99. številka. V Trstu, v soboto 10. decembra 188 m Tečaj XII. Opazke. V k i (if piši se pošiljajo uredniStvu v liltoi "1 orrt-f te, 12."VTHak list mora biti frank i ran. Rokopisi »b ne vračajo. InHorati {razno vrste naznanila in po-slanicoi so zarnčunijo po pogodbi ; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ne plačuje za vsako besedo t nov. Naročnino, reklamacije in imierate prejema opravništvo. ulica Torreiue 12. NOST • Edinosti izhaja dvakrat na teden, vsako tr®do in soboto ob 1 uri popotudne. eanses Cena z a vso leto H prilogo 7 for , zn pol :» for .""»<> nov., za četrt l<-ta I for. ?•"» nov — Edinost brez priloge stauo za celo leto O for., za pol l>'tu 3 for , za i"etrt leta 1 f\>r. Alt nov, — Posamezne številko so dobivajo pri oprav-niitvn, v prodajnlnicnli tobaka v Trsfi po r» nov., v Gorici in v Ajdovščini po H nov Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V e tinonti j« ti oC« Vabilo na naročbo. Malo dni ho in zavali se kamen na grob leta 1887. Dvanajst lot uže se bojujemo za sveto pravico našega naroda na. obalili jadranskega morja, v mestu, ki jo Slovencem, avstrijskim Slovanom sploh in tudi našej državi zarad svetovne trgovine krvna žila. K malu prestopimo v osodopolno trinajsto loto teškoga svojega delovanja, pri katerem nas vodi čisto domoljublje, in zato upamo na božjo pomoč in zdatno podporo domoljubnih svojih rojakov. Kolikor bolj bodo ti gmotno in duševno podpirali naše podjetje, toliko krepkeje so bo mogla „Edinost" potezati za Slovanstvo na velopomombe-nej A dri j i. Naš cilj je jasen, vstrajno in vestno korakamo proti njemu in zato smo tudi vredni podpore svojih bratov. Naj nam tedaj ostanejo zvesti stari naročniki i naj se oglasi še mnogo novih. One naročnike pa, ki niso še popolnoma poravnali svojo dolžnosti, nujno prosimo, naj store to še v tem letu, da nam olajšajo teško breme ter da nas no prisilijo, da jim z novim letom pošilja,tov „Edinosti" ustavimo. Edinost velja: za vso loto 0 gnld.; za polu lota Si gld.; za četrt lota gld. 1*50. Vredništvo in upravništvo. Iz deželnih zborov. Goriški deželni zbor. IV. seja dno 5. decembra. (Konec) Poročevalec finančnega odseka dr. Verzognassi. Potrdita so proračun za I. 1888, in račun za 1. 1888. zaloga za ranjeno in bolno vojake. Poročevalec dr. Gregorčič, Po predlogu finančnega odseka se potrdita proračun za 1. 1888. in račun za 1. 1886. Bolskoga zaloga. Poročevalec vite/, dr. Ton ki i. Potrdi so provizorij za 1. 1H88. za pobiranje de- želnega priklada po 20% na užitnino vina, mošta in mesa in davščine 50 kr. od vsa-coga hektolitra na drobno potočonega piva. Isti poročevalec. Dovoli se pobiranje teh le občinskih davkov za 1. 1888: 1. Občini Ajel davščino G. kr. od vsacega litra na drobno prodanih žganjin; 2. občini Miren priklad po 75% na užitnino vina in mesa in davščina 10 kr. od vsacega litra na drobno potočenih žganjin; 3. občini Joaniz davščina 10 kr. od vsacega litra na drobno potočenih žganjin in 4. občini Flamiželu priklad po 100% na užitnino vina in mesa, — davščina l gld. 70 kr. od vsacega hektolitra na drobno potočonega piva, — davščina 30 kr. od vsacega litra špirita in 10 kr. od vsacega litra vseh drugih žganih pijač v nadrobni prodaji. Poročevalec Gas ser. Potrde so podpore, katero je dež. odbor podelil trem gojencem obrtnijske šolo v Marjanu. Poročevalec P a jer. Potrdi so izredni kredit 250 gld., dovoljen zgodovinsko starinskemu oddelku deželnega muzeja za nakup I)ella-13onave zbirke starega denarja grof Mel-ove zbirko zgodovinskih dokumentov. Isti poročevalec Odobri se sklep dež. odbora, s katerim je privolil v to, da so je povekšala pokojnina bivšima učiteljema Mih. Bresiger-ju is Jak. Petriču. Poročevalec Gas ser. Potrdi se podpora 200 gold., ki jo je dež. odbor dovolil Goriškemu društvu za konjske dirke kot deželni premij za najboljše domačo konje. Poročevalec Pa jer. Potrdi so načrt postave zastran razdelitve občinskega pašnika na Majnioi. Poročevalec dr. A brani. Načrt po-j stave zastran ribarjenja v zaprtih vodah se izroči pravnemu odseku v obravnavo. Poročevalec Ga s ser. Načrt postave zastran neko premene v postavi o varstvu divjačine odstopi se tudi pravnemu odseku, da ga pretrese in o njem poda svoje predloge. Kranjski deželni zbor. III. seja dne 3. decembra 1887. (Konec.) Baron S v e g e l poroča tudi še o povračilu za hrano in režijo v deželnih dobrodelnih zavodih. Po novih taritih prihrani so deželi znatni znesek 4N00 gld. Sprejeti so bili toraj brez ugovora ti le predlogi finančnega odseka: PODLISTEK. Mej Davljenci. (Curl Miiy-eve prigodbe v Sahari.) (Dalje.) Drugo jutro pred odhodom jo nastal prepir med llasunorn in Stafolštajnerjem, in hitel sem ven, da bi ju potolažil, .ložo Korndorfer je del kožo samice pod moje in ono samico pod svojo sedlo, ali s tem ravnanjem ni bil kubaši zadovoljili. „Ti si Frank, ki ni še nikdar moshije prestopil", menil je slednji, „in me hočeš za pravice vernika prekaniti? Si li videl neverea sedečega na koži pantra? „Si ga li ti umoril, Djecar bej, ti človeški davljenocP", Bmijal se je atVikanski ki rasi r. „Sidi ga je ustrelil, ker jo pri njem Hasau el kebir, prod kojim so tresejo vso živali, in kože morajo biti pod mojim sedlom, ker, kaj si ti proti lvubašiju en Nurab P liil sem sluga na slavnem vseučilišču inoshiji el Ozhar v Kahiri. Videl sem modre može, ki so dohajali in odhajali, koga si pa ti videl, in v kakej šoli si bil?" „Videl sem našega Bidija, v kojega glavi je več modrosti, nego v vsej vaše j moshiji Azhar v Kahiri in sem bil v „Poročilo deželnega odbora o povračilu za režijo in brano v deželnih dobrodelnih zavodih so jemlje na znanje ter se ob enem izreka želja, naj ima deželni odbor vedno pred očmf, kako bi se dalo v vseh deželnih zavodih glede hrane in režije še več prihraniti; in pri tem naj se ozira na tržne okoliščine in cene, kakor tudi na drugod v tej zadevi storjene skušnjo, ter svoje prizadevanje v tem oziru nadaljuje in se primerno poslužuje pravic, ki so mu bile v izvršitev to naloge podeljene. Zlasti pa naj deželni odbor temeljito preiskuje pritožbe zaradi prepogoste pre-membe strežnega oaobja, ter naj predloži prihodnjemu deželnemu zboru, kako bi so dale zapažene napake odpraviti". Baron S v e g e 1 poroča tudi o §. 7. C. deželno-odborovega poročila, kolikor zadeva deželni muzej, ter z naudušenimi besedami omenja vabilav do cesarjoviča Rudolfa in ceraričinje Štefanije k otvo-r jen ji „lludolfinuina". Konečno predlaga te le nasvete, ki obveljajo brez ugovora: 1. Poročilo o vsestranskem vspešnom delovanji muzejevega vodstva se jemlje na znanje in so vodstvu izreka popolno priznanje. 2. Mnogobrojnim prijateljem in pod-pirateljom muzeja, zlasti kranjskoj hranilnici in g. A. Samassi za njuno krepko muzeji skazano podporo deželni zbor izreka svojo zahvalo. 3. Deželnemu odboru se naroča, naj j v zvezi z merodajnimi korporacijami in I .>sobami nemudoma potrebno ukrene, da j se ustanovi kranjski obrtnijski muzej kot samostalen oddelek „Iludolttnuma" pod vodstvom posebnega oskrbovalstva, in da so ta muzej odpre ob enem z slovesnim ot-vorjenjem „Rudolfinuinatt. V ta namen se deželni odbor pooblaščujo, da sme iz svote, ki jo vsako leto v proračun postavljamo za pospeševanje obrtniškega pouka, porabiti primeren del za ustanovo in opravo obrtniškega muzeja. Potem dr. Poki u k a r poroča o proračunu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1888. ki se potrdi brez ugovora. Potrebščina znaša 4530 gld-. in onoliko jo tudi zaklade. Potrdi se tudi računski zaključek istega zaklada za I. 1880. Dohodkov je bilo 4583 gld., stroškov pa 2158 gld. 70 kr. Toraj je koncem leta v blagajnici preostalo 1314 gld. Na vrsto pride poročilo glede ustanovitve strokovno šolo za lesno obrt v Ljubljani. Poročevalec Murni k pri tej priliki Kaltenbrunu v šoli, kjer bi morali sedeti tvoji učeni možje v zadnjoj klopi", potegoval so je Bavarec. „Dobro! Ali poznaš moje ime? imenujem se Ilasau - Bon - Abulfeda - Poslan - Bon - .Ibu - Femkal - al Vardi - Jusuf - Jbu - Abul - Jshak al Duli. Kako se pa ti zoveŠ? Moje ime je dolgo kakor roka, ki mej hribovi šumi, tvoje jo pa majhno kakor umazana kaplja, ki z lista kane !" „No maži mojega imena, ker je tudi tvojo I zovein so Jusuf kakor ti." „Vedi, da Jusuf more biti samo vernik imenovan; Ti si Frank in so imenuješ Jusef, zapomni si. In nemaš druzega imena, kakor to!" „Oho! Nisi čul, da mi pravijo tudi Korndorfer!" „Ali kje jo ime tvojega očeta?" „Jmenovnl se je Korndorfer." „Ju njega oče?" „Tudi Korndorfer." „ Zmiraj Korndorfer!a „Kje je živel?" „V Kaltenbrunu." „V Ka - el - brun? Tedaj se imenuješ Jusef Ko - er - darb - Ben - Ko -er - darb - Jbu - Ko - er - darb - Abu -Ko - er - darb - el - Ka - el - brun. Ni li smešno tvojo ime ? In nočeš mi dati kožo? Kje jo imaš?" omeui, da kranjska hranilnica prevzame stroške, ki jih poročilo omenja. Zato k predlogoma deželnega odbora še dostavlja tretjo točko, naj s<« namreč tudi kranjskoj hranilnici izreče zahvala. Ilazen gosp. poročevalca o tej zadevi govori' še poslanec Šuklje ter omenja: Nisem si izprosil besedo, da bi ugovarjal predlogom finančnega odseka. V obče se strinam z nasveti deželnega odbora, vsaj v kolikor zadevajo prihodnje loto. Le nekatere opazke si dovolim, ker se mi vidijo potrebno v marsikaterem oziru. Finančni odsek nasvotuje, naj so naučnomu ministerstvu izreče zahvala za dosedanje naredbe glede ustanovitve strokovno šolo za lesno obrtnost v Ljubljani. Tudi jaz so pridružujem temu nasvetu, vendar pa no morem zakrivati svojega mnenja, da je obrtna šola Ljubljanska le neko a eonto plačilo naučne uprave za tisti stari dolg, kojega jo ta uprava dolžna poravnati bas glede obrtnega šolstva. Žalibog, dežela Kranjska nikdar ni bila „enfants gate" te ali one vlade. Nikjer pa nas niso tako brezobzirno bili potisnoli na stran, kakor pri obrtnem šolstvu. To je jasno razvideti tudi iz državnega proračuna. Za 1. 1SK8. kaže namreč proračun za obrtni pouk potrebščino 1,703.030 gld. Od te kolosalne svote spada na deželo Kranjsko, tudi če vstejomo državno subvencijo za Kočevsko šolo „Nemšlc. Schulvereina", le uprav sramotna svota 5255 gld. Primero z drugimi kronovinami približno jednake velikosti ali jednakoga števila prebivalstva so tu zelo instruktivno. O razmerji kranjskih obrtnih šol nasproti koroškim ne hodom govoril, to za nas jako neugodno razmerje je itak dovolj znano. Ali poglejmo n. pr. malo Slezijo, katera broji vsled svojo goste obljudenosti za kakih 80.000 več prebivalcev nego mi. Tam znaša potrebščina za obrtne šole 85.047 gld., toraj lOkrat toliko, kakor pri nas. In v Bukovini, kjer imajo še mnogo man j obrtnosti, v nogo na Kranjskem, stane jedina šola Črnoviška 22.080 gld. V očigled takim številkam moram naglašati svoje prepričanje, da jo ustanovitev Ljubljanske obrtno šole le prvi korak, rešiti se svojih dolžnosti nasproti deželi Kranjski; konsekventno delovanje vseh poklicanih faktorjev, v prvej vrsti naučnoga miniHterstva mora meriti na to, j da so strokovna šola za lesno obrt. kojo I dobimo 1. 1888. v Ljubljani, v prvič raztegne na tisto stroko lesno obrtuostf, katerih dosedaj pogrešamo na projektiranem zavodu. Potem pa naučna uprava nikdar „Cuj, Ilasan ! Jusef Ko - el - darb, Ben Jbu in Abu, Ka- el - darb, obdrži kožo! Tam gre sidi, obrni se k njemu. In storil jo to Kubaši. Veliki Ilasan je hotel podsedlico sloveti, in bila mi je priložnost, kaznovati ga za njegovo bo-ječnost. „Jusuf", rekel sem mu nalašč Jusuf mesto Jusef" hotel je z menoj streljati pantra, ti si so pa bal mačka. Njegova naj bode koža." Mrmrajoč se jo udal odloku, in mrmrajoč šel z nami, ko smo zapustili seraj. Kmalu smo dospeli v sotesko in kamenite globeli Aureškega gorovja, v kojoga dolžine smo prišli proti večeru. Da bi potem čez vrh v Saharo stopali. Na njegovem vznožji jo stala vas iz šatorov, konec denašnjega potovanja. Bili smo sprejeti gostoljubno od Arabcev, in še pred nočjo sem si kupil tri jezdno in tri tovorne kamele, in mnogo drugih stvari in priprav, kojo sem potreboval do Bab - el - Gudu in Ain - es - Salahu. Drugo jutro smo potovali ob vznožji gorovja, i sedel na odlomku tšekene (pekla). Slečem so in skopljom. V četrtoj uri smo bili pri vodi in bilo jo res birket el Felatu. Ilasan je hitel naprej, kor ni mogel dočakati kopanja. „Sidi, to ni voda za kopov, ampak Bar el tud (črvivo morje), pa glej, tam jo duar in več nego dvajset šatorov, ki nas bodo senčili!" V resnici sem zagledal na gornjem delu jezera vrsto šatorov, mej katerimi se ne sme pozabiti, da ima narod slovenski isto pravico, kakor drugi narodi do obrtne srednje šole, in da je za tako šolo naravni prostor le v Ljubljani. Toda, gospoda moja, naučno ministarstvo in deželni naš zastop grešila bi zoper svoje dolžnosti, ako bi se pri ustanovitvi obrtnih šol ozirala zgolj in izključ-jivo le na Ljubljano. Centralna komisija za obrtni pouk je sama pri mnogih prilikah naglašala načelo, da je obrtno šolo ustanovljati v obrtnih središčih — in tako središče je Ljubljana vsaj relativno — potem pa tudi povsod tam, kjer se že nahaja krepka, trdno vkoreniiijena domača industrija. Mi na Kranjskem imamo že sem ter tja take domače obrtnije, katere za svoj razvoj potrebujejo le nekoliko podpore in primernega navoda. V prvej vrsti opazarjam na Ribniško dolino z njenim spretnim, podjetnim prebivalstvom, katero se že toliko let vspešno bavi z dvema strokama domače obrtnije, z lesno industrijo namreč in z jako nadobudno lončarsko ali keramično. Glede lesne obrti naših Ribničanov jo pač istina, da se sedanja produkcija, zadevajoča v prvej vrsti izdelovanje obodov za rešeta, škafe, lesene kuhinjske žlico itd., mnogo ne okoristi z strokovno šolo. Toda prebivalstvo je tako nadarjeno glede ročne spretnosti in naravni pogoji so tako ugodni, da nikakor ni dvojiti, da se ta naravno prirojena spretnost takoj vspešno loti tudi drugih strok lesne obrti, kakor hitro se potom posebne strokovne šole v Ribnici poskrbi za potrebni pouk. Lončarska obrtnost pa se | bode dala posebno lepo razvijati, će se! sedanja jako primitivna produkcija pospeši j z šolskim strokovnim poukom. Ribniška dolina potrebuje tudi keramično šolo, ka-J kor jo n. pr. nahajamo v Bechinu, Znoj mu, Tečnu itd. Spolnujem tii svojo dolžnost, opozarjajoč vlado na te potrebne šolske ustanovitve; nadejam se, da bode dežela vsak ukrep naučnega ministra, kateri bode 1 meril na povzdigo domače obrtnosti naših vrlih Ribničanov, podpirala z isto rado- j darnostjo, kojo danes dokažemo, sprejemši nasvete finančnega odseka glede Ljubljanske strokovne šole. In še jedno! gospoda moja. Obrtne šole so postale nekako „Modeartikel", minister, tako štedljiv pri srednjih šolah, silno jo radodaren, kar se tiče obrtnih zavodov. Na Češkem jih kar ponuja v zameno za tiste srednje šole, katore je bil odpravil s znanim svojim odlokom. Naj nikar ne misli, da bode naš narod kedaj voljen, sprejeti kako novo obrtno šolo v zameno za razpuščeno Kranjsko gimnazijo, ali za druge svoje tirjatve do naučno uprave. Ne, gospoda moja, dokazal som že pričetkom svojih skromnih opazok, da je glede obrtnega šolstva država nam Slovencem za mnogo let na dolgu. Srednje šole spraviti v tako zvezo, to nikakor ne gre. Iz stvarnih razlogov smo prisiljeni, z v«o energijo držati so one tirjatve, ila nam vlada povrne prepotrebno tretjo gimnazijo na Kranjskem z slovenskim učnim jezikom. Obrtne šole nam tit niso in no morejo biti nobena odškodnina. Če jih učna uprava smatra kot tako odškodnino, potem, gospoda moja, dozdeva se mi tako, kakor ako bi lačnemu človeku, prosečemu tečne hrane, odgovoril: „Ti pa kupim nov klobuk in nov zavratnik". Ne, gospoda moja, pripravljen sem, po nasvetu finančnega od- je paslo nekoliko konj in kamel, drugi trop petih kamel se je pasel pa ob strani. Spoznal sem je na prvi pogled, da niso navadne tovorne kamele, ki so dobivajo po štiristo pijastrov, ampak brez izjeme jezdne kamele, pravi hedjini, ki se morajo plačati po tisoč pijastrov. Morda so bile bi-šarinhedjini najplemoniteje kamele, s kojimi se lahko prekorači ves teden, vsak dan po štirnajst do šestnajst nemških milj. Da, pri Tuaregih se dobe kamele, ki služijo veliko bolje. Spoznal sem je na njihovih čednih podobah, razumnih očesih, širocih čelih, visečih spodnjih ustnih, kratkih kvišku molečih ušesih, gladkej dlaki in njihovoj barvi ki je pri Bisarinih bela ali svi-tlo siva, tudi bledorumena, včasi lisasta, kakor so žirafe. Te dragiceno živali gotovo niso bile uboge šatorne vasi, ampak vlast tujih Iie-duinov, ki so bili v duaru gostje. Hiteli smo proti duaru. Gotovo bi bila neprizanesljiva žalitov posestniku prvega satova, ako bi jahali mimo in se vselili pri drugom. Prebivalec stepe in puščave jo rojen tat in ropar, ali gostna pravica mu je prav tako sveta in visoka, kakov njegovim svetopisemskim očakom, od kojih izvira. (Dalje prih.) seka slavnemu ministerstvu izrekati zahvalo za vse, kar je in kar še ukrene glede ljudske obrtne šole, toda poleg ovega, kar sem bil uže naglašal glede obrtnega šolstva sploh, zlasti pa z ozirom na Ribniško šolo, poleg vsega tega vodi me prepričanje, da nikoli ne moremo sprejeti obrtne strokovne šole kot kompenzacijski objekt niti za odvzeto nam tretjo gimnazijo z slovenskim učnim jezikom, niti za druge tirjatve, od katerih niti za las ne moremo odnehati uže z narodnega stališča ne. Imel bi še nekoliko na jeziku glede onih subvencij, katero je g. poročevalec nasvetoval iz deželnega zaklada za projektirano obrtno šolo ljubljansko. On sam mora priznati, da se od dežele tu več zahteva, nego je storiti dolžna, in več nego naučna uprava od nje tirja. Skrb za prvo opravo in za šolsko poslopje zadeva povsod le ono občino, kjer so ustanovi dotična obrtna šola. Tega načela drže se povsod, in znano mi je, da so dotične občine mnogo žrtvovale v podporo takih zavodov. Opravičen bi bil tedaj, ako bi se protivil predlogu 3. in 4., katera obre-menjata deželni zaklad z svotaini, glede katerih je čisto jasno, da ima mesto Ljubljansko dolžnost, skrbeti za njih pokritje. Toda z jedne strani se bojim, da bi tak, dasi utemeljen ugovor, utegnol motiti pogajanja z naučnim ministerstvom, z druge strani hočem dokazati dobro voljo tudi nasproti glavnemu mestu ter ojačiti ono potrebno soglasje ined deželo in njenim središčem. Potem se pa itak ponovi prašanje glede 4. točke vsako leto, će prej ne. vsaj pri proračunu deželnega zaklada, in če se letos udarno nasvetu finančnega odseka glede teh 600 gold. za šolsko poslopje in šolskega strežaja, s tem si nikakor ne prejudiciramo svojim ukrepom v prihodnjem zasedanji. Ozirajoč se na vso to, glasoval bodem jaz za nasvete finančnega odseka in g. poročevalca. Govoru so poslanci večkrat pritrjevali z dobroklici. Dr. Samec poroča o mitnini v Kamniku in priporoča v imenu upravnega odseka ta le zakon: Člen I. Mitniške določbo za Kamniško mesto prenarede se tako-lo; 1. Mitnina od praznih vozov se po-vekša za vsakega vprežena vola od 2 kr. na 5 kr. 2. Do zdaj obstoječa oprostitev od mitnine za tako zvane osobne vozove Kamniških občanov ostane še dalje v veljavi ; nasproti pa jo pri vseh drugih osobnih vozovih, ne glede na to, ali je voz zaseden ali ne, plačati za vsakega vpreženega konja 5 kr. mitnine. Člen II. Vsa druga določila gledo mitnine v Kamniku ostanejo v veljavi. 'Člen III. Ta zakon stopi v veljavo z dnem razglasitve. Člen IV. Mojemu ministru notranjih stvari je naročena zvršitev tega zakona. 13aron Apfaltrern ugovarja temu zakonu, češ, da Kamničani sebi polajšujejo |promet, drugim pa ga otežujejo s povik-šanjem dosedanje mitnine. Tudi ne ve, koliko bode plačeval, kdor vozi z enim samim volom ali s kravo, ali z volom in konjem, ali kravo in volom skupaj. Po konečnej besedi gosp. poročevalca, v katerej omenja velikih stroškov Kamniškega mesta, prej omenjeni zakon obvelja s 15 proti 9 glasovom brez premembo. Zadnja točka dnevnega reda je bilo poročilo glede uvrstitve neke občinske ceste na Bledu med okrajne cesto. Poročevalec dr. Samec v imenu upravnega odseka priporoča ta le predlog: „Slavni deželni zbor naj sklene 1. V cestnem skladovnem okraji Radovljiškem se nahajajoča, do zdaj od občine Bled vzdrževana, 013 m. dolga cesta, ki se prične blizo toplic in drži deloma ob jezeru tnemo Mallnerja proti Bledu, in ki posreduje zvezo med cesto, v postavi o uvršČevanji cesta dne 2. aprila 1860. 1. pod štev. 2 navedeno, od Radovljice čez Bled, daljo čez Rečice in Spodnjo Gorje do tja držečo, kjer se pri Javorniku stika s Podgorensko državno cesto in med ono cesto, ki se nahaja pod štev. 2 c, to jo Bohinjsko cesto uvrsti se med okrajno cesto. 2. Deželnemu odboru se naroča, da zadobi temu sklepu Najvišje potrjenje". Interpelacija poslanca dr. Volariča v isterskem dež. zboru dne 1. decembra Z obzirom na ta le fak^a: 1. Po službenem popisu prebivalstva; leta IS80. je v Istri 284.154 vseh prebi-' valcev in to 164.736 Slovenov (121.733 Hrvatov,43.004 Slovencev) nasproti 114.291 Italijanov. V kljub temu večina uradnikov, posebno pri političnih uradih, ne pozna jezika velike večine prebivalcev; hrvatski1 jezik v službenih oglasih ali se ne rabi, ali se pa nečuveno pači; javni službeniki na državnoj železnici Divača-Pulj tudi ne znajo hrvatskega, odnosno slovenskega jezika; tudi imena postaj niso pisana v tem jeziku; to velja tudi o napisih na c. kr. uradih. V primer naj spomnim, da pri političnem oblastvu v Voloskem okraju, kij jo čisto hrvatski, odnosno slovenski, niti! perovodni politični uradniki ne znajo ni! hrvatski ni slovenski, ter se z narodom ] ali nn razumejo, ali se morajo posluževati; tolmača, ali je narod prisiljen rabiti drug jezik, v katerem se ne zna dobro izraziti. Iz tega izvira naravno, da se tudi zapisniki z strankami sestavljajo v tujem jeziku. Krivica je tem veča, da se hrvatskim, odnosno slovenskim strankam občine piše italijanski ali nemški na njih hrvatsko ali slovenske dopise, dočim se Italijanom tudi na italijanske dopise odgovarja italijanski. | 2. Na prašanje za osnovanje hrvatskih ali slovenskih šol ali paralelk ne daje se odgovora celo mesece, včasih tudi ne na leta dni. 3. Novoizvoljenim članom zbora, naj bodo Hrvatje ali Slovenci, in to čisto hrvatskih ali slovenskih volilnih okrajev, dajo so v smislu § 52 deželnega volilnega reda dokaznice o izvolitvi, pisano v nemškem in talijanskom jeziku. Pri odpretji zborovoga zasedanja vladni pooblaščenec ni spregovoril ni besede v jeziku naroda, katerega si podpisani štejejo v čast zastopati, v jeziku večine prebivalcev v deželi, če tudi rabi oba jezika vladni pooblaščenec v zboru dežele Goriške, nam sosedne in slične po narodnosti prebivalcev. 4. Imenovanje vladnega pooblaščenca za zbor je sicer po § 37 deželnega reda posel prevzvišenega gospoda namestnika, a ne moremo da ne opomnimo, da nas je imenovanje sedanjega pooblaščenca c. kr. vlade potrdilo v veri, da se do sedaj na slovansko večino prebivalstva v Istri ne jemlje nikakega obzira, ker je on človek eminentno politično barve, kateri je še v tej zborskej perijodi pripadal mej odločnejšo pristaše italijansko stranke tega zbora, kateri se je kakor okrajni glavar prej v Dalmaciji a poznejše v Lošinju mnogokrat in tudi brez razlogov stavil v očitno opreko z svojim službenim položajem in z opravičenimi, zakonitimi zahtevi prebivalstva v prašanju njegovih polit, pravic. 5. Nekatere teh stvari, bile so uže očitane v tem visokem zboru, ali vladni zastopnik dela se, kakor bi jih no bil čul. Celo to stanje ne odgovarja ni najmanj nameram vzvišenega našega Vladarja in večkratnim izjavam osrednje državne vlade, a naravnost protivno temeljnemu državnemu zakonu od 21. decembra 1867. št. 142 posebno članku XIX. tistega. Zato podpisani stavijo interpelacijo: 1. Misli li visoka vlada vrediti stanje v Istri tako, da so bodo dejanski izvrševala politična prava hrvatskega odnosno slovenskega naroda v Istri, zajamčena v temeljnih državnih zakonih in posvečena večkrat izjavljenimi namerami Njegovega Veličanstva? 2. Ako visoka vlada ne misli še na to, kuko opravičuje to svojo postopanje in knki razlogi jo zadržujejo, da ne ustreza željam in pravicam večine prebivalstva to dežele, znamenite v državnej zvezi iz prevažnih razlogov. Dr. Ivan Volarić s. r. in podpisi ostalih članov manjšine. Interpelacija dr. Laginjev istrskem dež. zbor dne 16. decembra. Na gospoda zastopnika visoko c. k. vlade. Podpisani so izvedeli, da jo c, kr. na-mestništvo odbilo vse prošnje glavarstva občine Kastva, tičoče so pomoči od strani državo za popravo obstoječih in zidanje novih vodnjakov in štern v področji ove občine. Z obzirom na to: 1. da občina Kastavska, kakor morda nobena v Istri, skrbi za to, da je prebivalstvo. dovplj pceskrbeno z vodo za g<£ spodarstvo in za pitje; z obzirom na to: 3. da je prebivalstvo v onih krajih zelo naklonjeno takim delom ter je potrebno v njem pobuditi željo, da napreduje z njimi s tem, da se mu daje pomoči; z obzirom na to: 4. da je občina Kastavska prosila podporo tudi za vodnjake uže popolnem dovršene se svojimi troški in troški prebivalstva, kakor na pr. v Marčeljih ; z obzirom na to: 5. da občina Kastavska mora nositi nerazmerno velike tro-ške za druge upravne stvari, želeč popolnoma ustreči nameram cesarske vlade; z obzirom na vse to podpisani pra-šajo gospoda zastopnika cesarske vlade: 1. Je li istina, da cesarsko-kraljevo namostništvo ni uslišalo nobene to leto vložene prošnje za državno pomoč za zidanje in poprave javnih vodnjakov in štern v področji mestne občine Kastva? 2. Ako je to istina, kako cesarska-kraljeva vlada opraviči tako postopanje? Poreč, i. decembra 1887. Dr. M. Laginja L Zamlić Spinčić Jenko Dr. Fran Volarić. Interpelacija narodnega zastopnika g. Vj. Spinčića v III. seji isterskega deželnega zbora dne 1. decembra na deželni odbor. V glavnem izvestji (poročilu) deželnega odbora čita so sledeči zaključek sprejet v seji 30. januvarija t. 1. „Neusliši so prošnja zastopnikov davkarake občine Marezigo za podporo, da si pokrije troške za popravo šolskega poslopja in to zaradi pomanjkanja zaklada odredjenoga za tako troške v deželnem proračunu". Opravdanje odbitja to prošnje zaradi pomanjkanja zaklada odrodjonega za tako troške v deželnem proračunu mo ne zadovoljava, ker je dalo podporo nikakor no previđeno v proračunu za 1887. v teku-istega lota, leta 1886. potrosilo se je vsljed obračuna 58.100 for. neprevidenih v proračunu za tisto leto in od teh 11.000 for. za gradbo (okrajna zgradba) tudi ne previđenih v proračunu. Kakor so jo storilo z desetki tišoč forintov v razne svrhe, moglo bi so bilo, hoteč dati par stotin forintov občini, katera je mnogo žrtvovala, da moro imeti šolsko poslopjo. Za cesto Krkavco-Bujo, čo so tudi pripoznava njo potreba, posebno za prebivalce Krkavca, kateri so storili, kolikor so je zahtevalo od njih; če tudi jo glavarstvo pomjansko že maja meseca 1884. leta prosilo podpore deželnega odbora in jo ta po ponovljeni prošnji poslal decembra tistega leta deželnega inženirja, kateri je pregledal cesto, obečal podporo in napravil načrt za most in druga umetniška dela; če tudi so je o tej cesti, kakor je rekel lanjskoga leta spoštov. g. dr. Amo-roso, razpravljalo vnovič v tem visokem zboru pred več no 10 leti in tako tudi v zadnjem zasedanji: do seda j se ni dalo nikake podpore. Preteklega meseca avgusta povedalo se mi je, da jo nek prebivalec občino S. Marija vprašal občinskega zastopnika, zakaj ne poskrbi za vodnjak, zakaj ne vpraša podporo deželnega odbora in da mu je ta odgovoril, da jo po onem, kar je slišal od ■gospode, prebivalci onih krajev'no dobodo Še vee let n i c od deželnega odbora, ker so glasoviti za kandidate slovanske stranske in da bode zavisno od glasovanja, ki so bode vršilo po 3 letih, da li dobo kako podporo ali no od deželnega odbora. Na temelju rečenoga čast mi jo in-terpelirati slavni deželni odbor: 1. Zakaj so ni dalo kako podporo občini Marezigo za šolsko poslopje? 2. Zakaj se ni dalo primerne nagrado za zidanje ceste Krkovce-Buje? 3. So li ta zanikanja v kakej zvezi z glasovi, ki so raznašajo po mestnej občini pomjanskej in sicer, da se no daje podpora prebivalcem tiste zato, ker so v zbori zastopani po slovanskih zastopuikihP Alkoholizem. (Dalje.) Prilika učinja človeka tata. Enako sme so trditi tudi o pijančevanju s žganjem v Avstriji. Pred nekoliko leti je bil davek na žganje pri nas prav nizek. Plačevalo se je samo 5 kr. od litra. Da so je žganje ceno prodajalo, to je naravno, a s tem se je tudi ljudstvo razvajalo in vabilno sililo poprijeti se pijančevanja. Za majo novcev je bil vsakdo lehko pijan. In kdo ne ve, kako srečen je prostak v pijanosti ? „Vsak ubožec je kralj, ako ga vino ogreje" — trdi Popa. Ali neuk in priprost človek ne dela razlike mej vinom in žganjem: dosti mu je, ako je pijan! V poznejšem času se je davek znatno povišal ter je država mislila na tak način pijančevanje in njegove pogubonosne učinke nekoliko omejiti. Da ni s tem dosegla svojega smotra, kaže nam skušnja. Naložila jo davek na proizvajanje žganih pijač, a ostalo je pri vsem preveč proda-jalnic žganja, omejila se namreč ni pravica prodajanja tega strupa. Politična oblast ima pravico dajati koncesije za prodajal-nice žganja in nadzorovati prostore in lokalne okoliščine. Pomnožil se je davek, s tem se je dal tudi povod ponarejanju, mešanju in tihotapstvu. Zganjarji so jeli žganje mešati z vodo ter inu pridevati različnih mamljivih stvari in s tem smo prišli sedaj na slabejši položaj, nego smo bili v začetku. Žganje jo ljudstvu tem škodljivejše in isto ljudstvo dere še bolj v lastno pogubo. Skušnja nam kaže to osobito pri nabiranju vojakov. Leto na leto se manjša število — mladeničev, sposobnih za vojaški stan, ker moči in žilavost so jim opešale radi prevelike mero užitega žganja. Osobito tu se kažo žalostni učinki žganih pijač na človeški organizem in uprav ta zadeva je vredna, da jo državniki naši dobro premislijo, kajti velevažna je zav obstoj in mogočnost države. Zalibog, da se ti žalostni nastopki opojnih pijač opazujejo tudi mej slovenskim prebivalstvom, posebno na spodnjem Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem, kjer jo žganjopitje uže zelo razširjeno. Skrb držav mora tedaj biti, da kolikor možno omeje pijančevanje in njegove Hlabo nastopke. To pa morejo le z umnim postavodajstvom. Skušnja je državnika podučila, da skoraj ni možno priti v okom škodonosnej razvadi s povečanjem davka na žganje, kajti tihotapila in zlorabila so se državna dovoljenja, naj je kaka država naložila davek pri proizvajanju žganih pijač na posodo, v kojej se pijača kuha ali na množino pijačo same. Da, še celo malemu obrtu ne jo s tem škodilo. Tudi se ni smoter doBegel, ako se je določila prevelika svota za dovoljenjo prodajanja, kajti čim dražji je bil patent, tem bolj je žganjar potem sleparil, žganje mešal in gledal sploh, da proda čim več žganja mogoče, da se mu k malu izplača svota, ki jo je moral dati za dovoljenje prodajanja. Ona toliko poudarjana „društva zmernosti", ki so se sem ter tja ustanovljala, niso dosegla svojega namena, kajti svet jo polagoma postal tako egoističen in ma-terijalen, da z lehkoto zabi moralizujočih nasvetov in človeku jo uže prirojono, da rajši trdi krivo pot v moralnem obziru, nego pravo. Pijančevanjo je pri vsem tem rastlo. Prohibitivni in z davki obkladujoči sistem ni dosegel svojega namena. Ker so skoraj vso poskušnjo izpodle-tele, marisikdo bodo pač mislil, da bi najboljšo bilo, da bi so kuhanje žganih pijač postavno prepovedalo. Ali tega ni tudi mogoče storiti, kajti mej žgane pijačo štejemo v prvej vrsti špirit, ki se rabi v marsikaterej obrtnosti. Ako bi so proiz-vajanjo špirita delo v prepoved, trpela bi na tem mnogo civilizacija in človeška omika ter bi napredku bilo skoraj konec. Ako bi so pa samo jedna država popri-jela tega pomočka, uvažal bi so špirit tihotapilo iz druzih sosednih dežel. — Vspešen bi morda edino bil zakon, ki bi prepovedal prodajo špirita kot pijačo ter naložil ogromno globo na onega, ki bi so proti temu zakonu pregrešil. Enaka prepoved obstoji užo v Avstriji za mari-sikako izdelke, vzlasti zdravniške. Vsa zdravila, ki se v tujih deželah narejajo, ne smejo so uvažati v avstrijsko-ogersko monarhijo brez posebnega političnega dovoljenja, razen prav majhnih množin, ki rabijo potovalcu na potu. Enako je v prepoved deto tudi barvano sadje itd. in isto bi so dalo storiti tudi z špiritom. Ali to idejo bi morale vso državo istodobno oživotvoriti, drugače bi bila popolnoma brozvspešna in nekoristna. Z oživotvorjenjem te ideje bi so sicer postavil žganjepitju mogočen jez, ki bi ga bilo skoraj nemožno prekoračiti, in ista ideja je teoretično lehko izvedljiva; kdor pa^pozna različnost menenj in interesov v raznih evropskih državah, sprevidi k malu, da je v praksi skoraj nemogoča. Niti isti monopol ni mogel v Rusiji pred leti omejiti vedno razširjajočega so žganjepitja. In Poljci, ki so na glasu kot narod najbolj udan tej strupenej pijači, kolikor jih živi pod avstrijskim žezlom, imajo se zahvaliti uprav Rusiji, da so je žganjepitje mej njem tako mogočno razširilo. Propinacijska pravica, namreč ona pravica, ki je edino plemičem dovoljevala proizvajati žganje, bila je za Galicijo po-gubonosna in še leta 1875. je galiski deželni zbor to pravico plemstvu dovolil še za 25 let. Naravno je, da plemstvo gleda na to, da več kot možno žganja razpeča, s čemur se pijančevanjo vedno množi, narod pa hira in pada. (Dalje prihodnjič). Politični pregled. Notranje dežele. O isterskem deželnem zboru se piše iz Poroča v „Politik": Glave, katerim je zaupano blagostanje in gorje avstrijske pepeluške, po domače Istre, sešle so se, da se posvetujejo, kaj bi bilo ubogemu otroku v blagostanje. To je stvar, zoper katero ne more noben razumen človek nič ugovarjati, vendar pa ima svoj vozel. Znano je sicer sploh, da ima vsak v vsakem deželnem zboru pravico, rabiti jezik svojih volilcev, to gotovo ni nič čudnega, zelo Čudno pa je, da pri nas nič ne vedo, ali boljšo rečeno, da načelno nočejo^nič vedeti ; prašajte o tem le narodne naše deželno poslance, gospodo Spinčić, dr. Laginja, Volarić, Zamlić in Jenko, vsi ti lahko o tem kaj povedo. Da vendar jasniše govorimo, treba jo pred vsem opaziti, da jo bila danes, prvega t. m. v Poreču deželnozborska seja, katero moramo v ustavnej državi kakor kaj posebnega zaznamovati, v tej seji sta imela dva narodna poslanca, Spinčić in dr. Laginja, hudo stanje, ker je bil gospod načelnik hudo trd. Na podlogi člena 10. državnih temeljnih zakonov sta rabila omenjena poslanca jezik svojih velilcev in večino prebivalstva. Gospod načelnik pa je bil tako posebno priljuden, da je kar naravnost izjavil, da ni on ni deželnozborska večina hrvatskega jezika no umeje, toraj so mora v Isterskem deželnem zboru nepogojno le italijanski govoriti; zdaj pa še le najboljšo pride, gospod načelnik jo daljo izjavil, da jo sicer vsacemu poslancu na voljo dano, rabiti jezik, kateri hoče (ah, kako milostljivo:); vendar pa je ob enem rekel, da so bo ozir jemalo le na take vlogo in govore, ki so vso skozi v jeziku „del dolco si". Naravno jo vele-mogočni gospod s čudno svojo logiko zbudil velikansko navdušenje in prepričani smo, da je po tolikem vspehu mirno zaspal. Ne vemo, ali smemo gospodu načelniku in njegovim pristašem k temu navdušenju čestitati, ali ga pa pomilovati. Kdo ve, kaj prinese prihodnjest in mogoče, da se strti črv užo v kratkem času tako razvije, da bo svojim mučilcem neprijeten. Znano je sicer, da je velika večina istrskega ljudstva slovanska, vendar se zdaj, žalibog, zoper italijanske pašo ni mogoče vspešno bojevati; razni zakoni so prav za to dani, da se ne izvršujejo. Omeniti je še posebno, da jo gospod vitez Elluseheg, ki je še lo lansko leto sedel na klopeh italijanske večine kakor navdušen strankar, danes pa zastopa vlado, mej interpelacijo gospoda poslanca Spinčića poslal nekega služabnika iz dvorane s tajnim listkom — čemu, to vodo lo bogovi in komisar. Mogoče, da je hotel poklicati oboroženo moč iz strahu, da mestna smetljaka s prav italjansko srditostojo napade uboge narodne poslance. Nu, ti pa nemajo strahu in branijo dobro pravico po svojej vednosti in vesti, če tudi mestna smetljaka sika. H koncu naj bodo še omenjeno, da pri otvorjenju zbora ni načelnik ni vladin komisar le ene hrvatsko besede spregovoril, da celo od hrvatskih poslancev zaklicani „Zivio" na Njegovo Veličanstvo ni našel mesta v zapisniku. Zarad tega so se pritožili hrvatski poslanci, ali zabadava, ni večina, ni zastopnik cesarske kraljeve vlado nočejo v hrvatskem jeziku nič vedeti. To vso se godi v deželi, v katerej je slovansko prebivalstvo v veČini, v tako imenovanoj slovanskej dobi, v dobi enakopravnosti ! Dunajski kardinal Gangelbauer jo izdal o priliki papeževega jubileja pastirski list, v katorem se poteza za zo-petno ustanovitev papeževe posvetno oblasti ter opominja, naj ljudstvo hudo stiskanomu papežu darove deli. . Solnograški deielnizborje skle-nol. naj se deželni odbor vnovič potogne za zopetno ustanovitev starega solnograškega vseučilišča, oziroma za ustanovitev katoliške velike šole. Predsednikom zagrebške jugoslovanske akademije je bil imenovan bivši oddelkni načelnik deželne vlade dr. Pavel Muhie. Vnanje dežele. Srbski kralj je imenoval predsednikom skupčine liberalca Tuzakoviča in njegovim namestnikom radikalca Vukoviča. O bolgarskem prašanji se poroča, da se mej Rusijo in Nemčijo vrše pogajanja. Rusija zahteva, naj pooblaste Turčijo vsi podpisniki berolinske pogodbe, da ukaže Koburškeinu princu, naj zapusti Bolgarijo. Rusija zbira na avstrijskej meji vedno več vojske, to vznemirja avstrijsko pa tudi nemško vlado, avstrijski in nemški uradni časniki se vsi pečajo a to zadevo. Posebno „Fremdenblatt", glasilo ministerstva zunanjih zadev, stavi prašanje, ali ne zahteva skrb za varnost države tudi od naše strani primernih naredeb. Poluuradni nemški list pravi: Bati se je, da rusko oboroževanje na gališkej meji namerava udarec zoper sosednega zaveznika in praša se, ali ta udarec Nemčiji dopusti, da mirna ostane. Mirna rešitev francoskih notranjih zaprek vzbudila jo v Londonu veliko zadovoljstvo, tudi s Carnotovo izvolitvijo so vladini krogi jako zadovoljni, ker je utrdila upanje, da so ohrani mir. „Standardu" se z Dunaja poroča, da je grof Kalnoky nekemu obiskalcu rekel da jo rešitev francoske krize jako ugodna. Ona jo dokaz, da je v odločilnem trenotji nadvladal zdravi razum in zmernost stran karske strasti. — V merodajnih berolin skih krogih pa Carnotove izvolitve niso tako veseli, kakor v drugih krajih. Na glaša se tam, da sta kriza i nje izid po kazala, da so na Francoskem ne moro več računiti z osobarai, ampak le z omahljivostjo; Grcvy je bil mož, ki je po svojej moči delal za mir in tedaj je bil za mir tudi nekako poroštvo; odstranitev tega moža in izvolitev druzega, ki ni dal še nobenega dokaza svoje miroljubnosti in stanovitnosti, ne smeti se uže danes smatrati za vesel in pomirljiv dogodek. Vladina „Post" piše o tej stvari: Evropska vojna stranka ni prodrla pri volitvi s Frey-cinetoin; ali to je le odlog, no pa pobeda. Spomladi, če ne še poprej, poskusijo ra-dikalci državni prevrat. — V Petersburgu pa so s Carnotovo izvolitvijo jako zadovoljni. Celo Francozom neprijazni „Graž-daniu" pravi: S Francosko, ki si je zgubljeno spoštovanje zopet pridobila, treba bo odslej tudi v moj narodne j politiki računiti. Carnotova izvolitev je v tem trenotji ugodnejša miru, nego vso zveze. V severno-amorikanskem kongresu je načelnik republiko govoril samo o finančnem stanji ter naglašal, da bo država imela s 30. junijem uže 140 mil. dol. prebitka. Treba je, da so ta prebitek zmanjša, ker je državi nevaren, zniža naj so carina. Poslanec Palmer jo predlagal, naj ae omeji seljevanjo v Ameriko, Domače vesti. Presvitli cesar podaril je šolskemu vodji Ivanu Do Medici v Vižinjani 150 for. za prevod jednega dela Virgiljove Eneide na italijanski jezik. Pol. društvo „Edinost". Kakor smo zadnjič javili, bode imel jutri odbor pol. društva „Edinost." svojo sejo, v kojoj poseben odbor, kateri je bil v zadevi urednika in blagajnika za društveni list „Edinost" izvoljen, poda svoje poročilo. Želeti je tedaj, da se te sejo vdeležo vsi odborniki in namestniki. Tržaški mestni zbor imel je v sredo 7. t. m. ob GVa uri zvečer svojo XXV. sejo, v katerej je bilo skleneno, da se uvede plinova razsvetljava v novo obrt-nijsko šolo in se dovoli v to svrho podporo 2000 for. Dovolili so dokladni kredit 6075 gl. 88 za porabljeno vodo v javnih vodnjakih in za namakanje ulic. Skupni pastirski list so izdali knez in vrhovni škof goriški i pokneženi škof ljubljanski in škotjo tržaški, poreški in krški. Oni v tem pastirskem listu obsojajo propagando za slovansko liturgijo. v 0 isterskem deželnem zboru. Čujemo, da so ima dež. zboru v Istri predložiti načrt nove šumske postave, proti katerej pa se ljudstvo jako ustavlja. Vsa gorenja Istra jo poslala utoke proti sprejemu iste; posebno omenjamo občine.* Podgrad, Jel-šane, Materija, Buzet, Dolina, Boljun. — ' Prošnjo prvih treh občin so podpisalo vse dotične gozdne zadruge po svojih zastopniki. — Radovedni smo tedaj, ako bodo načrt sprejet ali ne. Porotna zasedanja pri okrožnem sodišči v If ovinji začela bodo 2.J, januvarja pr. leta, predsedoval bode Dr. Lco Fiocchi. Slovanska čitalnica v Trstu Na Silvestrov večer 31. dec. t. I. bo skupna večerja v društvenih prostorih in potem prosta zabava. Druge zabave se objavijo pozneje. Izprazneno mesto. Pri tukajšnem ka-tastralnein mapnem arhivu razpisano je mesto višega zemljemerca v IX. razredu. Prošnje pošiljajo naj se v 14. dneh c. kr. finančnemu vodstvu v Trstu. Lloydove vožnje v Dalmacijo in Črno-goro. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu objavilo je 5. t. m., da je paroplovno društvo „Llovd" 1. t. m. začelo prevažati pisma za vso Dalmacijo in Crnogoro. Odplov iz Trsta vsak četrtek ob 2. popoludne. Za to novo poštno zvezo ustanovljen jo čas za oddajo pisem tako le: a) na glavni pošti v Trstu za priporočeno pošiljatvo do 10 ure 45 min. dop. za navadne pošil jatvcdo 11 ure 15 min. dop. b) na pošti v Tergesteji: za priporočene pošiljatvo do 11 ure fJO min. dop. Na krovu dotičnoga parnika postavljena bode skrinjica za nabiranje pisem, katera se bodo samo pol ure pred odplovom izpraznola. Tržaške novosti. Nesreče. V sredo 7. t. m. potegnoli so na molo S. Carlo mrliča iz morja. Utopljenec ni imel nad 45 let in je bil šo le malo časa v vodi. Perilo bilo je zaznamovano z G. Z. —8. t. m. popoludne streljal je nek deček v tarčo. Naenkrat se mu spodrsne, pade, puška se sproži in zrno po nesreči zadene mladeniča, stoječega nekoliko korakov v strani ter ga nevarvo rani. Deček, ki se mu je puška sprožila se prestraši videč to nesrečo ter] zbeži, ranjenca odnesli so v bolnico. Potres V Dalmaciji. Kakor javljajo iz Siverica čuti jo od novembra v tamošnjih ogljenicah mnogokrat potres. Sunki bili so silni, slišati jo bilo strašansk, strelu podoben ropol. Do sedaj našteli so nad petdeset sunkov. Ilratje Sokoli! V soboto dno 10. decembra ob 8»/2 uri zvečer bodo Sokolov „jour-tixu v red ut ni dvorani gledišča „Politeama Kossetti" vhod z ulice Chiozza v II. nadstropje. Ob enem se naznanja udom Tržaškega Sokola, kakor tudi si. občinstvu, da bodo vtej dvoraniod nedeljo 11. t. m. naprej svako nedeljo sokolske plesne vaje, katero se začnejo točno ob 7. uri z večer. Vstopnina stane za člane 40 novč. za nečlane pa 50 novč. Gospe in gospice, katere niso v sorodstvu s katerim članom Sokola, imajo pristop samo takrat, ko si ga priskrbe od odbora Tržaškega Sokola. Na zdravje ODBOR. Javna zahvala. Vsi m, onim kateri so o priliki smrti nepozabljive soproge odnosno matere LUCIJE z nami se žalostili, posebno pa vdoleŽili pogreba, izrekamo tem potem naso naj gorkoj so zahvalo. Trst 8. decembru 1887. Obitelj Herrmanstorfer Poslano. Gosp. Franju Iv. Kvvizda, c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorni dobavitelj in okrajni lekarničar v Korneuburgu. Drago mi je, da Vam morem naznaniti, da. Vaš Kwizda, c. k. respektiv resti-tutions fluid uže več let rabin pri svojih konjih in da sem pri vseh vrstah imel najboljši uspeh, tako pri spahnenju, kakor tudi pri velikem trudu in ga torej vsacemu prav toplo preporučam. D u naj, januvar 1880 Knez TmuttmaitHdorff. Kje so dobi, razvidi se iz oglasa: Kwizdaja c. kr. priv. „Restitucijonalni fluid11 v današnej številki na 4. strani« 3-3 Ht. .'1 T/o. 9. Razpis službe učitelja voditelja na enorazrednici v Ivo bila glav i s postavnimi dohodki 111. plačilne vrste. Za definitivno nameščenje zahteva se sposobnost katoliško verstvo podučevati. Prošnje nuj se vložijo pri podpisanem v dobi 6 tednov po razglašcnju tega razpisa v časniku „Osservatore Triestino". C. k. okrajni šolski svet. Sežana, t. decembra 18S7. odčeva esenca : JekarjaPiCCOlija ^ v. Ljubljani Ta eseiii*!, ki se ii,ireja i o nekem rn-pt.ii eospoda dr. K. viteza Stiiekla, c. lir. vladincga svetovalca in deželno-sanitet-nrga poročevalca za Kranjsko, )e t.ilto-zvana „Tinctnra ltliei compnsita", katera ozdravijo vse želodćeve in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo t t. d. (gliej navod, ki j« vsakej steklenici pridejan) — Izdelovatelj pošilja" jo v /a-bojčkjh po 12 steklenic po pl. 1-30 po poštnem povzetji. Poštnino trpe p f. naročniki^ — T* steklenic., prodaja polokr ei >. v o čina lekarn na Kranjskem, Štlrskem. Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tirol i h. 50—50 V Trstll: Biasoletto, Pont« Ros«o; Ed. pl. Leutembucg, Giardin Pubiica; G. nI L-oitemburg, Piazza S. (J ovanni; Foraboschl, lekarna »al Cammello«, Oorso; Piuciola, Piiiz/a Barriera Vecch a; Poszett-i. Palazzo del Llovd; Praxmarer, Pahujo Mimiclpale; Pr.-ndiiii, Palazzo Mod'd'o; liavasini, Piuzza < lekarniSarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to sprlčtijrjo nnoga naročila, spričevala In zahvale, ki dohajajo od vseh -.trani in pa uspehi prvih tuk ' zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz sumili rastln m cisti kri ; ima dolnr okus in Velja en zavo 'a M dni OO n. Otnenjeria lekarna izdeluje tudi pile zh nrcste»je života in proti inadrona iy 4,,ka neku posebne rastline, katerih uspeh e V. lik, pos-bno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obiira na dijeto En« Skatlja volja »O no I d. Plašter in tud tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena \ pluŠtrnv za kurja očesa ŠO Moldov — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v Irkami ItOVIN, v Girici v lekarni .G r i s to (o 11 e 11 i in P o n ton i, v Ajdovščini v lekarni Gulielmo. 8-10 V tej lekarni govori se ludi slovenski. Androna Ousion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100 9u Naravno olj o iz jeter od polenovke (Baccala). najizbornejše kakovosti, kojega z dobrim vspehom zakazujojo najboljši mestni zdravniki. — [z isto kakovosti napravlja se tudi zeleno ali jodožolezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. B. Rovisa Corso štev. 47. 8—10 Perje za postelj in mlado tičje perje (Flaumen), lepo in po ceni dobi oe pri !^Boa*o v Ljailil ja« ni. stolni trs;. Pošilja se kolikor komu dra^o [>o poštnem povsetjn, 3-3 Via Valclirivo, $ t.',» (v lastne) ntS;) Mt'irijacoljske želodečne Itapljice. izvrutno delujoče zdravilo pri vseli boleznih na žo-lodcu Neprecenljive dobrote jo posebno vpliv njihov ]>ri notefnosti, slabosti želodca, nko z grla smrdi, napenjnnju, kislem pehanju, keliki, želodeč- ■nem kataru, gorefifte (rznvc.i) pri preobilnoj produkciji slin, rumeiiici blu-vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodčni krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pi jač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cena steklenici jo z nakazom vred samo 85 nov Glavni zalog ima lekarničar „k angel ju varhu". 53 — 49 Dr. Brady KremNler, Morava V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I. Seravallu blizo staroga sv. Antona Ozdravljenje plućnih bolezni Tubckutoz?, (snšic\ ji;lkc), naduha, zanrte sape), kroničnega bromhljalnega katara itd po plinovi E X H A L A C I J I BRNSKO sukno in volneni izdelki (po rektalnej injekciji). NajiieVt-rjetiieji, skoraj nedosegljivi idejal zdravnikov je z ovini postopati"m t»o-polnoma dosežen t Ob osupljivih, nepogrešivih vspehih govnre najjasiiej4(- sl-deča pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolik r mogoče z lastnimi besedami. In k' ori afonlčnem prlu. poškodovanemu po tnber-kolo'i. so se v !2— 3 tednih zacelile otekline dasiravtio bila u2d polovica pljuč razdejanih • Dr. M. Langhlin. vo lja bolnice v Flladelflji je vporabi) plinovo exhalacijo ori .'10 bolnikih, kojl »o bili liže v uajzadujem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli Vsaki dan pa se množe zravniška noroč la o srečnim ozdravi j. nju, ter je r.vnn navadenih spričeval Se mnogo drnzih od slavnih profesorjev Tudi v o. k. jav ei bolnici na Dunaja se vporahljuje stroj /.a plinovo exnalacijo. — Imamo mnogo spričeval odzravelih. C. kr Iz riv str j za plinovo uX'ialacijo (Rectal-Jnjector) se dooiva t vsenii prijiravatni za pripravlj nje pliva in z popisom za vporavo za zdravtiike, ter ga moro rabiti tudi vsak bolnik sam pri Dr. KARLU ALTMAISN, TVien VII., Mariahilferstasse N. 80/A ter stane gl. 8.30 z omotom |>roti gotovem novcu ali provzetju, — Ozdravljenj • ni niti bežavno, niti ovira vsakdanji pose|. * _l3."> Kdor se hoče oblačiti posegi i ceno, naj piše po uzorce ua Tuoh-Fabriks-Lager Friedrich Brunner S". Briinn. Op. .lako bogati uzorci za gg. krojače nefrankirani; kar se komu ne-dopado, se zamenja. IS—-18 I Ljubljanski Zvon. I Jj Gld. 4.60. I i Gld. 2.30. - Gld. 1.15. | -t:HU aOjmhm M ttaute^'fittt rf-Ji —- Kar komu ne u^aja sprejme se brez prigovora franko nazaj TRGOVSKA TVRDKA Bernhard Ticho 1—10 Razun te^a s^ do Ostanek štajersk. [i l.St in i:a celo lovsko "kni|» f I > sel. do dvaiuijs met, ost nkov Holandskih tapelov t. lo irpoJSnih f :» so Kjo Uhiffona Nr. C jO komolcev popol notna f. :i r>0 Nr CC ri-tiboljS^ btiž" f <1 SO B r n c (B r U n n) Krautmarkt št. 18/63 v lastnej hiši pošilja proti povzetju : Uzorci in ceniki zastoj in franko. Ostanek blaga za vrhm suknjo suma volna 2.10 m. dolga za celo vrhno soknjo f. % ."»O Ostanek MANDARINA sama volna, 2 10 m dolg za celo zimsko sukni f 11 Deset met. kalmuka črtejf po mnili se da oprati 110 .-irti f. le.-jo edna (jarnttura R1FSA za dve ogrinjali za postelja in jed»n mifni prt f 1 SO Kna konjska PLAHTA 1110 .-tin dolga 1:10 i*tm. S roka prav dobre ha*- f I SO Deset metrov Ter n o Veloure sama volna 0') ctin široko v vseh modemih lurvnh f -1 Di set met. kariranoga blaga za obLeke (jO eltn širok' ga za Celo obl' ko f "t 50 Kos ItiimluirAke^a OKSFORDA ki se da oprati. d-d>re baže SO komolcev po-pob oma f i r»o Deset metrov sukna za gospo sama volna v * seh mode-nih barvah dvt jna široko«.r. f h Deset met Valarijna flanele ki se da oprati na p<>) volna pt najnovejših rlsiirljah 00 etm i' I Deset metrov Baršena za obSek- ki s-- da oprati, krasti! v/.or.-i t;0 ctm. širok f 4.= Deset metrov Nigerskega valjanega sukna sama volna, najnovejše blag > za jesensko in zimske obleke dvojnu š r kosti f I •lopien /a f*ospe • iz ovčje volne (Jersey), v VBeh barvit h ki Ne lepo podaje f « Kanevas V4 širok, 80 kom •!(•. lila f -I NO platnen ko moli .. lila rudeč r o Kos domačega PLATNA '-".t komo|.-. i i ao '' , .'(O koinnle f, 5 r»o mu^ Zil gOSp. k atavsko blapo, (»el*4 ali barvane I f- 1 fc>0 II. f. I .*« .It'dna garnitura Jute za dve ogrinjali /a |'os a]j m jedel) mizo i prt r :i r»o Zimski OGRTAČ H/i dolp i r.o En k<»s MLŠ0UNE Vi širok, ;10 komoh^evj popolnima, I olji lo olaton t, ti r»Ol K >šu je za GOSPE iz ehilTonn, ve/.oie 3 koŠnlje f '£ SO Zaveza od jute po uiršk* m naorcu popolna f. Vi r>«> Dvojata ruta od| VELURJA- •/* dolu« "a m a volna f 3 SO Kos zefira najbolje, m najboij modernega b apa za tnoške košulje tn <.hI L'0 komolcev t o.r>o| Izdatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.