Poštnina ptafana v gotovini_tCftO Iti._V Iftlbllan!, V POnedeffek dne 14. lullta 193^._Št. 28. Posamezna številka Din 1 SLOVENSKI LIST Izhaja vsak ponedeljek: zjutraj Uredništvo. Kopitarjeva ul. St. 6/111 telefon št. 3487, Inlerurban 3487 Rokopisi se ne vračajo Posamezna St. 1 Vin, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naroč-nlna 4 Din, na dom In po nošli dostavljen Ust 5 Din. Celoletna naroč-nlna SO Din, polletna 25 D o, četrtletna 13 Vin. Inseratl po dogovoru Lprava: Kopitarjeva ulica St. 6/11 PoStni č.eU. račun, Cjubljana 15.179 Ielejon Stev. 2349 Finski kmetje proti komunistom Podrobnosti o pohodu lapovcev v Helsingfors — „Lapovshi pokret je verska in patrioiična vstaja kmečkega prebivalstva proti komunizmu" — Aretacije komunistov Riga, 13. julija, in. Pažnja vsega Baltika jo v zadnjem času osredotočena na Helsingfors, kjer je p ro t ikoni unistični )>okret podeželskih kmetov zavzel tak« ostro in odločno noto. Kmetjc-protikomunisti so popolnoma izpolnili program »pohoda« \ Helsingfors. Določeno je bilo, da bodo v glavnem mestu pokazali svojo silo in izrazili svojo trdno voljo za boj proti komunistom in du bi obenem manifestirali za uvedbo posebnih zakonov, naperjenih proti komunistom. Žc pred dnevom, ki je bil doloPen za pohod, so posamezne skupine lapovcev prišle v mesto, in siccr s kolesi, vlaki in avtomobili. Posebno velik utis so zapustile avtomobilske kolone na ulicah Ilelsingforsa. Prva ekspe-dicija avtomobilov jo štela 100 voz, pozneje pa je pr.išlo iz podeželskih mest še okoli .200 avtomobilov. I pove i so prenočevali po vojašnicah in po šolah. Njihova organizacija jc vojaškega značaja. Razdeljeni so nn čete in nn čelu vsake čete je poveljnik. Za demonstracijo v Ilelsing-ofrsu jc bilo določenih okoli 12.000 mož, kar jc za Finsko precej veliko število. Demonstrantjc so bili razdeljeni na 21 bataljonov s skupno 75 četami. Voditelji lapovcev imujo posebna znamenja, črno-modro vrvico nn levem rokavu; nekateri pa imajo poleg tega še belo vrvico na desnem rokavu. Na povelje ministrstvu notranjih zadev -o bila vsa poslopja komunističnih organizacij v Helsingforsu nn dan demonstracij zaprta in zasedena s policijo. Na finski meji so pa nekateri Jaipovci sami obračunali z mnogimi komunisti, nc da bi čakali zakona o likvidaciji komunizma. Ljeningrajska Pravda« prinaša vest, du jc prišlo v Ljeningrad večje, število poslancev finske dclavsko-kmečke stranke, kakor tudi več delavcev levičarjev, ki so jih finski proti-komunisti s silo zapodili v Rusijo. Poslanec ffnskc dclavsko-kmečke stranke Jucho-Perele je poslal iz Ljcningrada narodni skupščini v Helsingfors brzojav, v katerem ostro protestira proti temu, da so ga nasilno odvedli od doma in ga izgnali preko meje. Predsednik združenja profesijonalnih zvez na Finskem in narodni poslanec Issak Chejkka se je obrnil na centralni svet finskih profesijonalnih zvez z brzojavko, v katerem poroča o podrobnostih, kako so ga izgnali preko meje. Antikomunisti so ga s silo posadili v avtomobil in ga odpeljali na vzhodno mejo. Nato so ga gnali preko meje in ga z revolverji prisilili, da jc šel dalje. Na ta način so izgnali čez mejo v zadnjih dneh 25 komunističnih prvakov in narodnih poslancev. Izjava Svihulvuda Helsingfors, IV julija, m. Glavni voditelj lapovskegn |>okrota je Kosoln. ki napravlju vtis mirnega in izkušenega moža. V nekem razgovoru je Kosola izjavil, da zastopniki topovskega pokreta sicer niso v vladi, vendar pa jo bodo podpirali, če bo ustregla željam lapovcev. Na čelu lapovcev stoje trije možje: llerttua, Koi-v isto in Kosola, poleg teh pa še večji odbor. Zunanji minister Procope je včeraj povabil zastopnike inozemskega časopisja v svoje stanovanje, kjer jc ministrski predsednik Svihuf-vud dal izjavo o ciljih lnpovskoga pokreta. Veliki finski domoljub, ki je že pogosto vodil usodo dežele, jc kljub svojim letom prežet iste odločnosti in udejstvovanja, kakor v časih, ko je Finska trpela pod ruskim režimom. O lapov-skem pokretu je Svihufvud med drugim dejal: »Lapov ski pokret jc verska in patrijotičnn vstaja kmečkega prebivalstva proti komunizmu. To prebivalstvo je bilo globoko užaljeno, ker so komunisti poskušali onečastit.i najsvetejše verske svetinje in odtujiti mladino veri in morali. Komunisti so na nesramen način izrabljali zborovalno in govorniško svobodo v svrho. da so širili svoje nauke in svoj upliv. V ljudskem zastopstvu so imeli doslej 23 poslnnccv, ki so državni zbor izrabljali v propagandne svrhe. Lapovski pokret hoče tistim, ki so sc pridružili zločinskemu delovanju, vzeti pravico, da upli-vajo na državno in občinske zadeve, in jim preprečiti. da bi pravice in svoboščine državljanov izrabljali v škodo države. Brez dvomu Lipovski pokret ni popolnoma zaupal ljudskemu zastopstvu. da bi moglo zatreti komunizem. Parlamentarizem je pri nas kakor tudi \ drugih državah pokuzal, da ima tudi svoje slabe strani. Finsko ljudstvo pa je zelo demokratično. Doslej je mogla vlada zaslediti, da so njeni napori za izkoreninjenje komunizma našli na deželi močno podporo. Tudi socioblcrie!; ra lični j krogi se močno upirajo komunističiiicmii delovanju, čeprav so izjavili, dn nc zaupajo prisilnim odredbam.c Deklaracije lapovcev Helsingfors, 13. jul. in. Vodstvo lapovskegu pokreta je izdalo deklaracijo, \ kateri naglasa, da je glavni cilj tega pokreta notranje enačenje finske države in javne varnosti. \ to svrlio stavljn deklaracija sledeče zahteve: t. Fnergično se mora zntreti protiverska propn-i ganila in izdajalsko delo komunistov. — 2. Ker so strankarske razmere v |>nrlanientu zostru-! pile naše politično življenje in onemogočile , energične jše posto|>anjc proti komunistom, jc treba naše narodno predstavništvo prcporod.iti in ga osvoboditi škodljivega upliva strank. 3. Po ' zdravem pojmovanju prava, ki smo g.i podedovali otl naših prednikov, jc prvi pogoj za dosego državnih pravic izpolnjevanje državljanskih dolžnosti, ( e hočemo doseči ta cilj. je neobhodno potrebno, da se izločijo komunirti i/ i državnih in javnih ustanov, izprcineniti zakonodajo. \ k.ilikor se nanaša nn svobodo /bo- i , rovanj in tiska. S tem bi se moglo preprečiti • škodljivo delo komunistov. Dalje navaja dekln-. racija predloge, kako bi se razmere v poliiič- , | nili strankah zopet položile nn zdrave temelje, j Končuje z besedami: Pokret Lappa ne dela na ' spremembi političnega stanja nu finskem, nili | ' nc tež: za kako fašistično diktaturo, ampak 1 stremi za demokratsko ureditvijo, ki odgovarja razvoju finske države.« Aretacija komunističnega poslanca Helsingfors, 13. julija, m. Policija jt: aretirala komunističnega poslancu Viisieneii-u. ko jc prišel \ parlament, da bi dvignil dijete. Kakor Der Jungdeutsche« objavlja tajno poročilo o neki seji izvršilnega odbora komunistične internacijonale v Moskvi. Ruski oblastniki so se baje posvetovali o bodočem stališču Sovjetske unije napram Nemčiji in sklenili, da v bodoče ne bodo nobenemu nemškemu kolonistu, ki ni nemški državljan, dovolili, da bi se izselil iz Sovjetske unije. Notranja nemška komunistična propaganda naj se vrši samo v gotovih mejah. Ofic.ijelna zunanjo politika Rusije mora navidezno biti prijazna Nemčiji, verzajskim zmagovalcem naj sc pa sporoči, da je vse to le formalno. L nacionalističnimi vojaškimi krogi Nemčije se mora stopati v najožje stike in podpirati načrte nemške revolucije. Izvršilni odbor jc mnenja, dn sc mora Nemčija najkasneje v dveh letih ukloniti rdeči diktaturi ali pa se bo zrušila Sovjetska unija. Iz dežele bajk Berlin, 13. julija, m. »Deutsche Zeitung« trdi, da je prejela iz Italije poročilo, da sc je te dni tako v Berlinu kakor na Dunaju od francosko strani skušalo zvedeti, knko bi se zadržali nemška in avstrijska vlada v slučaju fran-cosko-itnlijanske vojne. K tej vesti pripominjajo resni nemški listi, dn jc nastala v deželi bajk in da pač bolj odgovarja želji nemških nacijonalistov, da bi ustvarili z italijanskimi fašisti enotno fronto proti Franciji, kakor pa resnici. Poplave na Koreji Nad 500 ljudi utonilo Tokio, 13. julija, m. Poplave na Koreji, o katerih se jc že poročalo, so po uradnih poročilih nnjluijša vremenska katastrofa, kakršne Koreja že desetletja ni doživela, število mrtvili v okraju Ugata-Ken, ki je najbolj prizadet, znaša nad tristo. Celi kraji so porušeni. Uničen. jc vsa žetev. Brzojavne in telefonske zveze o pretrgane. Tudi cestc so na mnogih kra jih pretrgane. Skrivnostno letalo Rim, 13. julija. AA. V bližini St. Gotthard-skegu tunela ponesrečenega letalca so prenesli v bolnico v Andermatt. Švicarske oblasti so uvedle preiskavo, ki jc dognala, da jc ravnatelj pariškega listn »Avion« g Brobant posodil letalo brez takih pogojev in nc da bi vprašal za cilj vožnje svojemu prijatelju Bassanesiu. domovino Ve-ičasina man iestnciia Katoliške akcije r,iov. fantov na Brezjah Že rano v jutro v nedeljo, dne 13. julija, so se zbirale okoli svetišča Device Marije, Pomočnice slovenskega naroda na Brezjah Inniit zavednih katoliških slovenskih fantov. Do začetka zborovanja Katoliško akcije, ki jc bilo za ta dan napovedano, ie bilo skupaj nad U*o3 najboljših naših inladcničev /. Gorenjske. Zborovanje je otvorila sveta maša, pri ku-teri so peli združeni zbori radovljiškega pt . skega okrožja. Cerkveni govor jc imel p. dr. Hugo Hren, kojega izvajanja so liiln najlepši uvod k tej prireditvi. Govornik je poja-nil pojem Cerkve, mističnega Telesa Išrisius.-vega, kojega vez je ljubezen. Ta ljubezen, nc pa samo zunanja organizira nosi, nas mora združevati v celoto po analogiji Cerkve, ki jc tudi peklenska vrata iic bodo premagala. Po končanem svetem opravilu se je pred cerkvijo začelo zborovanje, ki ga jc otvoril g. dr. Deli o v ec s kratkim, a prisrčnim nagovorom. Nato je generalni tajnik Katoliške akcije, g. dr. Fabijan, predlagal brzojavne udanostne izjave sv. očetu papežu, Njega Veličanstvu kralju Aleksandru J. ter nadškofu dr. Jegliču in njega pomočniku dr. Uoiiuanu, ki je shod pismeno najprisrcoejše pozdravil. Zboroval« so to z velikim odobravanjem in aklamacijami sprejeli. Za tem je stopil na govorniški oder g. dr. lin saj. ki jc razložil religiozne namene Ka-Icliskc akcijo s tako pridobivajoč© logiko in pre.pinevidnostjo ter vncinal mladino h krščanskim čednostim, da mu je sledila z najnapetej-so poz' inoštjo in vedno bolj rastočim navdu-•njeni. Za njim jc g. T e r s e g I a v pod ;>es! nn • Pr«> «ris ct focis utemeljil ljubezen do naroda, domovine in države i/, vere same tako, :'n jc zborovanje s temi duha in srce pov/.digujočimi izvajanja dobilo zares mogočen zaključek. Vmes jc bil zbor med splošnim ganotjem /apel Slovenec sem!;: Zbor so nato še s kratkimi nagovori po-/diavili kmetski Jfunl Matija Ivane iz Velikih Lašč, mladi delavec. Slavko Presen: iz Tržiča, g. Lovro Hafner in kmetski fant iz Šmihela na Dolenjskem. Popoldne je po slovesnih litnnijah navdu-"ei 1'ante za lejx> krščansko življenje g. župnik i'r. A r n e j c. Častiti oo. frančiškani so ->v ojo znano \ne-nk> in ljubeznijo poskrbeli, da je ludi zunanja stran to tako uspelo posvedočbe katoliškega mišljenja naše. mladine na QrQZ cerkvenih svečanostih prirejeno kosilo, pri katerem je Igrala godba. Govoril je dr. Srkul j o pomenu te procesije za mesto Zagreb. Za njim je govoril škof dr. Salis-Sevvis o pomenu Marije Bistrice z religioznega in nacionalnega stališča. Češka odlikovanja našim častnikom Belgrad, 12. jul. AA. Predsednik ČSR dr. Masaryk je odlikoval z redom Belega leva III. stopnje dr. Jordana Stajiča, sanitetnega generala v Belgradu, z redom Belega leva IV. stopnje dr. Andreja Hočevarja, sanitetnega polkovnika v Sarajevu, Vladimirja Marjaševiča, ka-petana vojne ladje v Zemunu in Henrika K1 i -narja, poročnika prvega razreda vojne ladje v Zemunu, z redom Belega leva V. stopnje dr. Dinka Svetanovičn, sanitetnega kapetana I. razreda v Zagrebu. Češkoslovaški poslanik dr. K. flider je včeraj izročil odlikovanje generalu Stajiču v Belgradu. Ustanovitev Velika avtomobilska nesreča Trije ponesrečene Maribor 13. julija. Danes okol.i petih popoldne se jc pripeljal z Ka.mnicc proti mestu 3+letni mehanik Srečko Vokač iz Podbrežja na dvosedežnem avtomobilu, znamke »Ford« št. 2-241, last tukajšnjega tovarnarja Reicha. V avtomobilu se jc nahajala večja družba. Na Koroški ccsti je vozil avtomobil proti hiši št. 116. šiofer je skušal avtomobil zavreti, toda radi blatne ceste je švignil avtomobil v plot. V usodcpolncm trenutku je privozil do omenjene hiše na kolesu 28 letni mlinar Bogomir Rozman iz Nove vasi. Avto je kolo čisto zdrobil. Kolesar pa jc obležal nezavesten v mlaki krvi na tleli. V naslednjem trenutku je avtomobil skočil v nasprotno smer. pri tem sta radi silovitega sunku dobila težke poškotlbe nn glavi šofer Vokač in 25 letni top- ničarski narednik Rudolf Hrast, ki sc jc tudi peljal ž njim. Okrog ponesrečenega avtomobila se jc na mah nabralo polno ljudi. Na mesto nesreče jc prispelo moštvo reševalnega oddelku, ki je vse tri ponesrečence prepeljalo v bolnico. Jadranska straža v Pragi Sušak, 13. jul. p. V Pragi se je osnovala ,a-dranska straža. Njen odbor jc priredil jadranski ve-čer, na katerem je bila izbrana za Miss Jadran lepa Cehinja Karolina Cihakolova. Odpotovala je iz Prage na Sušak, od koder se poda s parnikont >To-polai na Rab, kjer ostane deset dni. Od tu se pelje jx) vsej naši obali in preko Sušaka nazaj v Prago. o hramih sodč&č Helgrud, 13. jul. AA. V ministrstvu za pravosodje živo delajo na ustanovitvi okrajnih sodišč. Potent ko so se pristojna oblastva izrekla za potrebnost teh sodišč, bodo vse občino pozvane, da po možnosti dado na razpolago zgradbe za ta sodišča. Minister dr. Srskič jc žc poslal nekatere svoje ljudi na lice mosta. Ko bodo te osebe podale poročila, se lx> začelo z definitivno razdelitvijo. Treba je poudarili, da bodo sedeži teh sodišč nameščeni tako, da imdo prebivalstvu čimbolj dostopni. 11 • v m t • 'j i • »r v Največje dtrhavesce v državi Belgrad, 13. jul. u. Danes je bilo v Krugu-jevcu na svečan način otvorjeno novo dirkališče, ki je največje svoje vrste v Jugoslaviji. Pri tej priliki so se vršile velike svečanosti, ki so se jih udeležili zastopnik Nj. Vel. kralja, vlade in drugih ustanov ter institucij. Letalska nesreča Pel mrtvih Corpus Chrisli (Texas), 13. jul. in. Neko letalo s petimi osebami .je padlo par kilometrov od tu na tla. Vseh pet oseb je mrtvih. Ostra lekcija socialistom Prana, IU. jul. AA. > Venkovt ostro kritizira nasvet, ki ga dajejo Lidove Noviny« Socialistom, naj uporabijo vso svojo silo, da za-dobijo odlqčilen vpliv na notranjo politik.) v vladi in \ državi. Venkovc naglasa, da so se socialisti v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji pokazali nesposobnim, da uredijo delavsko prilike. V Franciji, pravi list, so osiromašili socialisti državno blagajno in socialistični kartel je napravil tak nered, da ni bilo lahko napraviti kraj temu zlu. Prišla je meščanska vlada iu samo njej se je zahvaliti, da so se francoske finance izboljšale. Ko so v Veliki Britaniji socialisti reševali problem brezposel-•.osti, so uporabili za te mere več, kakor so imeli delavci od lega koristi. Cook je dejal: Ako Mac Donald ne po/.na nobenega načina, kakšne mere naj država uporabi, potem socialisti lažejo. Mac Donald naj prizna, kaj je na stvari. Sterilnost socialistične politike je kriva, če pridobiva komunizem. 8. zadružni dan v Belgradu V zadružništvu včlanjenih 25 odstotkov naši h gospodarjev „Pravo Lidu" pobija madjarski dementi Praga, 13. jul. A A. Pravo Lidu ,nse o demanliju madjarske oficielne agencije glede deklaracije, ki da jo mislijo i/.dati madjarski legitimisti ob priliki polnoletnosti Otona Habs-burga: Madjarska oficielna agencija demanti-ra vest o deklaraciji legitimistov in pravi, tla je popolnoma neresnična. Mi nismo nikoli trdili, da je deklaracijo sestavila madjarska vlada, temveč smo pisali, da so jo sestavili madjarski legitimisti. Kako more torej madjarska vlada demantirati dokument madjarskih legitimistov? Ali ve torej madjarska vlada /a v>e sklepe in dela legitimistov? Ponarejeno Wati$oftovo pismo Praga, 18. jul. AA. Minister notranjih zadev Slavik je izjavil, da prihaja na notranje ministrstvo vedno več prošenj Slovakov zu sprejem v češkoslovaško državljanstvo. Odkar je 011 notranji minister, je prišlo pel- do še«t-sto takih prošenj. Do jeseni bo rešenih skupno > starimi prošnjami okoli 20.000 prošenj za državljanstvo. '/.e iz tega se vidi, da so noto-ne madjarske vesti, da Slovaki bežijo i/. Češkoslovaške. Tako je nedav no list Mngyar O s-zag prinesel neko pismo Seatonu VVals .»na o tem vprašanju. Minister je takoj, ko je čital to pismo, dvomil o tem, da lii «a bil napisal Seaton \Vatson, ali pa so se morale zgodili pn prestav i iz angleščine vsebinske napake. Toda sam Walson je poslal spontano pismo, v fj.-tereni javlja, da pismo ne izvira od njega in da bo dal Madjaroni zasluženi odgovor. Kmečki memirš v Bukovem Dulcarošl, lik jul. 111. V južni liukovini, posebno v Suszavi, je prišlo do kmečkih izgredov, o katerih si dosedanja poročilu nasprotujejo. Na podlagi uradnega poročjja je ugotuv-Ijeuo. da se napovedano zborovanje . Zveze proti oderuhom ni vršilo, d;: pa se jo v mestu zbrali nad 2000 kmetov, ki s.» demonstrirali, ne da bi prišlo do krvavih spopadov. Sedaj je baje vso mirno. DimineaU'. objavlja zasebno poiočilo, ki prav i, da sta Zveza proti oderuhom in Krščanski? /.v eza napovedali zborovanja in da »ia orožništvo in policija hoteli v skupinaii kora-kajočim kmetom zabraniti vstop v mesto, da pa je bii varnostni kordon preslab in s« ga kmetje predrli. Po mestnih ulicah so se kmetje dali zapeljati k izgredom, pri čemer je prišlo uo spopadov s policijo in orožniki. Kmetje so nekaj judov pretepli, opustošili nekaj gostiln in ogrožali podružnico državne banko. Polkovnik Niculcea je bil aretiran, ker je kmeie pozival, naj nikar ne plačajo svojih dolgov pri banki. Nadalje so aretirali dva dijaka radi proti židovske agitacije. Kmetje so se začeli s prefektom pogajati, da bi se zborovanja kljub prepovedi vršila. Tekom leli pogajanj so kmetje postali agresivni iu so otl prefekta izsilili pismeno zagotovilo, da se bo zborovanje smelo vršiti prihodnji teden. Vlada je izdala obsežne varnostne odredbe. Vse kraje v južni Bu-kovini straži vojaštvo. Parker Gilberi predsed. tarii. homissje? Washinglon, 13. jul, m. Kakor se iz zanes- I Ijivega vira čuje, je Hoover ponudil Parkerju i Gilbertu predsedstvo v tarifni komisiji. Mednarodni pomen te ponudbe bi bil zelo velik, ker je tarifna komisija poleg predsednika niero-dajna za spremembe tarifa. Ponudba Hooverja že dokazuje, da v resnici namerava, omiliti ostrine tarifa, kjer je to potrebno. Odkar je bil tarif sprejet, je ameriška vlada sprejela že 51 protestov od tujih vlad. Sestavo tarifne komisije in njeno delo v poslednjih letih je javnost v preteklih tednih ostro kritizirala. Poziv predsednika Parkerju Gilbertu, naj prevzame to trnjevo službo, dokazuje, da Hoover resno misli s svojimi reformami v mejah možnosti. Kolera na Filipinih Newyork, 13. jul. m. Na filipinskih otokih Cebu in Bantayanu je izbruhnila epidemija kolere. Doslej je umrlo 500 oseb. Oblasti se trudijo, da bi /. obsežnimi varnostnimi odredbami zajezile širjenje epidemije. Visok policijski častnik v Barceloni ustreljen Pariz. 13. jul. m. j/. Barcelone brzojavlja-jo. da je bil ustreljen visok policijski častnik. Zadelo ga je več revolverskih strelov. Gre li za političen umor ali zji osebno maščevanje, se ni pojasnjeno. Dunajska vremenska napoved. Hladno, Spremenljivo in mokro vreme bo Irajalo še dalje. Možno jc, da se bo začasno nekoliko zvedrik). Belgrad, 13. jul. u. Na iniciativo Glavna zadružne zveze, Zveze srbskih zemljoradniških zadrug. Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev in Zveze zdravstvenih zadrug se je danes na svečan način proslavil osmi mednarodni zadružni dan. Proslavi so prisostvovali kmetijski minister dr. Frangeš, zastopniki predsednika vlade in ostalih ministrov. Agrarne banke in drugih ustanov. V odsotnosti predsednika Glavne zadružne zveze ministra za gozdove in rudnike dr. Korošca, ki je poslal pozdravno brzojavko, je zborovanje o Ivo nI podpredsednik Glavne zadružne zveze g. Milivoj Nikoli č, nakar so se odposlali pozdravni brzojavi Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in predsedniku Glavne zadružne zveze ministru dr. Korošcu. Nato je govoril Vojislav G j o r g j e v i č, pomočnik direktorja Glavne zveze srbskih /eni-ljoradniških zadrug, o zadružnem dnevu in o pomenu zadiužnišlva. V svojem govoru je nc-glasil važnost zadružništva za gospodarsko življenje in blagostanje naroda. Ing. Varga je govoril o uspehih, o stanju in nalogah našega zadružništva. Naglasil je, da se je naše zadružništvo razvilo v treh etapah, iu to najprej v Sloveniji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, nato 20 let po- zneje v Srbiji, Hrvatski, Slavoniji, Vojvodini in Dalmaciji, v Bosni iu Hercegovini pa šele začetkom tega stoletja. Zadnižništvo se je pojavilo najprej v obliki kreditnega zadružništva. Na lemelju statistike se lahko z gotovostjo trdi, da imamo danes o državi nad 6500 zadrug s približno 600.000 zadružnimi člani, kar pomeni, da je v zadružništvu včlanjenih okoli 25 odstotkov vseh naših gospodarjev. V kreditnem kmečkem zadružništvu je bilo koncem 1. 1926 1760 zadrug s približno 270.000 zadružnimi člani. Deuami promet teh zadrug je znašal približno 6 milijard dinarjev. Hranilne vloge se cenijo na 1.200,000.000 Din. Kreditov je bilo izdanih okoli 000,000.000 Din. Odkar se zadružništvo koncentrira, se kažejo vedno lepši uspehi. Nato je govoril o kulturnem in prosvetnem delu na vasi g. N i k o 1 i č ter o razvoju nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev predsednik V u j n o v i č , g. Jevremovič pa o organiziranju obrtnega zadružništva ter končno dr. S c h n e i d e r o razvoju zdravstvenega zadružništva. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano ter je pokazalo veliko zanimanje zadrugarjev kakor ludi velik razvoj zadružništva v naši državi. Fo katastrofi „Karadjordja" Kapitan Prodan na Sušaku. — Značilno pismo glavnega urednika „h'eue Ziivcher Zeitungu Sušiik. IV julija, p. Danes poteč;' o.nni dan od strašne katastrofe, pri kateri se je italijanska motorna ladja Fruncesco Mornsini« zaletela v miš najlepši ptirnik K urad junije. Karniljortlje. >,.ilnj loži na plitvini. Tako naš kakor tudi inozemski tisk je izrazil splošno priznanje poveljniku Kariuljord jat, ki se je / i/.r« dno prisotnostjo duhu znašel v težki situ- Kronika Tridesetletnico mašništva obhaja danes gospod Karel Čerin, infuliran prošt v Novem mestu. Naj dobrotljivi Bog njegovo plodonosuo delo v Gospodovem vinogradu bogato blagoslovi in ga še dolgo časa ohrani zdravega in krepkega. Delavski tabor v Logatu. Dne 18. t. m. sc je vršil v Logatcu labor krščanskega delavstva. Tabor je uspel nepričakovano lepo. Govorila sla tov. Koprive M. in Langus Joža. Tabor je vodil tov. Mlakar, Navzočih je bilo nad 800 ljudi. llmrl je po dolgem bolehanju v Begunjah na Gorenjskem Ivan Terlej (Dernuistjev) v starosti 20 let. Pred dvema letoma se je izuči! mizarstva, a ga je kruta jetika takoj položila na bolniško postelj. Prizadeti družini naše sožalje. Nesreče. Krnševec Franc, šolski učenec iz Osrečja pri šmarjeti na Dolenjskem, je, ko je njegova mati kidala gnoj. pritekel k njej od zadaj. Ne vedoč, da stoji sinček zadaj, je mati vrgla guoj in pri leni zadela dečka tako nesrečno, da so se mu vile zasadile globoko v podkolenje. Prepeljati so ga morali takoj v kandijsko bolnišnico. — Devetletni Tudja Štefan iz Dol. Polja se je sukal okrog štedilnika, ko je mati pripravljala krop zh pranje perila. Po neprevidnosti pa se je z glavo zadel ob fonec, iz katerega je brizgnil kroj* iu oparil dečka po vratu in glnvi. Opekline so tako hude, da je moral deček v bolnišnico. — Brenčič Ivan iz Mirne peči je nakladal les v vagon. Pri prehudem sunku pa se je s tako silo zaletel ob vagon, da se je močno poškodoval in je moial iskati zdravniške jiomoči v bolnišnici. ki je zadela Karadjordja , zelo pretresla. Družbi izraža svoje najedkritosrčnejse obžalovanje. Upa, da ho ta divna ladja, kateri se ima zahvaliti za toliko lepih trenutkov, ki jih je preživel uu jugoslovanski rivieri, kmalu zopet spesobna in da ji bo mogel njen junaški kupi-tan Prodan kmalu poveljevati po sinjem Jadra- ' nu. Ne zavist ne zloba ne bosta morili odvrnil' 1 i'ščc svojo rodbino ter se jutri vrne nn/aj. Susak, 13. jul. p. Med mnogoštevilnimi brzojavkami, ki jih je sprejelo ravnateljstvo ,!a dtanske plevitbe kot izraze sočuvstvovanja ob priliki katastrofe Karadjordja- pesebno iz inozemstva, ie /elo značilno pismo glavnega urednika Neue Ziircher Zeiiung-. V tem pismu pravi, da ga jc vest o strašni katastrofi, Stanje ranjencev. Slišali, 13. jul. p. Semkaj je dospela brzojavka, v kateri se javlja, da je Juro Lozič zapustil za-drsko bolnico. Sedaj je tam še pel ranjencev, katerih stanje je nespremenjeno. Komplikacij do sedaj ni. Najtežji ranjenec je Čeh Ilortig. 'hiralo Luka. ki je predvčerajšnjem zapustil zudrsko bolnico, je danes prispel na Suš «k ter se prijavil ravnateljstvu Jadranski1 plovilbe . kjer ie bil zaslišan; Ranjence v zadrski bolnici slaino obiskuje osebje našega konzulata kakor tudi uradniki jadranske plovitbe. v n « 9 Fin&nčm odsek parlamenta odklonel vladno davčno «?re ilogo Berlin, 13. jul. m. Kakor znano, ie Youn-gov načrt, ki je bil sklonjen v Haagu, imel za posledico, da je motala nemška vlada misliti na obsežen načrt lirančne reforme, ki bi na stroške itak hudo obremenjenega nemškega davkoplačevalca pomagat zadostiti obvezno-i i m, ki jih ima Nemčija napram zmagovitim državam. Vlada je bila že Your.gov načrt komaj i pravila skozi parlament, tako da se je /e iakrnt govorilo, da ga bo moral Hindenbui" uveljaviti s pomočjo § 48 ustave in nekaj en a vladati sam. čemur se jn pa izognil v zadnjem iiipu s tem, da je po izstopu socijalnih demokratov iz vlado pridobil zase del nemško-nacio-nalne desnice in osnoval vlado s centrumašem Briiningom. Medtem ko se je mislilo, da se bo pod lo vlado posrečilo spraviti nove davke pod streho, pa se jc sedaj zgodilo izneuaaenje. V davčnem odseku parlamenta je namreč 12. julija večina iz nemških nacionalcev, socialdemokratov in komunistov vladne predloge s 15 gla-rovi proti 13 odklonita in sicer: 5 odstotno doli lado na dohodnino od dohodkov preko 8000 mark, poleni davek na samce in davek na to-bak. Najtežji simptom je, da niso samo skrajni nacionaici vladnih predlogov odklonili, ampiik tudi zmerno krilo. \ato je finančni minister Dielrich izjavil, da vlada nima nobenega interesa več na drugem branju predlogov, kar dokazuje, da je položaj zelo resen. Vlada bo sicer morala s finančnim zakonom pred plenum parlamenta, nima pa upanja, da bi tam prodrla, razun. če pridobi zase kakšno stranko opozicije. Eni menijo, da bi lahko dobila nemško naeionalce, kur {»a ni zelo verjetno, drugi so mnenja, du bi socijalna demokracija zopet rada vstopila v vlado, ako se ji seveda dajo gcicve koncesije. V tem slučaju bi nemška vlada dobil« zopet bolj levičarski in demokratičen poudarek, kar bi spravilo v zadrego one niim-stre, ki so nemškonacionalno orientirani. V slučaju, da vlada ne bi uspela ne v enem ne v drugem pogledu, se bo pač morala po-služiti S 18 ustave in finančni zakon uveljaviti naredbenim polom. Ker bi v tem slučaju seci-jalni demokratje v parlamentu vladi predlagali nezaupnico in dobili za to na svojo stran zopet skrajno komunistično levico in vse nemške nacionalce, bi vladi ne preostalo ničesar drugega, da državni zbor razpusti in razpiše nove volitve. Kriza se mora na vsak način, pravijo, rešiti do 18. julija, to je dan poprej, preden odpotuje Hindenburg v Porenje. Likvidacija habsburškega premoženja Razsodišče v Lausauneu bo odločilo pripadnost premoženja med Avstrijo in Madjarsko Dunaj, 13. jul. as. Kakor se poroča iz Budimpešte, se bodo meseca septembra na posebnem razsodišču začele razprave o avstro-madjarskein sporazumu za likvidacijo predvojnih vprašanj in za razdelitev premoženja Habsburžanov. Razsodišču bo predsedoval predsednik švicarskega apela-cijskega sodišča. Soldati, prisednika pa bosta za Madjarsko bivši trgovinski minister, baron Szere-nyi, za Avstrijo pa bivši finančni minister dr. Kien-bock. Na Dunaju se bojijo, da ne bi Madjari |»sku-šali, (x» ovinkih pripraviti Avstrijo do tega, da bi plačala odškodnino ali pa vrnila prejšnja posestva Habsburžanov. I labsburžanoni prijazni krogi sc sklicujejo na Nemčijo, ki je kneze odškodovala za imetje. Razsodišču, ki se bo sestalo v Lausanne-u, se bo najprej predložil v pregled obširen materijah Pri tem se ne mislijo omejiti na tako zvatie vojaške obračune, stroške za opremo skupne vojske itd., radi katerih stavlja Madjarska zaliteve. M&-djarskn zahteva tudi umetnine, katere je Madjarska po trianonski pogodbi označila kot svojo narodno-kulturno posest. Tako bo zahtevala iz avstrijskih muzejev in dvora zgodovinske predmete, kakor n. pr. Atilov zaklad, ki se nahaja v uiiictno-zgodo-vinskem muzeju na Dunaju, kraljevsko krono iz Vtflikega Varadiua, ki je bila baje madjarska krona Marije Terezije. Razen tega zahtevajo bivše ce sarske nepremičnine, češ, da jih je po mirovni pogodbi prisoditi Madjarski. V Budimpešti se izrecno pc udarja, da bo ta del madjarskih zahtev prišel v dobro prestolonasledniku Otonu. Kakor znano, je po prevratu del habsburškega imetja, ki se je označeval kot last krone, postal državno imetje in se je večinoma odkazal invalidskemu fondu. Ore pri tem za več gradov ter za obsežne gozdove in polja. Kakor se čuje, sta o tek vprašanjih razpravljala grof Bethlen in dr. Schober ob priliki Schobrovega obiska v Budimpešti. Madjarska je že 1. 1922 stavila Avstriji take zahteve, ki pa to bile gladko odklonjene. Predlagalo se je, da se bo Madjarska odrekla vseni svojim likvidacijskim zahtevam, če Avstrija s svoje strani izreče, da se odreka Gradiščanski. Ta zahteva je bila odklonjena. Madjarska je vse svoje zahteve ocenila na neverjetno vsoto 17 milijonov zlatih kron, radi česar seveda ni prišlo do pogajanj. Maribor. 13. julija. Brez spoiia: na zelenem polju. Sicer ga .ie bilo; navdušeni planinci so navzlic slabemu vremenu že včeraj popoldne pohiteli v k Mariborski koči, kjer se je vršila danes dopoldne na svečan način otvoritev planinskega kopališča. V samem mestu pn je bilo danes dvoje slovesnosti. Na izredno prisrčen i.ačin so se v proslavo zlatoimišništva poklonila danes cerkvena in prosvetna društva predmestne župnije Matere Milosti prevzvišenemu vladiki dr. A. Karlinu. V središču prireditve, ua katero sporedu jc bilo več pevskih in glasbenih točk. ki so jih s strumnosljo izvajali člani katoliške omladine, je bil slavnostni govor, ki ga jc z zanosom in toplo besedo govoril v proslavo dela ter uspehov prevzvišenega nadpaslirju p. Pavel Potočnik in ki ao ga vsi navzoči sprejeli z navdušenjem in burnim aplavzom. Zelo prisrčno so učinkovali trije dranmtski prizori v vezani besedi, sestavljeni po p. li. Berlinu. V prvem so prevzvišenemu vladiki čestitale cerkvene organizacije, v drugem prosvetna društva, v tretjem pa cela irau-čiškansk<\ župnija. Današnja prireditev je pričala o globoki ljubezni in spoštovanju, ki ga do svojega vladike gole vzgledu i župljani predmestne župnije Matere Milosti; in po njih vsi verniki širom lavua-linske vladikovine. * Nii 1'obrežju pa se je ua slovesen način obhajala 2o-lctnica lainošnjega gasilnega društva, ki si je tekom svojega obsloja pridobilo nesenijivili zaslug na torišču usmiljenja in ljubezni do bližnjega. Ob tej priliki se je že včeraj vršila slavnostna ba-kljada; danes popoldne pa blagoslovitev nove motorne brizgalne, ob kateri priliki je društveni predsednik Klemenčič izrekel vsem podpornikom in društvenim dobrotnikom najtoplejšo zahvalo. Pri Kojku pa se jo nalo v dvignjenem in lovariškein razpoloženju obhajala proslava 25-lelnice. A Tudi je prispelo v Maribor danes okoli 50 skavtov in sknvtiri iz Moravske, ki se nahajajo na potovanju po naši državi. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki mariborskih skavtov in JČ lige, ki so iih nato vodili po mestu ter jim pokazali posa-n- •• ne mestne znamenilosti. Tudi je JČ liga priredila dragim gostom zakusko, nakar so so z vlakom ob 17.25 odpotovali. •i. Posebnih dogodkov sicer današnja nedelja nI prinesla. Policijske beležke izkazujejo 6 aretacij ler 18 prijav, ki se nanašajo na običajne prestopke. Tudi reševalna jioslaja ni imela danes omembe vrednih intervencij. Požar je izbruhnil, okoli polnoči v stanovanju med i č;i rja Emsta Gerta v Gosposki ulici 13. Policija je o požaru takoj obvestila požarno brainbo, kateri pa ni bilo treba posredovati, ker so medlem že domači pogfisili požar. Planinsko slavje Pri Mariborski koči se je danes vršilo Izredno prisrčno planinsko slavje, ki se ga je udeležilo veliko število planincev iz mariborske okolice. Vršila se je svečana blagoslovitev vodovoda, kopališča ter drugih naprav pri Mariborski koči. Najprej je opra-vij bogoslovni profesor dr. Somrck zunaj na prostem sveto mašo s primernim nagovorom. Nato pa je pred kočo zbrane planince nagovoril in pozdravil predsednik mariborskega Slovenskega planinskega društva dr. Scnjor. S toplimi besedami je zlasti pozdravil odlične goste, ki so prispeli k temu redkemu planinskemu slavju, med drugimi banskega svetnika in predsednika tujsko-prometne zveze za Slovenijo v Ljubljani dr. Marna in dr. Tominška, predsednika Slov. plan. društva iz Ljubljane. Sledile so prisrčne čestitke mariborski podružnici SPD, ki so jih izrekli dr. Marn, dr. Tominšek in predsednik ruške podružnice SPD Pišek, ing. Je-lenec, polkovnik Lazič iz Belgrada in planinski pesnik Zorzut. Po ogledu novih naprav in kopališča se je razvilo živahno ljudsko planinsko slavje, ki je bilo iskrena manifestacija planinske misli, obenem pa tudi dokaz spodbudno delavnosti in podjetnosti mariborske podružnice SPD z agilniin predsednikom dr. Senjotjem na čelu. štev. 28. »SLOU^Vskl LIS l C. ucc 14 juliju I0">0. Stran 3L Velik požar v Šmarju pod Ljubljano I.juhljanu, n. julija. ' Prijazno vasico Šmarje pod Ljubljano, kake tri minute oddaljeno od postaje šmurje-Sup. je /utlela danes precejšnja katastrofa. Vest o velikem požaru, ki je zadel lo vasico, se jc Kmalu razširila tudi po Ljubljani, posebno pa šc, ko jc ob 18. uri alarmiral Ljubljančane topovski strel / Gradu, tla nekje v ljubljanski okolici gori. Kakor vsako nedeljo, se je ludi danes nahajalo v Ljubljani precej knieiskega prebivalstvu / Dolenjske: vsi pu, ki so se vračali. so žc vedeli: Pri kruševcu v Šmarju gori!« Vesi o požuru ,jc bila žal resnična. •Sredi Šmarju, skoro iik ob cerkvi, sia iuicla sinarsku posestnika, Jano/ Zaviršek, po domače .Krištofe in pa Jakob Perovšek, krašcvec«, dva kozolcu, oba prostorno zgrajena, z dvojnimi stenami, topla rja V enem teli dveh kozol-ecv, iu sicer v /nvirškovein jc pričelo okoli polpetih naenkrat goreli. Plamen je bil sc skromen, ko so ga domačini /c opazili. V nedeljskem popoldnevu so bili vasčani po večini vsi v bližini in je klic Gori!« v hipu priklical ljudi na pomoč, šmurski /v on jc pričel biti »«'ui zvonu. Sprva lc skromen plamen sc je v nekaj trenotkih razplanitcl v eno samo orgijo ognjenega elementa. Veličastni plameni, /u voščimo pa zlohotni znaki katastrofe so sc vzpenjali že po stenah obeli kozolcev. Ves tu dogodek je bil izvršen lc v nekaj sekundah, pu so že prihiteli najprej domači šmurski gasilci. Plamen pu jc žc objemal sosednja poslopju, tako pod soseda Francetu činkolcta ( Milina«) in Pcrovškov pori. last istegu kmeta, čigar kozolec jc bil že v popolnih plamenih. Poslopju v Šmarju so zidana, kakor jc v navadi v vseh slovenskih vaseh. sicer nc v strnjeni vrsti, pač pu prcccj mi gosto. Bilu je največju nevarnost, da se vnamejo sosed nc hiši-. \ tem Ircnotkn so sc jiojuvili šmarski gasilci, ki so / vso vnemo pričeli / gašenjem. Šmurski gasilci imajo majhno motorno iu pu ročno brizgnlno. Dosegli so pa le. dn sc ogromni plamen ni razširil na vso vas, /u kur je bila velika nevarnost. Na pomoč so prihiteli kmalu nuto tudi gasilci i/ C.rosuplju. Škofljice in Lipogluvu. Deset minul pred šesto /večer jc tajnica šmurske občine \nicu skedenj telefonirala ljubljanski poklicni požarni hrambi in jo prosila na pomoč. Čez tri minute so poklicni gasilci /e odšli proti Šmarju, ko pa jc ob 6 za-donel topovski strel / Gradu, so se /brali tudi prostovoljni gasilci in se / drugo motorko ob 6.13 odpeljali proti goreči vasi. šmurski in sosedni gasilci pu so / vso vnemo ta čas požar žc toliko omejili, dn so ljubljanski gusilci suino pomagali pri popolni zadušitvi plamenov. Poklicne gusilcc je vodi! poveljnik g. 1'urlun, prostovoljne pa poveljnik g. Ilojun. Prvih jc |xi-tnugalo pri gašenju osem, drugih pa deset. Te- žave so bile pri gašenju /lasti s leni, ker jc pričelo primanjkovati vode. \ si gasilci so izčrpali skoro vse štiri vodnjake v vasi, saj so samo ljubljanski gasilci napeljali 1300 metrov gasilnih cevi in so morali uporabiti celo agregat, ker luoternu zaradi premajhnega pritiska vode ni funkcijonirulu. Šmarje ima tudi vodovod. vendar pu voda v njem tako počasi teče, da so morali šmarski gasilci, ki so to vodo uporabljali, po pol iu pet minut prenehali s črpanjem vode. Pruv osebna /.usluga vseh /.brunih gasilcev je bila, du so bili ogromni plameni kmalu zudušeni. Prav pohvalno moramo žc s tem poročilom, sctavljcnim na samem kraju nesli če, omenjati napore orožništvu, ki je delalo pri požaru med vnščnni, preprečilo vsako paniko in spodbujalo k gašenju. Okoli pol osmih zvečer se je šmarskim va-Sčanom vrnila zavest, da je nevarnost za vso vas že popolnoma odstranjena. Tedaj so se vrnili tudi ljubljanski gasilci domov. Ostali pa so na kraju nesreče še domači in školeljski gasilci, ki so dušili pieostale plamene. Ti so se vsak čas pojavljali v majhnih kupih slame, ki so edini se preostali od dveh prostornih kozolcev. še ob osmih zvečer so morali gasilci s cevmi pogasiti majhne plamene, ki so sproti nastajali na pogorišču. Vasčani pa so imeli zvečer žalostno nalo- j go, du so približno pregledali škodo, ki je nastala v njihovi vasi. K sreči se je našlo nekaj | mož, ki so z. bcdrilnimi besedami vsaj /a silo umirili splošno razburjenje v vasi. .lune/. Zavir-šek ima približno 30.000 Din škode. Pogorela mu je letina žita, shranjena v kozolcu.'zlasti pa mnogo mrve in pa seveda ves kozolec do betonske podloge. Obupan je tožil Zaviršek na pogorišču: .Niti toliko mi ni ostalo dobre slame, da bi bila psu za steljo! Skoro enako škodo trpi Jakob Perovšek. la jc imel |>oleg ječmena i udi že pšenico v kozolcu in pa seveda mnogo mrve. še pred kratkim jc mrvo kupil, ka je bila košnju. Pogorelo mu je vse s kozolcem do tal. Plumeni jeziki -o pruv močno o/.gali pod I rnncctn činholelu. ki po prvi cenitvi trpi približno deset tisoč dinarjev škode. Popravili bo treba tudi najbližji pod, last že tako in tako oškodovanega Perov-šku in pa Zuvirskovo ledenico (Zaviršek jc gostilničar in mesar). Po vusi kroži polno domnevanj iu ugibanj o tem, kako je požar nastal. Zelo verjetni je domneva, du su zažgali otroci, igrajoči se / vžigalicami pod kozolcem. Ni pu izključeno, du jc bil požar podtaknjen ali pa indi nehole povzročen po starejših osebah >. ogorki. Oškodovani posestniki so tc v majhnem delu krili z »avo rovnlnino. Ilirija poražena tudi v Zagrebu Concordia : Ilirija 6 : 0 Zagreb, tv julija, p. \ rcvnužiii igri med Concordio in Ilirijo je prvu dosegla šc boljši rezultat nego pri tekmi v Ljubljani. Hudi »leži vnega vremenu jc bilo na igrulišču samo okoli 100U gledalcev, ludi teren ni bil najbolj.ši. lukoj oh pričetku tekme j« bilo jasno, da ho-do Zagrebčani igro dobili. V 11. minuti prvega polčasu jc dosegel /iv kovic r ala akcijo prvi gol. tO minul pozneje plusira /opci Zivkov i< drugi gol. Polčas sc koncu / J : 0. V drugem polčasu so bili domačini šc bolj nadmočni. Gostje so poka/ali sicer mnogo dobre volje Propagandni juniorski lahkoatlctski miting »a I ženske. S. K. Ilirija priredi dne 1!). jul. 1930 ob 17 j popoldne na svojem igrišču propagandni juniorski j miting /a ženske. Pravico imajo verificirane in e- | verificirane članice klubov članov Jl.AS-a. rojene v letu 1913 ali kasneje, tekmovanje se vrši po pra- j vili ti JLAS-n. Prijave je poslali najkasneje do IS. t. m. oh 12 na naslov Kupe! Milica, carin, posred. ] Just. Piščanec, Miklošičeva cestn. Prijavuine ni. ! todn i.i/.irgunu igra napada, kateremu jc kiil-ska v i >tu le slabo pomagala, ni mogla roditi uspehu. Najbolj.-: del moštva je bila obraniiba, posebno levi branilci iu golruuii. I ckino je sodil bclgrujski sodnik jok^iinov ii . Njegovo sojenje jc zadovoljilo tako občinstvo kakor tudi igrali c. Ostali rezultati. Belgrad, l\ julija, p. Tekma Jugo-hniju : Bačka -i jr končala s (> : u ("i : 0). Osijek. t" julija p. Ilask : slavija J : J (I : Ji. Hrvatski romarji v Lurdu l'oiiz, 13. jul. A A. Po vesteh i/. I.urila je tja dospele i8(> hrvatskih romarjev iz Savske banovine. Iz zagrebšhe^a Zoo Zagreb. 13. julija, p. \ solnilo ob s zvečer je pri-pelu v zagrebški zoološki vit mlada slonita. ki tehta 4SO kg iu je visoka I.3H in. Stara je t') inesccev. Kupljena je bila v /naneni Ilugcnbeckovcm /.verinjaku v Stellingcnu pri Naknadne prijave se sprejemajo izjemoma na igri- ( llumburgu. Mala je "ooo in... k. skupaj s pie- štu do pol ure pred početkom mitinga proti prijav- ; ><"<•"• Pj' i«' 'I'"1':'1 '; '-•« l-ski /,.,, plačati s">i:o . . 1 . .. mark. vil "la •liiiiu.i |e -Hipnimami i/ vtaisorc nmi 5 Din za točko m osebo ter 10 Din zu moštvo. x |„t|iii. Pol od siellingcna v Zagreb je trajala Nesreča ob slapu Nemiljščice pri Podnartu Kakor je bilo žc v časopisju javljeno, se je se-slal v Podnarlu poseben odbor, ki si je nadel nalogu, /graditi do slapa Nemiljščice, ki je bil do sedaj skoraj nedostopen, pola in brvi. Dela so bila te dni skoraj dovršena, a ni se še vršila kolavda-edja. od nosno obremenitev mostičev. Včeraj je kljub slabemu vremenu nabralo precej okoličanov pod in nad slapom, čudili so sc žičnim vrvem n oseb, ki so se gugali, kar jim je bilo v veliko ;u-dost. Opreznejši ljudje so jih svarili, a mladina se v svojem razigranem vesolju ni brigala za /sirila. Kadi lake obtožit' e sc je betom-k i podstavek e-koliko omajal. Ko so pozneje zcpoi drugi prišli a brv in se je skupina približno šestih dekle! ' vala z gurjnujeni. se ie belcu, ki je bil /e ,; radi prevelike obremenitve omajan, odirgol ' >.-sti zemlje iu polagoma zdrsnil a vrvmi v Nemir >. le malokateri je imel pogum iti čez. Polagoma |-a je bojazen ljudi izginila in so prosto prehajali z. pri tem je neko dekle iz Be3iiice. kater ■ ime še ni enega brega nn drugi breg. Opogumljeni radi togu dognanu, padlo lako nev.gčno. da je obležalo u. i .-, se je nabralo polagoma na eni brvi kar okrjg 17 j ostpla dekleta pa so dcbil;; manjše poškodbe. Strašno neurje v Hercegovini Mostar, 13. juliju, p. .Nad llerccgovino še redno besni nevihta. V Čiterlukn. Bogodolu in BI a tuju je toča uničila vso nasade. Bazen teh vasi je nevihta uničila žitne in tobačne nasade v Petrovem selu, Sretnicu. Dobrem sclu in I)o-brinski sumi. K sreči je v teh krajih žilo že pori streho. Hodniki okrajnega glavarstva v Mostar-ju so (Milni kmetov, ki iščejo od okrajnega glavarja dr. Urošu Pricc denarne pomoči. Dr. Priča jc brzojavnim potom prosil poljedelskega ministra za pomoč in storil vse potrebne korake. du se prebivalci oškodovanih okrajev oproste plačevanja davkov. Tekmovanje sc vrši na teknlišču dolgim :iS7 metrov, posutim /. ugaski, ki ima dva nedvigniena zavoja. Program tekmovanj« obsega sledeče discipline v uastopuem vrstnem redu: tek 60 m (predtek) I met krogljo 3.628 kg tek (jO III (finale) skok v vis z z.alelont tek 100 m (predtek) mol kopja lXX> g tek HXi m (finale; met diska i kg tek čez zapreke 80 ni skok v dalj z zaletom štafeta 4X60 m Nagrade v obliki priznauic dobe prve tri pjacirane v vsaki disciplini ter tekačice prvih dveh štalei. S. K. llirijti. Ljubljanska kronika 1 ju-bljanu. 13. julija. Pokvar jena je bila današnju nedelja v sem | Ljubljančanom: nekaterim. Ki so hoteli na ' i! lise lurc. pa so se oh pravem času premislili in pa tudi onim, ki so zjutraj odšli i/. I jub-ljane. pa jih jc u jelo slalio v renie na izletih, i Še najbolj pokvarjena, pa jo bilu nedelja ko- j palcem, /c dopoldne ni bilo za večino primer ■ iHga vremenu, še manj |)a okrog poldne in popoldne, ko jc skoraj neprestano deževalo. Niso bila samo kopališča, ki s,, pogrešala obiskoval- | icv. tudi avtobusi in bližnji vlaki so pogrešil tli dni. čeprav -e jc gospodična peljala z brzini vlakom. Morala j. trikrat prestopiti, spreniljul ju je iKiuicstnik /verinjaku Muck. Slonica je bila prva dva dlii nu potu nemirna, tretji dan pu se je umirila. Namestili so jo v oddelku, kjer so bile do sedaj kamele. t Bilka s cigani v Bukarešti Bukarešt. I", julija, in Povelj-lvo gurni/i-jc v Ploešti jc javilo povfljsivu incsia Buka-rešta, da je de/.ertiralo 14 vojakov-t i^uiiov iz -vojeeelc v PI-KŠti. Poveljstvo mesta Bukarešta jc (Kislalo v ciganski čcirt molu ttlti vojakov, ker je sumilo, <1 u -o -e ubežniki luni skril . Ko jc patrulja prišla ■ i i uicslo, mi dc/ei ter j i in se ostali cigani oivorili nanjo ogenj. tako. da -a je ra/vili pravcata bitka. Po čudnem naključju pa je bila Ie neka i o>eb run jenih iu šc te lc lahko, \ojuki so u jeli dc-. I de/cncr-jev. dr.riui sc ji- ostalim stii iui (Hisicčilo pobegnili. Kateri je na^prUjubljenejši instrument? Neki francoski radio-časopis je pred kratkim slavil svojim čiUiteljeiu vprašanje, kateri instrument jim ie najljubši. Hotel ie ugotoviti, kateri glasbeni instrument .ie pri francoskem občinstvu najbolj priljubljen. 1'speh lega vprašanja je bil jiresPUPttiiv. 'akni ogromna večina ljudi se ni i/.ia-vila za klavir, uiti za vijolino, ampak za harmoniko. Daleč zadaj sledi vijolina. na tretjem nvcslu običajnih obiskovalcev in potnikov, šele pozno | pa je čelo. Ostanek glasov si- razdeli med kitaro, Mosta r, 13. julija, p. Tudi v severnem delu mosUirskc okoliec jo uničila toča skoraj v nasade. Največjo škatlo trpijo prebivalci v Belem polju, kjer je najplodnejša zcinlja Hercegovine in kjer se pečajo prebivalci z. vrtnar-st\ oni. Ljuhuški, 13. juliju, p. Nevihta se jc ra -širila nad vso okolico. Toču je uničila vse tobačne in grozdne nasade. Poškodovala je predvsem vas.i liholjanc in Drenovcc. Budi velikega deževja spomladi jc prebivalstvo imelo edine nadc na tobak in vino. sedaj jim je še to uničeno. popoldne se je vreme nekoliko izboljšalo in ji dež ponehal, vendar žc prepozno, du bi še kdo riskiral kratek izlet v okolico. Zato so odpudlc tudi mnoge prireditve, ki so bile za dunes uu|>oveilanc. Med drugim jc bilu napovedana blagoslovitev nove hri/guliu v ši = ki. Ko pu je opoldne vos čas kazalo ua Din. tit.zin. ta /.nameniti francoski pisnleli. član akademije, je tudi nam Slovencem žc ilobro znan po svojem romanu »Gruda umira , ki ga jc i/dala med vojno Luouovu družba. Vsak se l*i zato golovo razveselil nadaljnja njegovega prevoda, /.lasti pa >e tega. Sovijalnili romanov nimamo Slovenci doslej skoro nobenih, ne v izvirniku in nc v prevodih, zato nam bo ta še prav posebno dobrodošel, saj jc današnjemu zmaterijaliziranemu rodu nežna in prepričevalna besedu lega velikega francoskega katoličana potrebna kol vsakdanji kruh. Pisatelj nam riše r iein ruinuiiu življenjsko pol revne prolelurke, medisike lleriiielte, ki .-e po irdih in irpkili življenjskih izkušnjah odreče ljubezni in posveti I . vse svo je duše redovniskeinu življenju ter lajšanju telesne in duševne bede vseh ponižanih, razžaljenih, 'zapuščenih in izgubljenih. V njeni družbi pa sre-čamo še celo vrsto drugih tipov današnje družbe in Drugače pu nista uiti policijski! uiti m /god- j dol*:' brezčutnega lovarnaria Lemuireja. starega nn kronika dunes beležili v Ljtu.iljam nobenega j ^uslužene^i vojaka in delavca, poštenjaka Madiota omembe vrednega dogodka Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leuslck. Ilesljevu cesla 1; Mr. Bohince ded., ttiniska cesla njegovega nečaka Anlonieu, ki jo zašel že zgodaj v materijalislično družbo, izgubljeno Marijo, ki ni nikoli poznala toplote prave rodbinske vzgoje, zdrnv- 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41 (Sv. Krištof). ! je preproste m.dc/.els-ke Lontrelove rodbine itd. I/. | vsega romana veje dih najfinejše nežnosti in glo-i boke prepričevalnosli, pri tem se pa razvija zgodba ! s tako zanimivostjo in napetostjo, na človek ro-i mana nc bo ouložil, proden ui dosegel do zadnje strani. Tudi prevod je gladek. Za roman moramo | liiti založnici res hvaležni, kajti prebral ga bo vsak •/. največjim užitkom, prav posebno pa opoz.anauio . nanj šn naše delavstvo. Naj bi si ga nabavila prav vsaka delavska rodbina, izredno nizka cena ji lo omogoča. Družba ,JURIJA " Premog Dunajska cesta št. 46 1)rva Telefon: 2320 Koks Sin ubil očeta Iz. Som boru poročajo: Bogati kmet Toniti ž Bulat i/. Supiinovca v Slavoniji jc imel dva sina in hčer. Sturejfiemu sinu Marku je dni svoj del zemlje, ker sc je počutil siubegu in ker jr nvidel, da Murko ni nič preveč delaven. Ko pa je dobil svoj del, pa Marko ni več prijel za delo in v štirih letih je pop roda 1 vse svoje zemljišče. Nalo jc odšel k očetil in zahteval, naj mii du šc zemlje, češ, on kot najstarejši sin mora dobiti dvakrat toliko zemlje, kakor mlajši brut in sestra. Toda oče ni liotcl ničesar slišati o tem. Ker se jc bal. da bi mu sia ne delal kakih dolgov na račun njegovega po sestva, jc hotel ostanek razdeliti med mlajšega sinu in hčer in jc pripeljal inženjorjn, da hi mu izmeri! zemljišče, Ko je Murko o tem Ču!. jc v/cl sekiro in odšel na polje, kjer se je vršilo merjenje. Očetu je dejal: fPu-ti merjt--nje, ker moram tudi ju/, še dobiti en del!« Tomaž pu ni poslušal sina, ani|xik jc nadaljeval z merjenjem. Tedaj mu je dejal sin: ;Za-čel si meriti, todn težko, čc bodcS končal.« Po teh besedah je dvignil sekiro in udaril očeta po rami. Pri naslednjih udarcih ga je /adel v čelo in nesrečni starec sc jc zgrudil mrtev. Morilec. je hotel napasti še inrenjerju in mlajšega . bmt«. tod«* i« dva mu [»rn»ovrtsno ušhi in ga | naznanila [>olkiji. Znamke Na prodaj imam i a. 3(I!MI /nuillk, lepo |K. Ji zavali urejenih, po zvc/.kih. deloma posiinič po zmerni (.'.'ni. Oihlum iudi posume/nc /.nanike FHAN KSAV. AŽMAN, Javornik, Gorenjsko, Speccriish« m iioloiiilalno bla^o, umdna a^ofilla. ccmf.n{ ild. m. dobavlja v Ltubliani teža od 7 k« naprej najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo ne. tudi po okusu naročnika. Sivabi stroji, motorji pncumalika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki ftanko. „TS::!11W" F. ». Sj., tovarn« d»ok©les in otroikih Toziekov, LJUBLJANA, Karlovška c.«, 4. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. Konzulent mi je bil do zdaj, to je eno celo desetletje, sledil povsod, kamorkoli me je bila zapeljala znanost. Nikoli sc ni bil niti z eno besedico pritožil zoper dolgost ali napornost poti. Nikoli se ni pomišljal zavezati culico in jo ubrati za menoj, kamorkoli jc peljala pot, ali h Kongu ali v Kitaj! Nič ni vprašal. Bil jc pa tudi zdrav in trden ko dren, kljuboval vsem boleznim, imel mišice ko vrvi, živcev pa sploh nič. V moraličnem oziru jc bil, kakor se razume posebi, brez madeža. Ta fant je štel 30 let, dočim jih imam jaz 40. Samo eno napako pa jc imel. Onikal me jc — manira, ki me je zaradi svoje železne doslednosti katerikrat kar spravila iz sebe. »Konzulent!« sem ga poklical vdrugič, medtem ko sem začel v mrzličnem razburjenju spravljati skupaj svoje stvari. Zanesti sem sc mogel na tega zvestega fanta brezpogojno. Navadno ga sploh nisem vprašal, ali hoče iti z menoj ali ne. Topot pa je šlo za ekspe-dicijo, ki sc jc mogla zelo dolgo zavleči, za zelo nevarno podjetje, v katerem je fregati pretilo uničenje, nam pa smrt, če bi se borba odločila v prid morski pošasti. Stvar jc bila vredna tehtnega premisleka, celo od strani takega človeka, ki bi ga sicer kaj drugega ne spravilo iz ravnotežja. Bil sem zelo radoveden, kaj bo Konzulent rekel. »Konzulent!« sem poklical vtretjič. Konzulent se je pojavil. Gospod me kličejo?« je vprašal, ko je vstopil. »Kajpada, nepridnež. Hitro mi pomagaj, pospravi in zlagaj stvari v kovčege! V dveh dneh odidemo.« »Kakor gospod izvolijo,« je dejal Konzulent mirno. »Ne smemo izgubiti več trenutka. Zloži vse, kar rabim na pot. Obleke, srajce, nogavice v kovčeg — ne preštevaj, ampak žuri se, kar se le da!« »In zbirke milostivega gospoda?« je opomnil Konzulent. >Za to zdaj nimamo časa.« Kaj? Archiotheriumi, Hyrakotheriumi, Oreodo-ni, Cheropotamusi in ostala okostja milostivega gospoda.« »Ostanejo v hotelu, dokler se ne vrneva.« »In Babirussa milostivega gospoda?« »Ga bodo krmili v naši odsotnosti, Sicer bom pa vse potrebno odredil, da se vsa naša menažerija prepelje v Francijo.« »Torej se mi ne vrnemo v Pariz?« »O da ... čisto gotovo ...,« sem odgovoril v zadregi, »toda po ovinku.« »Kakor gospod izvolijo.« »Sicer pa stvar ni tako huda... malo daljša pot... Torej mi se odpeljemo z »Abrahamom Lin-colnom« in konec besedi.« »Kakor je njim prav!« je miroljubno odgovoril Konzulent. »Saj veš, ljubček, gre za tisto pošast, za tistega narvala... Imamo nalogo, da ga iztrebimo in njegov zarod, če ga ima kaj... Če je kdo napisal dva debela zvezka o »Čudežih morskih globin«, potem se pač ne sme pritožiti, da ga vkrcajo skupaj s kapitanom Far-ragutom. Častna ... pa tudi zelo nevarna misija! Kam nas popelje pot, se ne ve. Takele zverine so zelo muhaste. Peljemo se pa, magari če naravnost v peklo ... Imamo komandanta, ki se ne boji samega hudiča.« »Kamor grejo gospod, mu sledim i jaz.« -Pa pomisli — nočem ti namreč ničesar prikrivati — ta pot je ena izmed tistih, s katerih se človek časih sploh ne povrne!« »Kakor izvolijo gospod.« Po treteku četrt ure je bilo vse pospravljeno v kovčege. Konzulent je imel tu prav posebno prakso in jaz sem vedel, da ni manjkala najmanjša stvar, kajti ta dečko je klasificiral srajce in jopiče prav tako natančno kakor tiče ali sesavce. Lift nas je peljal v vežo, kjer sem v veliki pisarni, ki je bila oblegana od velike množice ljudi, poravnal svoj račun in odredil, da se imajo moji nagačeni ptiči pa posušene rastline varno spraviti v trdne vreče in odposlati v Pariz. Potem sem založil zadostno vsoto za krmo za Babirussa in skočil v voz; Konzulent za menoj. Za 20 frankov nas je voznik urno. vozil doli po Broadwayu do Union-Squre, po četrti Avenue-i do ogla Bowery-Street, potem po Katrin-Street in se ustavil ob 34. molu. Tam je brod konja, voz in naju dva z voznikom prepeljal v Brooklyn, ta veliki privesek Newyorka na levem bregu vzhodne reke in v par minutah smo stali na keju, ob katerem je »Abraham Lincoln« bruhal iz svojih dveh dimnikov oblaka črnega dima. Najino prtljago so takoj spravili na krov fregate. Za njo sem naglo stopal jaz in vprašal po komandantu Farragutu, nakar me je nek pomorščak peljal na prdnjo palubo, kjer sem zagledal oficirja zelo prijazne vnanjosti, ki mi je ponudil roko. »Gospod Peter Arronax?« je vprašal. »Tako se pišem,« sem odgovoril. »Gospod Farragut?« »On sam. Pozdravljeni, gospod profesor. Kabina Vas že čaka.« Poklonil sem se, pustil komandanta, ki je imel seveda veliko opraviti, in se podal za matrozom v svojo kabino. »Abraham Licoln« je bil zelo srečno izbran, Bil je izvrstno opremljen in imel aparate za pregrevanje pare, ki so bili vstanu zvišati napetost pare na 7 atmosfer, tako da je »Abraham Lincoln« mogel napraviti povprečno j„ milj na uro -— na sebi velika hitrost, ki pa za dvoboj za takega velikana, kakor je bil naš narval, ni zadostovala. Notranja oprema fregate je njenim navtičnim sposobnostim odgovarjala. Od svoje kabine sem bil naravnost navdušen; bila je na zadnji krmi in naravnost zvezana z oficirsko kabino. »Tukaj nam bo dobro biti,« sem dejal Konzu-lentu. »Kakor raku samotarcu v lupini trobentastega polža,« je odgovoril Konzulent, pa takoj spoštljivo pristavil: »ako milostivi gospod nimajo ničesar proti temu.« Velel sem Konzulentu, da je dobro zložil kovčege, in se nato podal na palubo, da si ogleda zanimive priprave na odhod. Komandant Farragut je pravkar oddajal povelja, da se razvežejo zadnje vrvi, ki so še »Abrahama Lincolna« vezale s kopno zemljo. Če bi bil samo četrt ure zamudil, bi bila fregata odplula brez mene in meni bi bila ušla ta nenavadna in neverjetna ekspedicija, koje pripovedovanje bo kljub popolni resničnosti naletelo na marsikaterega nevernega Tomaža. Tretje poglavje. Ned Land. Komandant Farragut je bil prvovrsten pomorščak, dostojen fregate, ki ji je poveljeval. Ladja in on sta bila eno. On je bil sam6 duša ladje. Kar tiče morsko pošast, ni o njej niti najmanj dvomil. Častniki na krovu so bili istega mnenja s kapitanom. Bilo je pravo veselje poslušati, kako so se pogovarjali o različnih možnostih srečanja z velikanom, se pričkali in računali. Marsikdo, ki bi bil sicer to službo preklinjal, je prostovoljno prevzemal nočno stražo na jarboli. Kadar je solnce vzhajalo, je vrvje jader bilo polno matrozov. In vendar gredelj »Abrahama Lincolna« ni še rezal opasnih mest Tihega oceana! Moštvo je kar korpnelo, da bi zagledalo enorožca, ga harpuniralo, vzdignilo na palubo in razkosalo. Ogle-davali so vsak kos morja s pozornostjo, ki ji ni bilo primere. Saj je bil komandant Farragut obljubil 2000 dolarjev nagrade tistemu, ki bi prvi javil pošast — naj bo mladec, matroz, kadet ali oficir! Tudi jaz sem bil neprestano na straži in nisem nikomur odstopil deleža mojih vsakodnevnih opazovanj s prostim očesom in daljnogledom. Fregata bi se bila lahko s polno pravico imenovala »Argus«. Edini, ki se za vprašanje, ki je obračalo nase vso našo pozornost, ni prav nič zmenil in kvaril navdušenje na krovu, je bil Konzulent. N < orr» -S-fS 3gC N- «22 e S" rn>N Kj>_. H_g Eso« BOS o>-| n cw< p2, 5-fflS.PiS! f^slr ImNP ^Si*"! B P E« p I - a □ -r- ' B P*P S-SjrlC b n Ecr-Jg F T PtF-s Velika podjetja John de Kaya v Mehiki Od covvboja do industrijskega magnata Vsem je še prav gotovo dobro v spominu veliki mednarodni pustolovec, ki je ludi Ljubljano počastil s svojim obiskom. Tudi mi smo ledaj poročali o njegovih avanturah, ki si jih je privoščil na svojem potovanju. Sedaj pa poročajo inozemski listi o njegovem prejšnjem življenju, in sicer po pripovedovanju neke dame, ki sc jc pred vojno v Mehiki spoznala s pustolovcem. Leta 1905. se je. pojavil v Urupuanu, mestecu v .kužni Mehiki, neki človek in se predstavil kot .lolin de Kay. Takoj po prihodu se je spravil na načrt o zgraditvi tvornice za konserviranje mesa na obali reke Kupaticio. Meso je bilo v Urupuanu zelo stebo, vrhu tega je moralo prestati dolg prevoz in se ga je zaradi tega mnogo pokvarilo. Načrt de Kaya, da se v Urupuanu zgradi centrala, so tamkajšnji krogi z veseljem pozdravili in takoj je bila zbrana fantastična vsota, v glavnem angleški kapital. S tem denarjem je Jonh de Kay začel uresničevati svoj načrt. Zgradili so ogromne tvornice, mesnice in hladilnice, poleg tega pa tudi nove kolonije za delavce. Na stotine delavcev je delalo noč in dan. Kayeva priljubljenost je postajala vedno večja in je posebno narastla, ko je na svojo roko zgradil železniške proge v notranjost dežele in tako uvedel kolon izira-nje in kultiviranje neobdelanih krajev. Indijanci so ga imenovali »velikega belega človeka« in so njegovo ime z velikim spoštovanjem izgovarjali. Toda že takrat so se pokazale v Kayevem značaju čudne črte. Tedaj je stanoval v mestu Mehiko ! in je vsak leden enkrat prišel v Urupuan nadzorovat tvornico. Vedno, kadar je Kay prišel s posebnim vlakom v Urupuan, se jo zbrala na kolodvoru ogrom- j na množica in mu priredila burne ovacije. Pod vod- j stvom John de Kaya so prirejali velike dobrodelne svečanosti in narodna slavja. Jchn de Kay je živel dobro in je tudi drugim dal, da so lahko dobro živeli. Zelo znan je bil tudi Kayev brat, ki so ga Indijanci zaradi dolgih las imenovali »grivo« in ki je zastopal svojega brata v Ivornicah ob Kupaticiu. Pripovedovalo se je tudi, da sta bila brata de Kay nekoč cowboja na divjem zapadu. Nekaj cowbojske narave je moralo vsekakor ostati v velikem industrijalcu de Kayu. Ob priliki narodnih svečanostih sta on in njegov brat izvajala vratolomne vaje na svojih konjih pred začudenimi Urupuanci. Nekaj let je šlo vse dobro, podjetja so rastla in cvetela in Urupuanci so bili srečni. Toda kar na lepem je neke noči prišlo do poloma in obenem sta izginila tudi oba brata de Kaya. Urupuanci so bili seveda strašno presenečeni, še bolj pa angleški kapitalisti, ki so financirali Kaya. Tvornice ob Kupaticiu so morale prijaviti konkurz. Izgube so bile ogromne. Cela vojska detektivov je šla za >cowbo-jema«, toda brez uspeha. Končno pa je le padel v roke solnograški policiji. Krati Feisal in John de Kay Dnn&j, 13. jul. m. Te dni je dospel v kopališče Gastein Feisal, kralj Iraka, ki namerava ostati tam tri tedne. Od njegovega spremstva se, je zvedelo, da se namerava kralj v sredi julija podati v London, kjer bo konferiral o neki zadevi z angleško vlado. V London se bo peljal z letalom. Kralju je bil najavljen zanimiv obisk. Nihče drugi kakor gospod John de Kay se je prijavil, da obišče kralja. Kay je že ponovno pripovedoval, da je bil pri kralju Feisalu in da je z njim sklenil reko pogodbo zn izrabo petrolejskih vrelcev. Sedaj hoče dokazati, da so njegove izjave o tej stvari resnične. Drzna bandita V Salt Lake City (Utah), cvetočem glavnem mestu Mormonov, se je pred kratkim pripetil dogodek, ki spominja na divje pustolovske filme. Neke lepe junijske sobote je neki policist, ki je s svojim motornim kolesom nadzoroval okolico, je opazil na cesti silno drveč avto, v katerem sta sedela dva moška, ki se jima je očividno zelo mudilo. Policist je ustavil svoje motorno kolo, počakal avto in ga ustavil. Zahteval je od možakarjev, naj gresta z njim na policijski urad in tam pokažeta svoje dokumente. Da bi ju sigurneje pripeljal na varno, je policist zapeljal kolo v neko hišo, stopil k možakarjema v avto in jima ukazal, naj vozita v mesto. Ko so prevozili šele kratko progo, je nenadoma eden izmde moških ustrelil policista v nogo in težko ranjenemu zvezal roke. Nato sta avto obrnila in se odpeljala v nasprotno smer. Med to dolgo vožnjo pa je lopovoma zmanjkalo bencina in sta bila tako pri- siljena. da poiščeta kak bencinski tank. ki jih je v Združenih državah mogoče dobili v najbolj osamljenih krajih. Kmalu sta naletela nanj. Ustavila sta avto in nalila bencina. Ko pa je bilo to delo opravljeno, sta potegnila revolverje in prisilila možaka, ki jima je natočil bencin, da jima je prinesel blagajno. Nato sta prerezala telefonske žice in sta se za bencin in 500 dolarjev bogatejša odpeljala dalje. Ranjeni in zvezani policist pa je začel stokati. Prosil ju je, naj ga peljeta do njegovih sorodnikov in naj ga tam odložita. Natančno jima je popisal kraj. Tam naj se ga odkrižata in naj se potem v božjem imenu peljeta naprej. Roparja nista bila čisto brez srca in sta ugodila njegovi prošnji. Peljala sta ga k njegovim sorodnikom in lam celo pomagala, da so ga obvezali. Nenadoma pa je eden roparjev skozi okno opazil, da prihaja neki drug policist. Medtem, ko je eden držal z revolverjem v šahu ranjenega policista in njegove tarnajoče sorodnike, je drugi skočil ven in ustrelil prihajajočega policista v nogo, preden ga je ta zapazil. Nato sta pogledala v hišno blagajno, v kateri je bilo 300 dolarjev, ki sta jih seveda vzela s seboj. Nista pozabila tudi prerezati brzojavne žice. Oba policista sta posadila v avto in odbrzela. Cez nekaj časa sta odložila oba policista in nadaljevala vožnjo proti kalifornijski meji. Tu pa ju je doletela zaslužena usoda. Padla sta namreč v roke patrulji, ki je bila že telefonično obveščena o njunih činih. Ponovno sta morala nastopiti pot v Salt Lake City. Tam so spoznali v njiju dva pro-slula tihotapca, ki sta bila pravkar izpuščena iz kaznilnice. Jugoslovanska hnjigarna v Ljubljani priporoča sledeče praktične knjige: ŠOFER IN SAMO VOZAČ. Priročna knjiga o kon- , strukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. Josip Štolla. Ve- | zano 140 Din. 1 RADIO. Osnovni pojmi iz radiotehnike, pojasnjeno s 214 slikami. Spisal prol. Leopold Andree. Din, poltrdo 65 Din, v platno vezano 76 Din. BRESKEV IN MARELICA. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo, pojasnjeno z 22 slikami in 2 barvnima prilogama. Spisal M. Humek. 12 Din. NAŠ PANJ. Opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton Zmderšič. Pojasnjeno s 107 slikami v besedilu. 35 Din, vezano 40 Din. ZEL IN PLEVEL. Kako sc zdraviš z naravnimi sredstvi. Solnce, zrak, zemlja, voda in rastline so prva zdravila sveta. Sestavil F. Magister. 60 Din, v platno vezano 75 Din. Najnovejši katalog brezplačno na razpolago. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NODI ro IZBEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE Spodnieštajerska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Mariboru Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Daje posojila na hipoteke, poroštvo, zastave itd. - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle. Inserirajte o Slov. listu i EdM slovenski zarod brez tujega kapitala ie Vzajemna zaoaroualnica o Ljnbljani, Dmajska cesta i? Sprejema v zavarovanje: L Proti poiaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe, b) vse premično blago, mobflije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v žlvljenskom oddelku »varovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in {arah.