Zvonik
Nij darao tega, da me vzame cerkoTnik s seboj v zTonik in mi pokaže rtliki zvon, ki ob nedeljah in praznirih vabi pobožne ljudi v oefkev k svetej maši.
Tu 8em videl, da ZTonovi vise na zel6 trdaih železnih okovih. Mislil sem si: na, zdaj in zdaj odprč veliki zvoa svoja ttsta, da pokliče s svojim milim glasom spodaj idoče ljudi v hišo božjo.
A cerkcvnik me popelje Se Tišje, iii kmaiu dospera tja gori do nre, ki se za najin pvihod uiti ne zm&ii, ter po svojej stari navadi brez prenehljeja Tedno ponavlja svoj dolgofiaaai ,tit. (ak, tik, tak.° Ko pridcm Se rižje gori, tja do one male line, ter pogledam doli, zapazim široke planjave in zelene gozde. ZcW sem se iadi}, kalto nizko so ležale hiSe pod inenoj. A ljudje, ki so lodili spodaj po cesti, bili so z& polOTico manjši, nego-li n&vadno. Nn, veadar šf> nijsem bil m aajvišjem mestu cerkvenega zvonika.
-tw
Eekel mi je cerkovnik, da se tam zgorsj ridi naramost v nebfi. Ali jaz se nijsem upal še ?iSje popčti. Nn, kadar bodem rečji, potlej se podam tja gori io pozlaJenega jabolka na zvonikn. a od tamkej bom 5el na nsjvišje gore in brdine, samc da bom bližej srojega dobrega očeta, fci prebiva — v nebesih.
___                                        D.Juriša