Z18. Številka.
I liuMiail, i fttrtai, 23. septembra 1915.
KLVIII. leto.
•
slovenski Narod'
na dom dvatavljen: celo leto naprej » • • • K 24*—
pol  leta „ m   m    m    •     * 12*-
četrl leti M • . • • . 6-— na mesec   „    * • • • » 2-—
velja ¥ LJubljani
,        v upravništvu pre-eman:
celo leto naprej • 9 • • K 22-—
pol leta       m      .  .   m  •    m H*—
četrt leta    m     • • . •  . 5*50
na mesec   .    • • • •  ■ 1*90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Creaaištvo: Knaflova ulica it 5 (v pritličju levo,) telefon st 34.
Iiaafa muk dan zvečer Isrzemsl nedelje ln praznine.
Inserati veljajo: peterostopna petit \Tsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin-, za trikrat ali večkrat p« 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd, to je administrativne stvari.
— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna*- telefon št. 85.
.Slovenski Narod" velja po p o iti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto naprej     • •
celo leto skupaj naprej pol leta      „ „ četrt leta    m m na mesec  « „
K 25»— • 13-— . 6-50 . 2-30
. . . K 30 ^
za Ameriko in vse druge dežele t celo leto naprej t • • • K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica it 9, telefon st85'
Vojna z Italijo.
BOJI V TIROLSKEM OBMEJNEM OZEMLJU.
Duna}, 22. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Nasproti severnemu odseku visoke planote Lavarone je sovražna pehota danes pred zoro več ur ljuto streljala, ne da bi mogla naprej.
V ozemlju Dolomitov je ita-lijanska artiljerija zvišala svoje delovanje proti Monte Piano in ozemlju na obeh straneh tega hriba. Celotni položaj je neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fmi. • »
Prestolonaslednik na tirolski fronti.
Inomcst, 22. septembra. Prestolonaslednik, nadvojvoda Karel Fran Josip se je mudil zadnje dni zopet na tirolski fronti.
Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA.
Iz vojnoporočevalskega stana poroča graška »TagesposU:
Dne 18. septembra smo opazili, da stoje razni vozovi in avtomobili pred neko hišo v Tržiču, da se vozijo proč in zepet prihajajo. Prišlo je poročilo, da je nastanjen tam neki višji Štab. Vsem baterijam našega odseka je bilo dano povelje, točno ob 10. ponoči začeti streljati hkratu z ekrazit-nimi granatami na ono točno označeno hišo. Že prvi strel: so bili prav blizu, čez eno minuto smo bili na cilju. Kmalu nato so sporočili naši artiljerijski opazovalci, da se vozi večje število sanitetnih avtomobilov na ono mesto, kjer je stala hiša. Ker smo delali močno tudi s šrapneli, najbrže od štaba ni dosti ostalo.
V gorenji Soški dolini so si bili Italijani v dveh predorih ustvarili prav izdatna opirališča, do katerih nam je bilo težko priti. Iz previdnosti je bila proga do tja na šestih mestih razstreljena. Pred nekaj dnevi se je ponudil poveljnik nekega našega oklopnega vlaka, ki se je odlikoval že pri Tržiču, da vzame Italijanom bližje ležeči predor. Od 10. zvečer do 4. zjutraj je trajalo pripravljalno delo, da se je bilo mogoče po-
ljati po progi. Le še najmanjše pretrgano mesto je ostalo, danilo se je, peljali so čez, le malo je skočil vlak s tira, prišli so čez to mesto tudi brez tračnic, za silo so jih namestile z žeblji nabite latve in dospeli so čez zadnji ovinek in s sprednjim topom se je pričelo streljati v čisto bližnjo zagrajo predora. Ni bilo lahko to delo, ker ta zagraja je bila sesavlje-na iz železniških tračnic, pragov in vreč s peskom in branil jo je ogenj strojnih pušk.Del posadke oklopnega vlaka je izstopil in jurišal, raztrgal barikado in vdrl v predor, kjer se je odigral silovit boj moža proti možu. Končal se je s popolnim uspehom in je stal nas vsled spretnosti vsega podjetja, samo enega lahko ranjenega vojaka. Pet mrtvih Italijanov, strojna puška z municijo, 22 pušk in raznega drugega materijala, to je bil naš uspeh, ne glede na posest predora na katerega so naši vrli Dunaj-čanje nemalo ponosni.
Iz vojnoporočevalskega stana poroča »Die Zeit« dne 21. septembra:
V krnskem ozemlju in na Mrzlem vrhu večkrat praske. Italijanska pehota porablja tu, kakor se nam zdi, mnogo ročnih in strelnih granat. Pri Plaveh topovski ogenj. Na Do-berdobski planoti živahni artiljerijski boji. Naša artiljerija je učinkovito obstreljevala nabiranje sovražnih čet pri Gradiški, Zagraju in Polazzu, s čemer je bil neki italijanski napad že v kalu vdušen. Naša težka artiljerija je obstreljevala v okolici Meni-gini (?) italijanski magazin in povzročila požar in eksplozijo. Najbrže je bil s streli zažgan neki sovražni municijski magazin.
Na prostor severno od Tolmina in tolminskega mostišča so streljali močneje. Goriško mostišče je bilo časih pod težkim topovskem ognjem. Streljali so mimogrede tudi na Gorico. Na planoti je delovala sovražna artiljerija, pri Sv. Martinu, vzhodno od Sredipolja in v prostoru zadaj, prav živahno. Vzhodno od Tržiča so bili odbiti sovražni približevalni poskusi. Sovražni topovski napadi so ostali brez učinka.
Zrakoplovci razvijajo   na   obeh j straneh živahno delavnost; še celo v visokem gorovju opravljajo s svo-
jimi lažjimi aparati poizvedovalno službo in mečejo bombe.
Dne 14. septembra je metal neki italijanski zrakoplovec bombe na Na-brežino. Štiri osebe in en konj so bili ubiti. Vojaške škode ni.
Dne 17. septembra ob pol 8. zvečer se ie bližal italijanski zrakoplov Trstu. Ćulo se je že ropotanje motorja. Obrambni topovi so oddali dva strela, nakar se je zrakoplov naglo umaknil. Krasno je bilo videti, ko je ponoči ob pol 2. iz smeri Gradeža neki zrakoplovec še enkrat poskusil, napasti speče mesto, moštvo obrambnih topov pa je čulo in je oddalo par šrapnelskih salv na italijanski zrakoplov, nakar se je hitro vrnil. Po uspešnem zračnem boju nad Vidmom, niso stali naši zrakoplovci nedelavni. Nedavno so obmetavali neko italijansko letalno polje v okolici Sv. Martina z bombami, nakar so italijanski zrakoplovci obmetavali naše letalno polje z bombami. Na brezuspešen obisk je odgovoril naš zrakoplov s tem, da je obmetaval z bombami z vidnim uspehom neko tovarno Adrije.
Izjalovljeni italijanski napadi v sekstenskem odseku.
Po štirih mesecih brez uspeha so se začeli zadnje čase Italijani v sek-stenskem odseku živahneje gibati. Zadnji čas, ako hočejo na Tirolskem kaj doseči, zima se bliža. Snega pade precej že v mesecu oktobru, od oktobra dalje bo treba misliti le na skije. Kar se tiče mraza, bo povprečno ponoči 25 stopinj mraza. Umevno torej, da se Italijani podvizajo na tirolski fronti, da bi kaj dosegli.
Na višini Lavaronski so bili Italijani koncem avgusta odbiti, nato so se vrgli z vso silo na sekstenski odsek, da bi omajali stražo na grebenih Karniških planin. Njihov napad je kazal precej sličnosti s sistemom na Doberdobski planoti. Velika artiljerijska priprava je bila pričetek za pehotne napade. Deseta italijanska divizija je imela nalogo, predreti avstrijsko fronto. Brigadi iz Ancone in Marke naj bi se pomaknile naprej do distance za juriš, nato bi nastopila sloveča brigada Basilicata. Napad te brigade se je tudi izvršil po načrtu, ali rezultat je bil popolen polom napada. Italijani so izgubili okoli 2000 mož mrtvih, ranjenih in vjetih, tako da je te sloveče brigade konec. Borila pa se je ta brigada jako hrabro, v njeni zvezi, v glavnem pa so trpele
čete alpincev. Italijanski načrt, predreti sekstensko fronto in se polastiti železniške proge, se je izjalovil.
Italijani so poskusili dne 14. in 15. septembra priti čez Tonalski prelaz, ali ti boji se ne dajo več primerjati z onimi v Sekstenski dolini. To so bili le obupni poskusi, da bi se sploh kje kaj doseglo. Na celi fronti italijanskih neuspehov, na 2758 metrov visokem Stilfzerskem sedlu in na 3090 metrov visoko gori Scor-luzzo se je videlo, kako neomajno in s kako vdanostjo drže naše čete svoje pozicije največ na italijanskih tleh.
Avstrijski zrakoplovci nad Milanom.
Basel. 22. septembra. »Anzeiger« poroča z italijanske fronte, da vsled pojavljanja avstro - ogrskih zrako-plcvcev nad Milanom, so odnesli od tam vse dragocenosti iz muzeja in katedrale.
Odstavljeni italijanski generali.
Kakor poročajo iz Rima s popolnoma zanesljive strani, znaša število italijanskih generalov, stavljenih na dispozicije, 25. Izmed teh je nesposobnih za vojno službo vsled težkih poškodb 5, drugi so bili odstranjeni radi vojaških napak, ki so jih zagrešili največ ob Soči.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. septembra. (Kor. ur.) Iz vojnoporočevalskega stana: Poročilo italijanskega generalnega štaba:
R i m, 20. septembra. Severovzhodno Orsiera je napadel sovražnik našo pozicijo ob gostilni Floren-tini, ali bil je odbit. Poskušal je tudi zažgati gozd Varagna. Poskus se je tudi izjalovil vsled čuječnosti naših vojakov in hitri pomoči artiljerije. Na Krasu se je sovražnik v notranjosti gozda, ki se imenuje Podkev, močno vkopal v okolici Sv. Mihaela. Naši pehoti se je posrečilo z napadi močnih sil, polagoma zasesti ves gozd, čeprav se je sovražnik s ponovnimi protinapadi močno upiral. Poročalo se je o zvitem postopanju sovražnih čet, ki se navidezno hočejo vdati in so na ta način mogle mal oddelek naših vojakov izvabiti v zasedo, nakar so jim prizadjale velike izgube. Naša letala so napadla sovražno letalno polje na Ajševici, kjer so vrgla 40 bomb. Obstreljevala so tudi železniške proge in železniško
prepeljavo v Nabrežini. Letala so se vrnila nepoškodovana v naše vrsta V plačilo so vrgli sovražni letalci nekaj bomb na odkrite kraje, kakoi Asiaro in Bassano in so povzročili lahko materijalno škodo. Zadet ni bil noben vojak.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
»Popolo d* Italia« poroča, da so našli na kolodvoru Ferraro vreče, v katerih bi moralo biti 190 metrskih stotov rži za vojaško zalogo, napolnjene do polovice z zemljo. Pošilja-tev je bila odposlana v to zalogo iz druge.
Italijanski narodni praznik.
Dne 20. septembra je slavila Italija svoj narodni praznik. Poteklo je 45 let, odkar so Ialijani zavzeli Rim. Ta narodni praznik proslavljajo v Italiji vsako leto, letos so ga proslavili, kakor poroča »Agencia Stepha-ni« še na posebno slovesen način. Župani in društva so izdali oznanila, z namenom, da se predoči pomen 20. septembra italijanskemu ljudstvu. Ta oznanila obenem izražajo trdno upanje, da bo zmagala italijanska armada. Odposlanih je bilo obilo brzojavk na kralja, Cadorno in rimskega] župana. Listi poudarjajo, da obletnica ni padla še nikoli v slovesnejši čas, kakor letos, in naglašajo, da? volja Italije in četverozveze stremi za tem, vztrajati v bojevanju do končne zmage. Rimski župan je br-< zojavil kralju in ga pozdravil v imenu rimskega mesta kot vojaškega1 kralja, ki je vzel zopet v roke meč svojega deda, da udejstvi najvišje narodne namene. Kralj je odgovoril' s fronte: »Pozdrav Rima na ta pomembni dan mi je posebno drag. Odgovarjam na ta pozdrav one zemlje, kjer vlada vedno spomin na slava Rima in kjer potrjujejo vojaške in meščanske kreposti naših zaupanje, katero stavljamo v triumf naše narodne časti. Viktor Emanuel.« — Vedno zmagujejo, ali doslej v resnici samo po slavnostnih brzojavkah in po svojem vojnem časopisju.
Skrbi italijanskih ministrov.
Kakor poroča »Stampa« v Turi-nu, se je pečal italijanski ministrski svet tudi z odgodenjem dume in z novim korakom četverozveze v Sofiji. Ni dosti upanja na kak uspeh, upa se pa mnogo na uspeh operacij zaveznikov v Dardanelah. — Barzilai se bo bavil v svojem govoru dne 26. septembra v Neaplju z zunanjo poli-
LISTEK.
OMiftova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
O' Neil je po daljšem preudarku spoznal, da na to brzojavko ne more takoj odgovoriti. Vtaknil je torej brzojavko v žep in se odločil, da odpošlje odgovor pozneje.
Prišedši v poslopje, kjer so zapori za aretovance, proti katerim preiskava še ni končana, je začelo O' Neilu zopet postajati težko pri srcu. Bilo ga je strah za Hugha in ta strah je še narasel, ko je stražnik pripeljal v sobo Hugha, bledega in vidno duševno silno izmučenega.
»Res, prijatelj, izkazal si mi veliko prijaznost, da si me prišel obiskati,« je z žalostnim usmevom iz-pregovoril Hugh.
»Ah, prijatelj, kako si vendar ti, ki so vzorno soliden Človek, prišel v to nesrečo?«
»Ne norčuj se, ljubi prijatelj!«
»Kaj bi se norčeval! Hotel sem Ie reči, da bi se nič ne čudil, če bi kak tako lahkomiseln veternjak, kakor sem jaz, prišel v tako nesre-
čo, da pa ne morem pojmiti, kako se je to moglo tebi primeriti. Toda nikar si ne delaj prevelikih skrbi, ljubi Hugh. Kaj pa more posebnega biti? Kvečjemu boš moral prestati nekaj neprijaznih dni v preiskovalnem zaporu, potem boš pa imel za celo življenje spomin, ki te bo zabaval.«
Hugh ni odgovoril, a na njegovem obrazu se je pojavil trpek, skoro porogljiv nasmeh in ta nasmeh ni Terencu O* Neilu kar nič ugajal.
»Glavna stvar je zdaj, da izbereš dobrega zagovornika. Katerega hočeš. Foks in Chislehem sta dobra; tudi Sharpe in Downey sta dobra; ali želiš morda starega prijatelja Ferrita?«
»Hvala prijatelj, a zdi se mi, da ni zame primeren nobeden teh slavnih zagovornikov.«
»Ferrit je morda nekoliko preveč vsakdanji, preveč rokodelski, toda ostroumen je gotovo in jako energičen. Sharpe in Downey sta jako zmožna in imata velik ugled. Odloči se tore], katerega hočeš?«
»Še sam ne vem, kaj bi storil,« je menil Hugh. »A naj ti povem vso resnico, ljubi O' Neil; najbolje bo, da sploh ne vzamem zagovornika.*
»Kaj — brez zagovornika hočeš stopiti pred sodnike?« je strmel O' Neil. »Th^siger — ali se ti že ble-
de? Brez zagovornika, to je vendar blaznost!
O' Neil je to še večkrat ponovil, kajti prešinila ga je bila misel, da se je Hughu resnično zmešalo v glavi.
»Sodim, da bi mi zagovornik ne mogel dosti pomagati,« je dejal Hugh. »Sam sem pravnik, vem in znam vse, kar treba, razbremenilnih prič nimam — čemu naj mi bo zagovornik?«
O' Neil je nekaj sekund molčal in začuden ogledoval svojega prijatelja.
»Povej mi le še eno: ali misliš, da te postavijo pred porotnike.«
»Gotovo! O tem ni dvomov!«
»Potem, stari prijatelj, dovoli, da te bom jaz zagovarjal. Jaz in morda še kdo drugi, odvetnik, ki je na glasu, da je kriminalist prve vrste. Ti nama boš .. <«
O* Neil je bil tako razburjen, da začetka tega stavka ni mogel končati.
»Vem, kaj si hotel reči,« je menil Hugh. »Da ti bom lahko z obtožne klopi dajal potrebna navodila. Za tvojo prijaznost, dragi Terence, sem ti jako hvaležen. Nič nimam proti temu. da prevzameš zagovor. Toda obljubiti mi moraš, da ~ne boš točno tako zagovarjal, kakor ti bom jaz naročil.« * *
Terence je zavzdihnil, a dasi ni umel želje in pogoja svojeg? prijatelja, vendar ni silil, naj mu da pojasnilo.
»Kako je pa bilo pri današnjem zasliševanju — če ti ni neprijetno, o tem govoriti.«
»O, tisti mladi mož iz lekarne je prišel pričat, da sem jaz pri njem kupil tisto stvar . . .«
»Pa saj ti vendar nisi tega storil,« ga je naglo prekinil O' Neil.
»Pač, to sem storil!«
Rekši te besede, je Thesiger pogledal svojemu prijatelju v oči in po kratkem presledku še rekel:
»Dalje je prišel pričat še deček, ki je pisar pri odvetnikih Touch-pennvju in Diggsu. Ta je izpovedal, da me je videl, ko sem šel v Felikso-vo pisarno.«
»A ta se je motil!« je menil O*
Neil.
»Ne! Ta se ni motil. Bil sem res v Feliksovi pisarni.«
V sobi je zavladala grobna ti-hota; O' Neil je še sapo zadrževal.
»Ce ti naj pomagam, če naj pomagam te rešiti«« je čez nekaj časa šepetaje izpregovoril O' Neil, »potem moram vedeti vse, kar ve policija. Zlasti mi dela ena stvar velike skrbi. Namreč tvoj denar. Ali so te res presenetili ravno v trenotku,
ko si spravil vse svoje premoženje v kovčeg, da bi odpotoval?« »Da!«
»Ah, prijatelj! Kako usodepolno napako si storil! Gotovo te je kaj presenetilo in preplašilo! Morda si se vstrašil, da te zadene grozna obtožba in to te je pripravilo ob vso preudarnost. Strašno napako si storil.«
»Res je. To veliko napako nanv reč, da nisem že prej odpotoval.«
»Kaj ne moreš vsega tega razložiti in pojasniti?« je v silnem razburjenju vzkliknil O' Neil. »Kaj ne moreš povedati, čemu si kupil strup? Kaj ne moreš povedati, čemu si šel k Feliksu in kaj te je tako prestrašilo in zbegalo, da si hotel odpotovati, čeprav si nedolžen?,«
»Ne. Terence, vsega tega ne bom prav nič pojasnil.«
Hugh je to izrekel komaj slišno, a vendar z izrazom neupogljive odločnosti.
»Govoril sem danes s tvojim stricem,« je O* Neil nenadno zasu-s kal pogovor.
Hughovo lice je preletel izraz ginjenosti in prvič, odkar je govoril z O' Neilom, je bil njegov glas turob-nomehak.
(Dalje prihodnji^.),
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 23. septembra 1915
218 štev.
tiko in z razmerjem Italije do Avstro-Ogrske pred izbruhom vojne.
Sramotno postopanje z nemškimi podaniki v Italiji.
Avstrijci, ki so bili internirani v Italiji, pa so se vrnili, pripovedujejo, da so jih zaprli v Italiji v strašne ječe, predno so prišli na mejo. V Genovi so dobili v ječah nemške podanike, ki ječe v teh ječah že 96 dni. Sedem izmed njih so prijeli, ko so se vračali iz Španije, in jih vtaknili v ^Genovi v ječe. Sploh se postopa z nemškimi podaniki v Italiji tako, kakor da bi obstojalo vojno stanje med Italijo in Nemčijo.
VOJNA S TURČIJO.
»Sera« v Milanu poroča s privoljenjem cenzure, da je italijansko vojno vodstvo odklonilo udeležbo na angleško - francoskih operacijah v Dardanelah za to leto soglasno z zavezniki.
Curih, 22. septembra. Kakor poroča »Ziiricher Zeitung«, so se pričeli prvi italijanski transporti, in sicer v Malo Azijo. Vrši pa se vkrca-vanje kolikor mogoče prikrito. Vesti iz Rima zatrjujejo, da se italijanske čete izkrcajo v Mali Aziji pri Smirni in Adaliji.
RUSKI NASKOKI OB IKVI SO SE ZOPET RAZBILI. — PRODIRANJE NAŠIH LITAVSKIH ČET.
Dunaj, 22. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
V vzhodnji Galiciji in Voiiniji |e položaj neizpremenjen. Ob Ikvi ie prišlo na nekaterih odsekih do ljutih artiljerijskih bojev. Posamezni ruski poskusi, prodreti čez reko, so se v ognju naših baterij razbili.
Na Litavskem se boreče c. in kr. vojne sile so predrle včeraj rusko pozicijo v prostoru Novaja Miš, vjele 900 mož ter osvojile 3 strojne puške.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml.
HINDENBURGOVE ARMADE SE BLIŽAJO DVINSKU IN SO PRODRLE DO NOVEGA GRODKA. — NEMŠKI CENTRUM JE PREKORAČIL MOLOČAC, OSVOJIL OSTROV TER VRGEL RUSE PROTI DOBROSLAVKI.
Berlin, 22. septembra. (Kor. ur.) iVVoIfiov urad poroča:
Veliki glavni stan 22. septembra.
Vzhodno bojišče.
Annadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Jugozapadno od Lenevaden ob Dvini severozapadno od Fridrihšta-;ta so izvršili Rusi sunek. Boj se tam še vrši. Vzhodno od Smelina jugozapadno od Dvinska so vdrle naše čete y sovražno pozicijo v širokosti 3 km, vjele 9 častnikov in 2000 mož ter ugrabile 8 strojnih pušk. Severoza-padno in jugozapadno od OšmHane naši napadi nadalje ugodno napredu-jejo.Odsek Gavij eje na obeh straneh Subotnikov prekoračen. Desno krilo je prodrlo tu do okolice severno od Novega Grodka.
Annadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Prekoračili smo Moločac tudi jugovzhodno od kraja istega imena. V naskoku smo vzeli ruske pozicije na zapadnem bregu Mišanke na obeh straneh železnice Brest - Litovsk-Minsk. Vjeli smo pri tem 1000 mož in ugrabili 5 strojnih pušk. Dalje južno smo osvojili v boju od hiše do hiše Ostrov; oddelki, ki so prodrli čez prekop Oginski pri Telešanih so vrgli Ruse v smeri na Dobroslavko nazaj.
Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena.
Vzhodno od Lovišina so se vršili manjši boji.
Jugovzhodno bojišče. Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo. *
POLOŽAJ   NA   SEVERNEM BOJIŠČU.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Premikanje ruskih čet s severnega bojišča na jugozapadno bojišče je prenehalo, ker je položaj ruskih armad med Dvinskim in Ba-ranovičem postal kritičen. Vendar je znatno ©slabljenje severne fronte — zdi se, da je bilo več korov premaknjenih v Volinj — pospešilo nemške napade, ki prav živahno napredujejo jn to tako hitro, da te ruska armada hudo čuti. Iz Vilne izmanevrirane ruske armade so v težkem položaju in bodo kmalu nehale biti kos »sijajni umikalni strategiji« novega ge-fieralisima, na naši fronti v Volinju in v vzhodni Oaliciji pojemajo napadi sovražnika. Rusi so nameravali z ofenzivo v vzhodni Galiciji in v Volinju vplivati na dogodke na severu, pri Dvinsku, Vilni in Lidi in zadržati dalnje napredovanje Nemcev ter so na severu in na jugozapa-idu svojih bojišč doživeli strategično buda razočaranja.
Ruska sodba.
Iz Kodanja javljajo, da je »Rus-kij Invalid« priobčil jako pesimistično mnenje o celotnem položaju ruske armade. S tem ni računati, da bi se ustavilo rusko umikanje. Rusko javno mnenje se ne sme vznemirjati, tudi če zasede sovražnik še več sto novih štiri jaških kilometrov ruske zemlje.
Carjev manifest o sklicanju črne vojske.
Iz Petrograda poročajo: Car je izdal manifest, s katerim kliče pod orožje čmovojnike, ki še niso služili vojake. Manifest pravi: Sovražnik ie vdrl v deželo, za to je treba ojačiti armado z novimi mladimi silami.
Reakcija na delu.
Iz Kodanja javljajo, da nameravajo ruske reakcijonarne stranke izdati izjavo, ki bo prerekala potrebo notranjih reform na Ruskem in zahtevala utesnitve v narodnostnem oziru, zlasti glede Finske. Duma je bila odgođena, ker se je vlada ustrašila razprav o finskem in o delavskem vprašanju.Aretacije so na dnevnem redu. Guvernerji smatrajo odgo-ditev dume za poziv za represalije proti vsem javnim uredbam. Odborniki petrograjskih bolniških blagajn so bili aretirani, ravnotako člani odbora vojnih industrijalcev v Oren-burgu. Cenzura je postala ostrejša. Ministrski predsednik Goremvkin se je vrnil iz glavnega stana v Petro-grad.
Za sklicanje dume.
»Daily Telegraph« poroča o velikem zborovanju v Moskvi: Pri pripravah za program velikega zborovanja zemstva in mestnih zastopov. Sklenilo se je, nasvetovati izvolitev odbora, v katerem bi bili zastopniki dume, zemstev, mestnih zastopov in drugih korporacij. V tem odboru naj bi se zrcalilo pravo mišljenje Rusije. Nadalje naj se postavi na dnevni red vprašanje o parlamentarni vladi. Zastopniki zemstev in mestnih občin bodo imeli najprej ločena posvetovanja. — Glasom navedenega lista je za obstoječe razmere jako značilno, da so imeli tudi oktobristi pod predsedstvom GuČkova posebno zborovanje. Oktobristi so sklenili resolucijo, ki zahteva, naj se duma takoj skliče in naj oktobristi ustanove novo večino. Delavci so bili pozvani, naj s stavkami ne zadržujejo izdelovanja vojnih potrebščin.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
Radko Dimitrijev je bil poklican v glavni stan ter imenovan za car-, jevega vojaškega svetovalca.
Rusi so baje anektirali — Franc Jožefovo deželo. Neka ruska ekspedicija na severni tečaj je snela na obali Franc Jožefove dežele se na-hajajočo avstrijsko zastavo ter jo nadomestila z rusko . . .
_9 v
BALKANSKO BOJIŠČE.
ARTILJERIJSKI BOJI NA SRBSKI MEJI. — BOMBE NA POŽAREVAC IN VELIKO GRADIŠTE.
Dunaj, 22. septembra. (Kot. ur.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Ob Savi in dolenji Drini artiljerijski boji in praske. Požarevac in Veliko Gradište sta bila bombardirana.
Črnogorska artiljerija je obstreljevala Tivat (Teodo).
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 61 er, fml.
9 m m
Pomen avstrijskih in nemških operacij proti Srbiji.
Stotnik Bertkau piše v »Voss. Zag.«: Proti Srbiji pričnejo veliki novi boji zaveznikov, ki niso le v političnem oziru velikega pomena, temveč so tudi vojaško potrebni, da se vspostavi ožja zveza med centralnima državama in Turčijo. Mi si hočemo napraviti koridor, po katerem bomo lahko imeli nemoten promet s Turčijo. Srbska armada je je-
tablirana ter šteje morda 300.000 mož, dobila je tudi mnogo težke artiljerije.
Zadovoljstvo v Turčiji
Carigrad, 21. septembra. Razpravljajoč o napovedani ofenzivi nemških in avstrijskih čet proti Srbiji, izrekajo listi svoje iskreno veselje in pričakujejo od tega jako važne uspehe za operacije v svetovni vojni sploh in za vso prihodnjost. Listi izrekajo prepričanje, da bo po premaganju Srbije lahko zagnati angleške in francoske čete z Dardanel v morje in začeti vojno proti Egiptu.
Položaj v Belgradu.
Dunajski listi poročajo: Pod vodstvom angleških inštruktorjev so Srbi zopet popravili in spopolnili bel-grajske utrdbe ter namestili ob Savi težke topove, pri katerih služi angleško moštvo. Park Kalimegdan je spremenjen v utrdbo s kritji, ki so zavarovana proti bombam. Elektrarna ob Savi je izginila, podrli so tudi hiše in skladišča, ki so stala na bregu ter mnogo hiš za Kalimegdanom, ki so bile artiljeriji na potu. Prebi-vastvo se je bilo zadnji čas povečini zopet vrnilo, vrnilo se je tudi nekaj dnevnikov in v hotelih ter zabaviščih je vladalo normalno življenje. Vlada in parlament ter dvor pa so ostali v Nišu, le prestolonaslednik Aleksander je prišel opetovano tudi v Bel-grad. Belgrajski kolodvor je popravljen in tudi poškodbe v mestu samem so provizorično popravljene.
Avstrijski aeroplani so opetovano prihajali nad Belgrad ter obmetavali utrdbe z bombami. Tu in tam so se vršili tudi dvoboji med obema artiljerijama.
Balkonsko krizo no vrhuncu.
ZAPADNO BOJIŠČE.
BOJI NA FRANCOSKI FRONTI.
Berlin, 22. septembra. (Kor. ur.) VVoiffov urad poroča:
Veliki glavni stan 22. septembra.
Zapadno bojišče.
Med Souchezom in Neuvillom ter zapadno od Rociin Courta so nas Francozi snoči napadli. Napad se je razbil v ognju pred našimi ovirami. V Champagni smo s koncentričnim ognjem razsuli nove francoske okop-ne gradnje severozapadno od pristave Beau Sejour. Močne patrulje, ki so prodrle deloma do tretje sovražnikove črte so uničenje z znatnimi izgubami za sovražnika spopolnile; vjele nekaj neprijateljev ter se zopet vrnile v naše pozicije, kakor jim je bilo zaukazano.
Angleško letalo je bilo sestreljeno od nemškega bojnega letalca pri Villervalu vzhodno od Neuville. Pilot je mrtev, opazovalec ranjen in vjet.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ofenziva na zapadu?
Francoski senator Henry Be-ranger, predsednik senatnega odseka za municijske zadeve, je v »Tempsu« priobčil izjavo, da se bliža zgodovinski trenotek, ko bosta Angleška in Francija začeli boj, ki naj osvobodi Flandersko, Belgijo, Luksemburg in Alzacijo ter Lotaringijo. Francija ima dovolj vojaštva in orožje za to vojaštvo je zdaj skovano.
Splošna vojaška dolžnost na Angleškem.
Parlamentarni sotrudnik lista »Daily News« javlja, da se je konservativna stranka razcepila na dva tabora. Število tistih konservativcev, ki niso zadovoljni z obliko, ki jo je zadobilo gibanje za uvedbo splošne vojaške dolžnosti, se čedalje bolj množi. Delodajalci so sploh proti splošni vojaški dolžnosti, ker jim že sedaj manjka delavcev.
Ruski finančni minister v Parizu in v Londonu.
Pariz, 21. septembra. »Matin« javlja: Ruski finančni minister je potrdil, da ima najboljša upanja glede izida pogajanj s finančnimi ministri Zedinjenih držav, katera pogajanja imajo namen, združiti pomožna sredstva, da bi se mogla vojna nadaljevati do zmage. Rusko javno mnenje je prepričano, da je potrebno skupno delovanje, naj gre za bojevanje ali za finance. Zavezniki morajo razširiti okvir med njimi obstoječih tr-govinskh razmer. Potrebno, da se Rusiji olajša reguliranje njenih naročil v inozemstvu in plačevanje njenih kuponov. Končno gre za to, da se preskrbe Rusiji tiste znatne vsote, ki jih potrebuje, da doseže zboljšanje kurza ruskih menic.
»Neue Ziiricher Zeitung« javlja, da je šel ruski finančni minister Bark v London, pogajat se glede posojila 80 milijonov funtov sterlingov.
Poročila iz Sonje pravijo, da se vrši mobilizacija bolgarske armade z veliko preciznostjo. Narod je navdušen ter zaupa kralju, ki je napram opozicijonalnim poslancem izjavil: Moja politika je jasna in dobro pre-mišljenja. Istočasno z mobilizacijo je razglasila bolgarska vlada — kakor poroča »Pester Lloyd« — da je dogovor s Turčijo podpisan. Dunajski in berlinski krogi so soglasno mnenja, da se pripravlja Bolgarija na udarec proti Srbiji. Vendar se zdi, da še niso vse vezi z entento pretrgane in da se bolgarska vlada še vedno pogaja. Njeno stališče je seveda sedaj drugačno: Z mečem v roki zahteva Bolgarija, da Srbija, oziroma en-tenta brezpogojno ustreže njenim željam glede Makedonije, sicer si bo vzela sama, kar hoče in mora imeti. O navalu Bolgarije na Turčijo pač ni več niti govora, tudi če bi se posrečilo rešiti makedonsko vprašanje brez prelivanja krvi.
Z ostalih balkanskih držav prihajajo nasprotujoča si poročila. Definitivno stališče Romunije in Grške pa ne bo moglo ostati dolgo nejasno. Na katerih točkah se vrši koncentracija bolgarskih čet, je dosedaj še neznano.
NOVA BOLGARSKA DEMARŠA V ATENAH IN BUKAREŠTI.
»Lokalanzeiger« javlja: »Idea Nazionale« poroča iz Sofije: Radi koncentracije grških in romunskih čet ob bolgarski meji je bolgarska vlada znova naročila svojima poslanikoma v Atenah in Bukarešti, da zahtevata od grške, oziroma romunske vlade natančna pojasnila o teh ukrepih.
Radoslavov  o  odnošajih Bolgarije napram sosednim državam.
»Az Est« javlja iz Sofije: Radoslavov je izjavil bolgarskim poslancem, da je položaj zelo resen in da je zato Bolgarija v interesu svoje nevtralnosti prisiljena vzeti meč v roko. To pa še ne pomenja, da ni mogoče nadaljevati pogajanj z zastopniki četverozveze.
Bolgarska vlada se tudi živahno pogaja z Romunijo.
Proti eventualni intervenciji Grške je vse potrebno odrejeno.
Proti Srbiji je treba energično nastopiti.
Pogodba s Turčijo je definitivno sklenjena.
Bolgarija se še ni odločila?
Iz Sofije poročajo 21. septembra. »Balkanska Pošta« objavlja naslednjo izjavo nekega aktivnega ministra: Ministrski svet dosedaj še ni sklenil ničesar odločilnega. Dosedanji ukrepi imajo namen zasigurati za vsak slučaj izredno nagel razvoj dogodkov.
Pred odhodom ententnih poslanikov iz Sofije?
Iz Soluna poročajo: Vzdržuje se govorica, da bodo poslaniki četverozveze v kratkem iz Sofije odpoklicani. Angleško poslaništvo je že poslalo svoj arhiv v Solun.
Objava turško - bolgarske pogodbe.
Dunajski listi poročajo iz Sofije 22. septembra: Danes je bila objavljena turško - bolgarska pogodba, kar je napravilo v celi Bolgariji velik vtis. Bolgarski delegati so se podali v Dimotiko, kjer se bodo izvršile formalnosti predaje novega ozemlja. Odrinsko predmestje Karagač, ki pripada Bolgariji se bo zvalo v bodoče Novi Odrin. — Bolgarske oblasti v novem ozemlju pričnejo poslovati 28. septembra.
Politična konstelacija v Bolgariji.
Poroča se, da ostane kabinet Radoslavov vsekakor na krmilu. Ker ministrski predsednik v sobranju ne razpolaga več z večino, se najbrž tudi zbornica ne bo sestala. Po drugih vesteh bo bolgarsko sobranje vsekakor v smislu ustave sklicano, zlasti, ker upa ministrstvo, da se bo dala opozicija voditi le od patrijotič-nih, ne pa strankanskih ozirov. Sicer piše Gešovo glasilo »Mir«, da se morajo v odločilni uri združiti vse bolgarske stranke k složnemu delu za domovino. Avtor članka poslanec Boris Vazov pravi: Kadar je razvit prapor Bolgarije in njene armade, moramo zaviti m shraniti strankarske zastave.
Konference v Sofiji.
Iz Sofije poročajo: Kralj Ferdinand je sprejel vojnega ministra, generala Zekova, v dolgi avdijenci. — Prestolonaslednik Boris je posetil ministrskega predsednika  Radosla-,
vova, s katerim je imel važen razgovor.
Bolgarska mobilizacija.
Sofija, 21. septembra. Danes bo pod predsedstvom Radoslavova zborovanje večine sobranja. Stranka nekdanjega ministra Genadijeva ni povabljena, pač pa stambrlovističiia skupina ministra Petkoiz.
Uvedba vojaške cenzure v Bolgariji.
Iz Sofije poročajo: Za vse tiskovine je uvedena preventivna vojaška cenzura. Izdajati oklice, izjave in brošure je prepovedano ter bi se po vojnem pravu kaznovalo.
Poveljniki bolgarske armade.
Po informacijah dunajskih listov, prevzame general Savov zopet vrhovno zapovedništvo bolgarske armade. Savov je od izbruha evropske vojne prepričan, da bo Rusija podlegla.
Šef bolgarskega generalnega štaba je bivši vojni minister, general Bojadžijev, ki pa v balkanski vojni ni igral nobene posebne vloge. Ni izključeno, da prevzame načelništvo generalnega štaba zopet preizkušeni strateg, general Fičev.
Vojni minister, general 2ekov, je eden najmlajših generalov bolgarske armade ter šele 51 let star.
V balkanski vojni so poveljevali peterim takratnim armadam generali: Kutinčev, Ivanov, Radko Dimitrijev (ki je sedaj v ruski službi). Kovačev in Tošev. Kateri teh generalov bodo zopet poklicani na vodilna mesta, to se seveda ne vč.
Naziranje v dunajskih diploniatičnih krogih.
»Neue Freie Presse« poroča: Nevtralni dunajski diplomatični krogi smatrajo bolgarsko mobilizacijo za dalekosežen dogodek, pričakujejo pa, da ostaneta Romunija in Grška mirni. V Romuniji je vladalo gotovo razburjenje, ki pa se je vsled izjav avstrijskega poslanika poleglo. Romunija bo mirno čakala. Več za enkrat ni verjetno, vsaj ne pod Bratianovim ministrstvom. Ministrov pa v Romuniji ne odslavlja parlament in ne volilci, temveč vladar. Tudi Grška ostane najbrže mirna. Tudi če bi odpovedala Venizelo-sova modrost, bi bil odpor v Epiru in na otokih, ki jih je Anglija zasedla, prevelik. O kralju Konstantinu se ve, da je prepričan o zmagi nemške in avstrijske stvari, takisto tudi načelnik grškega generalnega štaba.
Angleško naziranje.
Dunajski listi poročajo preko Scheveninga: V Londonu smatrajo intervencijo Bolgarije za gotovo stvar.
Časopisje o nastopu Bolgarije.
Dunajski listi so enoglasno mnenja, da pomenja bolgarska mobilizacija definitivno odločitev Bolgarije proti četverozvezi in za centralni državi.
»Fremdenblatt« poudarja, da je odbila ura, ki jo smatra Bolgarija za ugodno, da uresniči svoje ideale. Radoslavov je (dobro ocenil pravo vrednost obljub in ponudb, ki jih je stavila ententa. Vedel je, da od nje ne pride nič dobrega, ostal je ne-vralen ter čakal pravega trenutka. Mobilizacija bolgarske armade se vrši in zdi se da je prišel trenutek, da se uresničijo sanje Bolgarije.
»Neue Freie Presse« pravi: Mobilizacija bolgarske armade je odgovor na vabe četverozveze na vse grde laži ententne diplomacije. — Balkanska zveza je po mobilizaciji bolgarske vojske in po proglasitvi oborožene nevtralnosti v Sofiji za vse čase pokopana in nobena cesta ne pelje več k njej nazaj. — Ko se trese zrak ob Donavi in Savi in ko vihrajo zastave nemške države na bregovih teh rek, ve bolgarski narod, da ščiti mogočna roka samostojnost bolgarske države. Dogodila se je velika stvar. Diplomatična bitka četverozveze je izgubljena in mi smo priče kulminacije v odločitvah te na izpremembah bogate vojne.«
»Arbeiter Zeitung« pravi: »Kar se je že dolgo pripravljalo, kar je postajalo zadnje tedne vedno jasneje, to sedaj vidimo vsi: Vojno Bolgarije proti Srbiji! — Nobenega dvoma ni, da bo mobilizaciji neposredno sledila napoved vojne. Vpraša se le po obsegu bolgarskih operacij: ali se bo Bolgarija zadovoljila, zasesti Makedonijo in ne bo sicer ničesar storila proti svoji nekdanji zaveznici, ali pa se namerava proti Srbiji resno voje-vati.«
»Zeit« piše: Bolgarija je soseda dveh vojujočih se držav, Srbije in Turčije, povrh je Romunija že dalj časa mobilizirana, zato je povsem naravno, da se bolgarski državniki na vse eventualitete pripravijo. Bol-e aspiracije so znan*  Kac jo
M34
218. Stev
\
„SLOVENSKI NaSODS dne 23. septembra 1915.
Stran 3.
_*
ponudila četverozveza, to so v Sofiji hladno odklonili. Pogajanja z entento sicer formalno še niso prerušena, toda na drugi strani je sklenila Bolgarija s Turčijo zadovoljivo pogodbo. Kakšni so nadaljni načrti bolgarske politike in v koliko naj služi odrejena mobilizacija, izvršitvi teh načrtov, to se mora šele pokazati. Vsekakor se bodo temne in zapletene balkanske razmere že v najbližjem času razjasnile.
Tudi berlinsko časopisje poudarja, da je bolgarska mobilizacija naperjena proti Srbiji. »Lokalanzeiger« piše, da je Bolgarija kot moralično in vojaško najbolj zdrava balkanska država morala postati zaveznica centralni držav, da postane najmanj tako močna kakor njene sosede. »Tagl. Rundschau« poudarja, da bo nastop Bolgarije odločil vojni položaj na Balkanu in kruto zadel dar-danelsko podjetje entente.
Stališče Grške in Romunije.
»N. Fr. Pr.« poroča: Grški ministrski predsednik Venizelos je soglasno s kraljem Konstantinom mnenja, da oborožena intervencija Bolgarije ne more biti za Grško povod, da se pridruži Srbiji, ker ni Grška z nobeno pogodbo zavezana se vmešati v svetovno vojno. — Romunska oficijozna »Indčpendance Roumaine« kategorično dementira vesti o romunskih vojaških pripravah proti Bolgariji.
»B. T.« javlja: »Times« poročajo iz Sofije, da je Romunija trdno odločena se upreti vsakemu kršenju njene teritorijalne integritete. Vesti, da pride novo ministrstvo Marghilo-man - Carp na krmilo so nemške izmišljotine. Ako bi Nemčija napadla Srbijo, bi Romunija internirala.
Grški manevri v Makedoniji.
»Koln. Ztg.« poroča: V najbližjem času se bodo vršili grški manevri pri Kozani, Seresu in Solunu.
Kralj Konstantin v gosteh pri italijanskem poslaniku.
»Ccrriere della sera« javlja iz Aten: Kralj Konstantin je obiskal v ponedeljek zvečer družabno prireditev pri italijanskem poslaniku grofu Bordariju. kjer je ostal do 1. popol-noči. Kralj je skoraj popolnoma okreval.
Srbija utrjuje makedonsko mejo.
»Kčln. Ztg.« javlja iz Sofije: Srbi mrzlično utrjujejo svojo makedonsko ?riejo.
Beg iz Stare Srbije.
Soian, 21. septembra. (Kor. ur.) Iz Stare Srbije je prispelo mnogo beguncev. Grške oblasti so na meji ustavile vse, ki nimajo dovolj premoženja. Begunci taborijo v šotorih ter se bojijo vrniti v Srbijo.
Blokada bolgarskega obrežja.
»Tribuna*« javlja iz Neapolja, da je ravnatelj ondotne parobrodne družbe potrdil, da je četverozveza blokirala bolgarsko obrežje za trgovsko blago. Parniki smejo pač voziti pa-sažirje na bolgarsko obrežje, ne pa blaga.
su iz pitaonUi dežel.
Smrt med begunci. V Ratečah na Gorenjskem je umrla 651etna begunka Ana Gašperšič rojena Mra-kič, posestnica v Cezsoči na Bovškem.
Interniranje goriških Slovencev in Furlanov v Italiji. Italijani nadaljujejo na Goriško - Gradiščanskem interniranje oseb, ki se jim ne zdijo povsem zanesljive in niso zadosti pokorne. 270 Slovencev so internirali v južnem italijanskem provincijal-nem mestu Avetlinu. Iz Furlanije so dne 20. t. m. pripeljali v Genevo 600 Furlanov.
Svoje družine iščeta Ivan Sivec št. 20. in Miha Gregorčič št. 9., oba iz Krna pri Kobaridu. Ako je komu kaj znano, na] sporoči na naslov: Ivan Sivec, Militar - Arb. Abt. 15, Marinefeiapostamt, Pola.
Obsojen radi veleizdaje. .V Sinju se je vršila pred vojnim sodiščem glavna razprava proti M. M., sinu bankirja iz Zadra radi zločina veleizdaje. Obtoženec je bil aretiran v januarju radi nekega pisma, ki ga ie hote! poslati tajno v Italijo. Obsojen je na 10 let težke ječe. Branil ga ie odvetnik dr. Ferdo Tartaglia.
Rekvizicija vina v Istri. Tržaško namestništvo je izdalo naredbo, po kateri se vse vino, pridelano leta 1915. v koperskeni, poreškem in pazinskem okraju zaplenja v svrho dobave četam in prebivalstvu imenovanih okrajev. Vino se bo sprejemalo od vinogradnikov v izmeri potrebe od 1. novembra dalje, po kakovosti in po onih cenah, ki se vgo-tavljajo na podlagi cen grozdja, vsebine sladkorja oziroma alkohola, ničemer se ra&una> daj}60}&BtBb-
mov grozdja da 100 litrov vina in se računa 2 kroni odškodnine za stiskanje, 10 K za kletarska dela in 1 K za skladiščnino za hekto. Vinogradnik mora takoj naznaniti pristojnemu občinskemu uradu ves pridelek vina, urad vodi tekoči zapisnik. Cene vina: navadno belo: za november 54 K, za december 55, za januarij 1916. 5£ K, za februari j 57, marec 58, april in dalje 59 K. Navadno č r n o: 54 K novembra, dalje cd decembra do aprila in potem do septembra 55 do 59 K. Teran: od novembra do aprila in dalje od 66 do 71 K. Malvazija bela: od novembra do aprila in dalje 57 do 62 kron. Burgundec črni, c a -bernet črni, rizling beli, traminec beli, moškat: od novembra do aprila in dalje 72 do 77 kron.
Dnevne vesti.
— Odlikovanje junaškega slovenskega zdravnika. C. kr. nad-zdravnik dr. Pavel Kane, okrožni zdravnik iz Vipave, je dobil Signum laudis za izvrstno in požrtvovalno zadržanje pred sovražnikom na jugozapadni fronti.
— Avstrijska postna zastava. Doslej so imele avstrijske, pošto prevajajoče ladje na morju zastavo z italijanskim napisom, zdaj je pa trgovinsko ministrstvo odredilo, da mora biti na zastavi nemški napis. Zastava je črno-rumena. Na črnem delu bo odslej napis »K. k. Post«, na rumenem delu bo cesarski orel, držeč poštni rog.
— Z ruskega bojišča nam pišejo slovenski fanti: Kakor vsak Slovenec, tako tudi mi slovenski vojaki ne izgubimo poguma; po opravljeni službi se zabavamo in prepevamo slovenske pesmi. Bog daj, da bi skoraj že prišel s sijajno zmago zaže-ijeni mir, ter zasijalo nam in domovini prijaznejše solnce. Iz dalnega tujega sveta pošiljamo najlepše pozdrave svoji domovini, družinam in sorodstvu, prijateljem, prijateljicam ter znancem: Ivan Fakin iz Škrbine, četovodja Pirjevec Franc iz Nabre-žine, desetnik Babic Franc iz Rodi-ka, poddesetnik Ukmar Jožef iz Prošeka, Šuč Ciril, poddesetnik iz Dutovelj, Ogrin Franc, četovodja iz Kranjske, Kramer Ivan. desetnik iz Štajerske, Petrič Mihael, poddesetnik, Barba Anton, desetnik iz Voiov-skega, Vatovaz Jakob, desetnik, Ač-ko Jožef iz Smrečnega na Štajerskem, Bizjak Franc iz Kozane, Vrabec Franc iz Pliskovice, Pahor Anton iz Kostanjevice, Premro Jožef iz Ipave, Kapotin Franc iz Ipave, Besednjak Jožef iz Škrbine, Lozej Josip in Ivan, brata iz Ivajnigrada, Če-pak Ivan iz Mačkulj, poddesetnik Florjan Sancin iz Skednja.
— Z južnega bojišča se je oglasil svojemu prijatelju kadet - medi-cinec J. Sekula, ki piše: ... Tu imam sedaj dosti dela, zidam si namreč bajto, ki mi dela mnogo skrbi. Rad bi jo čedno naredil, pa mi manjka priprav; no pa bo že šlo. Jezilo bi me samo, če mi jo polentar podere, ko sem se vendar toliko trudil. Oken mi še manjka — moram jih kjerkoli »izmakniti«. Polentar sicer precej strelja, pa večinoma mimo nas. Misli menda, da mora »fentat« vse ribe v jezeru. Povabil bi Te k otvoritvi svoje koče, program bo izbran in za zabavo bodo skrbeli polentarji in pa orkester debelih možnarjev*«
— Patriotično darilo. Gospod Josip Zidar v Ljubljani, v čigar hiši ima v najem svoje pisarniške prostore tukajšnja podružnica »Zavoda za promet z žitom ob času vojne«, Je poklonil letno najemnino v znesku 1500 K v sledeče dobrodelne namene: 50% za Rdeči križ, 25% za namene vojne oskrbe, 25% za aprovi-zacijo ubogega prebivalstva ljubljanskega.
— Pred otvoritvijo naših srednjih šol. Iz naznanil šolskih ravnateljstev je razvidno, da se skoraj prične poduk na naših srednjih šolah. Za učence, ki ne prebivajo v ožjem vojnem ozemlju, torej predvsem za dijake iz Štajerske in njihove starše nastaja težkoča, kako priti pravočasno v Ljubljano. Da se dobi potno dovoljenje, je treba mnogo časa in stroškov. Peljati se je treba najprvo k okrajnemu glavarstvu^ dobili tam-
kaj potni list in vložiti prošnjo za prepustnico čez mejo ožjega vojnega ozemlja. Predno se dobi vojaška prepustnica, poteče normalno najmanj 10 dni — torej je vpisovanje v šolah že zamujeno. Prepozno pridejo tudi tisti, ki hočejo napraviti vzprejemni izpit. Tudi ni prezreti, da stane nabava potnega lista in prepustnice s vožnjo k okrajnemu glavarstvu vred toliko denarja, da marsikateri ubožni dijak teh stroškov niti zmagal ne bo. Šolskim ravnateljstvom, oziroma šolski oblasti bi bilo torej z ozirom na našo učečo se mladino priporočati, da posvetijo vprašanju, kako olajšati dijakom iz širšega vojnega ozemlja (zlasti mnogoštevilnim Štajercem), pot v Ljubljano. V tem oziru je predvsem potrebno, da se podaljša učencem iz širšega vojnega ozemlja termin za vpisovanje in da se zlasti pripusti k sprejemnim izpitom za 1. razred tudi one, ki bi se radi sedanjih izrednih razmer priglasili morda še - le pozneje. Končno bi morda mogla iz-poslavati šolska oblast za dijake iz širšega vojnega ozemlja, ki bi se pismeno priglasili in ki so na zavodu že znani, posebne olajšave za vožnjo v Ljubljano, morda na ta način, da bi dotičnim »dijakom ravnateljstvo zavoda poslalo legitimacijo in izposlovalo, da se jim na podlagi take legitimacije dovoli vožnja v Ljubljano. Merodajni vojaški krogi, na katerih razumevanje položaja učeče se mladine, se gotovo lahko računa, bi morda podobnim prošnjam prav radi ustregli, ako se da to spraviti v sklad z važnejšimi in edino merodajnimi vojaškimi interesi.
— Pred sprejemnimi   izpiti za srednje šole.  Iz krogov slovenskih staršev se nam piše:   V malo dneh pričnejo   na  naših   srednjih šolah vsprejemni izpiti. Naučne oblasti so nedavno izrekle načelo, da je treba obisk gimnazij in realk omejiti, češ, da povzroča naval na te srednje šolske zavode nadprodukcijo inteligence ter nastajanje inteligenčnega proletarijata. Naučne oblasti so pri tej priliki opozarjale na strokovno šolstvo, češ, da se današnja mladina le preveč    odteguje produktivnemu obrtnemu, trgovskemu in kmetske-mu delu. To stališče je na sebi gotovo pravilno, konsekvence, ki bi jih morda izvajale  šolske   oblasti pri vsprejemnih izpitih za srednje šole, kjer bi naj neobičajna strogost zajezila obisk naših srednješolskih zavodov, pa so vsaj pri nas nedopustne in bi bile skrajno škodljive. Res, tudi naša  mladina bi se morala v večji meri posvečati gospodarskemu praktičnemu študiju.   Toda dokler niso ustvarjeni potrebni predpogoji, t. j. dokler sploh nimamo zadostno število takih šol, se niti mladina, niti starši ne morejo ravnati po dobrohotnih  nasvetih učne   uprave. Na drugi strani pa so pri nas gimnazije in realke edino torišče, kjer more dobiti slovenski deček, ako hoče pozneje na   kakšno   strokovno šolo, primerno in predpisano predizobraz-bo. Še več; ako hočejo skrbni starši, da postane sinko pozneje res inteligenten trgovec,   obrtnik, potem ga ne morejo dati v učenje, ne da bi mu poskrbeli za  nekoliko  več izobrazbe, kakor jo nudi naša ljudska šola. Zato ga morajo poslati za par let v gimnazijo ali realko, ker druge šele pri nas ni. Saj imamo na celem Kranjskem  Ie eno  slovensko meščansko šolo! Dejanske razmere pri nas so torej take, da služi gimnazija in realka kot nadomestilo zanedosta-tek organičnega nadaljevanja ljudske šole.  Zato bi bilo povsem napačno omejiti dostop do naših srednješolskih zavodov z raznimi rigo-foznimi sredstvi ter vzeti slovenskemu deškemu naraščaju možnost nekoliko višje izobrazbe, kakor pa jo podaje ljudska šola. To naj bi naše šolske oblasti dobro uvaževale, ne glede na to, da naval na srednje šole pri nas itak ni tako velik, da bi se bilo bati nadprodukcije inteligence.
— Na I. drž. gimnaziji. (Tomano-va ulica) se vpisujejo učenci za I. razred v petek m soboto, dne 24. in 25. septembra od 9. do 12. ure. Oglasijo se lahko tudi pismeno, ako pošljejo potrebne listine (obiskovalno, ziroma šolsko izpričevalo) in krstni ali rojstni list. V ponedeljek, dne 27. septembra ob 8. uri bo sprejemni izpit. Vsi bivši učenci se vpisujejo v torek* dne 28. septembra dopoldne. Javijo se lahko pismeno. Začetek šolskega pouka j*e za sedaj določen za dan 1. oktobra. Natančnejša pojasnila se čitajo v šolskem poslopju.
— Učiteljišča v Ljubljani. Vpisovanje in zglasitev gojencev, go-jenk, učencev in učenk za šolsko leto 1915/15 se vrši na c. kr. učiteljiščih v Ljubljani dne 29. in 30. septembra. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ~ ~
— Nova uredba porabe mesa.
Listi poročajo, da namerava vlada zaradi naraščajočega zmanjkanja živine in da ne bi trpela živinoreja, omejiti uživanje mesa tako, da se po tri ali štiri dni ne bo smelo uživati mesa. Obenem pravijo listi, da raz-mišljuje vlada, kako omejiti nezaslišano naraščanje živinskih cen in cen mesa. Pri nas na Kranjskem široki sloji še komaj enkrat na teden zmagujejo meso. Ogromna večina prebivalstva sploh ne pozna več mesa in ker je mast neznansko draga, si je lahko misliti, kako ljudje žive.
— Cene krompirja. Ministrska naredba z dne 19. decembra 1914. je določila najvišje cene za krompir, a je bila razveljavljena dne 29. julija t. L, ker za zgodnji krompir ni bila primerna. Ker bo zdaj, glavna žetev krompirja in se mora računati z nevarnostjo, da bodo cene neopravičeno poskočile, bo danes izdana nova ministrska naredba, določujoča najvišje cene za krompir. Določbe te nove naredbe se v več točkah razlikujejo o'd določb lanske naredbe. Za mesec oktober in november je določena cena krompirja, namenjenega za hrano, na 8 K, cena krompirju, namenjenega za industrijske potrebe in živinsko pičo pa na 7 K. Cene pa bodo rasle in bodo znašale v maju prihodnjega leta 11 oziroma 10 JC. Veletržci smejo ceni pribiti 40 v pri meterskem stotu in vračunali se bodo tudi troški za prevoz iz produkcijskih pokrajin v druge pokrajine. Tudi cene za nadrobne prodajo so v naredbi urejene. Največ sme veljati krompir v nadrobni prodaji 40% več, kakor pri veletržcu. Naredba stopi 1. oktobra v veljavo.
— Kdo kaj ve? Grbec Janez, doma iz Dohlarje pri Ročinju štev. 3, sedaj pri del. oddelku v arzenalu na Dunaju X. Bez. Puchsbaumgasse 55, prosim poročila, kje se nahaja sedaj Frančiška Srejšček pri Doblar-jih štev. 2), pri kateri je bil moj sin Janez Grbec oddan v varuštvo pri mojem odhodu k vojakom. Kje je tudi Ana Srejšček iz Dohlarjev pri Ročiniu Štev. 24. Kje je Marija Kuk iz Dohlarjev št. 9? — Kdor bi vedel, kaj se je zgodilo s g. Martinom Zupančičem, kadetom v rezervi 17. pešpolka, 4. kompanije (XI. Marsch-baon). naj blagovoli to naznaniti na uredništvo »Slov. Naroda« ali pa na naslov: Stojan Guzelj, Novo mesto. Pogrešani je odšel meseca maja na severno bojišče in se zadnjič oglasil dne 14. junija iz okolice Obertvna (Galicija).
— Pozor! V soboto, dne 25. septembra se prične rok dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in stro-jila in je naznanilo doposlati do torka, dne 28. septembra po stanju prejšnjega tretjega dne, t. j. od sobote. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor so izpolnjene tudi poslati.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 12. do 18. septembra t. 1. Novorojencev je bilo 24, mrtvorojena 4. Umrlo je 26 oseb, med njimi 7 tujcev. Za grižo je umrl 1 (tujec), za kolero 1 (tujec - vojak), za jetiko 6 (2 tujca), vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 17. Poleg zgoraj omenjenih umrlih je bilo priglašenih se 11 vojakov umrlih za trebušnim legarjem, 2 vojaka pa za grižo. — Za infekcioznimi boleznim* so oboleli in sicer: za tifuzom 256 (3 domačini, 2 tujca in 251 vojakov), za grižo 27 (3 tujci in 24 vojakov), za kolero 5 vojakov, za vratico (difterijo) 4 domačini in 1 tujec otrok, na egiptovski očesni bolezni (traho-ma) 28 vTjjakov.
Požar. Pri Lovrencu Furlanu v Prexljami, občina Bukovje, je bil nastal požar v postrešju, zgorelo je podstrešje in 60 centov sena. Ogenj se je razširil tudi na neko sosedno poslopje. Škode je 2300 K, pa je krita z zavarovalnino. Sodi se, da je nekdo zažgal. Neko sumljivo osebo so izročili sodišču v Postojni.
Sv, VIsarje pogorele. V četrtek 16. septembra smo zopet čuli v zgodnjih dopoldanskih urah glasno kano-na/Clo. Ker imamo iz Rateč lep razgled proti Višarski skupini, ozrem se tja od korier je dohajal glas topov. Glej, na malo oblačnem obzorju se pokaže svitli oblaček za Višar-ji. Vedela sem> da je to šrapnel; takoj nato vidim črni drm in čujem zamolkel pok — padla je granata« Vse to sem opazovala s prostim očesom. Ker se je ta kanonada vedno ponavljala, sem poiskala daljnogled in prepričala sem se, da Italijani obstreljujejo na desno, levo, spredaj, zada}, vse na okrog, naše VRarje.
Pokanje, razstrelbe šrap-nelov in granat traja neprenehoma. Ob tri četrt na 3. popoldne je Višar-ska cerkev, ki je: vedno nas tako #
kavno vabila, v gostem dimu. 2e opazim svitli plamen, in bilo je po Višarjih. Ko je požar ponehaval, sem opazila s prostim očesom zvonik brez strehe. Poleg cerkve so uničene vse postavljene trgovske lope, pač pa je videti še dvoje hiš pod cerkvijo. Ko je solnce zahajalo na čisto jasnem nebu se je še dvigal dim iz zvonika liki iz lovarniškega dimnika. Drugo jutro smo videli le zidovje naših ljubih Višarij. Tisti dan so naši sosedje iz Trbiža dobili prve laške pozdrave. Razun nekaj lukenj v poslopjih ni posebne škode. Prebivalstvo se je izselilo za par dni, ker so uverjeni, da naše čete osobito topništvo prisilijo sovraga k molku. Kakor čujemo, je znani kip Višarske Marije na varnem ravno tako tudi dragocenosti. — Vida —čič.
Nov slučaj kolere v Celju. Med
ranjenci, ki so dospeli v Celje, so konstatirali včeraj nov slučaj kolere.
Siavnost »Zlatega klasa«, katero sta priredile občine Orehova vas in Slivnica pri Mariboru dne 19. septembra na vrtu gostilne župana M. Lesjaka, se je prav dobro obnesla s sledečim sporedom: 1. »Za domovino«, dvospev. 2. Pozdrav gosp. poslanca Fr. Pišeka. 3. Pesem »Oj z Bogom, ti planinski svet«, mešan zbor. 4. Slavnostni govor gosp. nad-učitelja K. Pestevška. 5. Cesarska pesem. — Za vojaške namene se je nabrala precejšnja vsota.
Velik požar je bil v noči od 18. na 19. septembra v Rančah pri Fra-mu pri posestniku F. Napastu, ki je v vojni. Zgorelo je vse poslopje, sedem goved in več svinj. Skoda znaša 9000 kron. Zavarovan je bil le deloma.
Kino Ideal. Danes zadnji dan krasne drame »Plameni Marta« in smešne veseloigre »Fotografična tekma«. — Jutri priljubljeni posebni večer z Nor disk - sporedom.
Tatvine. Pred nekaj dnevi je bilo ukadeno v Spodnji ŠiSki posestniku Franu Bizjanu dobro ohranjeno kolo znamke »Eska«, kolo ima številko 40.939 in je vredno 150 kron. — Nekemu posestniku v Spodnji Šiški je izginila iz žepa v suknji denarnica z vsoto 640 kron, na|brže mu jo je kdo ukradel. — Na ljubljanskem polju so kradle neke ženske v jutranjih urah krompir in fižol. Prijel jih je čuvaj.
Srebrna ženska zapestnica z uro se je izgubila v torek ponoči pri br-zovlaku, ki vozi na Dunaj. Ker je lastnici mnogo na tem, da jo dobi nazaj, se prosi poštenega najditelja, naj jo proti nagradi odda v našem upravništvu.
Razne shnzrL
* Pred novim navalom na Darda-nele. Grški listi poročajo, da je prispelo na Mudros okrog 110.000 mož novih čet. Dafdanelske čete se bodo na novo razporedile in dobijo najbrž zopet novega vrhovnega poveljnika.
* Strahovita nesreča v Indiji. Reuter poroča iz Luknova: Vsled po-vodnji ob Gangesu je nad 18.000 hiš uničenih in nad 80.000 ljudi brez: strehe.
* »Slowo Poiskie«, organ poljske narodno - demokratične (vsepolj-ske) stranke, ki je izhajal v Lvovu, izhaja sedaj v Kijevu pod imenom »Noviny«.
* Ustavljeni Usti. Ćeški dnevnik >:Ostravsky Dennik« v Moravski je bil uradno ustavljen. Ravnotako tudi agrarni tednSc »Straž Venkova« v Hluminu.
* Budimpešta za Bolgare. V Budimpešti so bile dne 21. septembra ulične demonstracije za Bolgare. Ob 10. zvečer je prišla velika množica pred boćarski konzulat ter klicala burno »Eljen!« Bolgarski in kralju Ferdinandu.
Darila.
D. V korist pomožnega zaklada za vdove in sirote celokupne oborožene moči. »Občinska hranilnica« v Kriškem 150 K; okrajni šolski svet v4 Ljubljani zbirka šolskih otrok nn Studencu 5 K 23 v, v Borovnici 12 K 4ll vin., v Škocjanu 5 K, v Lipoglavu 60 vin., v Devici Mariji v Polju 12 K 40 v, v Mostah 15 K 23 v, v Zgornjih Pirničah 7 K 20 v, v Zalogu 3 K 28 vin., skupaj 61 K 35 v; okrajni šolski svet v Radovljici, zbirka ljudskih šol v Mitterdorf 18 K 20 v, na Savi pri Jesenicah 43 K 10 v, skupaj 61 K 30 v; okrajno sodišče v Ljubljani, naklonitev, neke civilne odškodnine po gosp. Rudolf Kokalju 7 K 21 v; deželno pomožno društvo »Rdečega križa« v Ljubljani, zbirka črnovojne-etapne stotnije št. 508/1. in II., oddano po naredniku Jožefu Czaszny 185 kron; neimenovan 8 K; neimenovan 20 K: znesek 492 K 86 v; znesek prejšnjih seznamov 1708 K 18 v. sku-
Gospodarstvo.
— Sadne in vinske tropine kot živinska krma. Sadne, kakor tudi vinske tropine dajo prav dobro ži-fvalsko pičo. Pri vinskih tropinah je -treba prej odstraniti peclje, ker so grenki in jih živina ne mara. Tropine se krmijo sveže ali pa konservi-rane, to je osoljene in stlačene v sodih ali pa posušene. Bolj priporočljiv način konserviranja je zadnji, ker osoljenih ozir. skisanih tropin živina včasi ne mara. V malem se tropine na prostem suše, v večjih množinah pa na pripravnih sušilnicah. Suhe tropine dajo močno krmo, delajo tek in so se zlasti obnesle pri krmljenji molznih krav in ovac. Kuhane tropine so za krmo prašičev pripravne. Pri krmljenji s osoljenimi oziroma skisanimi tropinami naj se pridene malo krede. Pri večjih podjetjih, v katerih se dela mošt, pa se izplača naprava posebnih sušilnic za tropine.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 20. septembra: Lazar Mark, črn ovojni k - pešec, na obrtni Šoli kot rezervni vojaški bolnišnici.
V deželni bolnišnici.
Dne 18. septembra: Vlado Va-lenčak, sodni pisarniški oficijant, 38 let.
Današnji list obsega 4 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Ako naročite
in to nemudoma storite,
■nebi obrok u rsn
petsreftn. dobitnik liste? PM
S kron.
1 tntto aajrjjjaj jjfljj križa 1 irtfts ogrckeca ritfqa hin 1 sretko jajagjnjh teflikt 1 im\ list 3° o zemli. «tft ii liti 1180 1 jgjj list 4% ignk. hit wtk ii L18M
—~ 12 Manj vsako leti. glini dobitki 630*000 L
dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku
do 4.000 frankov popolnoma zastonj'
Pojasnila ln Igralni nmirt potili« brezplačno
Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana.
Meteorclosicno poročilo.
ViliM ud morjem 306*2
Sreda I irafnI tlak 718 mm
čas iJ l opazo-S" vanja
Štanjel baro-
metra    »S I Vetl0Vl
v mm £s ;
Nebo
22.
n
23.
2. pop. 7465 9. zv.  747 3
14'2 79
7. zj.
747-0!    2 0
sr. jvzh. si. jvzh.
jasno brezoblač
megla
Srednja včerajšna temperatura 9*2*. norm. 13-2°. Padavina v 24 urah mm 00.
Knjigarna In trgovina s papirjem J. fiTOSA, Trat, ulica Molino piecolo 19, )tik kavarne Nuova York) sprojmetakoj
spretnega v stroki izvežbanega
Zahteva se znanje slovenskega in nemSke-ga jezika po možnosti tudi italijanskega«.
Šote, žaganja,
suhe praproti
kupnje v večjih množinah tvrdka
Albin Anžič
Trst,  Cjjo  Foscolo  itev. 3. Sprejme se tabo] trgovski
izurjena v železnini, pri 2398
FRANCU PICEKU,
trgovina z železnim in špec. blagom v Ribnici, - Kranjsko.
Blagajno
že rabljeno in
prešo
za seno ter
aboje
ki bi vse bovali za 50 do 100 kg sadja
kopi J. Razboriek v/ Smartnem
pri Litlji| kamor naj se ponudbe z navedbo cen pošljejo. 3894
Sstera!
2401
V pmt*k ob 6. uri tam* k*ko-Ste pisali JifeirtL       »JLipa # M*kl
Kapi ao prelgraa
E SANATORIUM - EMONA
za NOTRANJE in-KIRURGlCNE-ĐOLE2MI ■ PORODNDSNICA,
LUUBLUANA • komenskega ulica- 4' se&imMcm&toO* FR. DERGANC
Zakonska dvojica, boljŠoga stanu, brez otrok, liče sa L ali 15. oktober
stanovanje
i
Ponudbe pod 99it 29/2369" na
uprava. »Slov. Naroda«. 2369
liče se
2390
stanovanje
z 1 ali 2 sobama s kuhinjo v I ližini južnega kolodvora. Ponudbe pod ,,liO* lodvor 2390" na upr. »Slov. Nar.«
ti in konaci
se ličejo zo trajno delo
za neki rudnik. Plača od 5 K naprej za šibto ob 9 urnem delu. Delo se da tudi v akord. Vprašanja na upravni-štvo »Slovenskega Naroda« pod Šifro „Velik zaslužek"- 2310
priden in zanesljiv, dobro verziran v špecerijski stroki, se sprejme takof pod ugodnimi pogoji. 2403
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
Učenca
Sprejmem v trgovino z meŠ. blagom. Prednost imajo z dežele. 2399
Ivan Slavinec
Šmartno   pri Litiji.
Volno
ovčjo p oprano In neoprano, knplm vsako množino po najvišji ceni proti takofinjemn plačilu, ter plačam vožnjo ram. Večjo množino poUJem potnika osebno prevzet. 2031
Veletrgovina R. Stermecki
Celje št. 15, Štajersko.
2396
Ključavničarji In kovači
dobe takoj trajnega opravita.
V. J. Wolf
Gradec, Flschergasse 21.
mi
](h]C
VSaKe vrste posebno baržunasti
se dobe po najnižjih cenah pri
Juliji Polajnko
Ellzabetna cesta št. 5.
Ob sredah i. sobotah tudi .a Sv. Jakoba trga.
V zalogi ima tudi vel ko izbiro
za
mi
2391
za različna pošiljanja
sprejme takoj
ljubljanski bančni zavod
Ponudniki, popolnoma zmotni eboh deželnih i.zlbov, naf svoje ponudbe pod „BARKA" naslove na sprav. „Slovensk. Naroda".
Mestni dekliški licej v Ljubljani.
Vpisovanje
v I. razred liceja, v I. razred licejake ljudske iole (poprej Mladika)
in v trgovski tečaj bode v torek, dne 28. septembra od 9-11. ure v Glasbeni matici, Vegova ulica Štev. 7.
Sprejemne izkušnje bodo 29. septembra ob 8. uri.
Učenkam liceja in licejske ljudske šole, ki so bile že na zavodu,
se je javiti 30. septembra med 9. in 11. uro na Turjaškem trgu 4., II. nadstr. V višjo razrede se nanovo ne sprejemajo nobene učenke. Slovesna služba božja bode v petek, 1. okt. ob 8. uri, v trnovski cerkvi
Ravnateljstvo.
8
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
II
Ustanovljena leta 1897.
$nton Hane
LJubljana, Židovska ulica l.
Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago.
soba in kuhinja, s priprosto opravo najraje v mestu aH v neposred. bližini. Ponudbe na uprav« »Sloven. Naroda« pod „zakonska dvojica 2357".
samo dobra računa rica. solidna in energična, z dobrimi izpričevali, se takoj Sprejme. Stalna in dobra služba. 2374
Predstaviti se je osebno V kavami „CENTRAL", Štefan Mibolič, Sv. Petra nasip.
3ščemo za nastop s 1. novembrom t. L
z
[
vešči mešane trgovine in zmožni trgovskega dopisovanja v nemškem in slovenskem jeziku. Reflektira se le na prvovrstne moči. 2370
Ponudbe s prepisi izpričeval in s sliko na tvrdko Podlog ar & Petelin, St Peter na Krasu.
Biagsjničarka
vešča tudi nekoliko v trgovini z mešanim blagom, se sprejme z oktobrom
ali tudi  pozneje  ari  J. RaZbOrŠekU
v Smartnem pri Litiji. 2371 Gnal ge tudi kopi ie rabljena
blagajn &*
OA IZBIRO pošilja tuđi na deželo: Krasne 352'.
plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje,
perilo in modne predmete.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubi]ana, Stari trg 9. Lastna nisa.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
ss in krstni opravi, is
Iščem mesta
učenke
v prodajalni, vešča slovenščine, nemščine in laščine. — Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „učanka 2373".
Enplm vsako množino
jezic in vsake vrste kože
JOSIP PRESKER
t:i*§f/capina,    m kožami
Ljubil ana, Poljanska cesta 73.
2347
Čedna hiša
z dvoriščem In vrtom, pripravna za eno obitelj, v Ljubljani ali najbližji okolici, se teli proti gotovemu plačilu kupiti.
Pismene ponudbe na uDravn. »Slov. Naroda« pod   „Obiteljska  hiša/2389".
Posredovalci izklučeni. 2389
Dobro ohranjena
2377
obleka
od manjšega gospoda, se ceno proda. Ogleda se od 10.—12. ure dop
Kje, pove upravn »Slov. Naroda«
Sprejmem
v
l
proti dobri plači. Franc Keber, v Idriji, Notranjsko. 2402
Vstop lahko takoj ali pozneje.
starejša moč, z dolgoletno prakso, izvrstnimi izpričevali, perfektna kores-pondentinia, strojepiska in urna računarica, žsli primernega mesta.
Ponudbe pod ,,J.  G. 2328" na
uprav. »Slov. Naroda«. 2328
dobe takoj trajnega opravila za akordno delo ob tedenskem zaslužku 40—60 kron. 2395
V. J. WOLF
Gradec,   Fischergasse 21.
Ovčjo volno
vseh vrst in vsako množino 2,t7 |OV* kupuje po najvišjih cenah
J. GR0BELNIK,
LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 22.
C. kr. moško in žensko učiteljišče y £j ubljani.
Razglas.
Vpisovanje v začetku Šolskega leta 1915/16 je
a) za one učence, ki žele vstopiti v I. letnik ali v pripravljalni tečaj moškega učiteljišča ter za učenke 1. — IV. razreda dekliške vadnice
v sredo, 29. septembra dopoldne ob 8. url,
b) za učence deške vadnice pa isti dan popoldne ob 2. uri.
Učenci, ki se oglase za I. letnik ali za pripravljalni tečaj, imajo s seboj prinesti a) krstni list, b) zadnje šolsko izpričevalo in c) spričevalo uradnega zdravnika, da so zdravi in otroci, ki bi radi vstopili v I. razred vadnice pa krstni list
c) Absolventi pripravljalnega tečaja, ki so že sprejeti v I. letnik moškega učiteljišča in dosedanji gojenci in gojenke II., III. in IV. letnika obeh učiteljišč se javijo
v četrtek« dne 30. septembra
in sicer gojenci ob 8., gojenke ob 10. uri.
V L letnik ženskega učiteljišča in v otroški vrtec se za sedaj ne sprejemajo gojenke oziroma otroci.
Ravnateljstvo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se H vplačili.
4»
Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Keservni fondi K 71,940.30210. — tiplaoans odškodnine ln kapitaUJe E 145,150.178*29.
Po velikosti drugi vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
--—    Vsa pojasnila dajo i ——-
Generalno zastapitvo t Lidljni
čigar pisarne so v lastni ban-
čni hiši
i Gosposki oliti m. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Ponori Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
1961
9697
4782
FWX
01741718