Leto LDL Številko 196 V UoMlonl, o toreh 31. avgusta 19Z6 Cena Din no SLOVENSKI l4üaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — insera J: do 30 petlt ä 2 D, do 100 vrst 3 D 50 p, večji inseiati petit vista 4 D; notice, poslano, izjave, :eklame, pteklici beseda 2 D. — Popust po dogo-venj. — inseratn/j davek posebej. — „ Slov enak Narod« velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravništvo: Ünailova ulica stav. 5, pritličie. — Telefon štei. 304. Uredništvo: šnatiova ulica it. 5, 1. nadstropje. — Telefon šiev. 34, PoštnPod Lipico« kopala skupina moških, med njimi tudi šofer poštne direkcije Vinko Zupančič. Zupančič je s tremi tovariši plaval proti mestnemu kopališču in je nenadoma zaostal, ne da bi lo tovar ši jpazlli. Po Ljubljanici sta se v tem trenntku s Čoinom vozili sestri Medi in Berta Starin, hčerki davčnega uradnika. Mlajša je opazila ob pravem času, kako se Zupančič sredi Ljubljanice potaplja in nanj opozorita svojo sestro. Brez vsakega pomišljanja je Medi Sta-rinova skočila v vodo in hitela potapljajoče-mu se Zupančiču na 30moS. Zupančič ;e že izginil pod vodo, pa se j? če7 lup pojavil na površiu. Starinova ga je krepko prijela ter plavala ž njim proti obrežju. Z največjim naporom in sama v nevarnosti je privlekla Zupančiča k obrežju, ni ga pa mogla sama izvleči iz vode, ker je Ljubljanica na tistem kraju pri strmem bregu zelo globoka. Zupančičevi tovariši so prihiteli Stari-novi na pomoč in potegnili tovariša iz vode. Bil je skoro popolnoma brez zavesti, tako, da so mu morali pomagati z umetnim dihanjem. Spravili so ga r.a to domov Gdč. Starinova je pri vseh kopalcih našla iskreno priznanje in zahvalo. Bil je v res-iici junaški čin 181etne mladenke. Smrtna nesreča« Sinoči okoli 10. ure se je na cesd Med £t. Vidom in Vižmarji pripetila težka nesreča, ki je zahtevala življenje administrativnega poročnika Julija L e v o v n i k a. Vest o nesreči se je danes bliskoma raznesla po Ljubljani. Razširile 90 se razne govorice. "O nesreči smo izvedeli tekom dopoldneva sTr 'eče podrobnosti: Komandant vozarskega eskadrona ka-petan StojeloviČ je posodil poročniku Juriju Levovniku svojo kočijo, da se je peljal v St. Vid k sorodnikom. Na kozlu je sedel vojak Janez Horvat. Okoli 10. ure zvečer ^e je voz, v katerem sta sedela Levovnik in njegova soproga, vračal iz Št. Vida proti LJubljani. Med Št. Vidom in Vižmarji se je konj menda vsled udarca z bičem nenadoma spla-šil, se vzpel kvišku in pri tem z zadnjimi nogami udaril ob oje, kar ga je bržkone še bolj splašilo. Fognal se je v divji beg. Vojak je skušal konja zadržati, toda predno mu je to uspelo, se je voz prevrnil in pokopal pod seboj oba zakonca. Poročnik Levovnik je padel tako nesrečno na glavo, da si je zlomil tilnik, njegova žena pa je dobila le ležjo poškodbo na glavi. Na kozlu sedeči vojak Horvat, ki je skušal Konja na vso moč ustaviti, je ostal nepoškodovan. Okoli voza se je kmalu zbralo več ljudi, ki so ponesrečenca potegnili izpod prevrnjene-nega voza ter jim nudili prvo pom^č. Poročnik Levovnik je imel teške poškodbe po vsem životu in na glavi ter je bil pogled nanj naravnost grozen. Naložili so ga ua neki zasebni avto, ki je slučajno privozil po testi ter ga prepeljali v ljubljansko garni-zijsko bolnico, kjer pa je kmalu nato podlegel poškodbam. 2ena, ki je dobila zgolj poškodbe lažjega značaja, je ostala v domači oskrbi. Tragična nesrečna še razmeroma mladega poročnika je povsod vzbudila splošno sočutje. Po neki drugi verziji, je bil vzrok nesreče baje sledeči: Ko se je voz z Levovni-kovima vračal proti mestu, je v Št. Vidu skočila pred konja neka belo oblečena ženska. Konj se je tega ustrašil ter se pognal v divji beg, pri Čemur se je voz prevrnil. Nesreča se je primerila nekje med 6t. Vidom in Vižmarji, kakor zatrjujejo, v bližini gostilne hišna št. 74. Pokojni Jurij Levovnik je bil rodom Slovenec in star okoli So let. Doma je bil s Štajerskega* nesreč in zločinov. — 18 letna Tragična smrt por. Levovnika. Lepa Ivanka Novak ni praznovala ko-marjeve nedelje doma, marveč priredila avtomobilski izlet s svojim znancem. Ns glavni cesti pri Trojanah se je avtomobil prevrnil in je Ivanka Novakj 26-letna uradnica pri OUZD v Ljubljani, tako nesrečm padla iz avtomobila, h je dobila težje poškodbe po vsem tele=u. Z avtomobilom io jo prepeljali ol%oli lü. v Ljubljano v splošno žensko bolnico. O nesreči gdčna Novak noče dajati daljših pojasnil. Baje ^e napravila Šoferski izpit in jc turjbrie sa«r>a Šofirala. Vlomilec odnesel za 7000 Din zlatnine. Včerajšnja nedelja ni bila ne bamo Ko* marjeva nedelja veselja in gostije, ne samo nedelja raznih avtomobilskih in drugih nesreč, marveč tudi nedelja za vlomilce in tatove. Na več krajih mesta je bilo izvršenih več tatvin in vlomov. Drzen vlom je izvršil neki precej eleganten možakar v stanovanje občinskega tajnika v Trbovljah Mateja Araejca, ki stanuje na Kongresnem tigu št. 15 v Bleiweisovi hiši v bližini nunske cerkve. Matej Arnejc je vlom zapazil okoli IS., ko se je vračal s sprehoJa. Vlomilec je moral biti najbrže na preži, da je gledal, kdaj se Arnejčevi odstranijo iz stanovanja, nakar je nemoteno vstopil. Urnih korakov in neženirano je vstopil skozi glavna vrata ter posegel po vitrihu in odprl stanovanjska vrata. Svoj po^el ie vlomilec opravil med 15.30 Li IS. uro. V spalnici se. ni mnogo oziral, z dletom ie odprl vrata omare, kjer je bila shranjena razna zlatnina in srebrnina. Pobasal je malo škai-ljico, v kateri so bili zlati prstani, zlate ure, srebrne ure in druge ženske dragocenosti. Vlomilec nato cd mnogo stikal okrog, ker je pustil nedotaknjeno tri dolge srebrne ovratne verižice in eno zapestno žensko uro. Celokupno je vlomilec odnesel zlatnine in srebrnine za 7000 dinarjev. Vlomilce je nato izginil brez sledu, po tleh je še vrgel Arneičeve ključe od blagajne občinska pisarne v Trbovljah, ker se jc prepričal, da jih ne more nikjer vporabiri. Vlomilec sc sicer trdno nadeja, da ga ne bodo izsledili, toda neka gospa, stanujoča v isti hiši, ga ie opazovala in videla, kako je šel v \eso in kdaj je zapustil hišo. Neznan tat se je splazil v stanovanje Ivana Siapničarja za Bežigradom ter odnesel gotovine 200 dinarjev. Neki tat je odpeljal kovaču Josipu Skerlju na Viču ročr ni voziček, vreden 750 dinarjev. Težka avtomobilska nesreča na Danes dopoldne se je na Viču na glavni cesti pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala življenje mlade deklice. Okoli 10.43 dopoldne je privozil iz Brezovice proti Ljubljani avtomobil posestnika in tovarnarja Filipa Kopača iz 2irov. V bližini viške policijske stražnice, kjer je cesta prilično osem metrov široka, je Kppač av> tomobil skušal prvič prehiteti nekega voznika, vozečega pravilno po desni strani proti Ljubljani. Na nasprotni levi strani sta vozila v smeri proti Vrhniki neki avtomobil in za njim pa neki voz. Križali so &e tik pred stražnico, ko pa je Kopač prebita -ši voznika pred njim, takoj nato zopet okrenil na desno* je hotela nesreča, da ie baš v tem trenotku tekla preko ceste sedemletna Marica Kržman, čevljarjeva hčerka, vodeča za roko dveletnega sinčka ta-petnika Ivana Saje. Kopač ni mogel več avtomobila ustaviti in avto je oba otroka podrl na tla in povozii. Desno kolo je šlo Marici čez glavo u ji prebilo črepinjo tako, da so ji izstopili možgani. Deklica je bila takoj mriva. Deček je prišel tudi pod kolo in jc bil občutno poškodovan na glavi hi levi roki. Nesrečo je opazil službujoči višji stražnik, ki je takoj dal Kopaču znamenje, da mora ustav iti avto. Težko ranjeni deček je bil naložen na avtomobil iu prepeljan v bolnico. Njegovo stanje je precej resno. Upati je, da ostane prjj življenju. Na lice mesta je takoj odšla policijska komisija, obstoječa iz dežurnega uradnika dr. Fakina in policijskega zdravnika dr. Avramoviča, ki je konstariral :iastop smrt?. Na odredbo dr. Avramoviča je bilo truplo deklice preneseno v mrtvašnico na Viču. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE. C uri h: Beograd 9.125, Pariz 14.8875, Milan 16.775, London 25.135, Newyork 517.875, Praga 15.35, Dunaj 73.15. Trst: Beograd 54.25—54.75, Pariz; SS.90—89.50, London 149.85—150.25. Newyork 30.85—31, Praga 91.25_9L75, Cuiih ji 09ž-č9& DU 6 ^SLOVENSKI NAROD» dne 31. avgusta 1926. Stev. 1QÖ. 3z sameva žita _ ne morete kuhati kave. Dober in krepak okus dobihe sele.ako upolrebihe _ FraviFrancluw Mavni piMai&k \ Pijača s Pravim fTanckom Vas zamore sralno za dovoljevan. j\ zrnati havl na vsgHjjačin s&aGa Pravi Franck. ^ II orsKi Roloou Poštni sluga Marko Šoštar poneveril 125,484 Din, — Izdajal se je za koroškega begunca, pa je že kaznovan avstr. defravdant. Maribor, 30. avgusta 1926. V soboto zvečer je mariborska policija slučajno prišla na sled veliki de-fravdaciji pri mariborski kolodvorski pošti. Poštni sluga Marko Šoštar, ki je 1)11 šele nedavno nastavljen, je poneverb vrednostno pošiljko, v kateri se je nahajalo 125.484 Din. Poštna uprava je pošiljko sicer že pogrešala ter uvedla na skrivnem preiskavo, vendar pa je policija slučajno še prej izsledila defravdan-ta, ne da bi bila o tem obveščena od poštne uprave. Poštni sluga SoŠtar je že več dni S>pival in razmetaval denar na debelo, pažalo se je, da se je v veseli družbi vozil s kočijo po mestu in okolici in razmetaval tisočake. Policija je postala pozorna ter je začela na tihem poizvedovati o izvoru tega nenadnega bogastva. Ljudje, ki so Šoštarja poznali, so pripovedovali, da ima v svojem stanovanju cel kovčeg denarja. Policija je sprva mislila, da gre morda za razpeča-vanje falzifikatov in je še v soboto zvečer napravila na njegovem stanovanju hišno preiskavo. V Šoštarjevi odsotnosti — on je zopet popival — so policijski organi preiskali njegovo stanovanje in našli v nekem kovčegu poštni vrednostni paket. Paket je bil na več krajih raztrgan, pečati odluščeni, manjkali pa so tudi vsi poštni znaki (pečati, plombe, itd.). V paketa je našla policija še 99 bankovcev po 1000 Din, 112 komadov po ICO Din in 13 Din drobiža. Iz denarnega seznama, ki je bil še v vreči, je razvidno, da je vsebovala pošiljka 125 tisoč 484 Din. Pošiljko je oddala dne 21. julija praška filijalka »Allgeraeiner Bankvereinav ter je bila namenjena na zagrebško filijalko jugoslovenske Narodne banke. Na podlagi te ugotovitve je začela policija takoj preiskovati zadevo. Policijski organi so bili razposlani na vse strani, da izslede Šoštarja. Sele ob 11. uri ponoči se je pripeljal z izvoščkom v družbi dveh drugih gospodov iz okolice, kjer je popival. Vsi trije so bili totalno pijani. Ustavili so se na dvorišču neke gostilne, kjer jih je izsledil policijski detektiv ter dal po stražniku vse*tri aretirati. Bili pa so tako vinjeni da jih niso mogli niti za slišati, marveč so morali vse tri oddati v policijske zapore. Šele v nedeljo dopoldne so se toliko streznili, da so zamogli jasno misliti in odgovarjati na vprašanja. Šoštar je takoj pri prvem zaslišanju priznal deiravdacijo ter opisal tadi svojo preteklost, ki je zelo burna in ki ga že v naprej onesposoblja za državno službo. Šoštar je rodom iz Koroške. Bil je po prevratu nastavljen kot poštni sluga pri poštnem uradu v Mossburgu pri Beljaku. Tam je lansko leto poneveril 90 milijonov avstrijskih kron ter bil zato od sodišča v Beljaku obsojen na tri mesece težke ječe. Kazni pa ni odsedel, temveč je pobegnil v Jugoslavijo. Prišel je v Maribor ter se tukaj izdajal za koroškega begunca. Nekaj časa je iskal privatne službe, pozneje pa se je ojunačil in šel osebno k poštni direkciji v Ljubljano, kjer se je predstavil kct koroški begunec, ki so ga Avstrijci baje radi narodnosti preganjali in ga končno spravili celo ob službo. Pripovedoval je tudi, da je vojni invalid. Poštna direkcija se ga je res usmilila in ga nastavila kot slugo pri kolodvorski pošti v Marboru. Bil je pri takozvanem oddel- ku za izmenjavo inozemske pošte. Skupno z uradnico je sortiral iz Avstrije došle pošiljke za tuzernstvo. Pregledoval je pošiljke ter jih spravljal v določene vreče. To delo je opravljal tudi dne 26. julija popoldne. Med pošiljkami je bila tudi vrednostna vreča praškega »Bankvereinav, ki bi jo bil moral po nalogu uradnice spraviti v vrečo za Zagreb. Mesto v vrečo pa jo je vtaknil pod svoj suknjič in jo odnesel domov. Uradnica, ki je bila zaposlena baš v tem trenutku s pregledovanjem neke druge pošiljke, tega seveda ni opazila. Zvedela je za tatvino Šele, ko je bila v preiskavi s strani poštne direkcije zaslišana in ko je sum padel na njo. Ko je izvršil tatvino, se ni niti zavedal, da je napravil tako velikanski plen. Šele doma je zapazil, da se nahaja v pošiljki nad četrt milijona dinarjev. Do svoje aretacije je zapravil 15.271 dinarjev, ostanek pa je policija zaplenila. Ostala dva retiranca sta slučajno prišla v njegovo družbo. Izpovedala sta, da je skupno ž njima zapravil v soboto zvečer okrog 500 Din. Izdajal se je za veleposestnika, kar sta mu verjela, ker je imel polno listnico denarja. O zadevi je bila takoj obveščena poštna direkcija v Ljubljani, ki je še v soboto ponoči odposlala svojega komisarja, drw Malenšeka, ki je šoštarja tekom včerajšnje nedelje zaslišal. Šoštar je bil že včeraj popoldne izročen okrožnemu sodišču v Mariboru, ki bo uvedlo zoper njega kazensko postopanje. Marsikomu se bo zdelo čudno, kako je mogla poštna direkcija takega človeka nastaviti na tako odgovorno mesto. Kakor se nam zatrjuje, je znal Šoštar svoje trpljenje in preganjanje slikati v tako živih barvah, da mu je moral vsakdo verjeti. Dokumentov seveda ni imel nobenih, češ, da so mu jih Avstrijci »uničili«. V službi je bil spreten ter si je znal v kratkem času pridobiti zaupanje svojh predstojnikov, ki si pač niso mislili, da bo njihovo zaupljivost na tako grd način zlorabil. Pošiljko je poštno ravnateljstvo na urgenco pošiljatelja pogrešalo že 28. julija in uvedlo preiskavo, ki pa se je seveda zavlekla, ker je bilo treba pre- iskati vse okolnosti in dognati, kje je pošiljka sploh zmanjkala. Pošiljka je bila za polno vsoto zavarovana. Ker je policija pretežno večino poneverjenega denarja zaplenila, bo morala poštna uprava povrniti samo manjkajoči znesek. Slučaj pa ponovro dokazuje, da je za mariborsko kolodvorsko in tranzitno pošto potrebno primerno poslopje. Sedanji prostori so tako lesni, da je po več oddelkov stlačenih v majhne, temne prostore, kjer imajo ljudje Šoštarjevega kova pač lahek posel. Stanovanjsko vprašanje Veljavnost sedanjega stanovauskega vprašanja poteče s koncem oktoora in zato stopa stanovanji&o vprašanje zopet v ospredje, iaKo hišni posestniki, kakor stanovanjski najemniki so že pri-'čeli obsežnejše aKcije* aa uveljavijo svoje interese, ki pa so popolnoma diametralni in bo težko najti srednjo pot, ki bi one stranki zadovoljevala. Dejstvo je, da se stanovanjska beda v letošnjem letu ni prav nie zmanjšala, pač pa po večjih industrijskih centrih dosegla vrhunec, zlasti tam, kjer je gradoena delavnost popolnoma powiva-la. V Ljubljani, v Mariboru in drugih večjih mestih je pomanjKanja stanovanj od dne do dne občutnejse. Vse kaže. da leži uspešna rešitev stanovanjskega vprašanja samo v gradbi novih stanovanj m tu bo morala poleg oocm storiti svojo dolžnost končno tudi država. Edino v tej točki se obe nasprotni stranki, i hišni posestniki i stanovanjski najemnik strinjata, v ostalem pa so stališča glede podaljšanja stanovanjske zaščite povsem nasprotna, riišni posestniki z vso vehemenco zahtevajo popolno ukinitev in prosto razpolaganje, do-čim stanovanjski najemniki z enako upravičenostjo kažejo na socijalne posledice popolne ukinitve stanovanjske zaščite. Eni in drugi navajajo v utemeljitev svojega stališča tehtne in uvaze-vanja vredne razloge ter si prizadevajo o tem prepričati merodajne faktorje. Dosedanje izkušnje kažejo, da najdejo hišni posestniki več razumevanja. To pa je predvsem posledica boljše organizacije, ki pri stanovanjskih najemnikih izven Slovenije zelo hira in Sele v zadnjem trenutku stopi na plan, ko je navadno že prepozno, izgieda pa, da je tokrat ta pogreška odstranjena. Kakor poročajo beograjski listi, je posebna de-putacija stanovanjskih najemnikov te dni poset-? --*-!:<-*'a za socijahw politi- Najlepši Č:o\ek sveta tfi. ? * r. * ** .Irll o katerem vsied n ecove nenričakov.ine smrti piše govoii ves ku. urni svet, je do^gel svoj naivečj uspi v prekrasnem razkošno oprem jtnem in kolosaino ranem veleti-'mu Danes ob 4, 26, ltB in 9. Vam se nudi prnika videti še enkrat ljubi enca vseh o celega sveta, krasnega Radolfa Valentina. *5 Prebkroite si vstopnice v predprodajil ES:tni Kino Mat ca nalvtdobnejsl i no v L;ubJ«ani. Telefon Ik4, Telefon \ yA. 1. Kup vin: Granatna zapestnica Po petih popoldne so se začeii zbijati gostje. Knez Vasilij Ivočič je pripeljal s seboj sestro Ljudmilo Ivovno, vdovo po možu Dukasovu, okroglo, dobrodušno in izredno molčečo damo; svetskega, nuadega in bogatega pustolovca Vasjučka. ki ga je poznalo vse mesto pod tem priimkom, dalje znamenito pianistko 2eni Reiter, sošolko kne-ginje Vere, in svojega svaxa Nikolaja iNikolajeviča. Za njimi se je pripeljal z avtomobilom Anin mož z obritimi, de-flbelim in pretirano visokim profesorjem pješnikovim in s podguvernerjem domaČe gubernije von Zekkom. Zadnji se je pripeljal v elegantni kočiji general Anosov. Spremljala sta ga štabni polkovnik Ponomarev in huzarski poročnik Bahtinski. General Anosov. debeluhasti. visoki starec, je težko zlezjl iz kočiiL*. V levici je držal slušalo, v desnici pa palico z gumijevim koncem. Obe Festri sta mu hiteli naproti in stopili h kočiji v nrenutku, ko je hotel zlesti iz kočije. Napol za šalo, napol res:;.-, sta prijeli pod pazduho iö mu pomagali izstopiti — Kakor arhijereja! — je dejal general smeje. — Deduška, mili. dragi! — je go-stolela Vera v tonu dobrohotnega očitka. — Dan za dnem smo vas pričakovali, pa niti nosu ne pokažete. — Deduska ie postal pri nas na jugu brezvesten, — se je zasmejaia Ana. — Saj bi se vendar spodobilo, da bi včasih mislili tudi na nas. Moj krstni boter ste, pa se niti ne zmenite zame. General je odkril svojo veličastno sivo glavo in poljubil sestrama roke. — Eh, deklici... Čakajta no... nikar me ne zmerjajta, — je dejal ge-ral in pri vsaki besedi težko vzdihnil, ker ga je težila naduha . . . Grom in strela in ti nesrečni padarČkl. . . so vse poletje kopali moje revmatizme ... v neki umazani . . . robi . . . strašno smrdi ta reč ... In niso me hoteli . . . nikamor pustiti ... Vi ste prvi ... pri katerih sem se oglasil . . . zelo me veseli, da vas vtdfai Kako kaj poskakujete? ... Ti. Veročka, si že . . . popolna ledy .. . zeio si podobna . .. pokojni materi . . . Kuaj me povabiš za krstnega botra? — Oj, boiim se, deduška, da nikoli . . . — Nikar na obupuj, vse te ši.* čaka. Prosi Boga ... A ti, Ančka- se nisi prav nič spremenila ... S šestdesetim letom boš še vedno taka snv kakor si-zdaj. Čakajte no . . . Dovohta, da vama predstavim gospoda častnika. — Že davno mi je oiia čast! — je dejal polkovnik Ponomarev in se priklonil. — Jaz sem bil predstavljen knegi-nji v Petrograd, — je hitel zatrjevati huzar. — Nu, tedaj pa predstavim tebi, Anica, poročnika Bahtii-skega. Plesalec in razgrajač, drugače pa izvrsten konjenik. Ej, Bahtinski, dragec, vzemi ono reč tam iz Kolesja . . . Pojdimo, dekleta. Kaj si pa nam pripravila dobrega, Verica? Lačen sem namreč tako, da bi kar celega vola pohrustal General Anosov je bil bojni tovariš in intimen prijatelj pokojnega kneza Mirza-Bulat-Tuganovskega. Po njegovi smrti je prenesel vse iskreno prijateljstvo in ljubezen na njegovi hčerki. Poznal ju je že od mladih nog, a mlajšo Ano je celo krsti!. Takrat in tudi zdaj je bil poveljnik opuščene trdnjave v iresti' K. in vsak dan ;e zahaja« k Tu-ganovskim. Radecki in Skobclov sta ga poznala osebne. Skobelov je dejal nekoč o njem: »Poznam nekesa častnika, ki je neprimerno hrabreči kö* iaz, to je major Anosov.« V inestu ga je pore- ko in razne poslanske klube ter jim predložila svoje zahteve. V interesu obeh strank je, da se stanovanjsko vprašanje pred sprejetjem novega zakona temeljito razčisti, da ne bodo zopet izšle polovičarske odredbe, ki povzročajo nešteto nepotrebnih sporov in povzročajo še večja nasprotstva med hišnimi posestniki in njihovimi najemniki. Bilo bi umestno, da bi se skušal najti nekak sporazum med obema strankama, vsaj v onih točkah. ki» obsegajo skupne zahteve in ki bi jih obe stranki lahko nato skupno z večjim uspehom iznesli na merodajnem mestu. Pomirjenje med obema interesentoma bi značilo pač največji pritisk na vlado in skupščino, ki bi potem ne mogli več izigravati ene stranke proti drugi ter bi bila država končno prisiljena, da tudi ona stori svojo dolžnost in zgradi potrebna poslopja za svoje urade in vsaj deloma tudi za svoje uradništvo. Dokler si bosta obe zainteresirani stranki stali v popolnoma nasprotnih taborih, se bo država dosledno izogibala svojim nalogam in stanovanjske bede ne bo nikoli konec. K čisti obieki rabite čisto obutev Moški 99'- ženski 55 - I ßat'a K fo&ii obieki k 15 p I te belo obutev Moški 99" Ženski §5 " Otroški 49 " ß/i fa K piaineni obEeki feapfe platneno obatev Moški 99 - Zensk» 65*-Otncški 4§"~ JBat'ä Sport Kolesarska dirka za prvenstvo Slovenije Joško Ramšak (Zvonček) Ptuj; prvi, Zanoškar Srečko (Primor-je) drugi, Šolar (Ilirija) kljub defektu tretji. Včeraj ?e je ni približno 146 km dolgi progi Ljubljana — Maribor vrMla kole?ar-ska" dirka za p-rveasivo Slovenije. Iz dirk« je izšel kot zmagovalec JoSko RainJak, iZvoncek< Ptuj, drugi je bil ZanoSkar >Prv morjem, tretji Solar >Ilirija<. Start je bil ob 6. zjutraj v Ljubljani, »tar-talo p je 16 dirkačev. Zastopani so bili klubi >KaL Ilirija«:, >ASK Primorjtx (tfba Ljubljana), >Perun<, Maribor, >Zra*Bekc, Ptuj, >Disk<% Dorui^e in >>Kol. klub Celjec. Oficijelm rezultati so sledeči: 1. Ramsal; Joško (>Zvouček<) Ptui v 4 : 35. 41; 2. Zanoškar Srečko (^Prlmorje-) z 4 : 37. 52; 3 Solar Josip (>Ilirija<) v 4 : 40. 59. Siedila sta Nabergoj (>Peruu) in Pele (-Ilirijav"). Vprašanje glede naslova prvaka Slovenijo še ni končnoveljavno rešeno, ker je Zanoškar vložil protest z ozirom na dejstvo, da t^e je dal RamSak približno 12 km pred ril jem voditi od nekega kole&arjs, ki ni tekmoval. Besedo ima sedaj kolesar?ki podsavez. Dirka je potekla prilifno tako-le: Ze v Trojanah se je odtrgala skupina lavoritov, in sicer Solar, Zanoškar, Hvala in Ramšak. Vozili so skupaj do Celja, kjer je imel Hvala defekt. Pretrgala se mu je veriga in je zato odstopil od nadaljnega tekmovanja. SliČna usoda je Zadels, glavnega favorita Šolarja. Solar, Zanr»škar in Ramšak so skupno vozili dalje, vodil pa je feolar. Pri km lOa. so je šolarju odtrgala veriga. S tem je bila se jenjegova usoda zapečatena. S popravilom se je zamudil Šolar nad 20 minut iu vendar mu je uspelo zasesti vsaj tretje mesto. Domače in inozemske nogometne tekme Ljubljena: Ilirije — Viktorija tZagrcb) 5 : 1 (2 : 1). Podrobno poročilo priobčimo jutri. — Juniorske-" tekme: Jadran — Ilirija rez 2 : 2. Panorxija. — Mladik* 2:1. Jadran — Triglav 5 : 2. Zagreb: Tekm* zi Tetfličev pokal: So* bota: Hašk — CroatU 4 : 0, Derby — Gon» cordia 5 : 2. Nedelja; Hask — Derby 4 : 0, j Concordia — Croatia 1 : 1, Sparta — SV* i gesta (Sisek) 5:1. Beograd: Jedinstvo — Grajanski (Osi-j jek) 3 : 1. Dunaj: prvenstveno tekme: Simmerinß j — Amateure 2 : 1, Slovan — Rapid 4 : 3 i (2 : 0). BAC — Admira 2:1. Rudolishügei — WAC 2 ; 1. Wacker — Sportklub 5:1. Kriketer — Vienna 5 : L Favoriti so bili to* rej na vsej črti poraženi. Praga: DFC — Pardubice 4:1. Slavij a — Nusecki 4:3. Budimpešta: MTK — Kakoah (Dunaj) 4 : 2. FT C — «33» 6 : 2. Basel: Švica — Belgija 5 : 2 (1 : 0). AVTOMOBILSKA DIRKA SARAJEVO—BEOGRAD — Beograd, 30. avgusta. Včeraj se je vršila na 330 km dolgi progi Sarajevo—Beo» grad avtomobilska dirka za pokal kraljice Marije. Zmagal je zopet Savatič (Beograd) na AlfasRomeo v 63035. Na uro je prevo* zil povprečno 51.2 km. DTugi je bil Tihomir Kaiman na Steyerju v 7.0333. Savitič si je s tem definitivno priboril kraljičin pokal. — Celje. Gradjanski (Zagreb) — Atle* tik: 5 : 0 (4 : 0). Gradjanski je nastopil 1 kombiniranim moštvom. Atletiki so v dru* gern polčasu igrali zelo dobro. Publike okoli 500, za Celje pač lep obisk. —1 lo staro in mlado Vsi so se :nu dobrohotno smejali radi njegovih nagnesj, navad in originalnih manir. Hodil je vedno brez orožja v staromodnem suknji-. ču, v čepici s širokimi krajevci, s palico v desnici in s slu^aiom v levici. Ved-j dno sta ga spremljala dva lejena, lena in hripava rrtopsa, ki sta molila konce jezikov iz gobcev. Kakor vsi gluhi, je tudi on strastno ljubil opero in včasih se je razlegal mea duetom po vsem gledališču njegov osorni bas: »Bogme, ta je pa dobro zadel, vrag ga vzemi! Kakor da bi bil oreh razgrizel.« Po gledališču se je za-čul pritajeni smeh. toda general ni niti slutil, da se mu smejejo. V svoji naivnosti je mislil, da je samo sosedu za šepetal o novem vtisu. Proti pričakovanju je bil večer tako tih in topel, da so gorele sveče na terasi in v jedilnici nepremično. Med večerjo je zabaval vse knez Vasiiij Lvc-viČ, ki je znal tako originalno pripovedovati razne zgodba, da so se mu vsi smejali. Danes je pripovedoval o ponesrečeni ženitvi Nikolaja Nikolajeviča z neko bogato in lepo damo. Bistvo Po-i vesti je bilo to, da njen mož ni liotel privoliti v ločitev. Toda v knezovem 1 p.ripovedovaniu se je resnica čudovito prepletia z izmišljotino. Resnega, vedno nekoliko neoktrenega Nikolaja je prisilil ponoči bežati po ulic: v samih nogavicah, s copatami pod pazduho. Nekje na oglu je ustavil mla-c^.» begunca stražnik in šele po burnen prerekanui se je Nikolaj posrečili dokazati, da ie namestnik državnega pravdnika, ne pa nočni vlomilec Ker je bil že pri zakonskin zgodbah, ni prizanesel knez Vasiüj ,iiti Ani« nemu možu Gustavu Ivar.ovič:: Tries-se. Pripuvedoval je, kako je prisei Gustav drugi dan ao Doroki na policijo in zahteval, naj izselijo njegovo mlado ženo iz roditeljskega doma, ker nima po-sebsaga potnega 'ista. Resnično ie bilo v tej anekdoti samo to, da ie morala Ana prve dni po poroki streči bolni materi in zato se je ubogi Oustav dolgočasil. Po večerji so prišle na vrsto karte. Vera, ki ni igrala, je hotela stopiti na teraso, da bi pogrnila mizo za čaj. naenkrat pa jo je poklicala iz sprejemnice sobarica. — Kaj pa je, Daša? — je vpraSala kneginja nejevolnjo in stopila v svoj kabinet kraj spalnice. — Zakaj me tako čudno gledate? In kaj vrtite v rokah? (Dalje prihodnjič,) 6tev. 196 »SLOVENSKI NAROD» dne 31. avguste 1926. Turistovska nedelja Včeraj so bile naše dfvne planine polne pleralcev in nedeljskih turistov. Samo na Golici je vladalo kakor običajno v tem času precejšnje mrtvilo, dočim je na drugih gorah kar mrgolelo prijateljev planinskih krasot. D* je bilo Triglavsko pogorje dobro obiskano, je samo ob sebi umetno, saj *e bi iža sezona koncu in tudi vranic je iz« jemoma lepo. Posebno živahno je bilo turi* Stovsko življenje na Stolu in BsgunjšicL Xa 5toiu so vriskali večinoma avstrijski turisti, na Bcgunjšici pa člani hrvatskega jfU* ain&kega društva «Sleme», ki so napravili v lepem številu Lzlet v naše planine. Na Stolu je bilo stalno po 10 do 15 turistov, ki so imeli izredno srečo. Triglavsko pogorje je nudilo včeraj diven pogled. Triglav je bil tako čist, da se ga turisti s Karavank kar niso mogli nagledati. Slabo vreme se pozna tudi v Karavan* kah. Poset koč je v primeri z lanskim le* fcom znatno manjši. Rekord je dosegla men« £a spodnja koča na Golici, ki beleži do včeraj nad 2300 posetnikov. Zgornja (Ka* dilnikova) koča jih je imela okrog 400 manj kot spodnja. Spominska knjiga na Stolu iz* kazuje okrog 1100 posetnikov, nekoliko manj jih je imela Begunjščica. izlstniki, prizanašajte ianinski flori! modern in elegantni! Izberite si frizuro, ki uveljavlja se vrline! Čim bolj so lasje osebi prikladno prikrojeni, tem bolj kritično jih gledajo tem skrbneje se morajo negovati. Elida-Shampoo učinkuje na lase, da postanejo čudovito voljni, svilnato mehki pa svetli, diskretno dišeči. Prihodnjič rabite za umivanje glave le brezsodni JUGOSUVBNSKO D. D. GEORQ SCHICHT,08!JSK. Oddelek »Elid**. Poftljite mi brespU£no originalni favojCek ELIDA-SHAMPOO MTV Ime: Nsmlov : Prilepita proelm, i*potaj«nl očrmtk sadaj na dopisnico. SHAMPOO k Ljub nam, ane 30. avgusta iylzb — Kdo je oproščen odtegljajev za poplavljene«. Generalna direkcija državnega računovodstva je objavila nekatera pojasnila glede odtegovanja predpisanih odstotkov od doklad državnih uradnikov in nameščencev za poplavljence. Glasom tega pojasnila so odtegljajev oproščeni: 1. vsi podčastniki in orožniki, ki dobivajo kake specijaine do-klade po sklepih ministrskega sveta, 2. upokojenci in njihove vdove ne glede na to, po katerem zakonu so bili upokojeni, S dnevničarji in kontraktnalni uradniki, ki 50 nastavljeni na temelju § 130 zakona o državnih uradnikih, 4. upokojeni zvaničniki in služitelji ne glede na to, ali so upokojeni po novem ali starem zakonu. Nadalje se odtegljaji ne nanašajo na reprezentančne do-klade velikih županov, mesečne honorarje srednješolskih zdravnikov, terenske doklade tehničnega osobja, specijaine sodnijske do-klade, honorar učnega osobja za nadure ter za pouk izven zavoda, pri katerem so nameščeni. Pač pa so podvrženi odtegljajem mesečni honorarji ravnateljev srednjih sol, honorarji prosvetnih inšpektorjev, poslovodij profesorskega sveta in razrednikov. — Vse, kar je pravi Zagrebški >Jutarnjl Iis*< rad priobČuje dopise iz Slovenije, v katerih se pa cesto prav neokusno in neumestno obregne na Slovence* Tako priob-*7uje v nedeljski številki dolgovezen, članek o sezoni na Bledu. Podpisan je neki Joe Mai. V tem članku trdi med drugim,, da neki slovenski novinar ni vedel, kje je Triglav in da so mu ga morsli šele tujci pokazati. Prav zdi se nam, da je avtor te famoz-£ie trditve zadel žebelj na glavo, ko se je podpisal kot Joe MaL Mož je gotovo mat na možganih. Neslanosti omenjenega zagrebškega lista presegajo že vse meje. — Ukinitev abiturijentskega tečaja na trgovski akademiji v Ljubljani. Minister trgovine in industrije je odredil, da se abitu-rijentski tečaj na državni trgovski akademiji v Ljubljani s prihodnjim šolskim letom ukine. Dijaki, ki so posečali tečaj v šolskem letu 1925/26 in imajo polagati izpit v jesenskem roku, smejo polagati izpiti še tekom šolskega leta 1926/27. — Nova mlekarska šola v Škof jI Loki. Poljedeljsko ministrstvo je odredijo, da se ustanovi v škofji Loki v najkrajšem času neva kmetijska šola, ki bo specijelno gojila mlekarstvo. oPuk v šoli bo trajal eno leto. Zadevni ukaz o ustanovitvi te šole je že podpisan. Sola se otvori že pričetkom tekočega šolskega Ieta. — Novi hrvatski škof. Na predlog prosvetnega mriistra kot zastopnika ministr-stva ver je kralj podpisal ukaz, s katerim se odobrava imenovanje Mihaela Pušiča za hrvatskega škoia. — Ukazi v finančnem ministrstvu. V finančnem ministrstvu pripravljajo nov ukaz o razmestitvi uradnikov pri sreskih in 'krožnih finančnih upravah, pri finančni kontroji in državni upravi monopolov. — Mednarodni skavtski kongres, V Kanderstegu pri Bernu v Švici se je vršil ■retskii teden mednarodni skavski kongres, aterega so se udeležili zastopniki skavt-kih organizacij iz vsega sveta. Naš Savez zvKmikov je zastopaj aa kongresu pred-edmk prof. dr. Miloš P o p o v I č. — Učni načrt za meščznske šole. Ko-Ea v prometnem ministrstvu, ki je imela zdelati enotni učni načrt za vse meščanske šele v državi, je končala svoje delo. Nov učni račrt za meščanske šole bo v par dneh r san in stopi v veljavo s 1. septembrom. — Dopust profesorjem za mednarodni profesorski kongres. Ministrstvo prosvete *e dovolilo delegatom profesorskih društev. Ü potujejo na mednarodni profesorski kongres, desetdnevni dopust. — Davčna administracija v LJubljani naznanja, da se v četrtek, petek in soboto dne 2., 3. in 4. septembra t. 1. vsled sna ženi a uradnih prostorov ne bo nradovalo. — S čolacm iz LJubljane do Beograda. Beogradska »-Politika« poroča, da prispo te dni iz Ljubljane trije Slovenci v čolnu, ki so ga sami zgradili, v Beograd. Ti nenavadni potniki so: inž. Anžlovar, študent tehnike Korošec in študent arhitekture Stu-par. Čoln, ki 3e njih konstrukcije, obstoja iz lesenega ojrrr.ula in tz nepTemočlffvega platna. Potniki nosijo s seboj pismen? pozdrav ljubljanske občine beogradski občini. — Jugoslovenska zahvala mestu Olo-mneu. Jugosloven4ki Sokolski Savez je poslal županu mesta Olomuca dr. Fiscberju dopis, v katerem se zahvaljuje njemu in mestu za prisrčen sprejem jugosiovenskih Sokolov med vsesokolskim zletem, ko je bil svečano odkrit mavzolej jugosiovenskih vojakov. — Uredba o novinarskih kartah podpisana. Prometni minister je podpisal uredbo o novinarskih kartah. Po tej uredbi bodo prejeli novinarji železniške karte in sicer rreti četrt, pol- ali celoletnemu odplačilu. Karta I. razreda bo veijala 1000 dinarjev, IT. razreda 800 in karta III. razreda 600 dinarjev. Uredba je sedaj predložena finančnemu minustru, da jo odobri radi finančnega efekta. Minister Srskič je izjavil, da bo do 15. septembra ugotovil uredbo o penzijskem fondu novinarjev. Te obljube se vlečejo kakor kača in menda jih nikoli ne bo konec — Iz državne službe. Vpokojen je sre-zki tajnik v Šmarju pri Jelšah Rudoli P u c — lx Aleksandrovega nam piše Ljub ijančan: Presneto malo je bilo pred vo;no Slovencev, ki so poznali Punat (Pouet) na otoku Krku. Danes se to lepo selo imenuje po našem kralju Aleksandru Aleksandrovo in ga pozna ninogo Slovencev, zlasti .Ljubljančanov in Mariborčanov, ki tvorijo veliko večino letoviščarjev. Aleksandrovo teži jako ugodno ob mirnem, jezeru podob-nem zalivu, ki ima v sredini obrasel otok Ker je vhod v zaliv plitev, je kopanje v zalivu povsem varno, zakaj večja, človeškemu I civljenju nevarna riba ne pride nikdar v zaliv. Kopanje v lepem kopališču nam nudi obilo razvedrila. Domače ijudetvo je jako prijazno in gostoljubno. Cene hrani in stanovanju niso previsoke. Ako bo Aleksandrovo ostalo pri sedanjih zmernih cenah, mu bo številen obisk Slovencev i v bodoče zasi-guran. Aleksandrovo je najmlajši kraj na cioku Krku Prve hiše so bile zgTajene pred 300 leti. Še pred 50 leti je bilo izmed vseh krajev na Krku najmanjše, danes pa šteje čez 3000 prebivalcev ter presega po številu prebivalcev vse ostale krške kraje. Letos so sezidali več hiš, tako mesar Mara-Clfe, Pero Žic in drugi; saj je pe tudi treba zaradi rastočega tujskega prometa. Ljubljančanke, vajeni lepih senčnih drevoredov, po-| grešamo senčno cesto do kopališča. V večernih urch bomo letoviščarji radi posedali t v ob morju ležečem parku, ki pa ima sedaj še premalo klopi in cvetličnih nasadov. A pomniti je treba, da je Aleksandrovo šele ; v začetku razvoja, kljub temu se je tujcem ■ v tem kratkem času tako prikupilo kakor malokatero obmorsko letovišče. Vsekako i ima Aleksandrovo lepo bodočnost. — Proračun poštnega ministrstva. Pošt-: no ministrstvo je sestavilo proračun za proračunsko leto 1927/23. Dohodki znašajo po načrtu 530 milijonov, izdatki pa nekaj nad pol milijarde. V proračun so sprejeti samo najpotrebnejši krediti. — Prva jug osle venska krlžarka. Kakor poročajo iz Splita, je tamošnja komanda vojne mornarice sprejela obvestilo, da je ladjedelnica v VViihelmshafnu dovršila od naše vlade naročeno vojno križarko, ki je te dni že nastopila pot v jugoslovensko pristanišče. Krlžarka, prva te vrste naše vojne mornarice, bo v prihodnji dneh slovesno izročena v Boki kotorski našim oblastem. Križarka ima 3000 ton nosilnosti ter bo krščena na ime »Dalmacija«. — Smrtna kosa. V soboto zjutraj je umrl v Ljubljani carinski revizor v pokoju Ignacij Lah. Pokojni je bil znan v Ljubljani kot izredno simpatičen in značajen mož. Pogreb se vrši danes ob IS- iz Tavčar jeve ulice 3. BJag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Preokret v zagrebški falziilkatorski aferi. Kakor smo poročali, so bih* v Belo-varu v zvezi s kokalnsko afero in ponare-jevanjem dolarskih novčanic aretirani policijski poveljnik J ura j Vukas, tamošnji ura* Seemann, kolar šolar in trgovec Goldber-ger. Te dni je preiskovalni sodrrlk v Zagrebu izdnJ nalog, da se vsi imenovani izpuste, ker je preiskava dokazala, da so nedolžni. Vse priče so nanreč izpovedale In potrdile obrambo osmljencev, da so hoteli zadevo Irročrt! obtes+em. Čim bi se ponarejanje taktično pričelo, ker i)! s tem obenem bili deležni nagrade, ki jo je razpisala, ameriška vlada za izsleditev dolarskih falziffkatorjev. Nagrada je precej visoka in bi vsak dobil okoli 50.000 dinarjev. — Iz Tržiča. Po naredbi ministrstva prosvete z dne 31. julija 1926 se prične pouk na deški in dekliški meščanski šoli šele 13 septembra in ne, kakor je bilo v časopisih že objavjeno.4. septembra. Z ozirom na ta odlok se vrši vpisovanje za vse razrede v soboto dne 11. septembra od S. do 13. v ravnateljev! pisarni Razredni in po-navljalni izpiti pa se vrše, kakor javljeno, v ponedeljek in torek dne 30. in 31. avgusta t. I. — Ravnateljstvo. Iz Ljubljane —lj Francoski inženjerji v LJubljani. Včeraj ob 23.30 so s tržaškim vlakom prispeli francoski inženjerji - montanisti pod vodstvom prof. Henry Chapauta. Na glavnem kolodvoru sta pozdravila francoske geste v imenu »Cercle francaise« prof. D e-tela in za francoski konzulat tajnik Find-eisen. Danes so si francoski inženjerji naj-preje ogledali grad, kjer jim je razkazoval vse krasote naših planin tajnik g. Find-eis&n. Dopoldne po 10. uri so inženjerji poselili ljubljansko univerzo, kjer jih je naj-preje sprejel rektor dr. Leonid P i t a m i c Nato so si ogledali mineraloški institut, katerega jim je razkazal prorektor dr. liin-terlecr.nei. Na glavnem kolodvoru ;e bil francoskim gostem prirejen obed. Ob 14. so se odpeljali v Trbovlje, kjer cstanejq dva dni in si ogledajo vse rudniške naprave. Iz Trbovelj potujejo Francozi aato v Zagreb. Francoski inženjerji so si prejšnje dneve ogledali Postojnsko jamo in rudnik živega srebra v Idriji. —lj Kolektivna razstava S. Magoiicev. V Jakopičevem paviljonu je bila včeraj ot-vorjena kolektivna razstva naših domačih umetnikov, S. Magoliča st. in ml. Razstava obsega 230 oljnatih slik (16 več kakor jih je zabeleženih v seznamu), pokrajinskih posnetkov iz Slovenije, v pretežni večini iz ljubljanske okolice. Razstava že zato zasluži vso pozornost ljubljanskega občinstva. Magoiič starejši je našemu občinstvu že znan pokraj'inar, ki je priredil tudi že pred vojno več razstav. Oba umetnika sta av-todidakta, kar velja še prav posebno o Ma-goiiču starejšem, ki je hodil v šolo le k materi naravi, kakor sam pravi v okusno opremljenem seznamu slik. Udeleževal se je že pred vojno umetnostnih razstav tudi izven Ljubljane, tako v Beogradu, Sofiji, Monakovem in drugod. Magoiič mlajši je je tudi že pred vojno razstavil v Jakopičevem paviljonu par svojih slik, po vojni pa s to razstavo prvič zopet stopa pred javnost. Tudi on ni posečai strokovnih šol, izvzemši parmsečnega obiska svoječasne Jakopičeve umetniške šole. — Vse razstavljene slike izvirajo iz povojne dobe. Razstava napravi na obiskovalca najugodnejši vtis. Ne da bi se spuščali v strokovno oceno, lahko trdimo, da so nekatere slike umetniško dovršene. Obisk razstave je bil včeraj srednji, vendar pa za mesto z nad 50.000 prebivalci, smešno majhen. Razstava je odprta dnevno od 9. do 18. ure. Občinstvu obisk te razstave prav toplo priporočamo, ne le, ker v to polni meri zasluži, ampak tudi ker ie naša dolžnost, da podpiramo umetniško stremljenje in neumomost obeh razstavi jalcev. —lj Ureditev šentjakobskega trga. Pišejo nam: Regulacija tega trga je bila pravzaprav že zdavnaj nujno potrebna. Zdaj ie vendar enkrat prišla tudi ta na vrsto. Načrti so izdelani m z Ivršitvijo se prične prihodnji mesec. Ker je bil ta trg doslej brez vsake sence, bo dobil tudi nekaj vrst drevja. Ker je na trgu Šolsko poslopje z dekliško osnovno in meščansko Šolo, bo treba urediti tudi vozni promet tako, da vozovi ne bodo dirjali kar križem po trgu in čez trg. Z regulacijo se mora pa 6 poj iti tudi po-množitev razvestljave, zlasti ob drevju in sredini trga. —lj Lfeblfanski učitelj«« sta dobHi zadnji čas vsako svoj uradni napis nad vhodnimi vrati. Alf bi prosvetni oddelek ne mogel poskrbeti za enaka uradne napise tudi pri drugih državnih šolskih poslopjih, da ne bodo ljudje z dežele po mestu iskali in povpraševali, kje je ta ali ona gimnazija, realna gimnazija, realka i. dr.: —lj Hodniki na Dolenjski cestL Pišejo nam: Na tej cesti je za ptsante, kolike r ie v mestnem območju, urejen vsaj en hod-nfk. Čim pa prestopi cesta mejo, moraš dobro paziti, da te kak avto. moto- ali biciklist ali pa kak voz ne podre. Ko bi ne bilo ob cesti »kanalov*, ki bil lahko ob belem dnevu povožen. Po Dunajski cesti se vsaj po desnem hodniku človek brezskrbno giblje. Gradbena direkcija bi dobro storila, ako bi se za ta nedostatek malo zanimala in hodnik za pešce ob strani uredila. —lj Večje število postelj se rabi za po-setnike kongresa pravnikov iz naše države, ki se vrši v Ljubljani v dneh od 8. do 11. septembra 1925. Vsi oni, ki bi za te dni lahko odstopili proti odškodnini kako posteljo, oziroma divan, naj to Javijo nujno, najkasneje pa do 3. septembra 1926 v mestnem ekspeditu, Mestni trg 27/M., od 8. do 14. ure popoldne. —lj Smrt samomorilca. Pekovski pomočnik Josip Podržaj, k! si Je, kakor smo že poročali, v soboto zjutraj v nekem lokalu v Kolodvorski ulici pognal kroglo v senci, ;e v nedeljo ob 5.30 umrl. —lj Vreme. Lepo vreme traja kongres lastnine«:. Kongres bo v prvi vrsti razpravljal o sedanjem stanovanjskem zakonu, ki pmejuje lastninsko pravico hišnih posest-uiktiy in ne dovoljuje lastnikom hiš svobodnega razpolaganja z njihovimi hišami. Glede novega stanovanjskega zakona je prišlo zadnji čas do sporazuma med U druženjem hišnih posestnikov v Beograda In U druženjem najemnikov. Najemniki sloje na stališču, da sedanji stanovanjski zakon ne samo da obremenjuje hišne posestnike, marveč ludl 5£iti zelo malo itovilo privilegiranih najemnikov in je na Škodo velikega števila nezaščitenih najemnikov. Kongres v Ljubljani ima sledeh program: 1. otvoritev kongresa in pozdravili govor predsednika glavnega odbora, 2. poročilo o delovanju glavnega odbora,' 3. poročilo o stanju blagajne glavnega odbora, 4. poročilo o vlogah in predlogih III, kongresa, 5. volitev sekcij za vprašanje: o stanovanjih, davkih, kreditih, nadaljni organizaciji in drugo, , 6. volitev novega, upravnega odbora Sa-veza organizacij hišnih posestnikov, 7. določitev članarine za 1. 1926, 8. določitev mesta za IV. kongree v letu 1927. Prepričani smo, da bo pr&dstoje&i kongres pripomogel k razčiščen ju in ureditvi razmerja med hišnimi opsestniki in najemniki. To pereče vprašanje posega v življenjske interese obeh strank ln zato bi bilo želeti, da se Čim prej ugodno reši. Hipotekami krediti Denarne zavode In druge dajalce kreditov si dovoljujemo opozoriti, nai pravočasno računajo z dejstvom, da imajo ob razdelitvi največjega ponudka nepremičnim, prodanih aa prisilnih sodnih dražbah, prednostno pravico pred vsemi hirjotekarnimi upniki ne le davki, doklade itd., ki se plačujejo od nepremičnin, temveč pravtako tudi prispevki za pokojninsko zavarovaaje nameščencev pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani in za boln. In nezgodno zavarovanje delavcev pri OJcrožnih uradih za zavarovanje delavcev, če so uradniki ali delavci zaposleni pri podjetju, s katerim je nepremičnina v zvezi. Ker imajo taki prispevki za poldrugo leto od dneva eksekutivne prodaje neprerrričntae nazaj prednostno pravico tudi če še niso vknjiženi, da so le na dražbenem naroku prijavljeni, ne zadostuje vpogled v zemljiško knjigo m se lahko z«,odi, da dajalec kre-dta izgubi pri posolilih velikim podjetjem stotisočake, ker z aevknjižeaimi terjatvam! razen morda z državnimi davki sploh tA računal. Očitki proti Pokojninskemu zavodu ali Okrožnemu uradi radi takih izgub seveda niso na mestu. Upnik se lahko zavaruje na ta način, da od dolžnika aH še bolje že od reflektanta na kredit zahteva dokazil, da so razen zadevnih davkov plačani tudi zgoraj navedeni prispevki, in lahko pravočasno določi potrebne posojilne pogoje. V tem vpiasanju zakoni žal na prvi pogled morda res niso zadosti jasni, tako da je bilo izdanih ie mnogo pomotnih sodnih razdelilnih sklepov, glede prispevkov za Okrožni urad za zavarovanje delavcev ža! celo po stolu sed-monce v Zagrebu, a prednostni pravic! teh prispe^ kov naspotno stališče ne bo moglo obveljati. Natančnejšo obrazložbo m dokazi sem skušal podati v posebnem sestavini, ki izide v >SlovetKfcem pravnikw«. — Dr. Janko V r a n č I č, podravnatelj Pokrajinskega zavoda za nameščence v Ljubljani. >OEOVENSKl NAROD» dne 31. avgusta 192& ötev i yo To in ono Smrt češkega novinarja Češkoslovaško obec novinarsko je k zadel v petek težak udarec. Umrl je njen odlični član. zaslužni češki novinar Rajmund Cejnek, star 66 let. S pokojnim je odšel iz češkoslovaškega javnega življenja mož, ki je posvetil vse svoje moči Češkim narodnim interesom. Deloval je zlasti na Moravskem. kjer je začel svojo novinarsko karijero In si stekel mnogo zaslug na kulturnem polju. Njegovo plodonosno delovanje sega daleč nazaj v dobo, ko je češkoslovaški narod še trpel pod avstr. režimom. Že takrat se je pokojni neustrašeno boril za politično in kulturno osvo-bojenje svojega naroda. Ko je prenesel svoje delovanje v Prago, je postal urednik takrat še v nemščini izhajajočega dnevnika »Politik«, pozneje pa «Uniona«, pri katerem je uveljavljal svoje bogate izkušnje. Po prevratu so ga povabili v tiskovni oddelek ministrskega predsedstva, kjer je deloval do smrti. Pokojni je bil tip pravega novinarja, ki se zaveda odgovornosti in vzvišenosti svojega poklica. Zelo agilno je sodeloval pri ustanovitvi Zveze slovanskih novinarjev. Glavno skrb je pa posvečal delu za društvo čeških novinarjev. Bil je dolga leta odbornik, zadnje čase pa podpredsednik. Deloval je tudi pri raznih humanitarnih društvih. Produkcija zriravnika-fakirja • Fakir dr, Fahra Bey je imel te dni V Londonu posebno predstavo za svoje poklicne kolege-zdravnika, da dokaže, kako lahko vpliva duša na telesne funkcije. Dr. Bey je hotel prepričati gledalce .V prvi vrsti o tem. da nadnaravnih sil sploh ni. Vsi njegovi triki so tako naravni, da se jih lahko vsakdo nauči. Toda vsak kandidat fakirske umetnosti se mora podvreči strogim predpisom in vztrajati pri svojem sklepu. Fakir dr. >Bey napravi takoj na prvi pogled vtis resnega moža, ker je po poklicu zdrav-inik. Promoviral je namreč na medicinski fakulteti v Carigradu. Pri predstavi je bil na podiju odbor, obstoječ iz 40 zdravnikov in 6 lajikov. Dr. Bey je nastopil v orijentahski noši. Med produkcijo je bilo ze'o miren. Njegova hladnokrvnost je bila v popolnom nasprotju z nervoznostjo gledalcev. Takoj spočetka je opozoril avditorij, da se lahko poljubno onesvesti s tem. da si na obeh straneh vratu zamaši žile in Živce. Po tem stanju fakir krepko zaspi in ne čuti nobenih bolečin. Lahko ga zbadajo in režejo po telesu, pa ne bo čuti1. Čez 15 minut je omahnil fakir v naročje svojih pomočnikov. Njegovo telo je bilo popolnoma otrplo tako, da so ga lahko položili na Štiri ostre kose. Na telo so položili 60 funtov težak kamen, po katerem je njegov pomočnik udarjal. s težkim kladivom. Fakirjevo te!o se Je pri vsakem udarcu sicer upognilo kakor lok, toda takoj nato se Je zopet vrnilo v vodoravno lego. Ko so ga potem dvignili, se je zopet zavedel. Kmalu po prebujenju je dr. Bey izjavil, da njegovo telo v takem stanju sploh ne čuti bolečin. In res si je fakir prehode1 z ostrim nožem lica, komolce in kožo na prsih. Položili so ga tudi na desko, ki je bila polna ostrih žebljev. toda kri se ni pokazala. Zdravniki, ki so j opazovali produkcijo, so izjavili, da bi človek v normalnem stanju ne mogel prenesti teh muk. Fakir lahko obv^da v nekaterih delih telesa žile in krvni pritisk tako, da po zbadanju ali rezanju ne krvavi. Zdravnike je motilo samo to, da je dr. Bey kot zdravnik zažgal pred produkcijo v dvorani kadilo in delil po produkciji vsem prisotnim talismane, ki povzročajo baje proroške sanje. Velika letalska nesreča Nad aerodromom v Olomucu sta se razbila v soboto zjutraj v višini 1000 metrov dva aercplana tipa Š 20. Oba pi'ota, 24 letni Vaclav Paiek in 20 letni Franc Touš, sta obležala pod razvalinami mrtva. Motorji so se zarili 1 m v zemljo. Aeroplana, ki sta trčila visoko v zraku skupaj, sta se pri padcu popolnoma razbila. Zanimivo je, da pilota niti v smrtni nevarnosti nista pozabila na svojo dolžnost. Ustavila sta motorje in dotok becina tako, da ni prišlo do eksplozije. Padec je bi1 tem strasnejši, ker je imel vsak aeroplan 1000 kilogramov težak motor Kispano Suiza s 3000 HP. Nesreča se je pripetila v navzočnosti mnogih gledaicev. Vec vojaških aeroplanov je startalo pod odstvom kapitana Merhauta ob 8. zjn./aj in vež-balo nad aerodromom tako /cvano evolucijo. Aeroplani so delali razne nevarne eksperimente, *etali so navpično navzgor in padali zopet navpično nazaj. O kaki krivdi pri nesreči v tem primeru ni mogoče govoriti. Pilota sta postala žrtvi svoje dolžnosti. Oba sta bila spretna letalca. Pogreb se vrši danes popoldne v Olomucu. Umor v profesorjevem stanovanju V četrtek zvečer so stanovalci neke hiše v Pragi opozorili službujočega stražnika, da so slišali, kako je v stanovanju prof. Svambere nekaj pad!o, na kar se je culo stokanje. Stražnik je odšel takoj v stanovanje in ko mu nihče ni odprl, je poklical ključavničarja. Odprli so vrata in našli na tleh moža. ki se je zvijal in otepal z rokami tako. da so ga morali zvezati. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovi1, da je neznanec zblaznel. Ko so pa natančno pre- gledali stanovanje, so našli v kuhinji drugega neznanca z okrvavljeno glavo. Zdravnik je takoj ugotovil, da je mož mrtev. V njegovem žepu so našli delavsko knjižico na ime Antona Nižnanskega, 26 letnega krojaškega pomočnika iz Kral. Vinohrad. Na glavi je imel globo-ko rano. Na tleh sta ležali dve uteži. Truplo je pregledal policijski zdravnik, na kar je bila poklicana sodna komisija. V na videz blaznem možu so spoznali 38 *etnega kuharja Spalenka, uslužbe-nega pri prof. Švamberi. Odpeljali so ga v umobolnico. Policija domneva, da gre za roparski umor in da Spalenek blaznost samo fingira. Naivni plemiči in prebrisane Američanke Znano je. da se skrahirani evropski plemiči radi zatekajo v Ameriko, kjer je mnogo bogatih nevest Manj znano je, da se končajo avanture teh pustolovcev večinoma tragično. Med vsemi je menda.italijanski grof Boni de Castellane edini, ki je imel z ameriškimi nevestami srečo. Boni se je poročil z bogato vdovo Ano Goldovc in priženil milijonsko premoženje. Cela vrsta drugih vikomtov. markizov, grofov in celo princev se je vrnila iz Amerike praznih rok. Veliko senzacijo je vzbudila v new-yorski javnosti zgodba v športnih krogih znanega amaterja tenisa grofa Sal-ma, ki se je hotel poročiti s hčerko milijarderja Rogersa. Salm je pregovoril miss Alillicent Rogersovo, da pobegne z doma. Iz tega bi se dalo sklepati, da ga je zelo ljubila. V resnici pa ni bilo tako. Njena rodbina se je sicer sprijaznila s tem, da je postala Mffliceni grofica, toda denarja ji ni hotela dati. Ko je mlada grofica spoznala, da z doto ne bo nič\ se je vrnila k roditeljem in grof je ostal na cedilu. Tast mu je rekel, naj se loti kakega dela in kadar bo zaslužil na leto 100 tisoč dolarjev, se Mil-licent morda vrne k njemu. Salm je razumel, kaj to pomeni. Zato se je dal ločiti. Od svoje špekulacije ni profitiral niti beliča, dočim je ostal ločeni ženi naslov grofice. Slično smolo je imel tudi princ Ro-han, ki se je poročil z angleško milijonarko miss Wrench. Njena mati ni ugovarjala, da postane hčerka princeza, toda o doti ni hotela ničesar slišati. Niti obljubljenega avtomobila ni hotela kupiti porocencerna, niti letne apanaže v znesku 50.000 dolarjev ubogi princ nI dobil. Mesto 1500 angleških funtov je dobil za ženitovansko potovanje samo 250. Svatba je bila kljub skoposti nevestine matere sijajna. Nevesta ie dobila za svojo opremo 15.000 dolarjev. Na svatbo je bil povabiien takratni avstrijski poslanik baron Frankenstein in nad 250 angleškimi plemiče v. Toda po poroki se je situacija mahoma spremenila in princ je ostal brez denarja. Ko se je prepričal, da z bogato doto ne bo nič, se je dala ločiti. Njegovi upniki so ostali na cedilu. Miss Consules Vai . bil d, ki jc vzela zadolženega vojvodo Marlbo-rough, je dala kot protiuslugo vsaj popraviti njegovo palačo, predno je moža zapustila In odpotovala v Amerike. Vojvoda Mancherstrski, ki se je poročil z miss Zimmermannovo Cincinatti. se je takoj po poroki zameril tastu tako, da mu ni hotel dati denarja. Sledila je ločitev zakona in zopet je ostal obubožani plemič na cedilu. Se devet dni nas loti od 8 septembra 1926. Gospodarstvo Naš izvoz v julija V količini povečal, v vrednosti zmanjšal. Gladom solističnih podatkov, ki jih je objavilo trgovinsko ministrstvo, je znašal na? izvoz v mesecu juliju skupno 347.410 ton raznega uvoznega blaga v skupni vrednosti 451^57j654 Din aii 41,221,967 Din v zlatu. Po vrednosti zavzema prvo mesto izvoz gradbenega lesa. ki obsega 15 odstotkov celokupnega izvoza. Potem slede koruza, jajca, žive svinje, pšenica in živa goveja živina, kt predstavljajo skupno vrednost 243.8 milijonov Din ali 54 odstotkov celokupnega izvoza. Napram izvozu v juliju lanskega leta se je povečal letošnji izvoz za 55.916 ton, nasproti pa je vrednost letošnjega izvoza napram lanskemu nazadovala za 115 milijonov Din. Količina izvoženih predmetov se je za 19 odstotkov povečala, vrednost isti pa napram lanskemu letu za 19 odstotkov zmanjšala. Ker je dinar v inozemstvu že od lanskega leta naprej stabilen, se to nazadovanje vrednosti našega izvoza ne da opravičevati s porastom dinarja, marveč je posledica padanja cen, zlasti poljskim pridelkom, ki so na svetovnem tržišču dosegle že ceno izpod svetovne paritete. Celokupni izvezj v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je znašala 2.9 milijonov ton v vrednosti 4.4 milijarde Din ali 400.6 milijonov Din v zlatu. V primeri z lanskim letom j€> izvoz letos narastel za 527.204 tone, njega vrednost se je pa zmanjšala za 683 milijonov Din. Izvoz se je torej povečal za 21 odstotkov, vrodnosi pa zananisala za 7 odstotkov. m -—g Elaborat o gospodarski krizi. Na podlagi podatkov, ki so jih zbrale gospo« dtrske zbornice in korporacije, pjipravlja trgovinsko ministrstvo velik elaborat za mi* nistrski svet. V tem elaboratu bo točno na« vedeno, kaj bi morala država storiti, da najprej ublaži, potem popolnoma cdstraai gospodarsko krizo. —g Pokrajinska razstava «Ljubljana m jeseni*, ki jo priredi uprava Ljubljanskega velsejma od 4. do 13. septembra 1926 Uo> zelo pestra in zan.raiva. Obsegala bo špec^* jalne razstave kmetijstva, vrtnarstva, ume:* nosti, higijene, avtomobilov, radio aparatov in potrebščin ter industrijskih proizvodov. Dne 5. septembra se priredi obrežna razsta» v* plemenskih konj, 8. in 9. septembra pa mednarodna razstava psov, kjer bo razstav* ljenih preko 700 rajlepših živali. Kmetijska razstava bo med drugim obsegaJa tudi rn • karstvo in sirarstvo, pri cemijr sodeluje 26 mlekaren, oziroma siraren iz Slovenije. — Obratovala bo ves čas razstave t#ydi mode« na mlekarna v polnem obsegu. I>tt-ije bodo tu razstavljena buteljska vina, pv^ko 40 različnih vrst iz vseh slovenskih irajorod« nih goric in bodo vina cbčinstvu po kC**** cih kot poskušaj« na razpolago. Kmet:)\ ö stroji in orodje bo zanimalo gotovo vsakega našega gospodarja. Na razstavi bo prišlo uo veljave tudi naše umetno vrtnarstvo. — Vrtnarska razstav bo prvič prirejena v ta* ko velikem obsegu. Nadvse zanimiva bo umetniška razstav3, kjer bodo postavljena na ogled navejša dela skoro vseh slovenskih upodabljajočih umetnikov. Mnogo poučne* ga bo nudila higienska razstava, ki bo za to priliko popolnoma preurejena in pove«-čana. Avtomobilska razstava ima namen in« teresentom nazorno p-edočiti najmodernejše tipe avtomobilov. Z ozirom na vse vt-čji pomen, ki ga zavzema radio v gospodar« skem in kulturnem življenju današnjega ča* S3, se priredi rud: radio razstava, da se ta* ko ugladi temu izumu pot v na.iš*r^c krofiO naroda. Radio aparat je dobrodošel prija* teli tako posamezniku, kakor družbam v dolgih zimskih večerih. Na pokrajinski ra/* stavi pa bo tudi zastopana naša industrija, trgovina Ln obrt z vsemi predmeti, ki pr « dejo v poštev za jesensko in zimsko sezijo. V splošnem bo ta razstava nudila vsakemu, posemezniku toliko zanimivega, poučnega in koristnega, da bi ne smelo biti nikogar, ki je ne bi postil. Legitimacija, s katero je zvezan poljuben vstop v vse razstave in polovična vožnja na železnici, st^ne D*n 30 in se nahaja že v predprodaji pri vseh več* jih denarnih zavodih, trgovskih in tujsko«« prometn.h ustanovah pri župn h urad h in županstvih ter pri podružnicah Kmetijsko družbe za Slovenijo. Enkratni ogled raz V** ve stane Din 10.— in se bodo vstopnice dobile pri vhodih na razstavo. —g Konfernca o lesni industriji. Mini« stra dr. Krajač in dr. Nikic sta se sporaz* umela, da se skliče sredi septembra velika konferenca gospodarskih krogov in zastopnikov obeh ministrstev, na kateri se bo raz« pravljilo o krizi lesne industrije in trgovine. Na to konferneco bodo povabljeni gospo* darski krogi in strokovnjaki iz vse države. ^ Padanje našeca izvoza. V septembru t. 1. se bo vršil kongres gospodarskih Kor-poracij iz vse države v Beogradu. Ob tej priliki bo na dnevnem redu tudi vprašani j nazadovanja našega izvoza. Statistika pokaže uje za mnoge predmete nazadovanje Izvoza, zlasti za živino. Za minulo leto se Je računalo, da bomo izvozili za okrog OOOuGOO Din živine, a v resnici se je izvozilo samo za 420-000 Din, dočim fee za to leto tali sira ta izvoz na vsoto S3T.O00 Din. — ■ ■ • - ~ T - , _ ., ' I -t",. ITT----1 U »--" i a r vn e trakove, ogljeni, povožceni, kopiral papir, hektografični — — zavitki In druge potrebščine — LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Telefoni 98G Stare kovine vseh vrst plača najbolje 5 t r i a 1 k o v 5 k y, Za« greb, Meduličeva ul. 20 Zdravnik dr. Zalar zopet redno ordinira od 10. do 11. dopoldne in od 2 do 3 popoldne. Ljub* liana, Sv. Petra cesta 26. Za entlanje sprejmemo takoj spretno šiviljo belega perila v stalno službo. — Matek 6 Mikeš, Ljubljana, Dal* raatinova 13. 2496 Stanovanje in hrano oddam takoj dvema gospodoma. Na* slov pove uprava «Slov. Naroda*. 2495 Strojepisje Učna ura Din 3.75. — Christo tov zavod, Domo* branska cesta 7. — Vpi* sovanje 1. septembra. Opremljeno sobo s posebnim vhodom išče solidna gospodična. Po* nudbe pod «Cistost/2494» na upravo «Slov. Nar.». LOKOMOBCLI M O T O R I SAUG GAS G ATE RI KOMPL. PILANE P O V O L J h I P L a 6 E V n I USLOVI Brata FISCHER ZAGREB, Pantovčak 1b. Pozor čevljarji! Gornje dele vseh vrst čevljev dobite — dobro in solidno izvršene — po najnižjih cenah pri: /. Marchiotti, trgovina z usnjem, LJubljana, Sv. Petra cesta 30. 128/T RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, LJubljana, Cankarjevo nabrežja Stav. 5 125 T Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom« prijateljem ln znancem, da je naš preljubi soprog, oče, stric in tast, gospod Ignacij Lah carinski reo i zor d pokola dne 29. t. m. ob sedmih zjutraj, previden s sv. za« kramenti, po dolgi in mučni bolezni mirno v Bogu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrfii danes 90. t. m ob 18. zvečer iz hiše žalosti, Tavčarjeva ulica št 3 (Sodna ulica) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 30. avgusta 1926. Viktorija, soproga. — Viktorijo por. Typvowtcs in Albine, učiteljica, hčeri. — Boris, sin. — O. TyprowiCSp zet — lejweclj teli, admin. poročnik, nečak. — Heline, vnukinja. Vel ostali sorodniki. 2499 Klavirski pouk želi gospa. — Ponudbe z zahtevo honorarja poc «Ucenje/2454» na uprav «Slov. Narodax>. Mesarija z gostilno se odda ▼ na* jem prihodnjo pomlad. — Več pove lastnik An* dolšek Anton, Boštanj. Blagajničarka izurjena v mešani trga* vini želi premeniti dose» d*nje mesto. — Dopisi pod «BUgajnicarka/2493:» na upravo «Slov. Nar.». Enodružinsko hišico novo ali staro kupim ta* koj v meatu ali na peri* feriji mesta. — Ponudbe pod a Enodružinska hiša 2477» na upravo «Slov. Na rod a v. • T. RABIČ •! Tri dijake sprejmem v popolno oskrbo. Strogo nadzor* stvo. — Ponudbe pod «Dijak/2474» na upravo »Slov. Naroda». Prazno sobo po možnosti s souporabo kuhinje — išče zakonski par brez otrok. — Po* nudbe pod «Prazna soba 2456» na upravo «Slov. Naroda v. j Stanovanje j sobo s Vublnjo i če upokojenec v I mestu ali na perifer ji. Doniš! na upravo lista pod ,,Stanovanje/2444** Moftka obleka skoraj no v/a ter nekai perila se proda. Ponudbe na upravo bsta pod »Obleka/2435. Več dijakov sprejmem na stanovanje in brano. Strogo nadzorstvo. Dop'si na upr dsta pod , Dobra hrana/2443" Najboljši mladinski list je 2492 Zvonček Izhaja veek nteeeo v Šolskem letu. — Prva številka izide meseca septembra. — Celoletno stene Din 30, 2etrt!etno Din 7-50. Naročnino je treba plačati vnaprej in s cet na upravo .ZVONČKA-, Linbiiana Frančiškanska ul ca ö I. Kontoristinjo veščo stenografinjo in strojepisko, 2 znanjem hrvatskega, slovenskega, nemškega in pomožnost. italijanskega jezika, išče za Cimirejčnji nastop velika eksportna trgovina v Jugoslaviji. Cenj. ponudbe naj se naslove s prepisi izpričeval na upravo lista pod „TRAJNO MESTO 2470'. Ljubljana 'ORSSA Enodružinska hiša velik vrt. travnik na pro« metnem kraju blizu ie« lerniške postaje — radi družinskih razmer takoj naprodaj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Stajersko/2493». XXBXXXXXXXXXXXXXXXXIXX Otvoritev mesnice. Uljudno naznanjam cenj. občinstvu, da odprem dno 1. septembra 1.1. v Wolfovl ulici tu 14 po-i preurejeno in strogo htgllensko urejeno 34S9 mesnico Postrezal bom cenj. gospod'njam s prvovrstnim blagom najkulantneje in solidno. Se priporočam Josip Marian, mesar XMXKXXKMCXXKXXXXKMXX 2 učenca sprejme manufakturna veletrgovina v Ljubljani ln sicer enega v trgovino in enega v pisarno. Reflektanti ne peko 1 ^ let stari, po možnosti z delno srednješolsko Izobrazbo, naj noš jejo ponudbe na upravo „Jutra" pod zna. ko: „PRIDNOST" 2468. m D m e a i« m H ■ Naznanilo preselitve. Leopold Knez, trgovec z m? šari i m blagom in deželnimi pridelki v Radovljici, je preselil svojo trgov no iz Ot >n Homanove hiše št 46 v lastno hišo št. 45, po domače dri Primožu v Radovljici. — Ceniemm odjema cera se zahvaljujem za dosedanje zaupanje ter se naj-topleje priporočam za nauatno cenjeno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem 235l Leopold Knez. Ljublans^* velese em - Pokrajinska razstava do 13. septembra 1926. ff Ljubljana v jeseni pod pokroviteljstvom H\. M ti. Kralja, Mi Kmetijska razstava. Vrtnarska razstava. Umetniška razstava, Hig.jenska razstava. Radio-razstava, Automobllska razstava. Industrijski proizvodi 5. septembra: Razstava plemensk h konl 8. In 9 M Mednarodna razstava psov. Legitimacija, ki velja Din 30 — u >r. vi:uje do polov ene vožnje na osebnih in brzovlak>h. Dobi se v denarnih zmoti h kmetij kih in tujsKonrometnih organ zacah itd. NalveQa razstava v dr t avl. Ogleite si lol Urejuje; Josip Zupančič. w Za cNsrodao tiskarao»; Fran Jezcršek. — Za inseratni del lista: Oton Christof, — Vsi v Ljubljani.