POSTNI Ql
Stanovsko in strokovno siasilo Zveze poštnih org;
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravnlštvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik SV.	V LjubSjani, dne 15. apriia 1924.	8. številka
Postne in velikonočne misli.
V	tem svetem postnem času, določenem pokori in odpovedi, se vrte naše spokorniške misli okoli — zlatega teleta. Vrag s pokoro in z velikim petkom! Vsa zadnja leta so eno samo velikansko breme pokore za nestor jene grehe; vsa naša zadnja leta so en sam brezkončni vieliki petek, tako dolga je naša pot na Kalvarijo in naš križ je vsak dan težji'.
Naše roke pa tipajo ven iz te teme, naše oči pa so vprte v svetlo točko na obzorju, naše duše pa drhte v pričakovanju in hrepenenju, naša srca pa slutijo bližino-Velike noči.
Zvonovi so odšli v Rim, zamolklo in mrtvaško klepetajo raglje iz zvonikov; križi in razpela so zakriti s tenčicami, okna so zastrta s temnimi zastori. Toda naše željne duše že slišijo iz daljave veselo pozvanjanje in pritrkavanje srebrnih zvoncev, doli s tenčicami in z zastori, da bo svetlo in bleščeče, kajti po Velikem petku je prišla Velika nedelja, po Kalvariji je prišlo Vstajenje.
V	tem silnem hrepenenju po Veliki nedelji ni prostora za postne spokorniške misli v naših srcih, zato se vrte okoli — zlatega teleta: prevedba, razvrstitev, dekreti, draginjske doklade, izplačilo od 1. oktobra, nova vlada, razpust zbornice itd.
Vrag s pokoro in z velikim petkom! Mi čakamo vstajenja in velike nedelje. Zdi se mi, da je blizu; že, slutim zarjo na obzorju, že čutim pomladanski dih, že slišim vesele speve Aleluje.	Joja.
Dovoljevanje dopustov.
Na osnovi čl. 110 in lil zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih je g. minister pošte in telegrafa pooblastil:
I.	generalnega direktorja odnosno njegovega namestnika:
1.	) da sme uradnikom in ostalim uslužbencem ministrstva in oblastnim direktorjem dovoljevati dopuste za privatne posle do največ 15 dni v koledarskem letu;
2.	) da sme uradnikom in ostalim uslužbencem ministrstva ter oblastnim direktorjem dovoljevati v koledarskem letu do 3 mesece dopusta za zdravljenje v kopališčih in drugih zdraviliščih, kakor tudi za okrepitev zdravja (rekonvalescenco) po bolezni;
3.	) da sme uradnikom in ostalim uslužbencem pri direkcijah in vseh p. t. uradjh dovoljevati za privatne posle dopuste, daljše od 10 pa najvišje do 30 dni v koledarskem letu;
4.	) da sme uradnikom in ostalim uslužbencem direkcij in vseh p. t. uradov dovoljevati dopuste, daljše od enega meseca, a najvišje do 3 mesecev za zdravljenje v kopališčih in drugih zdraviliščih, kakor tudi za rekonvalescenco po bolezni.
II,	Direktorji pošte in telegrafa odnosno njih namestniki so pooblaščeni:
1.) da smejo uradnikom in ostalim uslužbencem direkcije in vseh p. t. uradov svojega področja dovoljevati za privatne posle največ do 10 dni dopusta v koledarskem letu;
2.) da smejo temu osobju dovoljevati v koledarskem letu največ do enega! meseca dopusta za zdravljenje v kopališčih in drugih zdraviliščih, kakor tudi za rekonvalescenco po bolezni.
III.	Upravniki in starešine pošt so pooblaščeni, da smejo v nujnih slučajih dovoljevati podrejenemu osobju do 3 dni dopusta v koledarskem letu, kakor tudi za slučaj bolezni ali smrti svojcev.
C) teh dopustih mora upravnik ali starešina takoj obvestiti direkcijo, direkcija pa obvešča ministrstvo z mesečnim poročilom.
IV.	Minister dovoljuje dopuste za potovanje v inozemstvo, kakor tudi take dopuste, ki presegajo pooblastilo generalnega direktorja.
Resna beseda tovarišicami
Neprestano se slišijo pritožbe tovarišev, ki grajajo mlačnost tovarišic v društvenem in družabnem oziru. Upravičeno! Zelo redke so izjeme med nami, ki se zavedajo, da nam je večje zanimanje za društveni razvoj dolžnost in nujna potreba. Ponosne smo na naše število, a kje so v tem velikem številu uradnic, ki so posebno v naši stroki razdeljene malone v vseh panogah, pri vseh poslih, kje so delavke za svoj lastni blagor? Ni jih! Seveda so častne izjeme, katerim gre vsa hvala; velika večina je pa tako pasivna, da se človek nehote vpraša: a!i tovarišice ne vedo, v kako važnem času žive, in ako vedo, zakaj tako brez interesa nalagajo ogromno delo v organizaciji le na ramena tovarišev? To, drage moje, niso zdrave razmere!
Ne zabavljajte, temveč odkrito priznajte, ;da same prav nič ne storimo, zato tudi ue bi smele ničesar zahtevati po naravnem zakonu: kdor ne seje, naj ne čaka žetve!
Lahko nas je sram pred starejšimi tovarišicami; te so imele lastno društvo, začele so boj za pravo uradnic, vse spoštovanje njim! A me, mlajša, sveža, delavna generacija ,kje smo! Od strani brez stida gledamo, kako se pehajo, delajo in trudijo drugi za nas. Žalostno! Odkrito priznam, da dajem v polnem obsegu prav tovariščm, ki se jeze na ženske kolege in jih smatrajo za balast. Zganite se! Še je čas, da se z marljivim delom oddolžimo tovarišem. Pomagajmo jim, saj delamo v lastno korist. Bodimo trezne delavke, zavedajmo se, da je v delu naš spas! Ne bodimo plevel v organizaciji, katerega bi se moralo iztrgati; če delamo v uradu, zakaj ne bi žrtvovale par ur za društvo in pomagale tovarišem. Zato proč s komodnostjo in mlačnostjo, tovarišice, naša indolenca je naš lastni pogin. Proč s predsodki in izgovori, stopimo v vrste tovarišev v boju za naša prava v moralnem in materijeinem oziru; pokažimo, da znamo in hočemo delati ter doseči z lastnim trudom boljšo bodočnost. Ne čakajmo v brezdelju daril, ki jih prejemamo od dela in truda moških kolegov.
Ljubljana kot centrala naj bi bila vzor s svojo organizacijo. Le poglejmo to zaspanost malo pobliže! Kadar se vrši občni zbor, se-
stanek ali karkoli — tovarišic silno malo; toliko nas je, pa jih pride deset, petnajst. Ali se zavedate, kako si s tem škodujemo?
Občni zbor je oni forum, pred katerega pridimo s svojimi zahtevami in željami. To je oni moment, kjer odločujemo o lastni usodi, zakaj tu je treba pokazati, da hočemo.enakopravnost in da smo zmožne nositi breme dela v društvu, pomagati z nasveti ter tako olajšati delo tovarišem. Delo, trud, lastno žrtvovanje za dobro vseh in vsakega posameznika naj bi bila naša sveta dolžnost. A ne mislite, da se branimo samo dela, o ne, tudi dolžnosti nočemo. Tudi na družabnem večeru, ki je bil res lep in tako neprisiljen, je bilo na žalost malo žensk. Zakaj nočete vsaj prijetno deliti s tovariši? Mar nas ni sram pred mariborskimi kolegi, ki imajo tako vzorno, bratsko vez, da je veselje gledati kolege, ki si lajšajo drug drugemu življenje v idealni harmoniji, mi se pa niti ne poznamo med seboj. Žalostno, a resnično!
To pa ne velja samo za Ljubljano, tudi tovarišice na deželi spe spanje pravičnega. Toliko je ženskih moči po deželi, toda nobene agilnosti, nobenega zanimanja za organizacijo. Ali vam ni, drage moje, nič dolgčas? Ali vas ne ubija enoličnost pisarniškega dela, ne čutite zahteve po izpremembi, po nečem, kar je vsem skupno, po delu tudi izven urada v lastno zabavo in v dobrobit organizacije? Nam ženskam bi morala biti že naravna dolžnost skrb in briga za vzorno organizacijo, v kateri bi se morale ravno me ponašati z največjim delom in pomočjo. Pri nas pa ne zaleže ne beseda, ne agitacija, ne vabilo, nam je treba menda res železne roke in občutne kazni preden uvidimo, kako smo grešilo z našo mlačnostjo. Zato resno opominjam vse tovarišice, da ne vztrajamo v sedanji zaspanosti in brezdelici, marveč pokažimo, da znamo in hočemo delati in postati vredne sovrst-nice svojih kolegov v boju za lastne koristi, za naše in naših naslednic zaslužene pravice.
Organizatorično gibanje.
ZAPISNIK
širše odborove seje Zveze od 17. marca 1924.
V odsotnosti predsednika Urbančiča otvori sejo podpredsednik Dular in določi naslednji dnevni red:
L) Došli dopisi.
2.	) Poročilo predsednika o intervenciji v Beogradu.
3.	) Nadaljevanje razprave o reorganizaciji Zveze.
4.	) Slučajnosti.
Ad l.) Zveza je prejela dopis od bratske organizacije v Splitu radi skupnih korakov, ki naj bi se podvzeli glede štetja nenakupljenih aspirantskih let. Zveza je takoj odgovorila, da se trenotno ne da v zadevi nič ukreniti, ker se bliža prevedba že svojemu koncu In se smernice, po katerih razvrstitvena komisija dela, ne morejo sedaj več izpreminjati. Vsekakor pa bo organizacija prej ko slej odločno zahtevala ugodnejše tolmačenje zakona o dr-
žavnih uradnikih, po katerem bi se morala šteti vsa službena doba od 18. leta starosti v pokojnino in napredovanje. Ko dobe prizadeti dekrete o svoji prevedbi, naj vlože priziv na državni svet.
Preko direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani smo prejeli ministrski odlok v zadevi štetja vojaške službene dobe preko kaderske-ga roka. To tolmačenje ministrstva smo objavili v zadnji številki Poštnega Glasnika.
Uprava kopeli hotela »Slon« v Ljubljani nam na našo prošnjo glede uporabljenja kopeli za člane poštne Zveze proti polovični pristojbini z dopisom od 10. t. m. sporoča, da je pripravljena dovoliti članom Zveze poštnih organizacij za uporabljanje kadne ali parne kopeli polovično ceno, Reflcktanti pa sc morajo izkazati s člansko legitimacijo in s sliko. Za to uslugo se je Zveza upravi kopališča zahvalila ter jo obvestila, da se bodo izkazali naši člani poleg članske legitimacije še z železniško legitimacijo, v kateri je slika.
Ad 2.) Predsedstvo prevzame došli predsednik tovariš Urbančič, ki omeni, da je poročilo o intervenciji v Beogradu sedaj pač odveč, ker je poročal o tem na sestanku pri Lozarju, pa tudi »Poštni Glasnik« je prinesel o tem obširno poročilo.
Ad 3.) Prečita se osnutek pravil o reorganizaciji Zveze. Po soglasnem mnenju se sklene, sklicati sestanek delegatov vseh poštnih društev, ki naj se izjavijo, če in pod kakšnimi pogoji so pripravljeni stopiti v reorganizirano Zvezo. Sestanek zastopnikov naj skliče tajnik za nedeljo 23. marca popoldne. Na prošnjo, predsednika Urbančiča se sklene, da vodi ta sestanek, kakor tudi eventuelne bodoče razgovore o reorganizaciji Zveze, podpredsednik tov. Dular.
ad 4.) Predsednik poroča, da je šel v soboto 15. marca na. prošnjo mariborskih članov v Maribor, kjer je poročal tamkajšnjim članom o uspehih in informacijah, ki jih je dobil v Beogradu. Sestanek je bil prav dobro obiskan, tovariši in tovarišice so z zanimanjem sledili izvajanjem predsednika.
Dnevni red je izčrpan, seja se zaključi ob 23. uri.
i-nwi'n • «>.** •« nitH •.»»: rt «uam. rrrumn’araan ■■■•iMinBWrr*wran•’*» mmi*a*r* ■s.mHmmmmmtMimmrmm
OBČNI ZBOR SEKCIJE POŠTNIH, TELEGRAFSKIH IN ČEKOVNIH CINOVNIKOV.
V nedeljo, dne 13. aprila tl. se je vršil v Celju redni občni zbor Sekcije' ptč. činovnikov z naslednjim dnevnim redom:	1.) poročilo pred-
sednika; 2.) poročilo tajnika; 3.) poročilo blagajnika; 4.) poročilo preglednikov računov; 5.) volitev predsednika; 6.) volitev odbora; 7.) slučajnosti.
Da zvedo tudi oni člani, ki se občnega zbora niso mogli udeležiti, priobčimo v tej in prihodnjih številkah potek zborovanja.
1.	Poročilo predsednika.
Predsednik tov. Dular izvaja:
Preden preidem na svoje poročilo, moram omeniti težkoče, ki jih je imela Sekcija radi dovoljenja polovične vožnje za posetnike občnega zbora iz Ljubljane in Maribora. Ministrstvo saobračaja je našo prošnjo za polovično vožnjo odbilo, vsled česar je postal zelo ogrožen dober obisk občnega zbora, ker bi cela voznina naše tovariše in tovarišice peobčutno zadela, zlasti, ker smo jih že prej zagotovili, da preskrbi društvo polovične vozovnice. Iz te zadrege nam je pomagalo tajništvo demokratske stranke, posebno pa minister na r. gospod dr. Žerjav, ki je osebno interveniral pri g. ministru saobračaja in izposloval v zadnjem hipu polovične vozovnice. Čutim se dolžnega, da se za to uslugo gospodu dr. Žerjavu in stranki prisrčno zahvalim.
Začetkom oktobra L 1. sem bil pod težo razmer prisiljen, prevzeti predsedstvo naše Sekcije. Povod k temu je dalo znano gibanje za izboljšanje naših prejemkov, ki ga je vodil akcijski odbor v Ljubljani. Na tem mestu ne bom kritiziral postopanja prejšnjega predsedstva in odbora, omenim naj le, da je večina članstva, pred vsem mlajši člani naše organizacije, zahtevala ener-gičnejše postopanje, med tem ko so bili nekateri, zlasti starejši, naziranja, da se ne smemo spuščati
v boj, ker je bila akcija lokalizirana samo na Slovenijo in ker so 3 kategorije poštnih uslužbencev odpovedale svoje sodelovanje. Mnenja so se torej križala in je bila nevarnost, da se razbije naša Sekcija, ki smo jo s tolikim trudom ustvarili in spravili na tako častno višino. Po mnenju večine je bil najboljši izhod ta, da se premeni celotni odbor. Danes, ko gledamo dogodke nazaj in jih presojamo bolj mirno, lahko rečemo, da smo dobro pogodili. Izgubili nismo nobenega starejših delavcev, nasprotno so ostali vsi — kar jim šteje v čast — zvesti člani, ki so nam vedno radi z nasvetom pomagali. Izgubili nismo tudi nobenega mlajših, ker je vstopilo v novi odbor več odbornikov po želji mlajših.
Glavna točka našega programa je bila reorganizacija Zveze. Hoteli smo imeti močno organizacijo, ki bi dosegla svoje zahteve tudi z grda, ako ne bi šlo z lepa, kar je, oziroma kar bi moralo biti, ako govorimo odkrito, smoter vsakega udruženja. Z reorganizacijo Zveze doslej še nismo prišli do pozitivnega uspeha, ker je bilo do sedaj pri pošti preveč kategorij, od katerih se nekateri še vedno ne morejo ločiti. Danes se še pogajamo s sorodnimi društvi in še vedno upamo na zadovoljiv uspeh. Posebno nekatere organizacije, kakor društvo upravnikov, imajo veliko smisla za strnjenje naših vrst, vsled česar jim na tem mestu 'za trud in res nesebičen nastop izrečem zahvalo. Sekcija je in bo tudi v naprej delala na okrepitvi naših vrst in je prepričana, da bo končno dosegla svoj namen. Pri tem je glavno stvar sama* osebe pa so postranske. Za svojo osebo vam bom n. pr. zelo hvaležen, ako me odvežete dolžnosti, ki ste mi jih naložili. Neprimerno pa je, zahtevati padec kake osebe iz motivov, ki nimajo s strokovno organizacijo ničesar skupnega. Poudarjam pa še enkrat, da radi žrtvujemo vsako osebo, ako bomo mogli s to žrtvijo doseči pošteno svoj namen.
Novi odbor je imel mnogo dela s prevedbo uradništva po novem zakonu in z uredbami, ki1 regulirajo prevedbo. Večino bremen in skrbi pa je prevzel na svoje rame naš vrli »Savez« v Beogradu.
Po nalogu odbora sem interveniral dvakrat v Beogradu; o čem in kakšen uspeh sem dosegel, Vam tukaj ne bom razlagal, ker je o tem pisal obširno Poštni Glasnik. Dosegli smo prav veliko in smo na splošno lahko zadovoljni. Nezadovoljnost pa se kaže med privr. poštarji, ker se jih trenotno smatra še za neukazne ter dobijo samo 200 Din mesečnega predujma. To razburjenje je nepotrebno, ker bodo po prevedbi, ki velja od 1. oktobra t. 1., postali ukazni in se jim bo, ako smemo verjeti obveznim besedam g. fin. ministra, izplačala diferenca. Nihče od naših naj ne pozabi, da pridemo vsi v II. kategorijo, kar je velike vrednosti za nas vse. Dosegli smo mnogo, skoraj bi rekel, da več kakor smo pričakovali. Pozabiti pa ne smemo, da gre za to pridobitev v prvi vrsti zahvala našemu »Savezu«.
Vsi moji predniki so na občnih zborih omenjali brigo, ki so jo imeli z odpravniki, In neuspehe, ki so jih dosegli. Ravno tako se godi, žal, tudi meni. Toliko truda in dela kot z odpravniki nismo imeli z nobeno kategorijo, a uspehi so enaki ničli, ob enem. pa tudi izvrstni za kvalificirane odpravnike, ki ne nameravajo presedeti celo življenje na odpravniških mestih. Zato svetujem vsem kvalificiranim odpravnikom, da prosijo za premestitev k večjim uradom, ker dosežejo s tem II. kategorijo.
Nekvalificiranim odpravnikom pa ne morem dati danes drugega, kakor zagotovilo naše dobre volje in odločnosti, da se bomo tudi v bodoče z vso močjo trudili, da olajšamo njihov bedni sedanji položaj vsaj z zvišanjem drag. doklad.
Podrobno delo v organizacijah obstoji v glavnem v intervencijah pri oblastih. Velikokrat smo intervenirali pri direkciji in skoraj vedno z ugodnim uspehom.
Odbor je pridno deloval, le udeležba pri sejah ni bila vedno zadovoljiva. Temu je največ kriva prometna služba:	eden ima noč, drugi se
odpelje z ambulanco itd. Z obžalovanjem pa moram tudi konstatirati, da smo dali na zadnjem občnem zboru svoje zaupanje in mandat tudi par takim odbornikom, ki jih je bilo prav težko dobiti k sejam. Upajmo, da odbor, ki ga boste izvolili danes, ne bo imel takih žalostnih izjem, marveč da bodo vsi od kraja vršili vestno in marljivo poverjeno jim dolžnost.
Z velikim zadovoljstvom poročam, da je Sekcija ostala na višku, tako kar se tiče števila član-
stva, kakor tudi glede ugleda, ki ga uživa. Gledati bo treba, da bomo lahko enkrat isto trdili o naši novi, ujedinjeni Zvezi.
Mislim, da bi bilo dobro in koristno, zopet navezati stike z »Osrednjo Zvezo«. Tozadevno smo imeli posvetovanje pred kakimi tremi meseci. Takrat se je sklenilo, da se v najkrajšem času skliče sestanek vseh v »O. Z.« organiziranih in neorganiziranih društev, na katerem naj bi se razpravljalo, kako omogočiti izstopivšim organizacijam zopetni vstop v »O. Z.«. Žal, po preteku treh mesecev tega sestanka ni bilo, kar bi dalo Sklepati, da »O. Z.« morda nima resne volje, stvoriti močno in enotno organizacijo. Sekcija je bila do sedaj krepko naslonjena na Savez in bo morala, ako bo hotela dobro voziti, to ostati tudi v naprej.
Tudi »Poštni Glasnik« so naši člani pridno podpirali, in mislim, da nam je v čast, ako povem, da je bil večkrat cel list napisan od naših članov. — Posebno važnost smo polagali na to, da obdržimo zvezo z deželo. Odgovarjali smo, kakor hitro je bilo mogoče, na vse dopise, informirali po časopisu naše člane o vseh zadevah ter poskušali s sestanki poživiti tovarištvo in smisel za organizacijo po deželi. To delo nam je na Dolenjskem jako dobro uspelo, medtem ko je na Gorenjskem odpovedalo, kar nam pa ne bo zlomilo volje. Za Štajersko je prevzel propagandno delo po deželi naš zavedni tovariš Kunst iz Maribora, ki preredi v najkrajšem času sestanke v večjih centrih Štajerske in Prekmurja. Dovolite, da izrečem tov. Kunstu javno zahvalo za njegovo marljivo in nesebično delo v korist naše Sekcije. Prepričan sem, da se imamo le njemu 'zahvaliti, da imamo v Mariboru najbolj zavedne člane, cvet Sekcije.
Končno pozivam vse tovariše in tovarišice, da se krepko in zvesto oprimejo svojega društva, da deluje vsak po svojih najboljših močeh in zmožnostih za procvit in napredek Sekcije poštnih telegrafskih in čekovnih činovnikov, katero naj Bog poživi!
(Dalje prihodnjič.)
MEDNARODNE ORGANIZATORlCNE SMERNICE.
(Prevod iz »Zeitschrift der internationalen P. T. T.«)
Tajništvo »Internacijonale poštnega, brzojavnega in telefonskega osobja« (I. P. T. T.) je dobilo od izvršilnega odbora nalog, da naj razpravlja v našem internacijonalnem listu I o načelih, ki so za našo internacijonalo me-! rodajni. Temu so dale povod nekatere nejas-I nositi, ki so jih nekateri domnevali v naših I Statutih.
Ideal vsake organizacije, ki hoče poklic-I ne tovariše internacijoualno združiti, bo pač — doseči svetovno skupnost poklicnih tovarišev, v našem primeru skupnost vsega osobja poštne, brzojavne in telefonske stroke celega sveta. Seveda, kakor z vsakim idealom, tako je tudi s tem: moremo se mu približati, popolnoma uresničiti pa ga ne moremo nikoli.
Temu idealu se upirati pred vsem dve dejstvi. Prvo dejstvo je nepopolna organizacija poštnega osobja. V nekaterih deželah sploh ni nobene organizacije poštnih nameščencev, v drugih pa tvorijo neorganizirani večino. Drugo dejstvo je za celokupno delavsko gibanje, posebno pa še za gibanje poštnih nameščencev karakteristično dejstvo, da so v vseh deželah (Rusija je le navidezno izjema, ker v Rusiji ni demokracije, zato se morajo smatrati poštni nameščenci Rusije kot prisilno organizirani) poštni nameščenci ne samo po kategorijah, ampak poleg tega še po tendencah ločeno organizirani in da si stoje te kategorije in tendence često sovražno druga proti drugi (podčrtal glede na naše razmere prevajalec), če bi vzlic temu sprejeli vse te organizacije — pri čemur ne upoštevam tega, da odklanjajo nekatere manjšinske organizacije načeloma vsako internacijo-nalno delovanje — potem bi se prenesel na-cijonalni prepir v internacijonalni tabor, mo-
či bi druga drugo uničevale, mesto da bi se vzajemno izpopolnjevale. Stvoritev interna-cijonalne organizacije bi bilo oškodovanje in-ternacijonalne idejel.
Tu se torej začne izbera glede interna-cijonalne organizatorične smernice. Kako pa naj izbiramo?________(Dalje prihodnjič.)
Pošljite naročnino!
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje (V. Z. v M.). Neki odlok poštnega ministrstva pravi, da se bo štela vojaška služba med vojno kakor aktivna državna služba, med tem ko ni o kaderski službi (aktivno 3 letno službovanje) nič omenjeno. Baje se bodo štela kadetska leta v pokojnino, vsekakor bi se morala šteti vsaj tistim, ki so si ta leta nakupili. Kako se bodo torej računala aktivna vojaška leta?
Odgovor: Kako se bodo štela vojaška leta, smo pojasnili že v 6. številki »Poštnega glasnika« od 15. marca tl. pod točko 4) uvodnega članka. Aktivna vojaška služba se namreč nič ne upošteva, pa naj je trajala kakor dolgo že. Seveda je to krivično; organizacija si bo prizadevala, da doseže vsaj tako tolmačenje zakona, da se ne upošteva aktivna (kaderska) služba v sedanji izmeri, to je 18 mesecev, ostalo' pa bi se moralo šteti.
Vprašanje (V. Z. v M.). Za koliko voženj na leto veljajo naše železniške legitimacije? V obče se reče trikrat na leto, toda ni povedano, če za tja in nazaj, in koliko časa sme preteči med prvo in povratno vožnjo?
Odgovor: Železniške legitimacije za polovično vožnjo veljajo za trikratno vožnjo tja in nazaj, torej sikupaj 6 voženj. Za eno vožnjo se šteje vožnja od stalnega bivališča tja in zopet nazaj, in sicer brez ozira na časovni presledek med tja.% in povratno vožnjo.
Vprašanje (več vpraševalcev). Ali dobimo letos članske izkaznice od »Zveze«?
Odgovor: Zveza ne izdaja vsako leto novih članskih izkaznic, ker bi prišlo to predrago, pa tudi potrebno ni. Kdor je nima, naj se javi, pa mu izstavimo novo.
To in ono.
Zahvala. Podpisana se najiskreneje zahvaljujem obsmrtnemu podpornemu društvu »Dobro- j ta« za izplačani znesek 400 Din povodom smrti j moje hčerke. — Hermina Koib, poštna odpravnica v Kropi.
Slišal sem, da imajo v nedeljo 27. aprila nižji poštni uslužbenci na Kongresnem trgu veliko javno tombolo. Dobili se bodo dragoceni dobitki, bo sedem tombol: 1.) zlata ura z verižico^, 2.)
spalna oprava, 3) živalni stroj, 4) moško kolo, 5) šest metrov blaga za moške obleke in en par ženskih čevljev iz boxa, 6) voziček naložen z živili, 7) kuhinjska posoda iz medi. Poleg tega bo še več činkvinov Sn kvatern, tako da nekaj bom gotovo zadel. Zato vam svetujem, da naj nihče ne zamudi te ugodne prilike. Hitimo kupovati tablice, da jih ne zmanjka. Prodajajo jih vsi pismonoše v Ljubljani, v Šiški, na Viču in v Mostah, pa tudi v trafikah. Tablica stane samo 3 Din. Glavni dobitki sc razstavljeni v trgovini Gričar če Mejač v Šeierburgovi ulici in v trgovini »Elite« v Prešernovi ulici. Začetek tombole točno ob 15. pop.
Dekreti o prevedbi in razvrsta/i so že izdelani. V Ljubljano jih še ni, ker so še pri minist skem svetu radi nekate.ih spornih slučajev. Sigurr.o pa pridejo do konca trn. Privremenim poštarjem so šteli službeno dobo šele od dovršenega 21. leta starosti dalje.
Obvestilo! Nakaznice za 50% znižano kopel pri Slonu se dobe pri »Zvezi«.
Občni zbor društva poštnih upravnikov v Sloveniji se vrši v nedeljo, dne 4. maja tl. ob 13. v slučaju nesklepčnosti ob 14. pri vsaki udeležbi, v Zidanem mostu v restavraciji g. Juvančiča. Vabijo se tudi nevčlanjeni tovariši in tovarišice. Občni zbor se otvori po dohodu opoldanskega ljubljanskega in mariborskega vlaka, ter je pričakovati, da bode od ministrstva saobračaja dovoljena polovična vožnja. Vsak udeleženec naj obdrži vozni listek, ki bo veljal, ako se naša prošnja ugodno reši, tudi za nazaj. Dnevni red občnega zbora je običajen. Vse tovariše in tovarišice poživljamo, da sc občnega zbora v obilnem številu udeleže.
Železniške legitimacije je naša direkcija prejela šele 11. t. m. in so se tatkoj pričele razpošiljati, tako da jih dobe tovariši še pred prazniki. Za-kesnitev je povzročilo tos da je zmanjkalo pri 'železnici tiskovin.
Kaj dobimo 1. maja? — Prav isto, kar smo dobili do sedaj, ker nameravajo nove plače nakazati šele 1. junija. Razlik med izplačanimi predujmi in novimi plačami, ki gredo uradnSštvu po zakonit od L oktobra 1923, pa za enkrat sploh ne mislijo izplačati'. Vsaj tako poročajo razni .listi, ki imajo informadije iz Beograda. Nastane vprašanje, kaj mislijo prav za prav? Ali nismo že dosti čakali, ali nas ne vlečejo od meseca do meseca? Ali ne veste, da nam gre to izplačilo po zakonu, in sicer naravno takoj, ko bo prevedba izvršena? — Ali mar mislite na nove volitve, da bi se izplačevalo takrat in delalo z našim denarjem reklamo in agitacijo? Ne, gospodje, tako ne pojde! Držite nam dane obljube in dajte nam takoj, kar nam gre, pa prav vse!
Pa le zaleže! Kakor se nam poroča iz Beograda je ministrstvo odredilo, da se morajo razmere na ljubljanski kolodvorski pošti natančno Preiskati. Napraviti se hoče red tudi v tem oziru, da ne bo pritožb od strani uslužbencev. — Iz te-
ga je razvidno, da so naši stvarni članki vendar zalegli in da imajo naši tako osovraženi Srbi vendar več pojma o človekoljublju in socijalni pravičnosti kakor naši »hiperkulturni« Slovenci. To beležimo z zadoščenjem, da pokažemo nepotrebno hlapčevstvo naših ljudi.
Pro memoria! Nekateri odseki oziroma njih referenti naše direkcije mislijo, da so vso modrost sami v zakup vzeli. Na nekatere vloge se jim ne zdi vredno odgovarjati, nego jih rešavajo z molkom. Tako ni uradno poslovanje, še manj pa dostojno; taki uradniki ne spadajo v višje urade. Sleherna vloga, pa da je tudi neupravičena ali nesmiselna, bi morala biti rešena, kajti s podučljivim odgovorom višji nižjega modri.
Vabilo na občni zbor »Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani«, ki se bo vršil v soboto, dne 3. maja tl. ob J48. uri zvečer v Pis-monoški dvorani glavne pošte. Spored: 1.) poročilo načelstva, 2.) poročilo nadzorstva, 3.) sklepanje o letnem zaključku, 4.) sklepanje o podelitvi absolutorija, 5.) volitev načelstva, 6.) volitev nadzorstva, 7.) izpremenitev pravil, 8.) slučajnosti. Občni zbor je sklepčen, če je navzoča desetina zadružnikov. Ce ob napovedanem času občni zbor ni sklepčen se otvori pol ure kasneje občni zbor na istem mestu in z istim sporedom, ki je sklepčen neglede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo.
Hranilni in posojilni konsorclj v Ljubljani,
kreditna zadruga javnih nameščencev, naznanja svojim članom,, da se bo vršil v soboto, dne 26. aprila tl. ob 7. zvečer v salonu restavracije »Pri starem Rimljanu« na Rimski cesti v Ljubljani redni občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika o lanskem rednem zborovanju, 2.) Poročilo o poslovanju in računskem sklepu za upravno leto 1923, 3.) Poročilo nadzorovalnega sveta, 4.) Določitev obrestne mere za posojila in hranilne vloge, ter odpovedne dobe za hranilne vloge, 5.) Sklepanje glede plodonosnega nalaganja razpoložljivega denarja, 6.) Določitev naj-večjega števila deležev, ki jih sme pridobiti posamezen zadružnik, 7.) Določitev viška posojil in hranilnih vlog, ki jih sme sprejeti konsorcij, 8.) Dopolnilne volitve. 9.) Slučajnosti. Pripomba: V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje isto-tam za rešitev istega dnevnega reda nov občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število prisotnih zadružnikov. Završni račun leži v konsorci-jalni pisarni »Hilšerjeva ulica 7, pritličje« na vpogled ob petkih in torkih od 2—3 popoldne. Odbor.
Indigo papir prvovrstne kakovosti ima poštni kontrolor K. Tiefengruber v Mariboru. Pola po 60 par. Priporoča se večja dobava za daljšo dobo, ker po tej ceni pozneje ne bo več mogoče dobiti te kvalitete.
Odgov. ftredink Konrad Šegula, Ljubljana.
izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenilo v Ljubliani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Tvrdka J, in I. Goričar ■ „Pri Ivanki“
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
nudi vsakovrstno manufakturno blago za moške in ženske obleke in za perilo, svilene in volnene rute, šerpe, nogavice, kravate, ovratnike. Opreme za neveste. Oglejte si blago In cene. preden kupltedrugje!
Specijalna trgovina an roko izdelanih, posebno trpežnih čevljev za delavce in lovce, kaki r tudi luksuzn h čevljev, ki jih nudi proti kakršni konkurenčni ceni
razpošiljalnica f>G A R A N C IJ Au
J- Gag©l, Ljubljana sv. Petra c.?
Zahtevajte cenik!
99Z O R A“
družba z o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 33.
nudi najceneje
prvoratni bencin in petrolej amarikanska strojna, mazil-na in cilinder-olja, karbolinej strojne masti, modro galico, žveplo it^j.
Ljublana, Sv. Petra cesta k
Prif-oroča nakup za spomladansko sezijo v veliki izbiri češkega in angleškega blaga.
Cene strogo solidne — postrežba točna.
Rimska cesta IS
Mizarstvo s parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva tei amerikansk'.' pisarniške rouleaux-oprave.
Na drobno!	v	Na debelo!
Pri nizki ceni! Igli. Žafgi, Ljubljana
Nudi cenjenim odjemalcem veliko izbero potrebščin za krojače in šivilje Velika izbera nogavic, rokavic in površnih ženskih volnenih jopic ter razno moško, damsko in otročje perilo, svilene, pletene samoveznice i.t.d.
Vse po primerno znižanih cenah!
LJHA, Rimska cesta 13, telelon 327
Gradbeno podjet e, tehnična pisarna parna žaga, tesarstvo za stavbe In pohištvo.
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & fCorifnik
Brzojavi: Hedžet.
BLUZE
Ljubljana Telefon št. 75
opal, etamin, pongi,
svilene in iz surove svile
sviBeno - trikot «i&isnperji
v vseh najmodernejših barvah
Narodne bluze, domače ročno delo
Volnene pomlad, jopice in volneni jumperji
I „EUN“ j
j družba za električno industrijo j
d. z o. z.
i Gradi električne centrale in naprave. — Velika S j zaloga motorjev in električnega materijala. — J ! Cene izredno nizke. Postrežba točna. Na željo S poset inženirja brezplačno.
i Ljubljana, Dunajska c. 1, telef. 88, j i Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 239. i
ALOJZIJ LENČEK nasl. SIN
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi izdelki
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
Elektrofvrilka fl. VERBAJS
Tovarniška zaloga vsega elektrotehničnega - inštalacijskega* materijala za slabi in močni tok, kakor: strojev, vsakovrstnih žic» aparatov, inštrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, elektr zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetiljk) itd. itd.
Blago prvovrstnih tovarn po priznano najnižjih cenah. Načrti in proračuni na zahtevo
Konfekcijska tovarna
FRAil DEBI 8 CIE. Ljubljana
Pisarna	d. z o. z.	Tovarna
A. Šarabon SÄÄ'K
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, razno-vrslno rudn nsko vodo._______________
Priporoča se
veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga
Gregorc & Verlič, Ljubljana
Samo na debelo! Teief. 246 Samo na debelo!
modna trgovlaa za damo la gospode
LJUBLJANA, Mestni trg številka 19
Prodaja po konkurenčnih cenah
The Rex Co.
Ljubljana	Zagreb
Gradišče 10.	Sajmište 56.
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke.
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev „GRITZNER“ v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače.
Pri nakupu blaga
za moške obleke
kakor sukna, ševjota za površnike in, I ranglane, kamgarna za obleke in modne hlače, duoble štota za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, se priporoča tvrdka
R. MIKLAUC, LJUBLJANA
Ungarjeva ulica, Medena ulica in Pred Škofijo.
(Znižane cene. 'Soiidria postrežba*
KOSIJA-FOIISIER
zavarovalna in pozavarovalna družba v BEO&RADII. Osnovni kapital S,060.000 dinarjev.
Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst:
1.	Zavarovanje proti požaru.
2.	Zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod.
3.	Zavarovanje proti škodi po toči.
4.	Zavarovanje proti vlomu in tatvini.
5.	Zavarovanje vs h transportov.
6.	Zavarovanje jamstvene dolžnosti.
7.	Vse vrste zavarovanj življenja pod najugodnejšimi pogoji.
8.	Zavarovanje stekla.
Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Sodna ulica 2/1.
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta 2
313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjih in fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Mapo naMj! itn. 8
se priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
linjilin jjjrnHn s' delate sami, ako kupite blago dru-icl IvU JnUuU gje preden si nc ogledate nizKih cen v
Mili JARICA", llzolj 8 Rit Ljnbliana
Turjaški trg štev. 1, (bivša Preskrbovalnica).
Velika zaloga blaga, hlačevine, žameta, kontenine, tiskovine, barhenta, flanele, odej, pletov, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic ter najrazličnejšega drugega blaga. — Istotam zaloga usnja vseh vrst. Postrežba vestna in točna.
Ivan Zakotnik, Ljubljana
mestni tesarski mojster, Dunajska c. 46.
Telefon 379.	Telefon 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vi c, tovarne, cerkve in zvonike stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
družba z o> z. v Ljubljani
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)
SlDuensha banka
centrala
Stritarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
£9	v lastni palači.
Delniška glavnica Din 7.500,000 -Rezerve	Din 1.500,000 —
Podružnici:	Ljutomer, Doljna Lendava
Afilijacija:	Slavenska banka d. d. Zagreb
Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri.
Garniture za spalnice, jedilnicci kuhinje in posteljno perilo sprejema v delo mehanično vezenje
Matek & Schein
Ljublana, Dalmatinova ul. 13.
Najnovejši vzorci in okusna izvršitev.
Sa priporoča
2ia vovG urejena modna in konfekcijska trgovina
Fran Lukič
Pred Škofijo štev. 19
I. Černe
zaioga pohištva in tapetništva
LiukSprna-. Dyrcajska c. 19-28
tovarna St. Vid nad Ljubljano
Kuhinjsko posodo, orodje, okovje, raznovrstno železniško blago kupite najceneje in najboljši kakovosti le pri znani tvrdki z železnino
BREZNIK & FRIHCH, Ljubljana
Stritarjeva ulica štev. 7
__Državni nameščenci
O -
i ••
dobijo primeren popust.
nogavice priznana in najboljša znamka
svilen flor nogavice črne in v 52 različnih barvah po Din 60'—
nogavice za gospode kratke in dolge
otroške nogavice, črne, rjave in sive v vseh velikostih
0. Bračko
Dunajska cesta 12
Ljubljana ^cčko Vršič
Selenburgova ulica 3
— „ORIENT“ —
družba z o. z.
tovarna oljnatih bdrv, lakov, flrnežcv in steklarskega kleja
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 19,
IN UDMAT PRI LJUBLJANI.
Prodajalna: Miklošičeva cesta 4 Zaloga kemičnih in rudninskih barv ter vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin.
Čevlji z znamko
so najboljši. Zahtevajte jih povsod!
Prodaja na malo v Ljubljani:	Na deželi
Al.uS“» o I V ',s<!h V<>4ilh
Prešernova ul. (Seljak) trgovinah s Čevlji Na veliko pošilja tovarna
PETER KOZINA & KO. Tržič
_______Ceniki na zahtevo zastonj 1
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA	1		
Delniška glavnica: Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca Din 10.000.000 —	Centrala: LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	Metkovlčl	Sarajevo Celje	Kranj	Novi Sad	Split Črnomelj	Maribor	Ptuj	Trst SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE	Brzojavni naslov : Banka Ljubljana Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 in 504