ŠTEV. (No.) 51.
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
CHICAGO/ ILL., PETEK, 1. JULIJA, 1921.
LETO (VOL.) VIL
rafcliihiit and distributed under permit <N#. 3ao) authorised by tb« Act el OfcfWr i«iy. on file at the Pot Office ef Chicago. 111. — By the Order of the President A. S. Borieaon. Postmaster OwwrtL
Škof Koudelka ~ umrl
Zadnje njegovo pismo, katero nam je pisal, je polno navduševal-nih besedij, naj vstrajamo na začetem delu, naj gremo krepko naprej. "Bog Vas je branil in podpiral do sedaj. Vsi vaši nasprotniki do sedaj so morali osramoteni odstopiti. Tudi v prihodnje bode tako! Božje delo se ne da razbiti tako hitro, kajti Bog je vedno močneji kakor hudobni duh. Pošiljam svoj blagoslov in svoje goreče molitve za Vas, za Vaše delo in za Vaše sotrudnike in podjetje!" |
V resnici, solze nam kapajo iz oči, ki gledamo pred seboj sliko tega ve-
Iz Superiorja smo dobili preteklo soboto večer žalostno vest, da je tam zatisnil svoje utrujene in izmučene oči za ta svet eden izmed največjih apostoljskih škofov v A-meriki, škof Jožef Marija Koudelka. Še pred tremi tedni smo dobili od njega zadnje pismo, v katerem toži, da je zelo slab. Danes ga ni več med živimi.
Kakor bilsk se je raznesla ta pre-žalostna novica po celi Ameriki, posebno po vseh čeških, še posebno pa po vseh slovaških naselbinah, kajti pokojni mil g. škof je bil velik prijatelj in apostolj Slovakov v Ameriki.
S smrtjo škofa Koudelke so v resnici posebno Slovaki silno veliko izgubili. Vsaj se je zadnjih petnajst let svojega življenja skoraj izključno posvetil samo delu za ta narod. Od narave globoko pobožen je našel v slovaškem pobožnem narodu nekako sorodno dušo^n zato se mu je ta narod priljubil in zato se*je
zanj žrtvoval.
Ko govorimo o smrti škofa Koudelke, pa lahko govorimo: Umrl je
mučenik!
Celo njegovo življenje je bilo nepretrgana veriga raznih žalostnih, da prežalostnih skušenj. Koliko grenkih ur je imel in pretrpel ta škof-mučenik, to ve samo Bog v nebesih in pa sam je vedel. V svoji globoki pobožnosti si niti misliti ni mogel, da bi kedo mogel biti, bi ne bil tak. Sam navdušen za svojo vero, je mislil, da so vsi taki, sam pripravljen žrtvovati vse, samega sebe, vso svojo zložnost in vse svoje samo za dobro stvar, za stvar Boga, katerega duhovnik je bil, je mislil, da morajo biti vsi taki. In zato je bil navdušen zagovornik pravice in resnice. Zato ste ga videli v prvih vrstah, ko je bilo treba kaj žrtvovati za dobro stvar, ko se je bilo treba potegniti za kako pravično zadevo. Kdor pa hoče biti tak, naj bode pripravljen na trpljenje. —
* # •
Skof Koudelka je prišel v Ame-
riko, ko je bil 13 let star. Stansi so bili"Cehi. Naselili so se v Wiscon-sinu, kjer je oče kupil farmo. Od tu so ga dali v šole Sv. Frančiška Sal. pri Milwawukee, kjer je končal svoje študije. L. 1874. je bil posvečen v dijakona, ker je bil še premlad, da bi bil mogel biti posvečen v duhovnika. Kot dijakon pa je že bil nastavljen kot kap-elan pri cerkvi Sv. Prokopa v Clevelandu. Leto pozneje še-le je bil posvečen v mašnika. L. 1882. je odšel z dovoljenjem clevelandskega škofa Gil-mourja v St. Louis, kjer je bil urednik tedaj edinega češkega katol. lista "Hlas". Kot urednik je bil spreten urednik in je veliko spisal v češčini. Toda tu ni bil dolgo.— Razne težave pri listu in kakor tudi pomanjkanje čeških duhovnikov v Clevelandu je bilo uzrok, da ga je škof poklical nazaj v Cleveland. Tu je pa dobil župnijo svetega Mihaela na West Side, kjer je preživel skoraj 28 let svojega življenja. Tu je sezidal krasno cerkev in še kra-snejšo šolo. Njegovo delovanje v tej župniji je bilo tako uzorno, da je slovela ta župnija za najbolje urejeno v celf škofiji. Ljudstvo ga je ljubilo kot očeta in oče ji je tudi bil.
Škof Koudelka je bil sloveč slikar in je naredil v svojih mladih letih več krasnih slik. Sploh je imel poseben umetniški okus, ki se kaže v vsem, kar je on naredil.
vZa časa škofa Horstmana je bil Rev. Koudelka njegova desna roka, zlasti glede Slovanov. Vse težave po raznih slovanskih župnijah čle-velandske škofije, je izročil škof njemu, da jih uredi.v S tem si je pa nakopal vedno le nasprotnike. Ako je odločil proti duhovniku, zameril se je duhovniku, ako je pa odločil proti ljudem, razburil je te. Tako si je že takrat s svojo odločnostjo nakopal veliko sovražnikov, ki so mu poznejše življenje marsikako kapljico pelina vlili v kelih njegovega življenja. Škof Hortsman ga je poznal in ga je visoko čislal. Zato ga je naredil za pomožnega škofa. Toda škof Hortsman je umrl
sporoča o nagovoru, katerega je i-mel sveti oče Benedikt XV. pri svojem junijevem konzistoriju, v katerem je protestiral proti delovanju židovstva v sveti zemlji. Židovstvo namerava spremeniti sedanjo sveto zemljo v nekako letovišče in ji vzeti ves verski znčaj, katerega je do sedaj imela. Počasi, toda gotovo gre sedanja Palestinska uprava dalje, da bode omejila pravice posameznih redov in verskih organizacij in spremenila vse te kraje v letovišča milijonarjev in židov.
i Toda židovstvo je tako močni v
1 .
j časnikarstvu, da noben časopis ni prinesel tega papeževega protesta, samo za to, da bi svet ne izvedel kaj židovstvo počne.
kmalu in tako je ostal potem kot pomožni škof sam sredi svojih nasprotnikov.
Kot nekak generalni vikarij za Slovane je prišel v dotiko s slovensko župnijo Sv. Vida v Clevelandu v znanih težavah, o katerih se je svoje dni toliko pisalo. Bil je preiskovalni sodnik pri tožbah, katere je ljudstvo prineslo cerkveni oblasti.
Ko je prišel nov škof v Cleveland po smrti škofa Horstmana in ni potreboval več pomožnega škofa, premestil je Rim škofa Koudelko za pomožnega škofa v Milwaukee nadškofu Mesmerju. Od tu je bil pa kmalu imenovan škofom v Superior, kjer je tudi umrl.
V Superior se njegova križeva cesta ni zmanjšala ali olajšala, temveč še bolj zagrenila. Videl je, kako potrebna bi bila katoliška sirotišnica za one kraje. Zato se je lotil kmalu po svojem prihodu dela, da sezida sirotišnico. In to je tudi do segel. Sedaj stoji prav blizu njegove rezidence velika stavba, kjer je nekako 300 sirot preskrbljenih. Posebno se je pokazal mil, g. škof Koudelka tukaj, kako plemenitega značaja je bil. Ker je bila škofija revna, in je videl, da ne bode mogel plačati vseh stroškov, zato je vzel na se vse obilne stroške za to pre.: krasno stavbo. Vse, kar je naprosil med'dobrimi verniki, ko je hodil poj misijonih, vse je dal za sirotišnico.' Tako je naberačil toliko, da je plačal velik del dolga.
Posebno zanimivo je pa bilo njegovo delovanje kot misijonar. Slovaški in češki narod v Ameriki je imel to posebno srečo, da je imel škofa misijonarja. Velik del leta je šel škof Koudelka okrog in dajal sv. misijone. Najmanj po dvajset aH trideset misijonov je dal po celi Ameriki vsako leto. Le malo je slovaških in čeških cerkva, kjer bi ne bil. Tudi veliko slovenskih cerkva ga pozna, kjer je ali birmal ali pa opravil kako drugo slovesnost. Bil je izvrsten, da, morda najboljši slovanski pridigar. Njegove pridige so bile mojstersko delo. Še sedaj v poznih letih je vsako pridigo spisal, predno je šel na prižnico. Njegovi misijoni so bili vsi tako vspešni, da je nemogoče, da bi kedo nadomestil tega misijonarja. Znal je uprizarjati razne pobožnosti pri misijonih, ki so naredile velik utis na vernike.— Slovaki so ga kratko imenovali "naš milaček", "naš ljubljenec".
Škof Koudelka je bil tudi naš stalni dobrotnik in podpornik in tudi branik. On je bil, ki je pravzaprav prvi začetnik slovenskega frančiškanskega komisarijata. On je pisal prvo pismo glede te ideje v Rim in jo podpiral celi čas do sedaj. Koli-krat, ko so nastale razne zapreke ali ko so nasprotniki hoteli preprečiti in uničiti naše delo, bil je škof Koudelka, ki je stopil na branik in nas branil in povedal višjim oblastem resnico in razkrinkal vse raa-hinacije nasprotnikov. Da, z njim smo izgubili tudi mi in naše podjetje silno veliko.
likega moža obrobljeno s črnim vencem smrti. Je li mogoče, da je padel tako velik mož, taka blaga duša, tako navdušen apostolj in prijatelj
božji ?
Da! Šel je! Ni ga več!
Naše molitve bodo šle za njim.
Ti pa, veliki mož in apostolj, od-počij se pri Bogu od svojega tako napornega, tako muke — in trpJje-nja — polnega življenja! Bog ti bode gotovo zvest plačnik, kajti tvoja dela, tvoje solze so šle gotovo s teboj v večnost, ki so sedaj ^voja krona.
Toda, ne pozabi pa na ameriške katoliške Slovane, za katere si delal tako navdušeno v življenju ! Moli za nje! Moli tudi za naš slovenski narod!
Počivaj v miru!
NEMŠKI RUDARJI PROTI III. INTERNACIJONALI.
Na generalnem občnem zboru Zveze nemških rudarjev v Giessnu je bil z veliko večino odklonjen komunistični predlog za pristop k III. internacijonali. Z isto večino so bili iz miZveze izključeni vsi elementi, ki so ob raznih prilikah nastopili proti Zvezi.
NAJNOVEJŠE YESTI.
ZADNJI ČAS JE
da nam pošljejo one župnije, društva ali posamezniki svoja poročila slike ako hočejo da bode to prišlo, v koledar za leto 1922.
Cč. gg. župnike prosimo, da nam pošljejo nekoliko svoje kronike najzanimivejših dogodkov iz življenja župnije preteklega leta.
Večkrat se nam je že očitalo, za-j kaj ne opišemo te ali one župnije, zakaj samo nekatere. Toda kako } naj to storimo, ko pa nismo vsega- . ! vedni in ne vemo, kaj se je vse za-
RDEČA KOMEDIJA V RUSIJI.
Mej tem ko so rdečkarji kričali v V:oskvi in proslavljali diktatorstvo| proletarijata, umiralo je na tisoče! ljudi v mestu Petrogradu za lakoto.!
Rdeči list "Ekonomično življenje"! poroča o strašni lakoti po celi sred-1 nji Rusiji. Rdeči list gotovo ne bodo lagal. Ko bi mogel bi gotovo skrival resnico. V provinciji Penza pravijo ni niti koščeka kruha.
Tako vse kričanje na konvenciji tretje internacijonale ni bilo nič druzega kakor kričanje presitih delavskih izkorščevalcev, ki so skušali s kričanjem prekričati glas lačnih in strganih milijonov, ki prosijo vedno- glasnej^ in glasneje kruha.
MOČ ŽIDOVSTVA.
The Daily Tribune, edini angleški katoliški dnevnik, je prinesel te dni kabelgram iz Rima, v katerem
nimivega zgodilo v tej ali oni župniji. Mi smo odvisni od poročevalcev. Mi nobeni župniji ne dajemo prednosti. Nam so vse župnije enake. Vendar iz katere župnije se nam poroča, iz te pa poročamo.
Zato prosimo, sedaj je čas, da se nam sporoče te stvari. Kedor noče sam sestaviti celotnega poročila, naj nam pošlje vsaj kratka navodila, bomo sami sestavili.
Enako društva ali posamezniki.
Ob sklepu lista smo dobili sporočilo, da pride truplo našega vojaka Alojzija Verbiščar s Francoskega v Chicago danes in da bode slovesen pogreb z mašo v nedeljo dopoldne ob pol desetih. Pogreb bode s sprem- * stvom vojaštva.

* * * * * * * + * * + <* * * * * * *
<41
PO SLUŽITE1 SE PRILIKE SEDAJ.
Evropska valuta se je zadnje dni dvignila iz svoje postojanke. Vse kaže, da svet se bliža nazaj, k normalnim razmeram. Pri tem je pa gotovo, da bo tudi evropska valuta prišla do svoje stalnosti v najkrajšem času. Zato, je koristno se po-služiti prilike sedaj.
Midva pošiljava denar v Jugoslavijo in v v&e dele Evrope. Vsaka pošiljatev je garantirana in dospe na svoj cilj v dveh do treh^tednih.
Ker se pa cena evropski valuti vedno giblje na borzah, zato bova vedno računala po cenah istega dne, ko prejmeva od pošiljateljev denar.
OB IZIDU TE ŠTEVILKE SVA RAČUNALA SLEDEČE CENE: Za jugoslovanske krone:
500 kron.............$ 3.8o
1,000 kron............
5,000 kron............37*50
10,000 kron.......... 74.00
J. JERICH & M. ZELEZNIKAR
▼ uradu "Edinost"
1849 W. 22nd Street
Za italianske :
50 lir............$ 2.9c
100 lir .... v.... 5.40
500 lir .... ?.....26.00
1,000 lir.............51.00
» t.
i *
♦
4» *
* *
CHICAGO, ILL. £
—yT he best |m e d i um to reach the be »t customers.j—
"EDINOST"
1849 W. m, St. !
Telephone: Canal 98.
Chicago, III.
ZA RESNICO IN PRAVICO.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKL
Izhaja dvakrat ff
na teden, _ □
Velja za celo f fcto $3.00
fcjHr up
V v
Published sem? g weekly.
~~	šE
Subscription $3.oo
yearty.
nMnMnmaw*


EDINOST.
GLASILO
SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Lzjaha dvakrat na teden.
Slovenian Franciscan Press,
XS49 W. aand St.	Telephone Canal 9«.
Chicago, I1L
ADVERTISING RAT^S ON APPLICATION.
Published Scwni-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand St., CHICAGO, ILL
t*r*4 as second-clas« matter Od ii. 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Nov parlament na Irskem.
Občudovanja vreden je boj, katerega bije pravkar nesrečna Irska za
svojo svobodo in neodvisnost.
Po svetovni vojski, kjer so tisoči sinov zelene Irske krvaveli na raznih bojiščih za svobodo in demokracijo, ali pravzaprav za samoodločeva-nje narodov, zlasti manjših narodov, teče sedaj kri hrabrih Ircev še dalje za ta načela. Država, ali recimo raje kar naravnost narod, kateri je za čas vojske, ko je imel Nemca na svojem tilniku, toliko kričal, da naj se ves svet združi v boju za "pravice malih narodov", je pozabil, ko so ga ti mali in veliki narodi res rešili, na vse to in je zato še bolj trdo stopil na tilnik narodu, katerega že stoletja in stoletja drži v kruti sužnosti.
Irci, zlasti amerikanski Irci so naredili za časa vojske veliko napako. V svojem velikem patrijotizmu ali bolje zvestobi, so šli v žrtvah za vojsko in zmago tako daleč, da so pozabili na se. Mesto da bi bili takoj, ko se je vojska začela spoznali migljej božje previdnosti, da je sedaj čas, ako si hočejo priboriti svojo neodvisnost in bi bili šli na pomoč Angliji na Angleškem samo pod pogojeni, da jim bode Anglija dala po vojski kot plačo neodvisnost, so pa šli kar trumoma prostovoljno brez vsakega pogoja v vojsko in so krvaveli za tisti narod, ki jim sedaj za-dira nož v srce.
V Ameriki so ameriški Irci enako storili veliko napako. Ko smo se razni drugi narodi potegovali in borili za svojo neodvisnost in svobodo, sc nas ameriški Irci imenovali izdajalce in fanatike. Ko se je med časom vojske organizirala organizacija Friends of Irish Freedom, ki bi naj po istih stopinjah, kakor mi Jugoslovani ali Čehi ali Slovaki skušali tudi oni postavnim potom zahtevati od naše vlade, da da tudi njih svobodo v pogoj, pod katerim bi poslala pomoč Evropi, so ji nasprotovali celo oni, ki so danes v prvih vrstah tega boja.
Na čelu te organizacije med vojsko je stal karmelitski provincijal iz New Yorka Very Rev. McGinnes. Toda ne duhovščina, ne katoliške Irske organizacije niso videle kako usodopolno zmoto delajo, ko so pustili iti mimo največji zgodovinski moment in ko niso hitro vsi stopili za to organizacijo in ji ne pomagali na noge in ne nastopili istih potov, kakor drugi manjši narodi. Nasprotno so še zavirali njih delovanje, kjer so mogli.
Koliko irske krvi bi si lahko prihranili Irci, ko bi bili tedaj nastopili.
Vendar sedaj je prepozno. Sedaj treba, da krvavi irski narod za svojo svobodo.
Da bi oslabila irski vpliv, dosegla je Anglija razdelitev Irske v južni in severni del. Severni del je v veliki večini po zaslugi Anglije anglikanske vere, južni je izključno katoliški. Vlada je s svojim velikim propagandnim aparatom dosegla, da je naščuvala Anglikance proti katoliškemu delu Irske, da so začeli zahtevati lasten parlament.
In te dni je bil angleški kralj tam, da je slovesno otvoril ta novi
Ako so bili dotičniki le deloma od-j visni od pokojnika, so vpravičeni le;
do preostanka, to je, ako dotičmk Chicago, zasluži $10 na teden, in kompenza-] zvečer se
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Hiša poleg naše tiskarne sta kupila Mr. in Mrs. John Kusar, obče-
spoštovana rojaka v Chicago. Kakor čujeino, mislita odpreti restau-
racijo in "Boarding House", kar je oboje tako zelo potrebno v naši o-kolici. Novemu podjetju želimo o-bilo vspeha.
Mr. Gottlieb, znani slovenski trgovec, ki je imel do sedaj Grocery, je razširil svojo trgovino in ima tudi "dry goods". Priporočamo ga rojakom za obilni obisk.
Metropolitan State banka je darovala za našo šolo $100.00.
Cleveland — Nelburgh. — Za
čas počitnic bomo imeli v domači šoli poduk v slovenščini. Da ima slovenščina še veljavo, priča prija-
cija znaša $14 na teden, on je vpra-vičen le do $4. Ako ni pokojnik zapustil nikakili odvisnih oseb, izplačujejo se stroški za poslednjo bolezen in pogreba do največjega zneska $200 in še povrh stroške za zdravniško oskrbo. Plačila otrokom prenehajo s 16 letom, izvzemŠi ako so otroci duševno ali telesno nesposobni za zaslužek. Nikaka odškodnina se ne izplačuje poškodovancu, ako ni bil onesposobljen za vsaj teden dni; ako onesposobljenost traja čez to dobo, odškodnina začenja o-smi dan po poškodbi. Ako pa onesposobljenost traja dalje kot šest tednov, se izplačuje odškodnina začenši od prvega dne poškodbe.
Chicago, 111. — Preteklo nedeljo
zvečer se je končal "bazar" vjiaši župniji svetega Štefana z jako dobrim vspeliom. Zvečer posebno je bila dvorana polna ljudi, tako da so razni društveni odbori imeli polne roke dela, da so prodajali in "rafla-li" različne stvari. Z mrzlično gorečnostjo in občudovanja vredno požrtvovalnostjo so hitele naše dobre žene in dekleta, kak6 bi več nabrale. — Škoda da so časi tako slabi, da ljudstvo tako malo dela, nekateri so že mesece in mesece brez dela. Ko bi tega ne bilo, bi bil ta naš "bazar" vspeh, kakoršnega še niso imeli v Chicago. Čistega je do sedaj nekako črez dva tisoč dolarjev. Bazar še ni končan, ker je precej stvari še ostalo. Nadaljeval se bode meseca septembra, ako se bode kaj bolje odprlo delo.
Kompenzacija za onesposobljenost.
Izplačujejo se stroški za zdravniško oskrbo in bolnišnico za prvih devetdeset dni po poškodbi. Za popolno onesposobljenost dobiva poškodovanec tedenska plačila, enaka 60 proc. svojega zaslužka ali ne manj kot $7 in ne več kot $14 na teden, in ne za daljšo dobo kot 500 tednov od dneva poškodbe, pri čemur skupna odškodnina ne sme presegati $6,000.
V slučaju delne onesposobljenost dobiva isto odškodnino.
Za nekatere posebno omenjene poškodbe izplačuje se tudi 60 proc. zaslužka za dobo, posebej določeno za vsako tako poškodbo.
Po šestmesečnem plačilu odškodnine v tedenskih obrokih se smejo spremeniti tedenska plačila v enkratno skupno plačilo ostale odškodnine.
Za slučaj delodajalčevega bankrota ima odškodnina prednost pred drugimi dolgovi.
Ako se prizadete stranke ne morejo sporazumeti, smejo zahtevati, da Industrial Accident Board ime nuje razsodnike, katerih odločitev je podvržena odobritve" Board-a". — Tolmači pri raspravah so brezplačni. Ni treba najeti nikakih odvetnikov. Uradnike Board-a dajajo delavcem posebne formularje in jim pomagajo izpolniti jih.
— Nelburgh. — Za
bomo imeli v domači
____ t______ / slovenščini. Da ima
slovenščina še veljavo, priča prija-
Na našem stavbišču, kjer bode šole, so ta teden preskušali zemljo, kako globoko je do kamena. Našli so, da je na nekaterih krajih skoraj 23 črevljev prsti. To dejstvo bode nekoliko spremenilo naše načrte.
Naš upravnik Mr. M. Železnikar
se te dni mudi v Jolietu na agitacij-skem potu.
Rev. Jos. Pollak, slovenski duhovnik iz Helena, Mont., je te dni odšel v staro domovino. Šel je tudi v Rim. Preteklo nedeljo je bil v Jolietu, kjer je imel v nedeljo službo božjo.
--I
Rev. Benvenut Winkler OFM, ki
je imel sv. misijon v Steelton, Pa., se je vrnil zdrav domov. Kakor pripoveduje, je bil sv. misijon lep vspeh. Pripoveduje tudi, kako krasna je sedaj Steeltonska cerkev, ko
je preslikana. Slikarska dela je iz-|se opaža, da se nekateri člani vršil Mr. Ivan Gosar, akademični nih društev premalo slik ar jz So. Betlhema. Kakoc znano je zidal cerkev Rev. Father Ažbe; sedaj župnik v Waukeganu.
Naši otroci hodijo sedaj med počitnicami pridno k vsakdanji sveti maši in tudi k vsakdanjemu sv. obhajilu jih precej pristopa.
Naši letovičarji v Willardu, kakor
čujemo se dobro imajo. Te dni nam je mala Stajerjeva Genovefka pisala in povedala, da se jim tako dopn-de. da ne bodo hoteli več nazaj v' Chicago. Bomo videli. Mi jih pozdravljamo in jim želimo obilo zabave.
Inozeincein se priporoča, da se j obrnejo na društva za pravdno pomoč (Legal Aid Bureaus), ki se 'nahajajo v sledečih mestih države Michigan in ki so popolnoma brez-[plačni: Detroit, Mich., Legal Aid Bureau, 518 Moffat Bldg.; Grand Rapids Legal Aid Bureau. 55 Bark-lay avenue. Tudi v drugih mestih se nahajajo enaki radi, katerih naslov je lahko dobiti v lokalnem i4te-[lefon directory".
Jugoslav Section F. L. I. S.
NACE IZPOD KLANCA.
Moški občuduje marljivo in spret-
va 160 šolarjev, ki se hočejo ob počitnicah učiti slovenskega j.ezika.— Razdelili bomo poduk na dva oddelka, oddelek za male in oddelek za večje. Pri poduku bomo rabili najprvo abecednik za ameriške Slovence. Ko se bodo otroci nekoliko priučiTr slovenščine bomo brali iz mesečnika i 'Angeljček", ki je ravnokar začel izhajati v Waukeganu. U-panje imamo na uspeh, ker so večina vsj stariši v župniji za to, da se otvori sedaj poleti slovenska šola. Slovenci spoštujmo svoj materni jezik ! Ostanimo zvesti svojemu narodu in zavedajmo se, da smo izmed Jugoslovanov najbolj izobraženi. Pa tudi v Rimu smo dobro zapisani. Pij g. je pred leti omenil 1 našemu presvitlemu škofu Jegliču, I da je ljubljanska škofija na celem svetu druga najboljša z ozirom na krščansko življenje in organizacijo. Mi smo lahko ponosni na te besede.. Kakor so naši bratje onostran morja dobro organizirani, tako smo tudi mi ameriški Slovenci. Samo to
raz-
zanimajo za mesečna zborovanja in seje. Dragi rojaki! Oklenimo se naših katoliških društev in živimo z društvom in za društvo in ne zamudimo niti enega zborovanja. Zboruje naj se povsod le v slovenskem jeziku. Mesečna zborovanja vsakega društva so velikega pomena za nas Slovence. T11 se navdušujemo za naš jezik, tu se marsikaj lepo domače pomenimo, tu se čutimo, da nismo osamljeni, ampak močno združeni kot bratje med seboj. Vsaka seja nas pokrepi, da delami navdušeno za <J>bčno blaginjo in korist SHoven-,cev. Bog živi naša društva in brate Slovence.
parlament. Pri tej priliki se je pa izrazil, da upa, da bode kmalu tudi na jug odpret enaki parlament in da se bode na ta način uselil mir v deželo.
Kogar hoče Bog uničiti, tega zaslepi, smo rekli že o rajnki Avstriji. Tako se zdi, je sedaj na vrsti Anglija. Njene pregrehe in krivice so prikipele do vrha, zato se zdi, da že nevidna roka piše na stene te vlade besede "Mane tekel, fares".
Zato so bile kraljeve besede samo veliko razžaljenje celega irskega naroda in znamenje te zaslepljenosti.
Mi srčno sočustvujmo z irskim narodom in želimo, da bi kmalu izbojeval končno popolno zmago nad svojimi sovragi.
sN	*	^
Aid! bave.
ZAKONI O
ŠKODNINAH V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Članek V.
* Previdnost pride po izkušnji.
Tako je postalo tudi mnogo na^ih rojakov previdnih po izkuš-ni?h 'J ? S° razni zakotni a gen t je na vabljiv in zvit način odrli dolarjev, so prišli k nam iskat pomoči. Takih je prišlo ne sa-
Da je pa po toči prepozno zvoniti, to
DELAVSKIH OD- vsled samolastne volje poškodova- no žensk«. toda le redkokedaj pa se
nega delavca. Te določbe se ne ti- s tako oženi-
cejo domačih služabnikov in poljedelskih delavcev, ali oni imajo pravico nastopiti pravdno pot za poškodbe, nastale tekom izvrševanja svoje dolžnosti.
Katere obrti spadajo pod kompenzacijski zaken?
i Vsi zaposlenci, vštevi inozemce in maloletnike, ki smejo po zakonu delati, kakor tudi vsi državni in občinski uradniki. Vse obrti, ki imajo enega ali več uradnikov, spadajo pod ta zakon vsled lastne izbere a-ko so namreč sklenili, da se podvr-žijo temu zakonu. Prisilen je pa zakon le glede državnih in občinskih uradnikov. Vse breme odškodninskih plačil poživa popolnoma na delodajalcu.
Posmrtnina.
Osebe, ki so bile popolnoma odvisne od zaslužka ponesrečenega delavca, dobivajo tedno plačilo, enako 60 proc. pokojnikove povprečne pla-nastala tekom dela ali vsled istega;! če, ali ne manj ko $7 in ne več ko izvzemši, ako je nezgoda nastala V$i4 na teden za dobo 300 tednov.
Zakon v državi Michigan.
Odbor za industrijalne nezgode (Industrial Accident Board) države Michigan je edina pristojna o-blast, ki ima opravljati z vzakonit-vijo, izvršitvijo, itd. kompenzacijskega zakona v državi Michigan. Sedež tega odbora se nahaja v Lan-
sing, glavnem mestu Michiganskem.
4'Board" drži svoja zaslišanja skoraj v vsakem mestu te države, navadno na dotični sodni j i (Court House). Prizadete stranke se po navadi obveščajo deset dni naprej, v katerem mestu se bo vršila razprava o spornih slučajih.
Odškodljive poškodbe.
Do odškodnine vpravičujejo vse poškodbe, provzročujoče nesposobnost do zaslužka polne mezde za dobo vsaj enega tedna, ali pa smrt,
Ženske in pa biseri so si zelo podobni, pri obeh je treba največje pozornostih
* * *
Glas Xaroda. striček Proletarec in tetka Prosveta so pravkar skončali svojo burno debato. Vsi so se trudili dokazati, kdo da je bolj radikalen in rudeč. Vsak izmed njih ima
svojo intemacijonalo.
* * *
Kadar se deli tisočake ni nihče rad zadnji; samo to je križ, ker Fel-ček in Zajček nimata nikake mani-re. Glas Naroda — pionirja v tem oziru — sta brez vsakega vprašanja izrinila od koritea.
* * *
Slovenski narod hajd na noge cekinov še v koritce jim nasuj!
in
Če ima "Žane" iz Minnesote še kak drobec zdrave pameti, naj vzame svinčnik v roke in naj izračuna, kdaj bo izlezel iz "žlahte", v katero je prišel po vzoru "Kovačeve Mice".
+ * * * * + + + + +
t *
* + * * * * + + + *
nasi
mo par, ampak na stotine! rojaki prav radi pozabijo.
Zato. kdor hoče sam sebi dobro, se hoče obvarovati sleparjev in brezvestnezev naj sledi našemu nasvetu!	sieparjex in
KDOR HOČE V DOMOVINO MORA IMETI POTNI LIST.
Kadar nameravate potovati v staro domovino, tedaj Vam je potreba, da si preskrbite potni list in sicer, ako ste ameriški državljan tedaj si morete preskrbeti potni list od ameriške vlade Ce ste pa jugoslovanski podanik, tedaj je treba, da si preskrbite potni list od jugoslovanskega konzulata, treba je le. da se izkažete s kako staro uradno listino, da ste v resnici bili pred vojno prebivalec kraja ki se sedaj nahaja v novi državi. Istotako velja tudi za vse Slovence ki so po vojni pnsli pod Italijo, Ogrsko ali nemško Avstrijo
• Ne pozabite pa, da bo za Vas najboljše, da si preskrbite potni list predno se podaste na pot. Drugače bodo Vas kje zadržavali in iz Vas molzh Vase tesko zaslužene dolarje. Ako Vam pri dobavi potnih hstov m kaj jasnega, se obrnite na naju in Vam bova preskrbela potni list.	1
PRISELJEVANJE NI USTAVLJENO.
Nova postava ne zabranjuje priseljevanja, ampak istega le nekoliko omejuje. slučaju, da želite dobiti k sebi kakega svojega znanca ali sorodnika, se obrnite na naju, da Vam jzdelaya potrebno prošnjo za dobavo Vaših domačih iz stare domovine v Ameriko.
IZDELJUJEVA VSA NOTARskA DELA.
Kakor preiskujeva lastninsko pravico zemljišč tu in v domovini. Posredujeva tudi v tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini, izdelujeva prevode na angleški jezik in obratno, tolmačiva na sodnijah in dajeva vsakovrstna navodila. Cene za delo nizke. Informacije zastonj.
Pisma naslavljajte:
JERIC A ŽELEZNIKAR,
(SLOVENSKA NOTARJA) V uradu Edinosti
184» W. 22nd ST,	CHICAGO, ILL.
T
4» 4-4-
4-+
4-*
4» 4* 4-
4-4-4-4-4-
4-*
4-
4» +
4» 4-4-4*
4-*
4» 4» 4-4-4-4» 4>
4» +
4» 4»
4» ♦

"EDINOST"
Iz Jugoslavije.
POLITIČNA POGODBA Z RU-MUNIJO PODPISANA.
Zagreb, .. jun. — Belgrajski dopisnik "Jutarnjeg lista" doznava, da se ie na današnjem sestanku ministrskega predsednika* Pašiča z romunskim zunanjim ministrom Take Jonescom podpisala politična pogodba med naša kraljevino in Romunijo. Cez mesec dni pride v Beograd načelnik romunskega generalnega štaba. Ob tej priliki se podpiše vojaška konvencija z Romunijo.
Županska volitev Ljubljani. —
Izid županskih volitev v Ljubljani je pričakovala vsa Slovenija z velikansko nestrpnostjo. Kakor znano, so dobili demokrati v Ljubljani ob priliki občinskih volitev 18 mandatov, SLS 10, NSS 8, Kom. 6, Soc. dem. 5 in SKS i mandat. Novoizvoljeni odbor se je konstituiral dne -8. t. m. ob 5 uri popoldan. Prvi seji je predsedoval kot najstarejši član odbora g. Jeglič (SLS). Glavni boj se je vršil med kandidatoma JDS (dr. Triller) in NSS (g. Pesek). V prvem glasovanju so oddali demokrati svojih 18 glasov za dr. Triller-ja, odborniki SLS svojih io in narodni socijalisti svojih 8 pa za g. Peseka. Komunisti in socijalisti so oddali svoje glasove komunistu Vencajzu. Nastala je sledeča slika: dr. Triller 18 glasov, g. Pesek 18 in g. Vencajz n glasov. Edini odbornik SKS je oddal prazen listek. A' drugem glasovanju je dobil dr. Triller 19 glasov ,18 JDS in 1 SKS), g. Pesek 19 in g. Vencajz zopet 11 glasov. V tretjem in odločilnem glasovanju je dobil dr. Triller 19, g. Pesek pa ostalih 28 glasov. Ker znaša število ljubljanskih odbornikov 48, je bil g. Pesek s 4 nadpolo-vičnimi glasovi izvoljen za župana naše slovenska prestolice, bele Ljubljane. Pri volitvi podžupana je bil izvoljen socijalni demokrat dr. Peric z 29 glasovi. Užaljeni demokrati 111 samostojni pod repniki so oddali 19 praznih glasovnic. Volitev ljubljanskega župana je še v drugem oziru velikega pomena. V Ljubljani razpolaga občinski odbor s kapitalom, naloženim v Mestni hranilnici. Liberalci so za časa svojega gospodarstva na magistratu svoje-časno vzeli iz Mestne hranilnice 200 milijonov kron in naložili ta denar v Jadransko banko. Žerjav je na ta način prav lahko podpiral svoje 4'Jutro" in razentega so nemoteno operirali z v Tadranski banki naloženim kapitalom. Novi odbor sedaj lahko zahteva, da demokrati vrnejo tistih 200 milijonov v blagajno Mestne hranilnice. Boj za ljubljanskega župana je bil hud, mi smo pa z izidom prav zadovoljni. Posebno nas veseh, da pripada novoizvoljeni župan stranki, ki se bori z SLS skupno proti centralizmu in policaj-clemokraciji. Upamo, da bo g. Pesek s svojim delom za blagor ljubljanske občine zadovoljil tudi stranke, ki so mu poverile to eminentno mesto.
Veselje nad izvolitvijo ljubljanskega župana. — Ob priliki izvolitve gosp. Peska ljubljanskim županom, mu je ljubljansko občinstvo priredilo velike in prisrčne ovacije. Na tisoče ljudi se je zbralo pred stanovanjem novega župana. Vzkli-kanja in veselja ni hotelo biti konec. Po 8. ui -zvečer je prikorakala železničarska godba z veliko tro-bojnico, kar je dvignilo obče navdušenje do vrhunca. Na vsestranske in viharne zahteve se je pojavil novi župan pri oknu svojega stanovanja ter nagovoril zbrane množice. Pred in po govoru je igrala godba. Ko je godba doigrala "Lepo naša domovino", se je velikanska množica formirala v veliko povorko, ki je krenila proti glavnemu kolodvoru Cela Ljubljana (razen policajdemo-kracije) se je radovala, da je konec liberalnega gospodarstva na ljubljanskem magistratu. £magala je pravica nad krivico.
ves ukradeni denar
Odpadel sad. —^Zagrebška policija poizveduje za ^letno Marijo Lenšek, hčerko postrežnice, ki je 2. t. m. pobegnila od matere. Doma je pustila pismo, v katerem naznanja, da je sita revščine in da se ji hoče razkošnega življenja. To življenje da je že okusila in se mu hoče sedaj popolnoma udati. Žrtev o-zračja.
Skrivnostni švicarski mrliči v Mariboru. — V Maribor je dospel transport 14 mrličev pod jako čudnimi okoliščinami. Baje je ta trupla pripeljal avto iz Švice do Spilja. Tu so jih vsled tega, ker se jim je avto pokvaril, naložili na vlak. Ko so v Mariboru odkrili, kaj se vozi, ;je spremljevalec izginil brez sledu.,— Xajprvo se je domnevalo, da so to trupla srbskih oficirjev, a se je pozneje dognalo, da se nahajajo tudi ženska trupla. Nadalje se je ugotovilo, da sta dve trupli namenjeni v Sofijo, ostala pa za Belgrad. Naša obmejna komisija se je obrnila v Belgrad glede nadaljnjih ukrepov.
Z gnojnimi vilami je udaril ljubosumni Andrej Stare iz Sp. Berni-ka na Gorenjskem zaradi nekega dekleta Blaža Jenka tako nesrečno po glavi, da se je slednji zgrudil nezavesten na tla ter drugi dan vsled težke poškodbe umrl. Prisodili mu tri leta težke ječe.
Kurji tat se vjel v past. — Iz Kri-žev pri Tržiču: Pretekli teden je prišel na lov v Križe kurji tat. Bilo je čez polnoč okrog 2. do 3. ure zjutraj, ko prilomasti malo bolj neokretno Janez Zupan (Lajbeč), menda pristojen v Tržič, v Križe na svinjak Jere Zupan, Križe štev. 6. Po nesreči pa pade v svinjak. Kure so začele vpiti, prašiči kruliti, vsled česar so se domači zbudili in prišli gledat kaj je. Kurjega tatu dobe stati v svinjaku. Kurje tatvine so se že dogajale večkrat pri mnogih posestnikih, kjer je bilo pokradenih že več kur naenkrat. Zdaj se tat skriva roki pravice — pa ne med prašiči v hlevu.
Poneverba. — Poduradnik pri sarajevski podrružnici Jadranske banke Ambrožič je s pomočjo ponarejenih pisem poneveril banki več milijonov kron.
DOLENJSKA SE PROBUJA!
Dolenjska je pravkar dobila nov list "SEDAJNOST", po duhu zagovornika resnice, pravice in naših krščanskih načel. Slednje, kakor prvo je pravkar napadano bolj kakor kdaj v zgodovini. Zato pa bratski pozdrav Tebi. naš sobojevnik "SEDAJNOST"!
Bolj, kakor kje drugje, je potreben tak list kakor je " SEDAJ-Ljubitelji kokoši na Savi. — Na' NOST" Dolenjcem. Dolenjska bo Savi pri Jesenicah se je pojavil lju-| odslej naprej glavno tvorišče Slovenije, odkar smo zgubili našo Koroško in Primorsko. Dolenjska potrebuje pa še mnogo kulturnega dela. To nalogo pa si je nadel list "SEDAJNOST". In kakor čitamo v njegovem programu, hoče odločno ščititi našemu narodu, vero, pravico in resnico, kar pa je takorekoč temelj napredka za posameznika, celokupen narod in celo državo. Program "SEDAJNOSTI" nam jasno priča, da * "SEDAJNOST" bo pravi apostol pravih naukov za naše Dolenjce, zato pa tisočkrat pozdravljen predragi bratec onostran oceana in Bog Ti daj obilo božjega blagoslova ! —
Slovencem v Ameriki pa ta list najtopleje priporočamo v naročbo.— List kakor je "SEDAJNOST" zasluži, da ga ameriški Slovenci naročamo in podpiramo. Vsaj vsak Dolenjec in zlasti pa še belokranjec si ga naj naroči.
Naslov lista je: "SEDAJNOST", Novo-mesto, Slovenija.
"Šmihelčan".
bitelj kokoši, ki krade perutnino kar na debelo. Kokoši je kradel pri Heleni Sorgo na Savi št. 62, pri Janezu Krivcu na Savi št. 11, pri Pavlini Javorski na Savi št. 149 in pri Janezu Ander\valdu na Savi št. 63. Škode je napravil dihur v človeški podobi 670 kron.
Koliko wranglovcev je v Jugoslaviji? Statistika je vendarle dognala, da je sedaj na jugosl. ozemlju 33,000 ruskih beguncev, ki seve životarijo po večini v brezdelnosti. — Predno pa jim bodo dali dela, jih bodo naučili srbo-hrvaščine. Zakaj neki imamo mi ministra za socijal-no politiko? Menda samo za to, da dela bedaste medklice v konštituan-ti, mesto, da bi zaposlil deset in de-settisočere mranglovce, da ne bi samo zastonj jedli na račun naših že itak z dvačnimi bremeni preobloženimi davkoplačevalci. Ako se ne bo zainteresiral Jugoslov. klub za usoda dela ruskih beguncev, se bodo ti še najmanj eno leto učili v brezposelnosti našega državnega jezika.
so
Umrla je v Ljubljani gdč. Ljudmila Schubert, dolgoletna vzgojiteljica otroškega vrtca pri sv. Flori-janu. V št—jakobski Elizabetni konferenci je kot predsednica vse svoie moči posvetila skrbi za uboge. Bog ji bodi plačnik!
Sam se je javil. — Dne 7. aprila 1920 je Karol Živko v Ciglenci na Štajerskem umoril lastno ženo in o-troka. Sodišče ga je oprostilo, ker mu niso mogli dokazati. Sedaj se je sam javil v zapor.
Nad 50 občin Slov. Stajerja je že do danes poslali izjave za avtonomijo Slovenije. Največ jih je dosedaj iz ljutomerskega okraja. Izjave se naj pošljejo na Tajništvo Slovenske Ljudske stranke v Mariboru, Ciri-lova tiskarna.
Vlom v Sori. — Pri Francu Er-bežniku je poskušal neznan vlomi-rlec vlomiti v prvo nadstropje, a se mu vlom ni posrečil. Dalje je bilo I v Sori vlomljeno pri posestniku Ivanu Čarmanu in je vlomilec oškodoval Carman a za 4O00 kron. Vlomilec je okrog 30 let star, močne postave, rdečega obraza.
Zopet iz žepa davkoplačevalcev—
Gospod glavni policajdemokrat prosvetni minister Pribičevič je poda-
Velika tatvina v Leskovcu. — Go.
spodu župnemu upravitelju Mate v-' žu Kos je bilo iz Wertheimerce u-kradeno 50.860 j. k in 850 lir. kateri denar je bil lastnina farne cer-' kve. Okradena1 je bila tudi gospodinja g. župnega upravitelja in oškodovana za 330 j. k. in 130 lir. Ker s;
ALI GRESTE Y STARI KRAJ?
Ali ste tudi Vi med onimi tisoči Jugoslovanov, ki so namenjeni iti letos v stari kraj? Za vsakega izmed teh potnikov je glavno vprašanje, kako bo postrežen v New Yorku? Vsakdo lahko pride v New York brez vsakega agenta, toda v New Yorku mora vsak potnik imeti zanesljivo osebo ali tvrdko, ki mu more in zna in hoče pomagati pri ureditvi vsega potrebnega za odhod. Precej rojakov je bilo ie okradenih in ociganjenih, ker so potovali skozi tuje in čifutske tvrdke. Seveda so se bridko kesali, toda po toči zvoniti ne pomaga,
POTNI LISTI.
Jugoslovanski konzul v New Yorku izda potni list vsakemu jugoslovanskemu državljanu; ki se pri njem zglasi in izkaže s kako staro uradno listino. Pridite v New York in mi Vam bomo preskrbeli potni list in vse kar rabite.
POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA.
Priseljevanje po novi postavi ni ustavljeno, temveč samo nekoliko omejeno. Ako ste tudi Vi namenjeni dobiti koga iz starega kraja, tedaj nam pišite za natančna pojasnila. Na stotine rojakov je že prišlo iz starega kraja z našim posredovanjem.
POŠILJANJE DENARJA.
Kadar pošiljate denar v stari kraj, se vselej obrnite na našo tvrdko in gotovo bodet«? zadovoljni s postrežbo. Mi imamo svoje direktne zveze s pošto v starem kraju in z zanesljivimi denarnimi zavodi.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na
Zakrajšek & Češark
SLOVENSKA BANKA
70 Ninth Ave. (med 15th in 16th St.) New York, N. Y.
TELEFON: Watkins 7522.
em
ril iz državne blagajne 10 Sokolom, jP	1
1 ■ -r 1 w t 1 • ^	1 J tatvina hitro zapazila, so zasledo-
ki so sli gledat v Lilj na Francosko
telovadbo Francozov 100,000 dinarjev. Ta tako obilno od države obdarovana sokolska desetorica je potovala tri dni v Lilj, vračala pa se je cele tri tedne, dokler ni porabila celih 100.000 dinarjev državnega denarja. To poroča beograjski "Balkan" od 4. t. m. Sokoli bodo obhajali letošnje Vidovo v Osijeku in je vsakemu izletniku obljublenih 500 di narjev državne podpore. Ta so-kolski polet bo stal davkoplačevalce najmanj 20 in pol milijona kron. Pri takem res nepotrebnem trošenju državnega denarja se pač ne smemo čuditi, da so davki vsak dan večji, sokoli takorekoč tekmujejo, kako bi veseljačili na državne stroške, seve pod masko utrditve državne ideje in pod zaščito policajdemOkratske pro-svete.
vali tatu, ga prijeli in dobili pri taj
mnTmm.
Proda se iz proste roke dvanad-stropna hiša pod ugodnimi pogoji. Hiša je opremljena z električno razsvetljavo in ima vse udobnosti. Hiša se nahaja na "Campbell blizu North Avenue".
Za pojasnila pokličite na sledečo telefonično številko:
Ravens wood 7927.
M m
Kam gre denar? — Demokratski minister prosvete Svetožar Pribičevič je odkupil od svojega načelnika Lazarja Kneževiča rokopis neke pripovedke, katero je prevedel iz poljskega jezika v srbohrvaščino, za 21.-
DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA
so izvrstna proti KAŠLJU, UJKDANJU.
ŽELODČNIM BOLEZNIM IN RKVMITIZMU.
Steklenica stan« 75c. 1994 BLUE ISLAND AVE.
* * * * * * + * + * + * * + * + * *
Mi pošiljamo denar
kraje
na vse
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ELL.
J. P. ŠTBFINA. * Capital & Surplus A. J. KRASA, prtMnik;	$800.000.00	taferik.
A. J. KRASA, f*
_____
-j 500 dinarjev ali 86.000 K. Tako ho-1 rendne nagrade še gotovo ni dobil -j noben prevajalec. 86.000 K za ma-; lo povestico, to je pa le preveč, po-
-	sebno radi tega, ker jo je Pribiče-
I vič plačal z denarjem davkoplačevalk i cev. Pripomnimo, da je Kneževič demokrat.
\ Novi kliniki v Zagrebu. — Dne
[' 13. junija sta bili otvorjeni v Za-I grebu za kirurgijo in notranje bo-l' lezni. Obenem se otvorita tudi am-J bulatorija, v katerih se bodo siro-t maki brezplačno zdravniško preisko-jj vali in zdravili.
1 Javna skrb za — pse. — Splitska " zdravstvena komisija je odredila, da lj morajo vsi trgovci in obtniki ob vra-" tih svojih lokalov imeti čebriček čiste vode, da se morejo psi, ki gredo
"j po ulici, vsak hip napiti, i -
-j Okradena operna pevka. — V sta-novanje operne pevke Maje de Strogi zi-Pečič v jZagrebu so 3. t. m. zve--! čer vlomili neznani storilci in od-->1 nesli za četrt milijona kron drago-
-	cenosti.
Jankovičeva demisija sprejeta. —
"Riječ" doznava iz Belgrada, da je bila ostavka dr. Velizarja Jankovi-j j ča vzeta na znanje in da bo poslej prometnega ministrstva vodil mini ! ster za javna dela Joca Jovanovič. I
Švedski učenjak Alfred Jensen,
j znani prijatelj Slovanov, je objavil v " Prager Presse" članek, v kate-; rem se bavi z neslogo, ki vlada med novimi slovanskimi državami v Ev- ! ropi. Rusko-poljski spor, spor med Čehi in Poljaki, nasprotstvo med U-i krajinci in Rusi na eni, Poljaki inj Ukrajinci na drugi strani, med Srbi, in Bolgari itd. Glede razmerja, ki vlada med Srbi in Hrvati ter Slovenci, pa Jensen izraža bojazen, daj ne bi se naša država zopet razdru-
L
žila, če bodo Srbi hoteli iz Jugoslavije napraviti Veliko Srbijo. —(
' Tensen se moti v toliko, ker srbski > .t narod ni kriv za politiko centrali^
stov, drugič pa naša država ne bo
razpadla, četudi centralisti streljajo
take kozle. Padle bodo centralistič-!
ne stranke, seveda pa njihova poli-\
tika spravlja našo državo pred ino-
. zemstvom v slab kredit, čemur je
j najlepši dokaz ravno članek švedske-
l ga učenjaka.
Toda Artur ni mislil tako daleč, ni videl bede in lakote okroginokrog; samo zmrzla deklica mu je ležala pred očmi in ga prosila, da naj nikar ne zapira vrat, dokler ne odnese toliko premoga, da ne zmrzne doma, kakor je zmrznila tukaj.
Bridkost za bridkostjo je padala na ubogega mladeniča in vsaka je obležala na njegovem srcu. Kako kratke so bile sanje o srečni ljubezni! Kako hitro so odpadli prijatelji, kako kmalu se odtujila rodbina ! Huje pa ga je zadela smrt u-boge deklice. Kako more biti pri srcu njenim starišem! Kak srd jih mora navdati proti onim, katerim bodo pripisali krivdo te nesreče! Kako bo podnetila ta novica grozne strasti delavcev. Loteval se je Artur j a strah, da se bo nanj izvrnila krivda, proti njemu o-brnila togota. Bežati bi moral pred spominom nesrečne žrtve in pred jezo razdraženih delavcev.
Lojzikina mati pa dolgo ni vedela, kaj se je bilo zgodilo z njenim detetom. Ko ni našla pred ta večer Lojzike doma, si je mislila, da je obiskala hčerka kakšno vrstnico v soseščini in da se vrne kmalu. Čakala jo je nekaj časa in spravljala skupaj svojo obleko, da jo odnese z otrokom vred k Meti, kjer je hotela prenočiti.
Meta jo je bila sprejela z največjim veseljem. Odkar je bila sklenila ponosna, da se ne zmeni več za Janeza, je bilo prešlo komaj nekaj ur in že se je bila skesala svojega sklepa. Premislila je bila še enkrat svoje ravnanje proti Janezu, ki ga ni hotela počakati, ko jo je klical, in prepričala se je bila, da je ravnala grdo in žaljivo. Premišljevala je tedaj, kako bi popravila, kar je zagrešila prevzetna trma. Če bi se ponudila ugodna prilika, bi sama poprosila Janeza, naj ne bode hud in naj ji odpusti. Toda kako težka bi bila prošnja in kako nerada se ponudi prava prilika! Takrat pa je prišla Lojza s svojo prošnjo, ki se je zazdela Meti najboljša prilika.— Vedela je Meta, kako rad ima Janez sestro, in zbudilo se ji je upanje, da ji pridobi sestra bratovo srce. Obe sta bili tako žalostni in nesrečni, poklicani, da tolažita in pomagata druga drugi.
Pomirjena se je bila vrnila Lojza v staro stanovanje po otroka. Ko pa se je bilo znočilo in Lojzke le ni bilo domov, jo je šla vznemirjena iskat. Hodila je od hiše do hiše, popraševala tu in tam, vedno bolj v skrbeh in klicala navsezadnje, da so leteli ljudje iz hiš, kaj da je, in se jezili nekateri, kaj da vpije. Lojza se ni zmenila. Jokala je in prosila, da naj ji pomagajo iskati. Do polnoči je hodila z Meto po vasi in okolici in iskala otroka. Izmučeni sta se vrnili obe na Metino stanovanje. Meta je tolažila tovanšico, da se bo dobila hčerka drugega dne,
Društvo Sv. Cirila in Metoda itev iS S. D. Z. v Clevelando, O.
ker se je gotovo zamudila v kakšni hiši in tam zaspala med dfu^imi o-troki; Lojza pa se ni dala pomiriti. Preden se je zaznal dan,, je bila že zopet na nogah, je zopet iskala in povpraševala v težkih slutnjah. — Medtem pa se je širila govorica, od^ konca tiho in negotovo, potem določneje, da so našli na dvorišču tvornice truplo otroka, ki je zmrznil ponoči. Materi se je stemnilo pred očmi, ko jo je dosegel ta grozni glas; srce ji je bilo kakor zastalo v prsih in utrujena, omotična se je naslonila na ograjo ob cesti. Toda kmalu se je predramila in planila za delavci, ki so hiteli na dvorišče, gledat mrtvega otroka, njenega otroka, kakor je bila preverjena. Po burnem napadu groze in obup-nosti je že zopet zbirala s krepko voljo svoje misli. "Oh, pravičen je Bog, pravičen je Bog", si je ponavljala v skrušenem srcu in tekla vedno hitreje.
Na dvorišču tvornice je že stclla gruča ljudi okrog mrtvega, otroka. Lojza se je prerinila skoz, pokleknila pred svojo Lojziko in jo vzdignila v naročje.
Brnot je stal zraven, gledal hudo in si vihal brke.Ponoči je bil prišel ko ni bilo ne Lojze,ne otroka doma ; zju traj pa se je zbudil zopet tako pozno, da si je lahko mislil, da sta že obe šli po svojih opravkih. Ko pa je zvedel zunaj, da je vzela zimska noč mlado življenje, se mu je takoj zasvetilo v glavi, kolikega pomena da postane lahko za njegovo borbo ta dogodek, ki mu daje v roke oster meč. Neusmiljeno bo sekal z njim sovražnike. Kmalu je imel Brnot okrog sebe trop somišljenikov. Krčile in vzdigovale so se pesti in tu in tam se je že klicalo prokletstvo in pogin morilcem. Delavci, delavke, otroci so se zgrinjali, premnogi z grozno jezo v srcu, odločni in pripravljeni vse storiti in vse trpeti;
zbirali so se na drugi strani orožni-l^i, ki so se tiho in resno menili med seboj ; uradniki so se bili poskrili po pisarnah.
Tudi Janez je bil prjšel gledat z Meto in z Jemčevimi. V njegovi glavi pa je dobil nesrečni dogodek takoj posebno lice. Kakor je namreč on od začetka nasprotoval stavki, ker je hotel delati in služiti in ker je mrzil onega, ki je bil s svojim hujskanjem nakopa-1 delavcem grozno bedo in prizadel njemu z nesramno brezvestnostjo bridkost in sramoto: tako je izvrnil tudi zdaj vso krivdo, da je zmrznila uboga Lojzika, na očeta Brnota. "Morebiti jo je ta vrag še sam poslal premog krast", j esumničil v svojem srcu. 4'Mati je iskala otroka vso noč; kje pa je bil on? In kako se drži zdaj! Kakor da bi otrok ne bil njegov".
Ženske so plakale, nekatere naglas, druge pritajeno, in ogledovale mrlička; moški so gledali srepo na tvornico, na orožnike, na mrtvega otroka in okrog sebe, kakor da bi iskali kakšnega orožja; Brnot pa je bil v veliki zadregi. Da bo našel svojega otroka mrtvega, tega se ni bil nadejal in ta novi dogodek mu je nekoliko zmetel načrte.
Janez pa se ni mogel krotiti več.
Glejte ga, koruznika!" je zakrival in vzdignil roko proti Brnotu. "Svojega otroka bo zatajil. V smrt
ga je pognal in zdaj ga noče pri-
znati".
Janez je stopil naprej in stisnil pesti pred prsi, kakor da bi hotel zdajzdaj planiti na nasprotnika. Prijatelji so ga zadrževali in mirili, delavci so se umikali in spogledovali in Brnot, ki je spoznal neugodni položaj, je hotel vzeti otroka v svoje roke.
"Ne dotikaj se ga!" je zakričala
Lojza in se obrnila z otrokom stran, "Tako je prav", so pritrjevale ženske. "Prej se ni brigal za otroka; zdaj bi ga imel rad".
(Dalje prihodnjič.) ----
AMERIŠKI SLOVENCI PODPI. RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE!
SLAVNEMU OBČINSTVU
naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave.,	Chicago. HI.
Tel.: Canal 4108
FRANK SEDLAK'S SONS
Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA.
Kadar mislite gTaditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet.
3448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 350.
D1V5TTO ST. TXDA STKT. 21 L1LJ.
Ima	mcMČa« »eje b»
•rrm nedelje ▼ mesecu ▼ Ksauor lveraM. cor- St Cleir Ave. aatf 6am* Str. N &
UrmdmU sa let* x«m.
Predsednik, Anton Gr4itt» 1053 E fend Street., tajnik, Joseph Rus« 6517 ■•mm Are. N. E-; saatopoak, Dgria 1 os 1 A44i»oo It* W.; Pruil»mm (4rmvnik Or. J. M. Seliakar na «127 St rWr ATMO*.
Nori čiaai m sprejemajo v >4	leta do	leta starosti tr
e zsvarujejo za posmrcnino $1*0* m tU ssocoo noie društvo plačuje Hm t« lenske bol potpeee
Kale društvo spre j m« t odi otroke v ifladinsla oddelek od 1 do i* iota staro i ia e zavarujejo $20000: Otroci po 16 ctu starosti prestopijo k aktivnim ricn in se zavarujejo od I05a.se do $toeo *Iačevanje društvenih aseo pri se jok o4 x ure dep. in do 5 ore pop.
Novi člani in članice morajo kiti pre sfcsni od zdravnika naj kasneje do is lne vsacega meseea.
Za vse nadaljna pojasnila se efcrmi-e na cori imenovane 11 rudnik«
'Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ž eni to van j-
ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Ne nf^ če ft
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
PHONE: CANAL 2534.
■ts- - •—• ——a
Pozor!
Vsem se priporočam.
— Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik!
A. M. KAPSA
(General Hardwe store)
2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta. Za smrtnino se lahko za varuje za $150, $300, $500, $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi aajlepšo priliko, 4* ^ zavarujete za flifteaj nesreč«,
Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike.
Predsednik Rudolf Cerkvtnik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 East 6tst Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B„ Zaver-šele, blagajnik Anion Bašča; nadzorniki: Anton Strnila, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare.
Društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-kar.
Zastavonoša: John Jerman.
. Društvo zboruje vsako dnuo nedeljo v mesen v šolski dvorani.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Ura", Cleveland, Ohio. Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Uatej Hotmar, z 109 Norwood Rd. Tajnik: Ignacij Zupančič, 6303 Cart Avfc. —- Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor John Stele, &13 Edna Ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob 8 nri zvečer.
Seje vmk prvi torek v mesecu v sta-Vida.
HARMONIKE!
Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah.
Istotako izvršujem tudi krasne ol-tarčke za v sobe, ki se jih lahko z električno svetljavo razsvetlji.
Se priporočam rojakom ši rom Amerike.
ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd SU Cleveland, O.
DELO IN DENAR.
Spisal dr- Fr. Detela. (Dalje.)
Po znižani ceni
dobite pri nas sedaj naj, boljše moške in fantovske obleke.
Obleke so fabricirane iz prrstne volne, so najnovejše mode, svetle sredno svetle in temne barve, na en gumb, dva in tri, "single or double breasted".
Vse te obleke prodajamo sedaj za $25.00, $30.00, $35.00, $40.00, $45.00 in $50.00.
Pridite k nam in izberite si iz dobrih oblek najboljšo obleko.
NAŠA TRGOVINA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE.
Naša trgovina, je od prta vsak torek, četrtek in soboto zvečer.
JELINEK & MAJER /
Corner Blue Island Ave. and x8t& Street.
Telefon: Ctul 63X9. MATH KREMESEC
Priporoča. SUtmcmi In Hrvatom mojo dobro te okusno
Vinki dm» soofto am* knhar
ti»4f
doM delane roteo na mnpo-1*12 W. mrnd It, CMoaeOfcBL