLAS NAHOD A,f NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 5, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. *GSas Naroda" m _ ud PubllAed by W«WC PUBLISHING COMPANY «C tike corporation and addi oC above officers: New Yerfc air. N. I. V e. "OLA8 NAKODA" CVeiee e( Ike Peeple) Day Except Soadays mod Holidays It četrt Ma r*Uft a i am e e e« eeeeeteett«« ^6.00 ......................93.00 .................. |1 30 Za New York sp odo leto ...... fLQQ Za pol leta ................... $3j60 SSa Imbucto aa celo leto ...... 97.00 Za pol leta ..*..•......*••••.•. '13.50 Subscription Yearly fd.00 AdvertUwaent vi Agreement taki dan Imaail nedelj In peaxnlkov. In eaafcnortl se ne prioMuJejo. Den^r naj ae blagovoli po Mamej Order. Pri ■premembi kraja naročnikov, pfoaimo, da ae todl pcejanjo Mnlttfe atmutnl. da hitreje najdemo naBlovnlka. "GLAS NAHODA". Sli W. 180» Street. Mew York. N. t CHelaea » »878 "THIRD DEGREE" / ji večkrat kitajo, da je bil ta ali oni aretirane« ltt,vu "llIU IU!J". ' vseh spornih vprašanj, se bo o aretaciji takozvanemu "third degree", če-1definitivna odločitev teritorija Citatelj •K)d vržen po -nur -bi ee reklo po naše 44tretja stojuija". Pred kratkim je bila v Cooperstownu obsojena na ::mrt Mrs. Coo, ki je i>ovzročila smrt svojega slaboumne-ga in pijači udanega lilapca, liote<" se polastiti njegove zavarovalnine. Ker krivde ni lioteia priznati, so jo ponori odvedli na prostor umora in jo prisilili, da je morala prijeti mrtveca za roko. To je tako zrahljalo njene živce, da je marsikaj priznala, kar je pri sodni obravnavi preklicala* Tudi o Hauptniannu govore, da je bil j>odvržen najhujšem mukami, pa navzlic temu ni ničesar priznal- Policija odločno zanikuje obstoj oziroma izvajanja kakšnega 44third degree-ja" toda kot je razvidno iz poročila nekega zanesljivega časniškega poročevalca, je ta metoda policiji še vodno zelo priljubljena ter se je poslužuje skoro ob vsaki priliki. Nedolgo tega je v uglednem tedniku 44The Nation" re j »or ter New York Times, A. C. Sedgwick, povedal, kako je na lastne oči videl tri aretiirance, ki so bili na policijski ' ostaji izpostavljeni temu nečloveškemu ravnanju. Njegovo poročilo se glasi: — Detektiv je zgrabil gumijasto cev, ki je tlel opreme detektivskega urada ter se je radi poslužujejo, ker ne pušča sledov za mho}. Drugi so ugrabili, kar jim je prišlo pod roko: black-jacke, revolverje, (policijske krepolce itd. 44Jaz sem te že enkrat videl!" — j«, zatulil detektiv. — *4Ne, gospod", — je odvrnil aretiranec ponižno. — IV-tektiv je nato udaril. To je bilo znameije. Drugi detektivi so udarili z black-jacki, gumijastimi cevmi, revolverji in krepelei. V trenutku so vsi trije aretiranci ležali na tleh. Kri jim jo lila iz ušes, ust in nosu. Detektivi so jih obkrožili. vsi zeleni ml jeze. Vrata so se odprla. Vstopil je mlad uniformiran policist rekoč: "Zdi se mi, da ste preveč milostni ž njimi". — "Tako!" — se je zarezal detektiv. Na tleh ležečega aretiranca je sunil s čevljem v obraz, nato ga je zgrabil in naslonil k omari ter ga z vso silo udaril z revolverjem po glavi. Vse tri so odvedli v bolnišnico. Ce bi kak višji uradnik vprašal detektive, kaj so je zgodilo z aretiranci, bi enostavno odvrnili, da so se ustavljali aretaciji. Časopisje j«1 pozneje poročalo, da so aretiranci priznali vse zločine, ki so jih izvršili, in tudi več zločinov, ki jih niso imeli na vesti. Priznalli so pač vse, kar so hoteli detektivi, da priznajo. Velika Ljubljana bo štela 90 tisoč prebivalcev. Iz Ljubljane poročajo 21. septembra: Ideja velike Ljubljane se je te dni znatno približala konkretni realizaciji. Ker mora biti do bližajočih se občinskih volitev rešeno tudi vprašanje teritorija avtonomnih mestnih občin, je notranje ministrstvo naročilo vsem prizadetim banskim upravam, da v najkrajšem času na licu mosta proučijo željo iu potrebe avtonomnih most, in občin njihove okolice. Tako je tudi ban-ska uprava v Ljubljani naročila vsem prizadetim mestnim 4in okolišim občinam v dravski banovini, da do jutri stavijo konkretno predloge o inkorpo-racijah. Ker jo termin zelo | kratek in občine ne bodo mo-J Sle tako hitro najti rešitve mnenja. Gospodarskim krogom na (»errferiji zamisel velike Ljubljane ni čez mero simpatična, ker obratujejo izven mesta ob precej nižjih davščinah; nasprotno pa se državni nameščenci'in ujx»kojenci, ki bivajo v okolici, ogrevajo za in-korj*oraeijo, ker bodo z njo prišli v prvi draginjtjki razred. 1 z vrši te v in korf »orači jskega načrta pa je potrebna predvsem iz upravnih razlogov in v interesu gradbenega razsoja Ljubljane, ki so je s celimi novimi kolonijami stanovanjskih hiš in s celimi predmestji že zdavnaj razširila preko svojih meja. Vse kaže, da dobimo veliko, novo, zahtevam časa ustrezajočo metropolo. Vlak je šel premikaču čez prsi. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani so je 21. septembra popoldne pripetila težka nesreča, ki je zahtevala življenje dobrega, zvestega delavca in skrbnega družinskega očeta. Ob jk>1 treh je bil premikač Jakob Jeraz, rojen 31. julija 18S*> in doma v Dvoru št. 1 pri St. Vidu, zaposlen pri premikanju izročilo orožnikom listek, katerega vsebina je orožnike zelo izTiemulila. Napisano je bilo na njem naslednje: 44Lubi starši.' Prosi vas, če ste kaj že un zdali zaradi ogna, nute poravnati, da jast ne moreni dokazati tega, zato, ker ne smem, • bo preveč revšne, zato ker je dobil sekuraucijo. Zdaj bo pa še več kazni, če ste žandariuiin povedali. Recite "jim, da jast sumim, dokazat pa ne morem, prosim vas še enkrat usmilite se me. Zbogom". Ko so orožniki imeli v ro- Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — 1. oktobra je reorganizirana North American Bank v Cleveland!! pričela s poslovanjem. Glasom reorganizacij-skega načrta je North Ann Peter Zgaga TRDI SO, TRDI... Vsak človek je po svoje u-darjen, toda nekateri moški so takšni trdiui, da je groza. S tem ne trdim, da niso spo-sohni za to ali ono reč, da niso bodoče velike Ljubljane sicer še zavlekla za nekaj dni, Vendar pa bo padla po vsej priliki v najkrajšem času. V smislu novega zakona o mestnih občinah sklepanje o inkorporacijah sicer ni pridržano mestnim in okoliškim ob-'.voz na tirih preti poslopjem činskim upravam, temveč ho j nove carinarnico. Vsakokrat, to vprašanje rešeno s kralje- (kadar premikač pomaga se- ... re banko, (ločini bodo vlagate- kompronntirajoči listek, ]j| i]MVl 2|> |)IW(.ntov od svojih prihrankov. Vse javne vloge, za katere jo banka morala založiti jamstvo, pa bodo iz-. . plačane lOO-proceiitno. Javnih daj vdal m priznal, da ga .1»'{vlog jo bilo na banki »kmg Ban povabil trikrat v svojo ziI^UMM). Neorganizirana ban ______ .. ________ Deposit zažge njegovo novo htšo v Ga- rican Mortgage Company pre-1 dovzetni za to ali ono stvar, vzela zmrznjeno imovino sfa-j*' j«*» s<* preveč. So položaji, v katerih se na- šo se takoj napotili k posestniku Turku v Zajčjem vrhu, kjer so ga pričeli izpraševati glede požiga Kanove hiše. Turk se je berju, za kar mu je obljubil 300 Din nagrade. Pristavil je še. da bo ta denar lahko zaslužil Insurance Company, ki zavaruje do $o(KH». Advokat J. W. Woods, ki jo zastopal banko . pri reorganizacijskih poslih, v em uri. Turk je ponudbo jt. ,,..^sodnik reorganizirane dvakrat odklonil, pri tretjem sestanku v zidanici pa je prevzel požig. Istočasno mu je gospodar hiše izročil gobo in vžigalice, češ: "Na, pa zažgi! Ko boš prišel k hiši, zažgi gobo in jo vtakni v streho". banke, dočim j«' bil tir. James M. Seliškar, ki jo bil predsednik stare banko in ki je tudi predsednik Mortgage Com- ,vsa r'!ist- Predno bo moški re- (l I i« »1 * • I - -1 jj,1o znajdejo, dočim traja časi dolgo, dolgo, prodno se zavedo, če se sploh. Dobo so pa tudi taki, ki no )M>znajo nobenih okoliščin in nobenih namigavanj. Takšnim je treba s karolo po glavi — kot pravijo v lepi ribniški dolini. J«' pa še druga vrsta moških, ki vse vedo in vse razumejo, le tistega ne, kar bi bilo treba. Xe gre in ne gre jim v glavo, pa naj bo zadeva še tako jasna in razločna. Ženskam pa v tem pogledu pauv, eksokutiviii podpredsednik, to si« pravi, da bo prav-v za prav on vodil tudi novo ban- lma ženska že zdav-na jeziku. Sploh so Usodno noč 4. maja 1. 19321 ko. se je Turk res odpravil v Ga- _ Za poškodbami, katero je berje in storil tako, kakor mu dobil pred tednom dni, ko ga je bilo naročeno. Po storjenem je zadel avto v Cleveland!!, je ušesa zaljubila v takšnega tr- kol ••« naj 4 M pa v vseh ozirih dosti bolj podjetno nego so moški. Tako se je zgodilo, da se j«' mlada, srčkana gospodična čez vim ukazom na predlog notra nega ministra in na podlagi poročil, ki jih bodo odrejenim oblastvom predložile prizadeto občine. V tem smislu je treba razumeti vse intenzivne priprave, in konferenco županov z Viča, iz Most, Zgornje stavi jati vlake in se sklanja.. mod odbijače, da sklaplja Va-1 lzPla<>ano zavarovalnino, -H* lela v smrtni nevarno-1 Pfejel Furk od nje.g« za storjeni zločin 300 Din. Ko sta kas- DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ¥ JUGOSLAVIJO V ITALIJO Zi S Ui • • • ....... Dia, Za $ 9JK ..... Lir m $ ■ • • a ...... Din. $18.25 .................... Llf 200 ' $ use .... ...... Dfak 3N .......... Lir 509 titles .... ...... Din. BN $88.ao .......... Lir 1000 ttuts .... ...... Din. IMS $176.-— .......... Lir CM0 1 OENE BE DAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE UMITE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI • «•*• »«... -reejltai meakor tot sgoraj mvedeno, bodlU t dlnarjlti ■Ji Urah dovoljujemo fle bolje pocojo. ■Wiftli f AMESESKIH DOLARJIH $ 5.— Mit« padati..........f 9.75 - - ..........*1.0,85 tM— " w ...... ... m- KtSS »M- " " ..........fSLM Prejemnik dobi t atamn kraja izplačilo r dolarjih. MbmBII fevrfajc*« p« CaMeLctter a p^UjMaifl ' SLOVENIC PUBLISHING COMCXMX • Narod«99 V0H.N. Y. gone, »lela v sti. Ko pa je Jeraj 21. septembra delal na 19. tiru preti carinarnico, mu je pri umiku izpod vlaka očividno izpodrsnilo, da je padci na tračnico in so mu Šiške Rudnika in z Jezice, ki kolesa vlaka šla preko prsi. jo je sklicalo sresko načelstvo Bil je na mestu mrtev. Reše-za ljubljansko okolico o tej valili avto, po katerega so v stvari. V komisijo, ki ji je po-j prvem hipu telefonirali, so je' sploh sokrivdo odloč verjena proučitev celotnega ' vrnil prazen, ker je bila vsaka* vprašanja za Ljubljano, so na intervencija odveč, mestnem magistratu imeuo\ a- i delu je šol naravnost domov umrl Anton Germ, star let. ter s«' vlegel. Ko je Ban dobil Zapušča hčer ter sestro in več sorodnikov. Doma je bil iz t"a-ro Dobre Polje, vas Zagoriea ]>ri Ribnici, kjer zapušča so-nejo enkrat šla v Karlovac na progo, tri sinove in tri hčere, sejem, je Turk dobil od Bana V Clevelandu je bival 2<> let. še 100 Din. | _ v liedoljo je umrl v Cleve- Po t«'j izpovodbi so se orož- j landu poznani rojak John Žitniki napotili z aretiranim Tur- pane, star ~>2 let. Ranjki je kom še k Banu, ki pa ni hotel bil jako agilen na drustynem o požigu ničesar vedeti h. je l>°lju- Zapušča soproga in pet ni gg. načelnik gospodarskega urada dr. Fux, direktor gradbenega urada inž. Prelov-šek, mostni finančni referent dr. Rant in ravnatelj trošarin-skegfs urada Zupan. Kakor smo svoj čas poročali je, mestni gradbeni urad izdelal izboron načrt bodoče veliko Ljubljane, ki dopušča dve varianti. Po enem zasuutku naj bi so mestu pridružila vsa občina Vič, od občino Zgornja ♦Šiška, katastrska občina Zgornja Šiška in dol Dravelj, od občine Jožico del Jožice in del Stožic, od občino Moste Vod-mat, Moste in dol Šmartna, od občino Dobrunjo Stopanja vas, od občine Rudnik pa del Rudnika z železniško postajo 1>ji-vrica. Po drugem, širšem zasuutku naj hi se temu kompleksu dodali še doli katastrskih občin Št. Vid, Jožica, Sto-žico, Šmartno do Save, ker naj bi meja velike bodoče Ljubljane na severni strani tekla ob Savi. Po teh načrtih bi zraslo prebivalstvo Ljubljane na okrog 90.000. Kakšna bo končna rešitev vprašanja, se dane sše ne ve. Meti prebivalstvom mesta in okolice so v tem jiogledu razna Po dveh letih razkrinkana požiralca. V podgorjanski vasi Gaber-ju jo zgradil leta 1'J'il čedno hišo 41-letni posestnik Ban Martin iz Zajčojga vrha pri Šmihelu-Stopičah in vzel vanjo kot najemnika Jeniča Martina iz (ial»erja s številno družino. Po prav čudnih okoliščinah pa jo hiša ponoči 4. maja leta 1iKt2 zgorela. Najemnik Jenič je komaj rešil iz ognja družino, nekaj hrano in nekaj orodja Lastnik hiše posestnik Ban, jo imel stavbo zavarovano za 10,000 Din, ki jih jo dobil takoj tudi izplačane. Požiga je bilo osumljenih več oseb, ki se jim pa zločin ni mogel dokazati. Te dni je naneslo naključje, dii jo orožniška patrulja naletela na potu iz Zajčjega vrha Dolž na mlado, upehano ]>ast-i-rico posestnika Franca Turka iz Zajčjega vrha. Na vprašanje, kam tako biti, jo dekletce odgovorilo, a jo je poslal gospodar po nujnem opravku k svojemu tastu, posestniku Jurčiču v Dolžu. Njemu da mora nest i listek, ki ga je krčevito držala v roki. in počakati tam na odgovor. Dekletce je nato M i J1 -C" iT ^ Snesmi AKROPOLI S IN PIRAMIDE ............80 AZAZEL, trdo vez............................... 1.— BALADE IN ROMANCE, trda vez.... 1.25 BOB ZA MLADI ZOB, trda vez .........40 KRAGULJČKl (Utva) ........................... trdo vezano_____________________________________ .SO HOJE OBZORJE (Gangl) ______________ jj?5 NARCIS (Gruden), broširano .............30 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. .35 SLUTNJE (Albercht), broširano .30 POHORSKE POTI (Glaser), broi_____ .30 STO UGANK (Oton Zupančič)____________50 ZVONČKI. Zbirka pesmij za slovensko mladino.) Trdo vezano .............90 ZLATOROG, pravljice, trda vez .........60 * KNJICARNI "GLAS NARODA ------* no zanikal. Oba posestnika so orožniki izročili novomeškemu okr. sodišču v nadaljno UreisJkavo. GOSPODINJA Družina i? oseb, katera ima trgovino, potrebuje starejšo žensko za splošno hišno delo; mora, biti poštena iu zanesljiva; dober dom za "primerno osebo.'Priporočilo od duhovnika. zdravnika in trgovca. Pišite na uredništvo tega lista in označite plačo. - Glas Naroda, 216 W. 18. St., New York, N. Y. (2x) DR. KFJtNOVEGA BERILA je zni2ana Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE READEB STANE 8AMO $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET N3W YORK. CITY h«Vra. Doma jo bil iz Bodešče vasi, fara Rihno pri Bledu, kjer zapušča tri sestre in en«*-ga brata. V Ameriko jo dospel prod 27. loti. — V Hastings, Ctdo., je bil Tone Saj n zadnje dni težko pobit v premogovniku. Zlomilo mu je križ in zdaj še nahaja v bolnišnici St. Ralph v Trini-dadu,, kjer ga lietaoietaoinsh dad n. — V Somerset, Colo, se je ponesrečil rojak Majnik, /o star mož. V gozdu jo sekal drevesa za domačo rabo in pri tem jt* podrl suho 11revo, ki j«* padlo nanj in ga zelo pobilo un glavi in drugod. — V tamoš-njem rovu jr bil pred kratkim ( pobit rojak Mažakelj, ki se še j nahaja v bolnišnici St. Mark v Salt Lake City, Ctah. — V St. Marvs, Pa., je bil pokopan 20. septembra Anton Zoro, ki jo umrl 17. septembra v Rock Crest Sanitarium pri Olean, X. V. Doma je bil iz Volčjih njiv pri Mirni na Dolenjskem, star :*.!> lot. V liki zapušča sina in hčer, v starem kraju pa očeta, sesti«) in dva brata. IŠČE SE VEŠČ JANITOR za soparno kurjavo, mora imeti spričevala; vprašajte v gro-eeriji Mr. Cappello, 210 W. 10th St., New York, N. Y. (ox 4,5&6) Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh, ysled nase dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno t« hitro. Zato te taupno obmite na nat ta vsa pojasnilu. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovolje-nja, potne liste, vise je in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Waskingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj en brezplačna navodila ni eaaotavlja• mo Vam, da boste poceni in udobno potovali, SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. ilma. Bil je velik, močan in lep. toda sveta Katarina je očividno pozabila nanj, ko je delila svoje dragocene darove. Že več kot tri mesece sta se poznala. Bila sta na plesih, veselicah in drugih zabavah. Pozno ponoči jo je spremljal do doma. Ona je brenčala, on se |»a ni ganil. -naokrog opojno dišalo |k> cvetju, Fe je nožno naslonila nanj in rekla: — Aaaah! — Kaj vam je, gospodična ! — je vprašal preplašeno in planil kvišku. — Tako čudno ste zastokali... Ali vam j'* slabil.' Najraje bi rekla, da ja, pa si' je bala, da bo koj planil po nmhulnnco, namesto, da bi ji odpel pretesno obleko ali karkoli se že napravi v takšnem slučaju. — Sedite — j»' za povedala — vas bom nekaj vprašala. In začela j«* s skrivnostnim glasom: — Aaah, ali poznate ohču-\nie- tek, ki človeku stiska in razganja prsi, vse obenem.' Ali vrnil je znan tak občutek ? Srce začne mogočno utripati. Človeku zastaja sapa. Najraje bi se kam naslonil «n se česa oprijel. Navdaja ga čudna omotica. Brani so in brani, naenkrat se pa no more več zadrževati. In iz njegove najgloblje notranjosti bruhne na dan ... priznanje... Besedi) **priznanje" ji* izgovorila tako tiho, da je sploh slišal ni. Tako sprotno mu je premetena tica opisovala občutek ljubezni, tako ga je priklepala nase. — Ali ste že imeli kdaj tak občutek! — je strastno poizvedovala. Njegovi trdinski možgani so začeli premlevati to neobičajno vprašanje in so slednjič mi-mleli sledeči odgovor: — O, seveda sem že imel tak občutek. Že večkrat. Pravzaprav imam tak občutek vedno, kadar se vozim po morju. Sem sicer zdrav in močan, toda morski bolezni sem strašno podvržen... Se enkrat je vzdihnila: — Aaaah! — toda topot se ni več privila k njemu, pač je pa stekla od njega, kolikor so jo nesle noge. 'GLAS MlEODi' ■H ■! ■ ■ ■■ ....... H\ ' » ' ■ ■ ■ ' NBW YOW; FWpAY> pCTOgW 5, 1934 THE LABGB8T SLOVgOTB DAILY in IT. g. VRB DRŽAVE NEW YORK ZA NJIHOVO NAJVEČJE DOBRO POZIVA DRŽAVA NEW YORK SVOJE PREBIVALSTVO . . . MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE... NAJ USTANOVE SEDAJ TEMELJNI OBIČAJ ZA ZDRAVJE, ZADOVOLJSTVO IN DOLGO ŽIVLJENJE: Pijte Ve C MLEKA KVART DNEVNO ZA V S A K E G A OTROKA PINT DNEVNO ZA VSAKEGA ODRASLEGA TO JE mesec mleka.. .po določbi governer ja in zakonodaje »uverene države New York. Razdobje, ko vas vsaka agentura za izboljšanje zdravja za dosego čvrstosti sili, da se osebno seznanite z mlekom—da preizkusite njega čarovnijo tekom 31 dni oktobra. Če imate čas ali voljo, da se poglobite v dietiko, da proučite odnos Najboljše Naravne Hrane do zdravja, zadovoljstva in dolgega življenja, ni treba, da bi vas kdo silil. Šli boste k mleku, kot gre jeklo k magnetu, kot gre čebela k cvetlici, kot dvignejo rastline svoje glave k življenju dajajoče. mu solncn. Mleko vsebuje največjo izbero hranilnih snovi vseli posameznih hrani v. Tvori temelj, na katerem se da varno in zelo lahko zgraditi primerna dieta. In je najbolj cenena hrana, ki jo morete dobiti. Ko izveste to resnico, ne bo noben vaš obed brez čaše mleka. Niso pa le proteini, karbohidra-ti, mineralne snovi, vitamini, dragocene amino kisline, ki napravijo mleko za največjo zaščitno hrano. Posamič ali v zvezi nimajo ti elementi takšnega vpliva na vas kakor v mleku. To je način, kako je Narava zmešala te stvari. . . vita-laktični princip, ki napravi celoto boljšo, kot zmes posameznih delov. To je Mesec Mleka. I zboren čas, da se naučite, kaj bo storilo mleko za vas. Natočite ga Čašo, rmen-kastega in hladnega. Do vrha. Iz- pijte. Občutite njega podeželsko gvežost, obdano z dobroto detelj-no-sladkih pašnikov, jasnega soln-ca, kristalnočistih studencev. Spravite ga v fistem, da boste u-trdili telo proti napadom zime, da vam bo pomagalo osvojiti mladost —v novem duhu. novi duševni in telesni čvrstosti. Začnite piti več mleka danes. Poleg tega, da pomagate sebi, boste pomagali vodilni industriji države. Pomagati boste newyorškim dairy-farmer jem in njihovim družinam, ki potrebujejo tako pomoč—največ zato, ker mi kot meščani ne uživamo dovolj tega dragocenega produkta, ki ga nam potom svojih potrpežljivih čred preskrbujejo. DRŽAVA NEW YORK DVE SIROTI Spisal A, D. ENNERY r KRATKA DNEVNA ZGODBA nna< vrv? JttZA HEHFORT: ČRNE STRELE Poletna soparica j«' tre|»ehi ] urnimi krili merit silne dalj«' la nad obzorjem. Razlieljene v gorah, in potem, ko so jih skal«' so s<- bleščali* v n.stri, ? njihova urna krila prinesla pod jarki luči julijskega solnca. I rodni krov. Klicaje so brzeli po Narava je ležala pokojna, mrt- zraku, gostoleč. La.stovkiuim va; nolieii list ni zatrei»etal v ' glasovom so bili podobni nji-najmanjši sapi. j hovi glasovi, le bolj bleščeči so Km večer, ko se j<» solnee lili- bili. žalo zahodnim goram in se je Ko so se vrnili z juga, in ko •njegova slepeča luč vse bolj rdečila, da se je narava kopala v skrlatn večernega solnca, so se kaza! naslednji efekt: v prvih loncih so so zrna vzklila normalno, v drugih so bile rastlinice dosti krepkejše in temnejše zelene, v tretjih so se zelo slalw> razvijale in so končno odmrle kakor rastline, o katerih pravijo vrtnarji, da jili gnojivo 4ksežge". Kakšne snovi so v seči nosečih žensk, da pospešujejo rast, nam danes še ni znano. Vsekakor pa je bil to zanimiv dokaz, kako razvito je bilo staroegiptsko medicinsko znanje. Po nekem drugem papiru so Kgipčani celo znali ugotavljati, tla-li se bo rodil deček ali deklica. Za naše čase, ki zahtevajo glede nosečnosti hitrih diagnoz in primernih metod, staroegiptska metoda seveda ne pride v poštev, saj pokaže pravi rezultat, kakor rečeno, šele čez tri ali štiri tedne. STAROEGIPTSKA IN MODERNA MEDICINA Marsikako nevihto sem doživel v gorah, marsikatero mesto sem že videl, toda vedno so me spremljali hudourniki, p o -zdravljajoč me s svojim cvrča-njem, nato pa so odhiteli na svojih urnih p^rotih daleč, daleč naprej, kot da bi sli o zna- V nekem staroegiptskem medicinskem papiru, ki ga hrani berlinski muzej, je opisana zanimiva metoda, ki so jo prakti-cirale Egipčanke pri ugotavljanju nosečnosti. Po tej metodi, ki je stara 3000 do 4000 let, so ženske vsejale v cvetlični lonček žita in ga zalivale s svojo sečjo. Ce je ženska v normalnem vstanju, pravi omenjeni papirus, se zrno ne bo razvilo; če je pa noseča, bo skalilo. Nemški botanik Walter Hoffmann je to metodo sedaj. preizkusil. Vzel je zrno ječme-1 na in pšenice ter jih vsejal v velike cvetlične lonce v navadno prst Ene lonce je potem zalival z vodo, drugo s sečjo nosečih, tretje pa s sečjo nenose- Izdajanje lista je v srtit i velikimi stroški. Mno go jib j«, ki bo radi «la- bih razmer tako prizadeti, daao naa naprosili, da Jib počakamo, nio naj pa oni, katerim Je mogoča, poravnajo naročnino točne. Uprava "O. H." 212 % * m* m m'Mtt vi. , t ^ A ,ii Vitez de Vaudrey je bil odšel že pred po licijskiin ravnateljem v kabinet, kamor ga je bil le-ta poslal. — Vitez, — dejal grof na pragu, — moj sklep je vas gotovo presenetil- Upam, da bo ste priznali, da ste bili gredoč k meni pripravljeni na čisto drugačen sprejem... Vitez je liotel odgovoriti. — Ne prekinjajte me, — je nadaljeval grof, — če sem hotel z vami tu govoriti, me je vodila edina želja jKivedati vam odkrito in jasno, kaj sem sklenil- In verjemite mi. da nobenega vašega odpora ne bom trpel..-Ko sem vas povabil sem, nisem mislil na debatiranje, temveč sem vas liotel samo opozoriti. da me morate ubogati- Roger ni liotel grofu odgovarjati in zato je molčal, a grof je nadaljeval s svojim običajnim glasom: — Gotovo se vam zdi presenetljivo, da sem svoje prvotno stališče izpremciiil in da sem zdaj pripravljen privoliti-.. — V mojo ženite v..- — V zvezo, ki napravi iz mene vašega so krivca, ker se upirate želji Njegovega Veličanstva. Vitez je povesil glavo. — Da, vitez, — je dejal grof de Linieres, ki um je zvenel glas proti volji malo osorno, — da, bili ste predmet kraljeve naklonjenosti ki bi vam jo bila zavidalo vse plemstvo; kralj je vam izbral ženo in Njegovo Veličanstvo je celo tako milostno, da se dela kakor da ničesar ne ve o odločnem odporu, ki ste z njimi odgovorili na kraljevo že- »jo- Vitez na te 'besede ni odgovoril. — Pa naj bo. — je nadaljeval grof. — pred poslušnostjo kralju, pred srečo, ki bi jo bil čutil, če bi vas videl vrednega kraljeve naklonjenosti, sem dal prednost duševnemu miril tiste, ki mi je postala življenjska družica in ki jo ljubim, slišite, Roger, ljubim z najčistejšo in najsvetejšo vdanost jo_ Pri teli iskrenih, toplih besedah se vitez de Vaudrev ni mogel premagati, da bi ne spregovoril: — Nad čast kraljeve naklonjenosti, izkazane milostno naši rodbini, ste postavili gro fičin mir, srečo, življenje... Da, ukrotili ste svojo pravično jezo in dosegli najvišjo stopnjo samozatajevanja. ker ste v svoji vesti spoznali, da je bila nesrečna žena žrtev... ...Tn niste hoteli, da !>i odšel ta angel v večnost z izmučeno dušo..- Odpustili ste ji-Vso veličino tega plemenitega koraka lahko razumem samo jaz izmed onih, ki so bili priče tistega prizora. Zato se klanjam možu, ki je znal tako temeljito ukrotiti svojo jezo in najti v sebi moč za tako veliko samozata-jevanjc. Vitez je že liotel poklekniti, pa ga ie grof prestregel in dvignil, rekoč: — Na moja prsta, Roger! In nekaj časa sta molče objeta, pod vplivom mešanih občutkov radosti in bolesti. Potem se je grof izvil vitezu iz objema in si obrisal solzne oči, rekoč: — Pojdi va, prijatelj; zdaj sem prepričan, da boste uslišali mojo prošnjo. Solznih oči je vitez prikimal. — Dobro, Roger, — je nadaljeval grof >; očetovskim glasom, — ne govoriva več o pogojih; ta beseda zveni neprijetno. Kot oče'» se obračam na vas in rad bi, da bi mi odgovarjali kot sin- Pokazal je z roko na naslanjač in pripomnil: — Sedite k meni. Sa»m je pa sedel k svoji pisalni mizi. Vitez je sedel v naslanjač in videč, da. stric nekam okleva s pogovorom, je spregovoril sani: — Vidite me pripravljenega na vaša povelja, gospod grof, in prosim, da mi čim prej poveste, za kaj gre. Sem namreč vedno ne-strpnejši, odkar vem, da vezete mojo srečo na zunanji pogoj... — Da, Roger, nočem, da bi postal član moje rodbine žrtev javnega pohujšanja in sramote, ki'bi njene posledice vsi čutili... — Kaj hočete reči, gospod grof? — Reči hočem, dragi moj vitez, da mora , plemič kljubovati teži javnega mnenja, če naenkrat prelomi vse tradicije svojega rodu- S tem hočem reči, da mora biti tisti, ki uresniči v naš družbi to, kar imenujemo neenaka zakonska zveza, sposoben z lastnimi močmi priboriti spoštovanje sebi in listi, ki jo je smatral za dostojno nositi njegovo ime. — Toda kdo bi si drznil i — Vsi tisti, ki vedo, da je vam kralj naklonjen in da je vam namenil slavno zvezo; vsi tisti, ki bodo kmalu zvedeli, da je vitez de Vaudrev zavrgel svoje ime, svoj visoki rod in svoj družabni položaj, da vzame za ženo preprosto dekle... — In kaj mi je do tega ?. Rom že znal zavezati jezike... — Meni je pa mnogo do tega, tla bi vitezu de Vamlrevu, mojemu nečaku, ne bilo treba zatekati se k meču in braniti z njim svoje časti... Dejal sem že. da vam dovoljujem poročiti se s tisto, ki ste si jo izbrali; zatreti hočem v sebi vse pomisleke proti temu in podrediti svojponos vaši sreči. Toda za tako težko žrtev zahtevani, da boste mogli hoditi pred vsemi ponosno dvignjene glave, da priključite svojemu imenu tako velik slows. da boste imeli pravico pogaziti razredne tradicije.. . Me razumete, Roger.' Želim, da postanete spoštovana osebnost ne zaradi visokega rodu. temveč za raki i osebnih vrlin-Ko dosežete ta «'ilj. bom šele priznal, da l-mate pravico izbrati si ženo po svojem srcu. ne bi bi zmenili za javno mnenje. Vitez je molče poslušal grof o ve besede-Šele ko je grof umolknil, je dejal: — Kaj bi radi, da storim? Fpam namreč, da mi- poveste vse tako odkrito, kakor ste povedali, da ste mi žv* našli pot, ki naj na njenem koncu dobim pravico postati Henri-kin mož... . Potem je pa naenkrat izpremenil predmet pogovora in nadaljeval: » — Ah, saj ste jo videli, gospod grof; mogli ste presoliti njeno srce, lahko ste obžalovali divjo jezo, ki je vas napravila krivičnega napram nedolžnemu bitju; slišali ste njeno prošnjo glede milosti in izjavo, da je pripravljena iti v izgnansvo, če bi to zahtevali... Spoznali ste, koliko skrenosti je v ti m srcu, odprtem vsemu dobremu, obsojenem na strašne muke... Veste, gospod grof, kolikega spoštovanja je vredno to krepostno dekle... Povejte mi torej, prosim vas, kaj je potrebno za skrajšanje te zadnje izkušnje. ki se ji ne morem uiti nočem izognili... Pokorim se vam, da se mi izpolni najbolj vroča želja; zato upam. da boni mogel ljubljenemu dekletu doprinesti dokaz, da sem pripravljen vse storiti za njo... — Pa naj bo, — je odgovoril grof, — ker me vprašujete p<> nasvetu, evo, kaj mislim: veste, da namerava general markiz de La-favtte zapustiti Francijo, in priskočiti Sin pomoč Američanom v njihovi borbi za svobodo-. . — Kaj . Mislite, da-.. — Da bi se lahko potegovali za primemo mesto v mali armadi, ki jo povede Lafayette čez ocean, da priskoči na pomoč Washing-tonu... Mar ni vsak plemič vojak?... Odpotujte torej! Upam, da boste navdušeno sprejeti pri markizu, ki zna ceniti junaštvo In požrtvovalnost... — Ker vitez ni odgovoril, je grof nadaljeval: — Drznem si upati, da se boste ravnali po mojem nasvetu... Ne, oklevati bi ne znali, ker ste predobro razumeli, kako pravilni so moji razlogi. — V tem primeru po pravici ne dvomite o meni, gospod grof; veste dobro, da se nevarnosti nikoli ne bojim; prosim vas tudi, da čini prej posetite Lafayetta m ga prosite, naj mi poveri poveljstvo enega svojih polkov.. . In tako se napotim čez ocean, da si priborim slavo, ki se vam zdi neobhoHino potrebna... Toda dovolite mi vsaj, prcdiio se ločim na dolgo — morda za vedno — od tiste, ki jo ljubim, da ji zaklieem abogom in govern, -krova, trdno stoji na mizi in znotraj se )K»kaže krasna slika svetnika v emajlu in zlatu. Ravnatelj občuduje dragoceni preokažem svojim damam, ker je to čudovito umetniško delo. Seveda jim ni treba vedeti, da ste mi to dali kot poroštvo. O tej majhni zadregi ni treba nikomur vedeti kot vi in jaz. Rekel bom samo, da bom za vas shranil. Markij za trenutek pomisli, nato pa pravi: — Dobro, vaše dame smejo videti mojo svetinjo. Toda, prosim, m* kazite je tujim ljudem, ki ne spadajo v vašo hišo! Ne maram, da bi tuje, mrzle oči |>očivale na tem svetem zakladu. Ravnatelj inu strese roko. — Prav gotovo, moj dragi gospod markij, samo damam l»om pokazal ftodoho. Moja hči se bo veselila, kadar vidi to nmetno delo. Takoj vsakdo vidi. da je bilo to nekaj posebnega. Markij vzdihne in se nasmeje. — To jo le eden izmed mnogih zakladov, katere je reših moja družina iz nekdanjih sijajnih časov. Imam še več takil takih Florenci. Dobil bi veliko pre- dragih stvari v svoji palači v možeujc, če bi jih hotel prodati. Toda rajši umreti, kot pa da ! ti iz rok ta znamenja sijajnih časov. G in jen ga ravnatelj pogleda. — Toga vam tudi ni treba, gospod markij; upam. da Zadnje besede izgovori ravnatelj s prijaznim nasmehom. Markij je bil za danes zadovoljen. Svojemu cilju je prišel malo bližje. Prav pošteno se je hotel posluževati ravnateljev© ponudbe, na vsak način ji* hotel dobiti od njega denarja, kolikor je bilo mogoče. Da se je treba vedno zanašati na f človeške slabosti, je dobro vedel. Vzame tedaj ček za petdeset tisoč. Stem je bil h v Niči ukradena umetnina dovolj dobro plačana. Javno se je ni upal prodati, pri kakem starinar-ju pa za njo ne bi dobil mnogo. Ko je takrat v Genovi v hotela odprl rdeči kovčeg in mesto nakita bogate Rusinje našel parno podobo svetnika, je bil zelo togoten in razočaran. Toda ta svetniška podoba z umetnim in dragocenim okvirjem je bila vredna, da jo je vkradel, toda kaj naj s tem počne? Tako originalnega predmeta ni mogoče lahko prodati, ako ni njegov pravi lastnik. Že ga je hotel razbiti, zlato stopiti in drage kamne izluščiti, toda preračunal je, da bi dobil za vse le malenkostno vsoto. Mogoče bo našel kako drugo priložnost, tla bo mogel prodati tega svetnika. Tn njegovi možgani so mrzlično delovali in tako je bila ta spominska skrinjica, čije pravega pomena in tudi skrivne notranje naprave ni poznal, tudi vzrok, da se je signor Giuseppe Salva tore izpremenil v markija Salvoni. Izmislil si je lepo, majhno zgodovino in povest in je odpotoval iz Italije, da bi v tujini nastopal kot markij Salvoni in lovil svoje kaline na limanice. Majhna tatvina denarnice v hotelu v Genovi mu je prinesla potrebni denar za njegova nadaljna podjetja. In tako je Giuseppe Salvatore, ki je bil po poklicu natakar, kot markij Salvoni šel v svet. V Monakovem se mu je posrečilo priti v krog višjih in plemenitih častnikov, ki so po vojni za svoj obstanek kupČe-vali z vsakovrstnim blagom. Tn tukaj je spoznal ravnatelja Herderja, katerega mu je ugodna usoda prinesla na pot. Tako je svojo igro vestno izvedel. Takoj prvi dan je v Vratisla-vi srečal nekega svojega rojaka, s katerim je v Italiji presedel svojo prvo-zaporno kazen. Ta njegov poznanec je bil pri-ganjač za igralnico, kamor sta Bozo in Štefan sledila marki-in tako je onega večera "markij" prišel v to igralnico. »•asa godrnja fakir svojo čarobno molitvico, nato pa vrže vrv v zrak. Proti priča kova , nju vidijo vsi gledalci, da je vrv obvisela v zraku, kakor kak droben, zelo dolg drog. Nato začne plezati dečko po vrvi navzgor, toliko časa, da gledalcem * izgine* izpred oči. Nato spleza za dečkom še fakir. ki nosi s seboj meč in tudi izgine visoko pod nebom gledalcem izpred oči. Kmalu zatem čujejo gledalci strašno kričanje, ki doni z neba, in vidijo, kako padajo deli z mečem razsekanega trupla z neba. Fakir pripleza zatem nazaj na zemljo, pokrije ostanke dečkovega trupla z rjuho in za-godmja nekaj, "čarobnih" izrekov, ko se izpod rjuhe pri-smeje deček zdrav in vesel. Znanstveniki so >i na jasnem, da je edina prnv-lna razlaga za ta nemogoči dogodek ■— hipnoza. Ne morejo pa razumeti. na kakšen način .n »r > vplivati fakir tako enotno na J° I stotine najrazličnejših gledal-'cev, ki vsi pretreseni zasledujejo dogodke, ki se odigravajo pred njimi. Doslej še ni znan primer, da bi le en sam Kvro-pjec med vsemi drugimi gledalci ne videl istega, kar se zdi vsem drugim, da vidijo. Zato so poskusili s fotografiranjem; fotografska plošča in aparat se ne dasta hipnotizirati in ta dva morata pokazati resnico. Številne fotografije, ki so jih ob takih prilikah napravili, ne kažejo niti vrvi, niti plezajočega dečka ali fakirja, kaj šele razsekanega dečkovega trupla. Na sliki je vi-M«'ti kvečjemu gledalce, ki raz-zurjeni gledajo v zrak ali v fakirja. medtem ko ta sedi na tleli in uganja svoj hokus-po-kus. Zanimivo je nadalje dejstvo, da kažejo fakirji ta trik le v Indiji iu pravijo, da jih za puste potrebne moči, če za puste domačo zemljo. Pač pa imam< prva poročila o tem triku, ki cfrerteh , je sedaj razpisala neka londonska družba veliko nagrado za tistega, ki bo prinesel neoporečno rešitev tega skrivnostnega problema. S:ij je končno v resnici čudno, da se še nikomur ni posreeilo razvozljati u Izjava voditelja ženskega vseučilišča v San Franciscu, da se moški najbolj izogibajo izobraženih žensk, je povzročila v tisku obsežno debato, ki (se je udeležujejo tudi znanstveniki. Ti so pa previdni in I •menijo, da se nadarjene ženske pač teže odločijo za zakon, il čeiia dekleta postavljajo večje zahteve glede moža iu tako traja včasih dolgo, da dobe "j svoj ideal — če ga sploh do- Miss Scottova, urednica nekega ženskega lista, odgovarja s statistiko. Med drugim pravi, da je izmed 12"» njenih gotova eno-[tovarišic, ki so pred 10 leti ž Pred kratkim j njo opavile izpite, poročenih danes že 1(5 ali več nego til)r'r. Slovita odvetniea pravi: neumna ženska ima izhero med vsemi moškimi, pametna pa samo med pametnimi in to traja seveda dalj časa. K temu pa se je oglasil neki zdravnik, ki trdi, da se po nekem naravnem zakonu pametne ženske poroče z neumnimi možmi, neumne pa s pametnimi. (V bi ne bilo tako, bi na svetu imeli samo genije in idiote in drugi bi ne vedeli kaj početi z drugimi. 6. oktobra: Paris v Havre Europa v Bremen St. Louis v Hamburg Vuleania v Trst 10. oktobra: Manhatan v Havre Hamburg v Hamburg Htrengarla v Cherbourg 12. oktobra: Majestic v Cherbourg 13. oktobra: Lafayette v Havrt Kex v Genoa Veendam v Boulogne sur Mer 17. oktobra: Pres. Roosevelt v Havre New Yolk v Hamburg 19. oktobra: Statetid.im v Boulogne sur Mer 20. oktobra: Br«-men v Bramen lie d t France v Havre 24. oktobra: 1 Washington. Havre Aqultania v Cherbourg 25. oktobra: Albert liallin v Hamburg 26. oktobra: Olympic v Cherbourg 27. oktobra: Europa v Bremen Cham plan v Havre Conte rti Savoia v Genoa 31. oktobra: Berengaria v Cherbourg Heutschtarid v Hamburg 2. novembra: Majestic v Chebourg 3. novembra: Iviafyette v Havre Cen. vi.n Steulwn v Ilamtiurb Saturnia v Trst 9. novembra: Bremen v Bremen A1 nipic v C" ^ 1. decembra: I., fayette v IIa..„ R.\ v Genoa 4. d-jceivibra: Ki ropa v Bremen M: nhattan v Havre 7. ti cembra: Saturnia v Trst H; mburg v Hambufg Irerigaria v Cherbourg 8. decembra: C! a m plain v Havre 11. decembra: Gen Von Steuben v Hamburg 12. decembra: New Voik v Hamburg 14. decembra: Ma jest it- v Cherbourg Washington v Havre c .nt«* • 1 i Savoia v Genoa 13. deecmbra: I*.-iris v Havre Bremen v Bremen 19. decembra: Albert Batlin v Hamburg 21. decembra: Olympic v Chi»rl>ourg 26. decembra: f>euts«'hland v Hamburg 29 decembra: lie de France v Havre ZASLUZEK ANGLEŠKIH PISATELJEV ganke, ki je stara že G*H> let in poročajo, da so ga Evropejci i katero prenaša jo indijski fa-prvikrat videli v Indiji že letajkirji od roda do roda. BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. . .V - .(Dfcije prihodnjič.) P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj posije nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na 'enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo ▼sakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so nujboljse jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: slovenic publishing company (Travel bureau) 216 West 18th Street New York. N. T. V nekaterih angleških listih so l»ili objavljeni zanimivi podatki o povprečnih letnih dohodkih uglednih a«ngleskih pisateljev. Te številke so naravnost pravljične. Niti v Franci- J ji takili dohodkov nihče nima, če pa pogledamo, kako žive pisatelji manjših narodov v primeri s svojimi angleškimi kolegi, se moramo naravnost čuditi, >la literatura pri njih sploh še -ni zaspala. Med Angleškimi pisatelji je najbogatejši mladi, toda zelo priljubljeni Nefel Coward, ki je uadavno nastopal v Lo-n