Mariborska številka PoBtnina plafana r golovln! ^_fn/*AIICI/l I ICT za Jugoslavijo: H WaL BL JjGBa TOM fflffmk. GB B jKj B celoletno 180 din (za ino- W§ RT milJT H - ^1 ■ ^ B BL,** ■ H Gregorčičeva ulica 23. Tel. zemstvo: iw H ^Bk BBP' B ^HB^B GB 90 din, za V. leti 45 din, ^ w ^ w ^ čičeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Plača In toži se v LjubJanL CSiS^&pSSi ZB ŠtfSfO^l! fttCŠUStflŠ^^t ^}bft Htt 5 f VO nici v Ljubljani St. 11.953. Izhaja I^0prdS&________________________Ljubljana. četrtek 4. avgusta 1938___________________Cena gin 2"- Za naš Maribor Z otvoritvijo Mariborskega tedna se začno to soboto v Mariboru v proslavo 201etnice naše osvoboditve velike jubilejne svečanosti, ki bodo dosegle svoj višek v nedeljo dne 14. avgusta na grandioznem narodnem taboru. Deset in deset tisoči Slovencev iz vseh krajev naše domovine bodo ta dan z glasnim poudarkom in v popolni enotnosti ter slogi manifestirali za naš Maribor, a tudi za nedotakljivost naše severne meje. Potrebna in nujna je ta manifestacija ravno v sedanjem času in ta potreba je tako evidentna, da je ni treba posebej ne utemeljevati niti razlagati. Čutimo jo v svojih srcih in zato ve vsak Slovenec, da mora biti narodni tabor prihodnjo nedeljo v Mariboru naravnost velikanski, da bo njegova sila za vse in vsakogar prepričujoča. Mora pa tudi dati vsej naši severni meji novo vzpodbudo, da bo vsa naša severna meja čutila, da se more vsak hip in tudi v najresnejših urah popolnoma zanesti na vso Slovenijo, pa tudi vso Jugoslavijo. Ta vzpodbuda je tem bolj potrebna, ker smo doslej za severno mejo in za naš Maribor storili mnogo premalo. Prav za prav je bil vseh teh 20 let Maribor navezan le na sebe in vse, kar je dosegel Maribor, je dosegel večinoma le z lastno sito. Ze osvobodil se je Maribor prav za prav sam, a sam si je tudi ustvaril novo in trdno gospodarsko podlago, da more ob 201etn ici svoje osvoboditve pokazati na velike in trajne uspehe. In na Mariborskem tednu bo te svoje uspehe tudi pokazal in mo-Sel jih bo pokazati s ponosom, ^er jih je dosegel, čeprav ni bil nikdar deležen posebne podpore iz. centrale. Nasprotno je zlasti v prvih časih, ko se je nehala konjunktura, vse kazalo, kakor da je obsojen Maribor na propadanje. Premeščena je bila iz Maribora kontrola dohodkov, likvidirati je morala mariborska oblast in odpravljeno je bilo veliko županstvo, da je izgubil Maribor celo vrsto agilnih in zaslužnih nacionalnih delavcev. A tudi vse gospodarsko življenje v Mariboru je znatno zastalo, da je padla vsa gospodarska sila Maribora. V teh težkih časih si je našel Maribor sam rešitev. Nakrat je postal naj večje središče naše nove tekstilne industrije, ki je zaposlila na tisoče delavcev ter dala mestu m vsej okolici nov vir zaslužkov. Gospodarsko vstajanje Maribora se je začelo in na razstavah Mariborskega tedna bodo podani 0 tem dvigu prepričujoči dokazi. Kakor je ves ta napredek Maribora razveseljiv in zanosen, pa še o go m tako velik, kakor bi mo-Rcl in moral biti. Kajti Maribor ima še druge velike pogoje za sVoj napredek, a sam teh pogojev ne more zadostno izkoristiti. Po Pravici nosi Maribor častni pridevek jugoslovanskega Merana, bda ta Meran je mnogo premalo iskan °d tujcev. Silno mnogo je *?1Cer Maribor že sam storil za dvig tujskega prometa, toda te biatiene moči, da bi rešil cestno 'Trašanje Maribor sam nima. okler pa ni Maribor zvezan z dobrimi avtomobilskimi cestami s Dr. A. Juvan, župan mariborski: severom in jugom, tako dolgo se tudi ne more prav razviti tujski promet in naj tujca še tako vabijo lepe koče na Pohorju in divno kopališče na Mariborskem otoku! Vse te milijonske žrtve Maribora za dvig tujskega prometa se bodo rentirale šele takrat, ko bodo lepe avtomobilske ceste vabile tujce v Maribor. Naša obdravska prestolnica pa leži tudi v agrarno bogatem kraju in ima vse pogoje, da postane središče vse naše sadne izvozne trgovine, močno središče naše vinske trgovine ter tudi močno središče naše lesne trgovine. Tudi v tem pogledu potrebuje Maribor pomoči iz centrale, te pomoči pa do danes še ni dobil. Saj ni dosegel Maribor niti tega, da bi bil telefonično dobro zvezan s svetom in položitev kabla od Maribora do Beograda je zopet odložena za nedoločen čas. Mnogo je Maribor storil tudi na kulturnem polju, a sam ne more doseči vsega, kar bi kot naša severna prestolnica nujno moral imeti. Novo gledališko poslopje, nove šole in celo vrsto drugih stvari nujno potrebuje Maribor in dolžnost centrale je, da mu te nujno potrebne stvari tudi da. Jubilejne svečanosti v Mariboru morajo zato dati Mariboru jamstvo, da se bodo v bodoče njegove potrebe upoštevale vse drugače, kakor pa so se upoštevale doslej. Jubilejne svečanosti v Mariboru naj ne bodo le proslava tega, kar je že doseženo, temveč naj pomenijo tudi začetek nove dobe za gospodarski, kulturni in socialni dvig Maribora ter vse naše severne meje. V tem duhu in s tein zagotovilom naj tudi izzvene mariborske jubilejne svečanosti in naša severna meja bo za vedno utrjena in nepremagljiva. Severna meia Vas vabi! Spominu osvoboditeljev Maister njena vsaj oba severna mejnika. Med terni možmi in fanlij ki so se ob preobratu borili za Maribor m ga priborili Sloveniji in s tem tudi Jugoslaviji pa Se vi-sokodviga general Rudolf Maister. ' General Maister je kot • ,fl. cel pripravljati sile za veliki dan preobrata. general Maister je organiziral in vodil preobrat, general Maister je osvojil in ohranil Maribor, da je osvoboditev Maribora Maistrov delo in da je zgo. dovina slovenskega Maribora neločljivo zvezana z Maistrovim imenom. In ta neizbrisna zasluga generala Maistra je tem večja, ker je izvršil svoje veliko dejanje v času največje slovenske desorien-tacije, ko je vse upalo, da nam stric iz Pariza prinese meje, kakor smo si jih želeli, namesto da bi sami si ustvarili meje, ki so nam pri padale po narodni pravici. Kakor ob Mariboru, tako bi mogli tudi na Koroškem doseči to, kar ja bilo skozi stoletja naše, če bi zidali na lastno moč in zaupali lastnim mišicam, ne pa tuji pravičnosti. Naša historična naloga je bila, da ob preobratu mobiliziramo vse svoje sile, ker so bile vse naše meje odprte in je bila varna meja le ob Kolpi. Samo general Maister pa je to dolžnost spoznal in jo tudi izvedel. Vsi drugi pa so se te dolžnosti in te odgovornosti ustrašili in zato smo s praznimi rokami branili svoje meje — in jili tudi izgubili. Zato nam ni general Maister samo osvoboditelj Maribora, temveč tudi oni svetel vzor moža-vodnika, v katerem se v najtežji uri izživi genij naroda, da obvaruje narod pred propadom. In če bi izgubili Maribor, bi bila to za nas katastrofa, ki je ne bi prenesli. Zato začenja slovenski narod svečanosti ob ŽOletnici osvoboditve Maribora z globoko hvaležnostjo do vseh onih, ki so Maribor osvobodili, zlasti pa do generala Maistra, ki je bil duša vsega osvobojen ja. Klanjamo pa se spominu generala Maistra tudi zato, da bo ostal med nami vedno živ njegov duh, da nas bo vedno prevevala njegova požrtvovalnost in da bomo vedno enako zvesto izpolnjevali svoje nacionalne dolžnosti ter s tem za vse čase ohranili Maribor našemu narodu in Jugoslaviji. I ečna slava spominu generala Maistra! Večna hvala vsem osvoboditeljem Maribora! Mariborski teden odpre 6. avgusta vrata. Naša letošnja gospodarska razstava bo še lepša in obsežnejša kot prejšnja leta. Obrtniki, trgovci in industrialci so tekmovali med seboj in postavili ha razstavo svoje najboljše in prvovrstne izdelke, da tako pomagajo proslaviti 201etnico naše svobode in zedinjenja. Za ugled in dobro ime naše meje se gospodarstveniki niso ustrašili truda in tudi ne bali stroškov. V okviru Mariborskega tedna priredi mestna občina posebno kulturno in prosvetno razstavo, pri kateri sodelujejo vse kulturne in prosvetne organizacije. Namen to kulturne razstave je prikazati javnosti prosvetni in kulturni razvoj Maribora od preobrata dalje do današnjega dne. Poleg tega 1k> mestni gradbeni urad na reliefnih skicah prikazal razvoj Maribora v glede gradbenosti, cest, kanalizacijo; elektrifikacije in vsega, kar se je v 20 letih v Mariboru v tem pogledu na novo ustvarilo. Gospodarska razstava Mariborskega tedna skupno s to kulturno, prosvetno razstavo bo pokazala obiskovalcem celotno sliko Maribora, kakršen je po dvajsetih letih osvo-bojenja v gospodarskem, kulturnem in prosvetnem pogledu. Gospodarske razmere v Mariboru prihajajo počasi v normalno stanje. Gospodarska kriza je za nami in smo jo občutili prav tako težko kot vsepovsod, nekoliko laže smo se pretolkli skozi denarno krizo. Imamo pač veliko industrijo in gospodarsko dobro urejeno mestno občino, ki sta v letih krize zalagali lokalni trg z gotovino. Industrija je točno plačevala mestne davščine, delavske mezde, ta stalni dotok denarja se je poznal pri trgovcu, obrtniku, posebno pa še pri denarnih zavodih. Mesina občina je v vseh letih krize svoje obveznosti točno plačevala, investirala v javna dela velike vsote, plačevala od svojih dolgov anuitete domačim zavodom točno in še pred zapadlostjo, če je bilo treba. Zato so naši domači denarni zavodi zadostili najnujnejšim potrebam vlagateljev, izplačevali vloge ter ohranili zaupanje vlagateljev. Nobeden naših domačih zavodov ni šel pod zaščito, tega so se poslužile le banke, ki pa imajo svoje centrale izven Maribora. Tako imamo danes v Mariboru 4 odlične, dobro fundirane zavode: »Banovinsko hranilnico«, »Mostno hranilnico«,»Posojilnico« in »Spod- Ljubljanskemu Za proslavo 201etnice osvobodit ve Maribora priredi ljubljansko trgovstvo v nedeljo dne 7. avgusta t. 1. avtomobilski izlet na Mariborski teden. Vsi trgovci, ki se udeleže tega izleta, se zberejo v nedeljo dne 7. t. m. v Celju ob 9. uri dop. pred Narodnim domom, od koder se odpeljejo s tovariši-trgovci drugih trg. združenj v Maribor. Oni, ki potujejo v Maribor z železnico, naj odpotujejo v nedeljo dne 7. t. m. ob 5.30 zjutraj in pridejo v Maribor ob 9.13. Ob pol 11. uri dopoldne se zberejo vsi trgovci na Mariborskem tednu. Častna dolžnost ljubljanskega trgovstva je, da pri tej zgodoviusko pomembni proslavi sodeluje v največjem številu ter manifestira za močno Jugoslavijo. Velja torej geslo: Vsi ljubljanski trgovci v nedeljo v Maribor? General Ko proslavljamo veliki dan osvoboditve Maribora, je naša dolžnost, da se najprej v globoki hvaležnosti spomnimo onih naših mož, katerih zasluga je, da je danes Maribor naš in da je vsaj eden naših štirih mejnikov na svobodnih slovenskih tleli. In ta naša dolžnost je tem večja in tem svetejša, ker je bila tudi zasluga teh mož izredno velika, da je postala naravnost bleščeč primer, kako bi morali delati ob prevratu povsodi, da bi nam bila ohra- L jcštajersko ljudsko posojilnico«, !ki so težke čase denarne krize z cuspehom prestali. Vsi štirje zavo-;
  • z.nal njega okolico, mu je postalo naše mesto druga domovina, katero je le nerad zapustil. Odkar se je začela graditi na Pohorje lepa avtomobilska cesta, je porastlo zanimanje domačih in tujih letoviščarjev za Pohorje tako, da je upanje, da se bo na teh naših »Alpah« tujski promet razvil v toliki meri, da bo imelo od tega mnogo koristi i mariborsko, kot tudi okoliško prebivalstvo. Treba nam je samo zboljšanja vseh cest, Nekako v zadnjem desetletju, zlasti pa v letih gospodarske krize, ki je razmeroma najhuje divjala baš nad trgovstvom, se je vedno bolj kazala potreba pokojninskega zavarovanja trgovcev in njih rodbin, in to za primer izgube sposobnosti pri izvrševanju poklica kot tudi za primer starosti in smrti. Ce primerjamo prebivalstvo naše države glede na socialno preskrbo posameznih stanov, lahko mirno trdimo, da je le malo slojev, ki niso pokojninsko preskrbljeni. Državni in občinski uradniki, odvetniki, notarji, privatni nameščenci -in v zadnjem času tudi delavci, so več ali manj' preskrbljeni za primer invalidnosti, starosti in smrti, trgovec pa spada med tiste redke sloje, ko-jih bodočnost je popolnoma negotova, pogostoma zelo temna in žalostna. Ce namreč obnemore trgovec pri svojem poslu, pa pri svojem podjetju ni imel toliko sreče, da bi se bil zasigural s prihranki za ta primer, oz. za starost in smrt, je izročen na stara leta bedi, kar nam številni primeri obubožanih in onemoglih trgovcev kaj nazorno dokazujejo. Ti reveži so izročeni tuji milosti ali bolje rečeno: oni so berači. In vendar je bil ta revež, ki se mora sedaj brez kruha in brez strehe potikati po ulicah in cestah prej enkrat skoro gotovo dober in koristen član človeške družbe, ki je sam podpiral reveže ter se udejstvoval s podporami pri humanitarnih, kulturnih in sličnih ustanovah. Bil je nemara svoječasno tudi močan davkoplačevalec, ki torej danes s polno pravico lahko terja zase in za svojo rodbino, človeku primerno preskrbo, ko je prišel v nesrečo. Kakor sem že prej omenil, je vprašanje oziroma zanimanje za pokojninsko zavarovanje trgovstva staro šele nekaj let. Prej so se bavila s proučevanjem te važne zadeve le posamezna trgovska združenja, med temi tudi naše ma-riborsko, a v zadnjem času prihajajo tozadevni predlogi in nasveti od vseli krajev naše države. To Pomeni, da se smatra rešitev tega vPrašanja za tako važno, kakor tudi v resnici je, ter da je interes ?'a to postal med trgovskimi krogi Vs9splošen. Sedaj pa gre predvsem za način tega zavarovanja in o tem Predmetu je bilo baš na zadnjem za katere se je doslej zaradi preskromnih sredstev vse premalo storilo, upam pa, da se bo v doglednem času tozadevno nadoknadilo, kar se je v preteklosti zamudilo. Pred leti je zgradila mestna občina na otoku Drave, sredi romantične šume lepo iu moderno kopališče s tremi bazeni, številnimi kabinami in restavracijo; mirno lahko trdim, da je to ena naj-privlačnejših točk ne samo za Mariborčane, temveč tudi za leto- kongresu mnogo govora. Predsednik Zveze trg. združenj vardarske banovine iz Skoplja g. Živojin Va-rošič je podal tozadevno zelo zanimiv referat, ki ga je objavil »Trg. list« v št. 65 z dne 17 junija t. 1. v celoti. V debati, ki je sledila temu referatu in ki je bila objavljena v časopisih Se bežno, sem se oglasil k besedi tudi jaz ter sem izvajal, kako si zamišljam pokojninsko zavarovanje trgovstva. Predvsem bi bilo treba spremeniti § 384. obrtnega zakona, in sicer tako, da mora bazirati socialno zavarovanje trgovstva, zlasti pa pokojninsko brezpogojno na obli-gatornosti. Odpasti mora torej vsako glasovanje »za iu proti«, ker ne bo prišlo sicer nikdar do zavarovanja trgovstva. Nadalje bi bilo potrebno, da se začenja zavarovanje ne šele pri trgovcu, ko se je osamosvojil, temveč že pri pomočniku, in to z 18. letom, kar pomeni, da bi morali biti naši trgovski sotrudniki(ce) obligatorno zavarovani pri Pokojninskih zavodih za nameščence. To bi bilo danes že lahko izvedljivo, ker je pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev razširjeno že po vsej državi. Prvi začetki mariborskega trgovskega Združenja segajo mnogo desetletij nazaj, segajo v one čase, ko se je pričelo med trgovstvom utrjevati prepričanje, da je edinole v prisilnih stanovskih organizacijah dana možnost uspešno zastopati svoje stanovske interese. Na ponovne prošnje in intervencije iz vrst takratnih trgovskih in obrtniških generacij je izdala avstrijska vlada dne 15. marca 1883 v državnem zakoniku št. 35 zakon o prisilnih stanovskih korporacijah. Leto na to se je ustanovil za mesto Maribor na ustanovnem občnem zboru dne 24. junija 1884 trgovski gremij, ki je štel v prvem letu 118 članov, brez branjevcev, sejmarjev in drugih malih obratov, ki so si kmalu nato ustanovili lastno »Zadrugo branjevcev«. Z razvojem našega Maribora se je dvigalo tudi število gretnialnih članov od leta do leta ter je štel gremij ob svoji dvajsetletnici že 241 članov, do preobrata je pa naraslo število že na 335. Leta 1922. se je združila z gremijem še zadruga branjevcev z 228 člani ter je štel gremij 1. 1926. že 740 rednih članov. Svetovna gospodarska depresija je s kruto roko posegla posebno v trgovske vrste tako, da je imelo Združenje ob koncu leta 1937. samo še 577 članov. Te številke, ki se seveda spreminjajo iz dneva v dan so zanimive v toliko, ker kažejo, da je bil razmah trgovine, ko je postal naš Maribor važno obmejno mesto in takore-koč gospodarski center našega se- višcarje, domače ko tudi inozemske. Zaključujem svoja izvajanja z iskreno željo, da bi odločujoči faktorji omogočili še večji razmah našega mesta, upoštevajoč vse njegove gospodarske, kulturne in socialne potrebe. Želim, da hi postal Maribor močna obmejna gospodarska postojanka, ki bi omogočila i industriji, kot tudi v trgovini,obrti in tujskemu prometu do prave prosperitete, ker to bi bil temelj Z 18 leti bi pričel torej trgovski pomočnik pokojninsko zavarovanje v Pokojninskem zavodu za nameščence, v kalerem bi ostal, dokler bi služboval. Cim bi se pa osamosvojil, bi se njegove do časa osamosvojitve pri Pokojninskem zavodu za nameščence vplačane premije prenesle na Pokojninski zavod za trgovce (ki bi se moral šele ustanoviti, iti to po banovinah), kjer bi torej nadaljeval, ne šele pričenjal svoje pokojninsko zavarovanje. Na ta način bi trgovci, ki se osamosvoje običajno med 30. in 40. letom starosti imeli ob nastopu svoje samostojnosti že 10 do 20 letno zavarovalno dobo za seboj in s tem seveda že precejšnjo premijsko rezervo. — Ce pa bi trgovec svoje zavarovanje ob pričetku svoje samostojnosti šele pričel, bi moral ali plačevati velikanske premije, da bi dosegel v doglednem času vsaj nekoliko v poštev prihajajoče rente, ki bi jih pa le malokdo zmogel ali pa bi bile rente tako minimalne, da nili od daleč ne bi ustrezale za naj-skromnejše preživljanje. Pokojninsko zavarovanje trg, so-trudnikov bi pa imelo še drugo blagodejno, oz. koristno posledico in sicer to, da bi se osamosvajati vernega ozemlja zelo velik; ob pričetku tretjega desetletja je pa začela propadati trgovina ter se še do danes ni mogla povspeti na prejšnjo višino. Do 1. 1919. je imel mariborski gremij za trgovske nameščence in vajence, ki so bili pri njem registrirani svojo bolniško blagajno, ki jo je deželna vlada za Slovenijo razpustila ter jo priključila okrajni bolniški blagajni. Z zakonom o zavarovanju delavcev iz l. 1922. je bila potem vsaka možnost le tisti trgovski pomočniki, ki čutijo, v sebi dovolj sposobnosti in izkustev in ki imajo potrebno finančno podlago. Danes smatra večali manj vsak trgovski sotrudnik za svojo dolžnost, da se mora prej ali slej osamosvojiti, da se preskrbi za starost; to bi pa po novem odpadlo, ker bi bil pokojninsko zavarovan. Mnogo manj bi bilo polomov, konkurzov, zgubljenih eksistenc; skratka, nastopila bi nekaka večja trgovska varnost in dvignila bi se poslovna morala. Gre še za tehnično stran izvedljivosti mojega predloga, ki pa po mojem mnenju ne bi delala nikakih težkoč. Po vzorcu Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, tudi kar se tiče notranjega ustroja (oz. še v nekaterih drugih centrih naše države) bi se organizirali pri posameznih Zvezah trg. združenj pokojninski zavodi za trgovce — kot že omenjeao — na obligatorni podlagi; uvedla bi se ravno ista zavarovalna lestvica, kot jo imajo privatni nameščenci, samo, da bi bilo samostojnim trgovcem na prosto dano, po kateri stopnji se hočejo zavarovati ter bi plačevali seveda temu primerne premije. Od zavarovanca samega, odnosno od njegove dobre volje, cesto seveda tudi njegove plačilne zmožnosti je potem odvisno, kakšne rente bo dobival na starost, odnosno kako bo preskrbljena po njegovi smrti njegova rodbina. Ponovno naglašam, da je pokojninsko zavarovanje našega trgovskega staleža zelo pereča zadeva. Na nas in na našiti stanovskih organizacijah je sedaj, da tega vprašanja ne pustimo več iz vida ter da se resno potrudimo, da bodo kompetentne oblasti, katerim dosedaj ne moremo odrekati precejšnjega zanimanja za socialna vprašanja tudi to našo upravičeno zahtevo čimprej realizirale, kajti mi trgovci smo dolžni ugledu svojega stanu, pa tudi sebi in svojim rodbinam, da zastavimo vse sile, da bomo tudi mi pripravljeni na vse udarce usode, da bomo tudi mi in naše rodbine lahko mirno gledali v bodočnost! ustanovitve kakršne koli razredne ati krajevne bolniške blagajne nemogoča ter je izgubil Gremij od takrat dalje vsako ingerenco na bolniško zavarovanje svojih pripadnikov (sotrudnikov). Kmalu nato se je pričela baviti uprava Gremija z idejo, da poskrbi svojim članom bolniško in skromno posmrtno zavarovanje. V ta namen je bila ustanovljena l. 1925. »Bolniška blagajna samostojnih trgovcev«, ki pa se imenuje od 1. 1935. dalje »Trgovska in obrtniška bolniška blagajna«, ker sprejema med svoje člane tudi samostojne obrtnike. Ob ustanovitvi se je prijavilo takoj približno 109 članov, koncem leta 1937. je pa štela že 400 članov, ki so uvrščeni v tri kategorije, po višini plačila prispevkov. Ce še omenimo, da je izplačala ta institucija od ustanovitve do danes okoii din 1,569.000'-—, bo najbrže zadostno dokazano, kako potrebna je tiila ta socialna institucija med mariborskim trgovstvom in obrtništvom. L. 1927. je pa ustanovil Gremij »Trgovsko samopomoč« to je institucijo, zgrajeno na temelju sainopomaganja Članstva, ki je danes največja institucija te vrste v državi. Članstvo je razdeljeno v dve kategoriji (do 50 let iti nad 50 let stari), zavarovanje je doklad 110 t. j. ob smrti člana morajo plačati vsi ostali člani iste kategorije prispevek din 25’—, kar se izplača potem dedičem umrlega. Od ustanovitve pa do danes je bilo izplačano na posmrtninah vsega skupaj din 1,636.580'—; ta institucija na svoji važnosti še vedno pridobiva, ker ne samo gospodarski ljudje, temveč tudi iz drugih plasti prebivalstva prihaja članstvo v to resno in nadvse realno organizacijo, koje vestno in točno poslovanje dokazujejo številne zahvale dedičev v dnevnem časopisju. Obema ravnokar opisanima socialnima institucijama predseduje že od ustanovitve dalje naš neumorni g. Vilko Weixl, ki je tudi njih ustanovitelj. Želeti bi samo bilo, da bi se trgovstvo še bolj oklenilo teh dobrotvornih organizacij, kajti te so za trgovca zaenkrat skromen nadomestek socialnega zavarovanja trgovstva in obrtništva, ki je pa še žal zadeva bodočnosti. Uprava Gremija je kupila leta 1915. dvonadstropno vogalno hišo Jurčičeva-Vetrinska ulica za K 207.000'— z mnogimi lokali in stanovanji, kjer ima Združenje sedaj v I. nadslr. svoje pisarniške lokale ter so nameščene v njej pisarne skoro vseli gospodarskih organizacij v Mariboru, razen tega je pa še prostora za nekoliko privatnih’ strank. Ta hiša predstavlja danes lepo premoženje s stalnimi dohodki, ki omogočajo, da izvaja Združenje tudi karitativno delo s tem, da podpira obubožane trgovce in brezposelne trgovske nameščence s skromnimi zneski, katerih bi pa Združenje brez te rezerve ne zmoglo. Pri tej priliki se moramo s hvaležnostjo spominjati dobrotnika, bivšega mariborskega trgovca Simona Novaka, ki je zapustil za obubožane in onemogle mariborske trgovce hišo v Slovenski ulici št. 22 kot nekak azil. Nemara je že takrat slutil, kakšni časi prihajajo nad trgovstvo. Ta hiša je danes last Sim. Novakove ustanove, upravlja pa jo Združenje po posebnem kuratoriju. Mnogo ponesrečenih bivših trgovcev je že našlo v tej hiši vsaj streho ter je tudi trenutno zasedena do zadnjega kotička. Stroške za vzdrževanje hiše nosijo nekatere plaču-joče stranke, kar je v ustanovnem pismu tudi predvideno. Blagopo-kojni Sim. Novak si je s to plemenito gesto zasigural najlepši in trajen spomin med mariborskim trgovstvom ter hvaležnost prionih' revežih, ki so primorani kot preganjanci usode iskati v tej hiši varnega kotička. Med mariborskim trgovstvom, zlasti med člani uprave vedno bolj rase prepričanje, da bo le oni trgovec, ki je praktično in teoretično vsestransko podkovan spričo težkega položaja, v katerem se nahaja trgovina in ko se tudi ne ve, kaj prinaša bodočnost, kos vsem težavam na gospodarskem polju, zlasti pa konkurenci od zunaj. Zato se posveča vedno večja paž-nja šolski izobrazbi trgovskega naraščaja, ne da bi seveda trpel pri tem praktičen pouk. Šolski učni načrti so po mnogih refoc- Pogled na Kalvarijo resničnega blagostanja! Ferdo Pinter, podpredsednik Zveze trg. združenj dravske banovine in svetnik Zbornice za TOI v Ljubljani: Socialno zavarovanje trgov Fran Skasa, tajnik Združenja trgovcev za mesto Maribor: Stanovska organizaciia mariborskega .S.tattMarchburG, liifffiiti mi {mi Al A Al til 'J—H_JL!L ■ ,4.i n *>* -v Stolnica desni in levi breg, glavno carinar-110 ter moderno moško kaznilnico. Današnji Maribor šteje okoli 35.000, z bližnjo okolico pa 50.000 prebivalcev, ki se priznavajo po ogromni večini slovenski narodnosti. Po svoji ugodni legi, izvrstnih prometnih zvezah, številnih ustanovah in prireditvah ter po modernem družabnem življenju spada naša obdravska prestolnica med najpomembnejša, najudobnejša in riajlepša mesta Jugoslavije. A. Šarabon LJUBLJANA Uttoi kolonijalne robe Veletrgovina s Špecerijo Velepražarna za kav o Hlini ia dišave Glavna zaloga rudnin* skih vodd Brzojavui naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon St 26-6« Ustanovljeno leta 1886 —■ —— narska in gozdarska šola, trgovinska akademija in bogoslovno semenišče za lavantinsko škofijo; v »Vesni« pa se izobražujejo dekleta v vseh panogah umnega gospodinjstva. Za trgovino je važno Združenje trgovcev. Za tujski promet skrbe , Tujskoprometna zveza, »Putnik« ter mnogi moderni hoteli oziroma kavarne. Poleg zgodovinskih in mah, pri katerih so sodelovali tudi trgovci, sedaj skoro docela prikrojeni stvarnim potrebam bodočega trgovca; mnogo je odpadlo balasta in vendar se pri tem ni pozabilo na splošno izobrazbo. Podana je vsa možnost in izgleda, da bo današnja trgovska mladina teoretično in praktično dobro pripravljena v življenje, k čemer bodo tudi vedno tesnejši izvenposlovni stiki med starejšo in mlajšo generacijo mnogo pripomogli. Ne bo mogoče nezanimivo, če navedem še imena onih gospodov, Iki so načelovali našemu Gremiju, oziroma našemu Združenju trgov- cov in Šolskemu odboru od po-četka do danes. Ti so bili: Julij Pfrimer od leta 1884. do 1891. (načelnik šol. odbora od 1. 1876); Ivan Grubitsch od 1. 1891. do 1. 1900.; Andrej Platzer od 1. 1900. do 1903.; Aleksander Starki odleta 1903. do 1906.; Ivan Grubitsch od 1. 1906. do 1909. (drugič); Karl Wolf od 1. 1909. do 19.19.; Vilko Weixl od 1919. do 1934.; Ferdo Pinter od 1. 1934. do 1. 1937.; od 1937. dalje Miloš Oset. Silno široko je delovno polje v trgovskih združenjih in čim raz-gibanejše je poslovno življenje, tem večji je odmev v teh organi- zacijah. Delovanje v združenju zahteva cesto mnogo požrtvovalnosti, katere je ravno med mariborskim trgovstvom mnogo. Ta požrtvovalnost je ravno omogočila, da more mariborsko Združenje trgovcev svojo teško nalogo dobro izražati in čisto v skladu z zahtevami današnjih težkih razmer, ko ve, da se more na svoje članstvo vedno opirati. In tako opravlja mariborsko združenje vestno svoje naloge ter pripravlja mlajši in prihajajoči generaciji dobro podlago in zdrave fundamente. Dr. Vladimir Travner: Maribor nekdai Kjer zapusti Drava ozko dolino med Kozjakom in šumovitim Pohorjem in preden se zavije v mogočnem loku skozi širno Ptujsko polje, leži ob vznožju prijaznih goric ter ob obeh bregovih Drave, 'današnja druga slovenska prestolnica — Maribor. Na tem mestu sta se križali že v pradavnini dve važni cesti: iz severnih dežel proti Italiji in iz ogrske ravnine proti tirolskim goram. Tudi plovna Drava je imela za promet velik pomen. Lega med griči in široko reko pa je nudila zaščito proti, sovražnim napadom. Zemlja je rodovitna; podnebje je milo in zdravo. Zato so se naselili tu že več stoleti j pred našim štetjem lliro-Kelti. To dokazujejo najdbe v njih grobovih — lončene posode ter bronasto orodje in nakit — na Koroščevi cesti, v Sodni ulici in v bližini Vodnikovega trga. Mnogo spominov na te najstarejše prebivalce so našli tudi v bližnji okolici, zlasti na Pošteli (Pohorje). Ko so si podjarmili v Kristusovem času Rimljani našo sedanjo domovino, so zgradili blizu Meljskega hriba in V današnji Židovski ulici utrdbe, ki so branile prehod čez Dravo. Viharji preseljevanja narodov eo uničili prastaro naselbino. V tem času (okoli 568) so zasedli pokrajino naši slovenski pradedi, ki pa so prišli kmalu pod oblast Frankov oziroma Nemcev. Začetki današnjega Maribora segajo v 11. stoletje. Takrat so zgradili ptujski mejni grofi kot vazali -solnograških nadškofov vrh Piramide (na mestu, kjer stoji danes kapela Matere božje) mogočen ob- njarske in Kopališke ulice, na dvorišču Gambrinove restavracije in Tscheligijev stolp na Pristanu, ki je 1937. deloma pogorel. Stolp ob gradu — nasproti realne gimnazije — so pred kratkim porušili. Na mestu nekdanje bastije v se-verno-vzhodnem vogalu obzidja je zgradil cesar Friderik III. 1465. kot najmočnejšo utrdbo današnji mariborski grad. Glavna mestna vrata z dvigljivimi mostovi preko mestnega parka so bila Graška ali Ulrikova (na Trgu svobode pri gradu )in Koroška (poleg Vodnikovega trga). Razen tega je bilo več stranskih, manjših vrat, kakor med gradom in stolpom, v Židovski ulici in pri starem dravskem mostu. Na desnem bregu Drave okoli magdalenske cerkve je bil močno utrjeni Tabor. Ostali predmestji sta bili graško in Ulrikovo (nekako med gradom in današnjim glavnim kolodvorom) ter Koroško (današnji Vodnikov trg in okolica). Središče mesta je bil Glavni trg. Omenjajo se v listinah tudi razne ulice in ceste, kakor Koroška, Stolna, Gosposka, Vetrinjska, Židovska (ghetto), Slovenska, Nova (današnja Aleksandrova), Ušja (današnja Cvetlična), Žabja (v magdalenskem predmestju) i. dr. ter trg pred gradom. Na današnjem Slomškovem trgu — okoli stolnice — je bilo za cesar ja Jožefa II. (1780-90.) mestno pokopališče. Ulice so bile ozke, brez razsvetljave in kanalizacije, hiše pa pritlične ali enonadstropne, pokrite z deskami ali s slamo. y mestu in predmestjih je bilo ^ Vr** A _ na vzhodnem delu današnjega glavnega trga in v Židovski ulici ter tvorili prilično četrtino vsega prebivalstva. Kakor v vseh drugih naših mestih, je vladala tudi v Mariboru nemščina, ki je dala mestu značaj nemške naselbine v povsem slovenski okolici. Mnogo je trpelo mesto radi sovražnih obleg, zlasti 1. 1481., ko preuredil trge in ceste ter skrbel za šolstvo, razsvetljavo, kanalizacijo, reveže itd. L. 1898. je bilo ustanovljeno okrožno sodišče. Do prevrata je bil Maribor trdna nemška postojanka. Narodna zavest se je zbudila v slovenski manjšini v 60tih letih prejšnjega stoletja. L. 1861. so ustanovili Slovenci svojo čitalnico, ki je bila dolga desetletja središče narodne-, ga in kulturnega razvoja na Sp. Štajerskem. L. 1867. so začeli izdajati svoj prvi list »Slovenski gospodar«; naslednjega leta pa je začel izhajati »Slovenski narod«, čigar prvi urednik je bil A. Tomšič. L. 1882. sta bila ustanovljena »Slovensko politično društvo« in »Posojilnica«, ki je zgradila 1.1899. impozantni Narodni dom. Med svetovno vojno je moralo iti mnogo zavednih Slovencev v ječe in taborišča. Z razpadom Avstrije se je začela za Maribor nova doba. Upravo je prevzel Narodni svet, vojaško komando pa general K. Maister, ki je odločno branil našo severno mejo in preprečil 27. januarja 1919. zadnji poskus Nemcev dobiti mesto v svojo oblast. Odslej se je Maribor naglo razvijal. Predvsem je nastalo mnogo tovarn, ki dajejo mestu povsem industrijski Mariborski grad ob koncu srednjega veka taoejni grad, imenovan Marchburg, |B obrambo dežele proti Madžarom. [Kmalu so se naselili med trdnjavo tiri Dravo domači ribiči in kmetje, pozneje tudi nemški uslužbenci, »obrtniki in trgovci. Nova naselbina je dobila ime po gradu (March-Iburg = Marburg); slovensko ime Maribor pa se pojavi šele v začetku prejšnjega stoletja. Leto 1189. ee omenja v listinah prvi mariborski župnik Konrad. 1209. je bil Maribor že trg; okoli 1243. pa je dobil mestne pravice, katere so po-anejši vladarji (Habsburžani) ponovno potrdili in znatno razširili. V srednjem veku in še dolgo potem je obsegalo obzidano mesto četverokotnik, ki ga označujejo prilično: na vzhodu Kopališka ulica in Trg svobode, na severu Gregorčičeva ulica, na zapadli Stross-mayerjeva in Pristaniška ulica, na jugu pa Drava. Ob obzidju so stali obrambni stolpi. Od teh so se ©hranili le stolpi na križišču Us- več cerkva in samostanov, katere je odpravil večinoma Jožef II. leta 1784. Od ohranjenih svetišč je najstarejša in najvažnejša stolna cerkev (posvečena sv. Janezu Krstniku), ki se omenja že 1. 1175. Magdalenska cerkev je nastala okoli 1. 1288. Prednico današnje frančiškanske cerkve z (minoritskim) samostanom je zgradil grof J. Khisl 1. 1613. Alojzijevo cerkev na Glavnem trgu so sezidali 1.1767. jezuiti, ki so ustanovili 1. 1758. tudi gimnazijo. Središče družabnega življenja je bil grad zlasti v času, ko so gospodarili v njem bogati, sijaj in umetnost ljubeči grofi Khisl in Brandis. Meščani so se pečali večinoma s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom, deloma tudi z obrtjo in trgovino. Velik pomen so imeli od sredine 13. stoletja do 1.1493. Židje, ki so obvladali takrat vso trgovino in denarstvo. Bivali so večinoma je prišel pred obzidje ogrski kralj Matjaž ter v letih 1529. in 1532., ko je oblegal Maribor mogočni sultan Sulejman II. Vendar se sovražnikom ni nikdar posrečilo zavzeti utrjenega mesta. Več kot zunanji sovražniki so škodovale Mariboru elementarne nezgode. L. 1347. je bil hud potres. Pogosti so bili tudi požari in povodnji. Večkrat je obiskala mesto kuga, ki je zlasti hudo gospodarila 1. 1680.—81., ko je pobrala skoraj tretjino prebivalcev. V spomin na to veliko epidemijo so postavili meščani na (davnem trgu Marijin kip, na Kalvariji pa cerkvico sv. Barbare. Mnogo razburjenja je povzročil protestantizem; kajti do protireformacije (1. 1600.) je sprejela večina meščanov Luthrov nauk. Središče protestantov je bil takrat betnavski grad. Kljub ugodni legi je bil Maribor do sredine prejšnjega stoletja neznatno podeželsko mestece s komaj 4000 prebivalci. Razvijati se je začel šele, ko je postal križišče železnic Dunaj—Trst in Maribor— Franzensfeste (Fortezza) in ko je prenesel 1. 1859. sem nepozabni Anton Martin Slomšek sede/. Škofije iz Sv. Andraža na Koroškem. Velike zasluge si je pridobil zlasti župan A. Tappeiner (+ 1868.), ki je ustanovil Mestno hranilnico, značaj. Obenem se je silno razvilo kulturno življenje, kar dokazujejo številne kulturne ustanove oz. prosvetna društva. Med temi zavzemajo prvo mesto Zgodovinsko društvo, Študijska knjižnica, mu- Martin Slomšek zej (ust. 1. 1903.) in Ljudska univerza (ust. 1. 1921.). Danes izhaja v Mariboru več časopisov in različnih revij. V mestu je 10 ljudskih in meščanskih šol, humanistična in dve realni gimnaziji, moško in žensko učiteljišče, vi- Maribor ob koncu srednjega veka Mariborski grad v začetku novega veka . Rv«G J/e In 2et bUstt lu cjtjiUu XomS\ Sedanji pogled na Mariborski grad umetniških spomenikov so za tujce privlačni zlasti obsežni mestni park, magdalenski park, Mariborski otok in številni izleti v bližnjo in daljno okolico, predvsem na šumovito Pohorje. Velikega pomena so tudi vsakoletni, dobro organizirani in obiskovani Mariborski tedni, razne razstave, glasbene prireditve, gledališke igre itd. Da je zelo razvit šport, pričajo številna športna in telovadna društva. Za zdravje skrbe velika moderna bolnica, dva sanatorija in številni zdravniki. Izmed uradov omenjamo mestni magistrat, okrožno in okrajno sodišče, državno tožilstvo, sresko načelstvo za Kadivoj Rehar: Umetniška tvornost slovenskega (Predvoina doba) Narodnostni hoji, ki so pred osvobojenjein izčrpavali vse silo tako slovenskega kakor nemškega dela Maribora, niso dopuščali, da bi se razvil Maribor v pomembnejše torišče umetniškega ustvarjanja. Zlasti Nemci, ki se toliko sklicujejo na kulturno poslanstvo, ki naj bi ga bili izvajali med nami, so bili v tem pogledu precej pasivni. Pomen v samobitni, avtohtoni umetniški tvornosti je dobil Maribor šele po osvobojenju. Po izgubi Trsta, Gorice in Celovca, je pripadla svobodnemu Mariboru velika naloga, da postane kulturno središče Slovencev na severnovz-hodnem ozemlju in tako vsaj lokalno izpopolnjuje poslanstvo osrednjega žarišča Ljubljane. Tega poslanstva so se posamezni kulturni delavci zavedeli že kmalu po osvobojenju, toda prvotne razmere so delo močno oteževale in deloma celo onemogočale. Pred vsem se je čutilo pomanjkanje smisla meščanske javnosti za višja kulturna in umetniška prizadevanja. Ta javnost je bila v tem pogledu brez vsake tradicije. Likovna umetnost Prvo, ki je pričelo ustvarjati v Mariboru novo, aktivnejšo dobo, je bilo že leta 1919. ustanovljeno slovensko Narodno gledališče, a ž.e leta 1920. so se opogumili za javni nastop tudi slovenski likovni umetniki. Iniciator prve velike slikarske razstave je bit akad. slikar prof. Viktor Cotič. S pomočjo pokrovitelja generala Rudolfa Maistra je organiziral razstavo, ki je prvič zbrala vse na ozemlju bivše Spodnje Štajerske živeče in delujoče likovne umetnike. Ta razstava je bila sicer bolj kvantitetna kakor kvalitetna, toda vzbudila je precej zanimanja v javnosti in omogočila ustanovitev prvega kluba likovnih umetnikov, ki je dobil ime po našem velikem pokojnem mojstru Ivanu Groharju. Klub »Grohar« je zbiral poslej več let vse naše slikarje in kiparje ter prirejal redno vsako leto vsaj po eno razstavo. Pozneje je sicer za kratko dobo zaspal, toda zamenjal ga je pred sedmimi leti novi klub »Brazda«, katerega agilno in neprekinjeno delovanje je doseglo že doslej lepe uspehe. Višek vseh dosedanjih razstav likovne umetnosti v Mariboru je pa dosegla nedvomno letošnja jubilejna reprezentativna razstava sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva, katere se je udeležilo s svojimi deli 54 naših likovnih umetnikov od impresionistov do surrealistov. Nasledek tega dela je, da se je tudi mariborsko meščanstvo, in celo podeželsko prebivalstvo, pričelo intenzivneje zanimati za našo umetnost in da so v mnogih meščanskih hišah zamenjale domače umetnine tuji kič. Še uspešnejši razmah likovne umetnosti pa ovira v Mariboru pomanjkanje ateljejev in pred vsem razstavnega paviljona. Književnost in leposlovje Vzporedno z likovno, se je razvijala tudi leposlovna umetnost. Pod vodstvom pesnika ‘generala Rudolfa Maistra in pozneje pisatelja dr. Iva Šorlija je bil ustanovljen v Mariboru Literarni klub, ki si je kakor Umetniška kluba »Groba rc in »Brazda« nadel nalogo povezati v strnjeno sodelovanje vse «a islem ozemlju živeče slovenske pesnike in pisatelje, katerih število je precejšnje. V okviru polnejšega razvoja se je pokazalo, da more rodili tudi naše severovzhodno ozemlje kvalitetne pesnike in Pisatelje. Dandanes tvorijo prav literati s tega ozemlja osredje I mnogo obetajoče mlade generacije. | Skoraj vsi pomembnejši realistični ruralisti so bili tu rojeni: Miško Kranjec v Prekmurju, Anton Ingolič pod Pohorjem, Ivan Potrč v Halozah, Jože Kerenčič v Slovenskih goricah itd. Razen teh so tu doma Janko G laser, Bratko Kreft, Edvard- Kocbek, Makso Šnuclerl, Stanko Majcen in še nekateri drugi. V zvezi s to novo leposlovno generacijo in tvornostjo, so bili napravljeni tudi prvi poizkusi, da bi dobil Maribor svojo lastno leposlovno revijo. Prvi začetek je bil storjen s »Piramido«, ki je ustvarila podlago za letos ustanovljena in kvalitetno mnogo obetajoča »Obzorja«. Zelo se je pomnožilo tudi število v Mariboru izdanih leposlovnih knjig, dasi večja knjižna založba, ki bi sistematičneje vršila svoje poslanstvo, žal se vedno manjka. Tiskovna založba se iz raznih vzrokov ne razvija kakor bi bilo treba, »Piramida« je pa morala prenehati zaradi pomanjkanja kapitala. Zadnja leta so prinesla tudi-literarne nastope mariborskih in ljubljanskih leposlovcev, ki so bili Zgodovina prvega gledališča Najvažnejša umetniška ustanova osvobojenega Maribora je nedvomno Narodno gledališče, ki izvršuje kljub vsem težkočam, oviram in krizam že od 1. 1919. svoje veliko in važno poslanstvo. To gledališče je nastalo z združitvijo prejšnjega nemškega mestnega gledališča in slovenskega diletantskega odra Dramatičnega društva. Prvo stalno, seveda nemško gledališče, je dobil .Maribor že 1. 1785. Nameščeno je bilo v Vetrinjski ulici 30. L. 1800. se je preselilo v nekdanjo cerkev sv. Duha, ki je stala na prostoru sedanje glavne pošte na Slomškovem trgu. Prostora je imelo za 800 ljudi; uprizarjalo je razne viteške igre, burke itd. L. 1847. so pričeli graditi, prav za prav le preurejati prejšnje tamkajšnje stavbe na vogalu Gledališke ulice, Slovenske ulice in Slomškovega trga, v novo gledališče, ki se kot stavba s poznejšimi prezidavami in večkratnimi preureditvami uporablja še sedaj. Slovenski diletantski oder Začetki predvojnega slovenskega diletantskega odra segajo nazaj v leto 1861., ko je bila ustanovljena Slovanska čitalnica. Po zgraditvi Narodnega doma 1. 1898. je dobilo to diletantsko gledališče svoj oder v veliki dvorani, in ko se je leta 1909. ustanovilo Dramatično društvo, so se organizirale stalne vsi nenavadno dobro obiskani. Taki literarni nastopi se prirejajo v novejšem času tudi po manjših podeželskih mestih in trgih ter vrše ne samo kulturno, ampak tudi narodno poslanstvo. Glasbene tvornost Prav tako pomembni so uspehi slovenske glasbene tvornosti v Mariboru. Med skladatelji, ki so v teh 20 letih delovali v naši podravski metropoli, moramo omeniti Viktorja Parmo, Oskarja Deva, Vasilija Mirka, Slavka Osterca, Josipa Pahorja, Marjana Kozino, Draga Cvetka itd. V reproduktivni glasbi je na prvem mestu opera, ki se zopet obnavlja. Velikega pomena je bil znameniti trio violinske virtuozinje Fani Braiullove, trio virtuozov dr. Klasinca, Tarasa Poljanca in Otona Bajdeta inseptet bratov Živkov pod vodstvom Vasilija Mirka. Osrednja glasbena ustanova je pa slej ko prej Glasbena Matica, ki je dosegla v nekih razdobjih velike uspehe doma in drugod, žal le, da ji finančne tež-koče prav v jubilejnem letu onemogočajo nadaljnji razvoj ter se omejuje pred vsem na svojo šolo. Razen omenjenih glasbenih usta- sezone. Oder je pritegnil k sodelovanju zlasti mlajšo inteligenco in dosegel kljub prostovoljstvu znatno višino, ki so jo stopnjevala še gostovanja naših poklicnih igralcev in igralk iz Ljubljane. Tako je opravljal ta oder važno poslanstvo v mestu in vplival tudi na razvoj igralstva na podeželju. Obenem je postal ob preobratu s svojim inventarjem ter deloma tudi društvenim osebjem dragocena druga podlaga za ustanovitev poklicnega slovenskega gledališča v gledališkem poslopju. Ustanovitev slovenskega gledališča Dramatično društvo je imelo že pred osvobojenjem po svojih pravilih nalogo, pripravljati podlago za ustanovitev poklicnega sloven- skega gledališča. To nalogo je uresničilo jeseni 1. 1919., ko je sklenilo zakupno pogodbo s prvim slovenskim ravnateljem Hinkom N u-Čičem, občina je pa dala na razpolago zaseženo gledališko poslopje na Slomškovem trgu. Nučič, ki je otvoril prvo sezono dne 27. septembra 1. 1919. z Jurčičevim »Tugomerom«, je pripeljal večino igralcev s seboj iz Ljubljane, nekaj jih je dobil iz Trsta, nekaj pa od (prejšnjega slovenskega diletantskega odra v Narodnem domu. Otvoritveni govor je govoril pred predstavo v imenu Dramatičnega društva prof. dr. Pavel Strm-š e k. Gledališče je bilo razprodano, in začetek je pokazal, da se nov pa deluje v Mariboru tudi lepo število pevskih in godbenih društev, med katerimi goje nekatera tudi umetniško kvalitetno glasbo. Žal le, da še vedno nimamo filharmonije, dasi so bili tudi v tej smeri storjeni že mnogi poskusni koraki. Ob koncu zaslužijo omembo vsekakor tudi mariborski mladi harmonikarji, ki so znani celo izven mej Jugoslavije. Moderna arhitektura Do novega in pomembnega razmaha je dozorela po vojni nazadnje tudi naša arhitektura, ki je ustvarila lepo število umetniško pomembnih javnih in zasebnih zgradb, [»red vsem po načrtih inž. arhitektov Jelenca, Černigojev in Deva. * Vrhovna ustanova, ki združuje vse umetniške klube in tvorce v Mariboru in na deželi, je novi Umetniški klub. V njem so včlanjeni vsi pomembnejši umetniki: pesniki in pisatelji, slikarji in kiparji, gledališki igralci, glasbeniki in arhitekti. Največja afirmacija Umetniškega kluba je bil lanski prvi Umetniški teden z javnimi umetniškimi prireditvami in razpisi nagrad za nova izvirna dela. Vsa ta aktivnost dokazuje, da nam dorašča v svobodnem Mariboru nova tvorna postojanka v nadaljnjem razvoju slovenske umetnosti. Njeno poslanstvo je v obmejnem ozemlju velikega pomena, kajti narodno bomo res trdni šele tedaj, kadar bomo kulturno do konca dograjeni! slovenski Maribor v polni meri zaveda pomena in poslanstva te ustanove. Hinko Nučič je ostal ravnatelj mariborskega gledališča do lconca sezone 1920./21. in ustvaril s svojim upravniškim, režiserskim ter igralskim delom podlago, na kateri so vsi za njim dalje zidali. Med prvimi igralci, ki so bili glavni Nučičevi sodelavci, zaslužijo posebno omembo zlasti pokojna Berta B u k š e k o v a, Štefa Dragu-tinovičeva, Valo Bratina, pokojni Rado Žele z n i k in Edo G r o m , v drugi sezoni pa še Milan Skrbinše k. V prvi sezoni je uprizorilo gledališče rekordno število 46 različnih del, v drugi pa s ponovitvami iz prve sezone skupaj celo 60! To zgovorno dokazuje, da je moral Nučič računati ves čas s približno istim občinstvom in zato minimalnim številom repriz. V poznejših sezonah se je število premier večinoma stalno krčilo: število občinstva se je množilo in v enakem razmerju tudi število repriz. Razvoj in uspehi V sezoni 1921./22. je odšel Hinko Nučič v Zagreb in posle ravnatelja je prevzel Valo Bratina, dočim je postal ravnatelj drame in prvi režiser Milan Skrbinšek. Skrbinškova velika zasluga je bila, da je v tej in prihodnjih sezonah uprizoril vsega Cankarja, dočim je Bratina omogočil celo vrsto domačih krstnih predstav. Milan Skrbinšek je ob koncu tretje sezone odšel v Ljubljano, Valo Bratina je pa ostal v Mariboru še vse do konca sezone 1925-/26. Z začetkom sezone 1922./23. je bilo gledališče delno podržavljeno, dobilo je naslov Narodno gledališče in v dr. Radovanu Brenčiču prvega od prosvetnega ministrstva imenovanega upravnika. Dr. Brenčič je ostal na svojem mestu vse doslej. Dr. Brenčič je uvedel takoj ob svojem nastopu tudi redno opero in poveril ravnateljstvo dirigentu Andri Mitroviču, a ravnateljstvo drame Valu Bratini. Pred to sezono, za časa Nučičevega in Bratinovega upravnikovanja, sta se gojili opera in opereta le priložnostno, večinoma z gosti. Dirigirala sla pokojna Viktor Parma in Hrabroslav Vogrič. Ob koncu sezone 1924./25. se je radi finančnih težkoč stalna opera ukinila iti pričela delno obnavljati šele v sezoni 1937./88. pod-vodstvom kapelnika Lojzeta Herzoga, dočim se je opereta obdržala ves čas do sedaj. Igralci in režiserji Delo, ki ga je mariborsko Narodno gledališče, edino slovensko poklicno poleg ljubljanskega, opravilo v teh 20 letih, je ogromno ne samo po številu predstav, ampak tudi po umetniški vrednosti,, vzgoji stalnega kadra občinstva ini vzgoji cele vrste prvorazrednih' igralcev, pevk in pevcev, ki so pozneje žal zapustili Maribor. Med temi naj omenimo le nekatere: operni pevci Peter B u r j a, Mariji Šimenc, Vekoslav J a n k o, ope-! retna pevka Marica L u b e j e v a J operna pevka Ančica M i t r o v i -č e v a, operetna diva Pavla Udovič e v a , dramske igralke Elvira Kraljeva, Vika Podgorska in Sava S e v e r j e v a ter dramski igralci Jože in Pavle Kovič, Vladimir Skrbinšek, Makso F u r i j a n, Rado N a k r s t in Bojan Stupica. Med režiserji, ki so delovali v Mariboru, pa moramo navesti razen Hinka Nučiča, Milana Skrbinška in Valo Bratine zlasti Rada Pregare a, Vladimirja Skrbinška, Jožeta K o v ič a, Hinka T o m a š i č a, Bojana Stupice in Milana Košiča, kot stalnega gosla ene sezone Osipa Šesta in priložnostnega gosla dr. G a vel -lo, Mimo tega so gostovale v mariborskem gledališču v tem času razne znamenite dramske in operne skupine, od Hudožestvenikov do Ljubljančanov; nastopali so kot gosti tudi znameniti tuji dramski igralci in igralke, operni pevci in pevke ter plesalci in plesalke. Gostovanj take umetniške višine predvojni Maribor ni doživel, kakor je bilo tudi vse delo bivšega nemškega gledališča vse bolj zabavnega (pretežno operete) ih političnega, kakor umetniškega značaja. Poslanstvo in ovire Umetniški razvoj gledališča žaT ni bil vedno enakomeren. Razno finančne in osebne spremembe so povzročale pogostokrat visoke dvige, pa tudi občutne padce; vendar je ostal povprečni nivo skoraj ves čas nedotaknjen in se je gledališče tudi v najslabših časih še vedno v znatni meri zavedalo svojega umetniškega ter s tem kulturnega in narodnega poslanstva. Glavne ovire so bile vedno denarnega značaja, prenizke subvencije in dotacije. Razen tega je stalna ovira zastarelo gledališko poslopje, ki je moglo pač ustrezati malemu Mariboru 1. 1852., ki pa nikakor ne ustreza več sedanjemu, ki šteje s predmestji vred že nad 55.000 prebivalcev. Zato bo treba v prihodnjih letih napeti vse sile, da dobi nasa druga slovenska kulturna metropola čimprej novo, moderno, sedanjim in bodočim potrebam ustrezajoče gledališko poslopje. Pri tem je treba vpoštevati, da ja poslanstvo mariborskega gledališča na vratih velike Nemčije tudi neprecenljivega narodnega in državnega pomena. Stari mestni stolp iz 14. stoletja Narodno g v Maribo Maribor, Glavni trg z magistratom Anton Brandner: Socialno skrbstvo mesta Maribora Preobratna doba pomeni prelom s preteklostjo tudi na polju komunalne socialne politike našega mesta. Kakor na vseh ostalih področjih komunalnega udejstvovanja, se je tudi tu dosegel zelo lep in videu uspeh. Komunalna socialna delavnost se je namreč izvajala pred vojno v zelo omejenem obsegu; prvič ni bilo takrat tistih potreb kakor dandanes, saj so se mnogi pereči socialni problemi pojavili šele med vojno ali po njej, drugič pa ni bilo pred prevratom dovoljnega razumevanja za to panogo občinskega gospodarstva. To trditev potrjujejo mestni proračuni. Zadnje leto pred vojno je izkazoval proračun vseh izdatkov (oz. računski zaključek) mariborske mestne občine vsega skupaj 1,182.472 kron. Izdatki za socialno skrbstvo so znašali 73.204 krone ali 6'19°/o. Pri 28.741 prebivalcih, kolikor jih je štel Maribor takrat, je odpadlo na eno osebo 2'55 krone izdatkov za socialno skrbstvo. Temu nasproti pa izkazuje računski zaključek preteklega leta 23,360.599 dinarjev rednih izdatkov (brez mestnih podjetij). Izdatkov za socialno skrbstvo je bilo 3,431.970 dinarjev ali 16'54°/o. Pri 35.892 prebivalcih odpade na enega prebivalca 95'75 dinarjev izdatkov za socialno skrbstvo. V prejšnji dobi je bilo oskrbovanje pač zelo primitivno, ne-smotreno in brez pravega načrta. Omejevalo se je zgolj na ubožne podpore. V edinem zavodu, leta 1891. zgrajeni mestni oskrbnišnici (ubožnici) v Slovenski ulici 40, se je nudila predvsem tako zva-nim meščanskim nadarbinarjem in kasneje tudi ostalim ubožcem zgolj streha, ne pa tudi oskrba. Da o preventivnem socialnem skrbstvu, katerega naloga je preprečevati zlo, niti ne govorimo. Šlo je bolj za tako zvano dobrodelnost. V poprcobratui dobi se je temu vprašanju posvečala od leta do leta večja pozornost. Dandanes je mestno socialno skrbstvo podeljeno v glavnem v tri skrbstvene panoge; v starostno, mladinsko in delavsko skrbstvo. Socialno-skrb-elvene naloge rešuje poseben oddelek, ki stalno napreduje in se izpopolnjuje. Starostnemu skrbstvu služita dva zavoda s 150 posteljami. Oskrbovanci niso deležni samo stanovanja, ampak vse oskrbe. Razen hrane, obleke, perila in obutve prejemajo še mesečni priboljšek v gotovini za razne osebne potrebščine. Povprečno 25 oskrbovancev se nahaja na stroške mestne občine v oskrbi v tujih zavodih (hiralnicah) bodisi radi pomanjkanja prostora v lastnih zavodih, bodisi iz drugih razlogov. Ostali onemogli, katerih sprejem v zavodovo oskrbo ni nujen, okroglo 500 po številu, prejemajo stalne mesečne podpore v gotovini in na-turalijah ter razumljivo tudi zdravniško pomoč in zdravila, ki jih je mestna občina kot samostojna zdravstvena občina dolžna nuditi siromašnim mestnim prebivalcem. Izboljšali so se tudi ubožni pogrebi, ki so bili nekdaj prav žalostni, ker ni bilo ob mrtvaškem odru niti sveč niti se ni med pokopom zvonilo, kar je sedaj odpravljeno. Za starostno onemogle je torej v vsakem pogledu in v dovoljni meri preskrbljeno. Po zadnjem letnem računskem zaključku se je izdalo za starostno skrbstvo 1,360.938 dinarjev ali 39'65°/o proračuna socialnega skrbstva. Zelo viden je napredek v mladinskem skrbstvu. Pred prevratom nobenega zavoda, danes dvoje dnevnih zavetišč z 200 gojenci in sirotišče z 32 posteljami. Stalno je na stroške mestne občine več otrok tudi v drugih zavodih, predvsem v vzgajališčih. Razen tega prejema 120 otrok vzgojne podpore, 40 otrok pa je v oskrbi pri dobrih rednikih, večinoma na deželi in se njih oskrba stalno nadzira. Mestni generalni varuh skrbi za 300 varovancev. V počitniške kolonije oddaja mestna občina vsako leto do 160 slabotnih otrok, nad 500 siromašnih otrok pa je iz njenih sredstev obdarovanih z obleko, perilom in obutvijo vsako leto za božič. Mestna občina je z oddajo prostorov v najem in podporo tudi omogočila delovanje doma za varstvo deklet in doma za vajence in mladostne delavce in je v tem pogledu sodelovanje s privatno iniciativo velikega pomena. Po zadnjem letnem računskem zaključku je bilo izdano za mladinsko skrbstvo 910.698 dinarjev ali 26\53<>/o proračuna socialnega skrbstva. Izdatki za delavsko skrbstvo so se pojavili v mestnem proračunu šele, ko je brezposelnost z nastopom gospodarske krize zavzela širši razmah. Ker proračunska sredstva niso zadoščala, se je proti koncu leta 1931. organizirala Pomožna akcija, ki je nabrala za brezposelne v gotovini in naturali-jah skoro 5 milijonov dinarjev. Brezposelni pa se niso podpirali kar tjavendan, marveč so se za delo sposobni zaposlovali pri ureditvi cest, igrišč, nasadov in drugih javnih prostorov. V zadnjih letih je bilo zaposlenih dnevno do 300 delavcev, in sicer predvsem v času, ko je bila privatna delavnost najbolj omejena in potreba največja. Tudi ostali siromašni mestni prebivalci niso prejemali podpor v gotovini, razen v najnujnejših primerih, marveč v nakaznicah za živila in druge potrebščine ali pa so dobivali hrano v mestni ljudski kuhinji, ki izdaja dnevno povprečno 300 porcij brezplačne hrane. Upoštevajoč Pomožno akcijo, se je po zadnjem letnem računskem zaključku izdalo za delavsko skrbstvo 1,160.332 dinarjev ali 33'82°/o proračuna socialnega skrbstva. V bodoče se bo prostovoljno zbiranje prispevkov opustilo, ker je v proračunu za leto 1938./39. predvidena 10% doklada na direktne davke (socialna davščina). Mariborska mestna občina torej v polni meri upošteva vse tri panoge socialnega skrbstva. V tekočem proračunu so se poedine postavke celo zvišale, tako da je proračun prekoračil 4 milijone dinarjev. Dokler bodo trajale težke gospodarske razmere, ki povzročajo splošno obubožanje, ni pričakovati novega izboljšanja. Važno je, da se nudijo dajatve predvsem v delu, živilih in drugih koristnih življenjskih potrebščinah, s čimer se kolikor toliko onemogočijo zlorabe, na drugi strani pa pridejo 4 milijonski izdatki v promet in s tem v prid našemu trgovstvu in obrtništvu. Nujna posledica nezadostnega socialnega skrbstva bi bilo tem večje beračenje, ki se tudi z najstrožjimi ukrepi ne bi dalo zatreti. Kakor nekdaj in kakor ponekod še dandanes, bi zopet berači na Vse slovensko ozemlje leži v gozdnem območju, zaradi tega za-visi življenje Slovencev v veliki meri — v mnogo večji kot se večina zaveda — od gozdnega gospodarstva in od stanja gozdov. Vsak dan se porabi za gozdna dela povprečno 25.000 delovnih moči in približno toliko v lesnih obetih, industriji in trgovini. Računati moremo, da živi neposredno od gozda in lesa najmanj ena petina slovenskega ljudstva. Vredno in potrebno pa je naglasiti, da gozdovi že s samim svojim obstojem varujejo ceste, železnice, naselja, poljedelska in druga zemljišča ter tako omogočajo urejanje hudournikov, melioracije zemljišč, regulacije potokov in rek, vsakovrsten promet, turistiko, tujski promet, skratka večji del kulturnega in civilizacijskega življenja. Gozd in les sta torej v resnici podlaga slovenske civilizacije in kulture. To podlago moramo na vsak način obvarovati in utrjevati! Vsi znaki kažejo, da je slovensko gozdarstvo dospelo v svojem razvoju do kritične točke. Gozdovi so nekdaj r absolutnih in re- lativnih /.unih tleh. Iz relativnih so že izkrčeni in zemljišča se uporabljajo sedaj za druge namene. To je bilo potrebno, pravilno in koristno. Ostali so samo na absolutnih gozdnih tleh. Absolutna imenujemo tista, na katerih ni trajno mogoč noben drug ren-tabilnejši način obdelave zemljišča. Na teh zemljiščih bi moral ostati gozd vedno v svoji polni moči. V gozdu mora ostati namreč trajno nedotaknjena neka določena zaloga lesa, primerno razdeljena na drevje določene vrste in starosti. Samo tak gozd more trajno dajati opisane posredne in neposredne koristi in samo tak zasluži ime gozd. Slovenski gozdovi nimajo več zadostne zaloge lesa Večina je preveč ali napačno izkoriščena, premalo varovana in nepravilno ali nič gojena. Izkoriščanje gozdov in predelava lesa tudi sicer nista na dosegljivi višini. Pri teh trditvah je potrebno naglasiti, da je sedanje kritično stanje logična in nujna posledica neštetih silnic družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja slovenskega ljudstva in njegove posesti. Pristaviti pa še moremo, da se ljudstvo vedno bolj zaveda kritičnega stanja in pomena go- ulicah ustavljali pasante, kar gotovo ne bi bilo v korist tujskemu prometu. Še manj pa ugledu mesta. In končno si je treba pred-očiti, kaj bi pomenilo nezadostno socialno skrbstvo za našo mladino, za katero nobene žrtve niso prevelike. V interesu naroda in države je, da se mladina vzgoji h koristnemu delu. Razlika v socialno-političnem udejstvovanju mariborske mestne občine nekdaj in sedaj, ki je v okviru tega članka podana samo v glavnih obrisih, pa nikakor ne bi bila popolna, če ne bi omenili širokopotezne stanovanjske akcije, o kateri pričajo mestne hiše v Smetanovi, Vrtni, Frančiškanski, Klavniški, Kacijanarjevi, Jadranski, Delavski in Metelkovi ulici in končno hiše v delavski koloniji v magdalenskem predmestju. Sedaj zdov in lesa in da se že čutita hotenje in volja zadržati in koristno porabljati še preostalo produktivnost gozdov in racionalizirati porabo in predelavo lesa. Gozdovi mariborskega gospodarskega okrožja Ožje gospodarsko okrožje mariborsko zavzema okoli 500.000 iia. To okrožje ima tri značilne predele: nižinski, gričevnati in gorski. Nižinski predel sta Dravsko in Mursko polje, ki merita okoli 40.000 ha. Gričevnate so Slovenske goi ice, Haloze in Goričko v Prekmurju, kar meri vse skupaj okoli 180.000 ha. Gorski predeli so Peca, Mežiška, Mislinjska in Dravska dolina, srednji tok Dravinjske doline ter Kozjak in Pohorje. Ti gorski predeli pa so veliki okoli 180.000 ha. V gorskem predelu je 110.000 ha gozdov ali 0°/o, v gričevnatem 00.000 ati 33°/« in v nižinskem 30.000 ha ali 20%. Mariborsko okrožje se razprostira skozi vsa glavna gozdna območja, v kakršnih so skoraj vsi jugoslovanski gozdovi, t. j. od kostanjevega in hrastovega čez bukovo v smrekovo in do planinskega. Gojenje gozdov Nižinski gozdi rastejo v kostanjevem, hrastovem in bukovem območju na prodnatih in peščeno-ilovnatih tleh. Glavne vrste drevja so rdeči bori. Precejšen del je sposoben za gojenje hrastovih (do-bovih) gozdov. Potrebno bo poskrbeti za boljšo izbiro drevja in za gojenje hrastovih sestojev na boljših tleh. Razen tega je dosti prostora za primešanje brestov, zelenih borov, kanadskih topol, belili jesenov i. dr. Z vsem tem bi se dvignila vrednost teh gozdov. Nikakor pa ti kraji niso primerni za smreke, ki se sicer v začetku razmeroma dobro razvijajo, toda začnejo skoraj vse v srednji starosti propadati. Gričevnati gozdovi so na nižjih in prisojnih legah v kostanjevem in hrastovem območju, večina pa je v bukovem območju. Glavni predstavniki so bukve, kostanji, hrasti (gradbeni) in rdeči bori. Potrebno je skrbeti za mešane hrastove in bukove ter borove in bukove gozde. V nižjih legah naj se ne pogozduje s smrekami, temveč samo v višjih legah. Gorski gozdovi se širijo skozi bukovo in smrekovo območje do planinskega. Tu prevladujejo je pristopila mestna občina k rešitvi vprašanja zasilnih stanovanj, da 121 siromašnim družinam v barakah in vagonih v Danjkovi ulici, kjer so po izvršeni deložaciji našli zasilno pribežališče, pripomore do primernejših zidanih stanovanj. Kakor si je mestna občina mariborska ob izbruhu gospodarske krize pomagala s Pomožno akcijo, fako si je ob ukinitvi stanovanjske zaščite, ko so mnoge družine iskale zavetja celo pod državnim mostom, pomagala z zasilnimi stanovanji. Upajmo, da so največje težkoče za nami in da se bodo razmere polagoma normalizirale. Maribor naj ne bo lep in privlačen samo na zunaj, ampak tudi na znotraj, v hišah, kjer naj namesto pomanjkanja zavladata sreča in zadovoljstvo. smreke, jelke, rdeči bori in bukve. Mnogi posestniki večajo vrednost svojih gozdov z uvajanjem zelenih duglazij, javorjev, belili jesenov, macesnov in dr.; nekateri med njimi delajo napake pri izbiri rastišč in grešijo zlasti pri macesnih, ki zahtevajo višje lege. Gojenje goz.dov je povsod šele na nizki razvojni stopnji, vendar se postopoma zboljšuje, v kolikor niso posestniki v preveliki gospodarski stiski. Največ pozornosti se posveča pogozdovanju posek. Ko bodo posestniki začeli svoje gozdove tudi pravočasno in pravilno čistiti in redčiti ter sekati tako in toliko, kakor to zahteva umno gozdarstvo, se bodo razmere gotovo zboljšale. Ob tej priliki omenjam gozdno drevesnico ljubljanske podružnice Jugoslovanskega šumarskega udruženja. Ustanovljena je bila leta 1923. v Slivnici pri Mariboru in je bila v letih 1931. do 1933. prenesena v Rače pri Mariboru. Od leta 1925. do letos je la drevesnica razposlala po Sloveniji, Jugoslaviji in tudi po inozemstvu nad 12,000.000 sadik in tako dala mariborskemu okrožju sloves v tej važni panogi gozdarstva. Lesna industrija in trgovina V nižinskih gozdih prevladuje mala posest in les se porabi večinoma doma. Borovi gozdovi se sekajo razmeroma mladi in so zaradi premočnega izsekavanja precej razredčeni ter ne morejo dajati donosov, ki jih produktivnost zemlje omogoča. Najbolj žalostno sliko pa nudijo nekdaj s hrastov-jem zaraščena zemljišča. Les se porabi za drva, kolje in stavbni les. Samo manjši del se proda za izvoz: hrastovi in brestovi ter-jesenovi hlodi, borovi brzojavni drogovi in jamski les. V gričevnatih gozdih je v večini tudi mala gozdna posest. Gozdovi so nekoliko manj izsekani, vendar je zaloga lesa še pod normalo. Les se porabi skoraj ves doma; le nekaj ga izvažajo, večinoma za drva, celulozni in jamski les, brzojavne droge in samo malo za hlode. V gorskih gozdih imajo gozdove srednji in mali ler veliki posestniki. Zaloga lesa je razmeroma zadovoljiva, vendar se kažejo posledice premočnega izkoriščanja gozdov, zlasti na južnem Pohorju. Les se porabi deloma doma, veči- Prof. inž. Stanko Sotošek: Gozd in les HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE LJUBLJANA • CELJE • MARIBOR —— EKSPOZITURA: KOČEVJE —— vrši »se posle denarnih zavodov Obrestuje 'vloge na hranilne kniižice in v tekočem računu dO 5n/o. Da;e menična, lombardna in hipotekarna posolila, kupuje, posoiuje in prodaja vrednostne papirje; SS8888G (Foto: Pivka, last Potnika v Mariboru) Dravski splav nema pa se izdela ali predela za izvoz. Izvažajo se trami, hlodi, drogi in vsakovrsten žagan les ter oglje. S poukom in prosveto ter z gospodarskimi organizacijami bi se moglo doseči ren labilnejše izkoriščanje gozdov, donosnejša iz-Taba razpoložljivih surovin in večji trgovinski uspebi. Lesna industrija je na prebodu dveh razdobij. Večina lesa se razžaga na stotinah malih žag z lesenimi jarmeniki. Te žage so najstarejši stroji za predelavo lesa, ki pa kljub raznim duhovitim izboljšavam niso več zadovoljivi in sodobni. Za predelavo večjih množin eksportnega lesa niso več sposobne, tudi če bi več žag skupaj prejelo večje naročilo. Kajti te žage ne morejo dati pravilno in ločno predelanega enakega lesa in pri njih se ne izplačajo modernejši pomožni stroji. Čuti se potreba preboda na železne jarme-Mike in večje ž.age. Če se bodo postavile večje žage s kapaciteto, ki bo enaka alimentaciji gozdov njihovega območja, bo to vprašanje tehnično rešeno v korist celote. Seveda bo potrebno vpeljati še predelavo raznih lesenih odpadkov, mehanično in kemično. Lesna trgovina je vezana na krajevni trg in na izvoz. V nižinskem in gričevnatem predelu je razvita lokalna trgovina. V gorskem predelu pa je za stanje lesne trgovine odločilno stanje zunanjih lesnih trgov. Zato imajo mednarodni trg in meddržavne pogodbe močan odmev v območju gorskih gozdov. Že nekaj let nima lesna trgovina pravih uspehov. Lesni izvoz namreč gravitira na Madžarsko in dokler ne bo možnosti plasiranja v to državo, tako dolgo se ne bo prišlo do prave rešitve. Baš sedaj, ko je Madžarska izgubila z Avstrijo močnega dobavitelja, moramo gledati, kako so si razdelili madžarski trg Romunija, Češkoslovaška in Poljska. Gozdarska prosveta je tudi šele v povojih. Do sedaj je izšlo vsega skupaj samo okoli 20 brošuric in knjižic. To je zelo malo v primeri s pomenom gozdarstva za naše narodno gospodarstvo. Vedno nujnejša je postala potreba po strokovnem listu in letos je začel izhajati v Mariboru »Gozdarski vestnik«, mesečnik za gozdarstvo, lesno industrijo in lesno trgovino. Sklep Gozdarstvo, lesna industrija in lesna trgovina se bodo mogli dvigati samo z uvidevnostjo in s splošnim sodelovanjem celotnega gospodarskega življenja. Potrebno je izkoristiti od narave dane pogoje, vse po sistematski sestavljenem načrtu. V ta namen naj se med drugim zagotovi Mariboru gozdarska šola z eno- in dveletnim poukom, ustanovi naj se postaja za gozdne poizkuse in gozdarski muzej, uvajajo naj se žagarski tečaji in poljudna predavanja, podpira naj se lesna obrt, trgovina naj se ureja manj individualno s posebnim prodajnim uradom, gradijo naj se lesene ceste. Upajmo, da se bo skoraj pri- Dobro poznana. ZAHTEVAJTE JO POVSOD* bližal čas, ko bodo tudi širši krogi spoznali in uvideli pomembnost gozda in lesa. V mariborskem gospodarskem okrožju imata gozd in les dominantno vlogo in sta naj- močnejši faktor produktivne moči njegove zemlje. Zato smemo upati, da bo ljudstvo zadržalo in ohranjevalo to trdno podlago svojega življenjskega obstoja. Andrej žmavč: Naše vina Maribor — središče kakovostne vinske proizvodnie v Jugoslaviii Jugoslavija je najbolj zanimiva in najlepša vinorodna država na svetu. Žlahtna vinska trta je — kakor pravimo — izrazita rastlina sonca in ji baš : jugoslovansko sonce« čisto posebno prija. Podnebne in vremenske razmere v vinorodnih predelih Jugoslavije so sicer jako različne, vendar se pa med seboj srečno izpopolnjujejo. Kje na svetu je druga država, ki bi imela lepše in okusnejše grozdje in bolj toplo vino. kot nam ga daje naš vroči jug, pa obenem bolj dišeče grozdje in bolj odlično vino, kot nam ga rodi naša slovenska zemlja v svojem severnem pasu vinarstva? Pri nas je doma kakovostna vinska proizvodnja, katere naravno zemljepisno in prometno središče je Maribor. Jugoslavija ima približno 200 tisoč ha vinogradov, Slovenija pa približno 25.000 ha, to je nekako 12-5'Vo vse vinogradske površine Državna nižja gozdarska šola v Mariboru (Foto: Vouusek) Gozdarska prosveta se nahaja še v povojih. Do zadnjih let je bila omejena na nekaj priložnostnih predavanj organov državne nadzorne gozdarske službe in na nekaj nasvetov v člankih, raztresenih po raznih dnevnikih, tednikih in mesečnikih. Velik korak naprej je pomenila ustanovitev državne nižje gozdarske šole leta 1928./1930. Toda zavod ni mogel in ne more izpolniti težko pričakovanih nad, ker je že od prvih začetkov v neprestani likvidaciji. Najprej sta bili na zavodu enoletna in dveletna šola. Nalo sta bili obe šoli leta 1932.733. ukinje- ni. Potem je banovina sama vzdrževala državno šolo. Kljub temu in zaradi predpisov zakona o gozdih in uredbe o organizaciji državne gozdarske službe, ki niso baš v skladu s potrebami vseh krajev države, je bila dveletna šola lela 1937. ukinjena. Sedaj je ostala samo enoletna šola. Ta negotovost in vedno pričakovanje likvidacije absorbirata vsako pozitivno delo. Če bo našel obstoj šole podporo v Sloveniji, je upanje, da se bo mogla razviti v zavod, ki bo imel precej vpliva na naše gozdarstvo. Slovenska gozdarska književnost Modna trgovina Anton Paš MARIBOR, Slovenska ulica 4 3530 ha; VIII. Šmarsko-kozjanski in celjski vinarski okoliš — 1780 hektarjev; IX. Drameljsko-savinj-ski vinarski okoliš — 800 ha; X. Bizeljsko z brežiškim Posavjem — 1860,ha; XI. Krško-kosta-njeviški vinarski okoliš — 2220 hektarjev; XII. Novomeško-mokro-noški vinarski okoliš — 3070 ha; XIII. Črnoineljsko-metliški vinarski okoliš — 1600 ha. V gospodarskem, odnosno prometnem področju Maribora so kolikor toliko sledeči vinarski okoliši (števila v oklepajih povejo površino v ha): Pohorje (Pekre 240, vzhodni obronki Pohorja: Razvanje—Fram—Slovenska Bistrica 500, Vinarje—Slovenske Konjice 400); Kozjak in Zapadne Slovenske gorice (2670); Srednje Slovenske gorice (2060); Ouno-ško-ljutomerske gorice (2300); Gornjeradgonske gorice (1130); Haloze — brez haloškega obrob- oidij ali grozdno plesnobo, potem peronosporo ali strupeno roso. Leta ogroža naše gorice že od leta 1880. V začetku je peronospora nastopala bolj pozno — šele septembra — in ni toliko škodovala kakor danes, ko se pojavlja navadno že maja in ima torej mnogo časa za pustošenje. Še pred njo — okoli leta 1860 — smo dobili v Evropo trsno uš, ki onemogoča staro vinarstvo (brez cepljenja itd.) in zahteva nove vzgojne načine. V današnji Sloveniji so trsno iiš zasledili najprej v Kapelah pri Brežicah, torej v Sotelski dolini in sicer leta 1880.; v krškem okraju leta 1884.; v ptujskem okraju leta 1886. (Zavrče); v novomeškem in črnomaljskem okraju leta 1887.; v mariborskem okraju leta 1888. (Sv. Jakob v Slov. gor.). Nekako v istem redu se je po navedenih pokrajinah razvijalo novo vinar- Kalvarija z vinskimi goricami Vinarske in sadjarske šole v državi. V gorice Slovenije je vloženih mnogo nad eno milijardo dinarjev. Povprečni letni vinski pridelek Slovenije znaša dobrih 500.000 lil, njega letna kosmata vrednost — liter samo po 4 dinarje — P« 200 milijonov dinarjev. Slovenijo so razdelili po vino-gradskih skupinah — bolj ali manj posrečeno — na 13 vinarskih okolišev in sicer: I. Pohorje — 1140 ha; II. Kozjak in Zapadne Slovenske gorice — 2670 ha; UL Srednje Slovenske gorice — 2060 ha; IV. Ormo-ško-ljutomerske gorice — 2300 hektarjev; V. Gornjeradgonske gorice — 1130 ha; VI. Prekmurske gorice — 747 ha; VII. Haloze in haloško obrobno pogorje — nega pogorja (Spodnje Haloze 1000, Srednje Haloze 700, Gornje Haloze 1000); skupaj 12.000 ha. To je skoraj polovico vseh goric v Sloveniji. Posebnega pomena za Maribor je goriški svet seveda v njegovi neposredni okolici: vzhodno daleč v osrčje Slovenskih goric, južno nekako do Frama, zapadno do pekrskih in kamniških goric, se-vernozapadno s ponosnim Sv. Urbanom, severno in severuovzhod-no vse do naše severne državne meje. Tako zvaiio staro vinogradništvo je bilo tudi tod sredi 19. stoletja na višku. Toda kmalu so zanesli iz Amerike v Evropo razne škodljivce in zajedavke, ki so naglo pustošili naše vinograde. Najprej stvo, ki pa je iz večine — po toliko letih — pravkar pred nujno zopetno obnovo. Sploh prvi vinograd kot »poskusni vinograd« na ameriški trsni podlagi v Sloveniji pa je bil zasajen leta 1883. v "Janeževi gorei« na Bizeljskem. Tu je bil torej začetek novega vinarstva pri nas. V mariborski okolici razmnožujejo v splošnem dobre trsne vrste ki dado kakovostno vino: tu p: tam renski rizling, na -sploh laški rizling, potem beli burgundec, silvanec,, traminec, tudi ru landec, ponekod moslavec. Za napravo rdečine in črnine jim služijo črna portugalka, črna Iran kinja, črni burgundec, ponekod vranek. Za naprej si bodo napredni vinarji še bolj prizadevali, da bodo imeli čim več skrbno odhra-nih in izbranih ter umno negovanih vinskih pridelkov. Ko pridejo boljši časi, jih 1k> svet tudi bolij iskal in bolj cenil kakor danes, ko preplavljajo našo deželo z ničvrednimi brozgami bogve odkod. Ali pa mora kakovostna proizvodnja propasti. Kam potem s stotisoči ljudi, bratov in sester naše krvi, ki jili drugače revna goriška gruda domača vsaj za silo še redi? To je likratu veliko socialno in narodno vprašanje. V našem severnem vinorodnem pasu je torej največ belih vin (beline) deloma odlične kakovosti. Odlikuje jih navadno izraziti vonj iti ugoden duh (»rožica«:). Celo marsikatera kislica prijetno diši in lahko prav pride za žejo, odnosno za mešanje š slatino ali z ustreznimi drugimi pristnimi domačimi vini nasprotnih svojstev, da je potem poštena mešanica boljša ko vsako vino zase. Potrebujemo in zahtevamo izvirne proizvode — brez tistih posebnih tajnih kletarskih umetničentj. To bomo dosegli med drugim s smotrno obnovo goric, ki postaja neodložljiva. Potem pa več spoštovanja domačim pridelkom: Na domačo mizo — slovensko vino! Pekrsko vino ali pekrčan slovi čisto posebno, a ne raste v bližnjih Pekrah, kjer je samo mnogo točilnic pekrčana. Na Janževem vrhu, v Vrhovem dolu in okoli Bistrice v občini Limbuš se lahko ponašajo z njim. Morda najdeš tu najboljše vino v Sloveniji in Jugoslaviji sploh, ki se torej uspešno kosa z znamenitim jeruzalem-cem iz ljutomerskih, oz. ormoških goric. Pridelki iz Janževega vrha so na glasu in posebno sočni. Vsakdo ima pač svoj okus, ki se o njeni ne da mnogo prepirati. Tudi tu je, ko z lepimi dekleti: ■le mnogo lepih deklet, pa vsako lopo dekle je drugače lepo. Na srečo našo ... Pekrčana trošijo predvsem v Mariboru in okolici, v manjši meri pa tudi po vsej Sloveniji in drugod po naši državi. Nekdaj so ga mnogo izvozili v tujino, precej pa ga slej ko prej — »napravljajoč. Ime izvora vina je treba zakonit« zaščititi. Pohorska vina (pohorčan) in fremska vina (iremčan) iz mlajših čistih nasadov kažejo v ugodnih letih značilne odlike dotičnih dobrih grozdnih vrst: renskega rizlinga, belega burgundca, traminca. laškega rizlinga i. dr. Potrošijo jih po največ v bližnji okolici, (»o Dravskem polju in nekoliko v Ma-riboru. Vinarski okoliš Kozjak in Za-l»adue Slovenske gorice je razmeroma velik: zapadno železnice Ma-ribo—Št. Ilj je kakih 1050 ha in vzhodno navedene železnice 1620 ha, skupaj približno 2670 ha. V dobrih •dnih je največ belega burgundca, laškega rizlinga in silvanca, pa tudi muškatnega silvanca, traminca in renskega rizlinga. Stare domače vrste (peček, belina poleg lirecej žlahtnine, moslavca i. dr.) dado slabša, včasi medla vina. Po Kozjaku raste najboljši rumeni muškat. Oddavna je namreč znan in cenjen muškat iz najboljših vinskih kotov pri Kamnici — tja proti Sv. Urbanu (595 m), vendar v splošnem samo kot novina. Pogoj za dobroto pa je med drugim, da nudi zdravo grozdje muškata hitro obdelamo in drozge nič ne kvasimo, ker sicer pijača rada porjavi in postane ogabnega, kosmatega, trpkega okusa brez ugodnih muškatnih posebnosti. Znani vinogradski kraji v tem okolišu so: Mariborska Kalvarija, Kamnica, Sv. Urban, Košaki, Melj- ski hrib, Sv. Peter, Sv. Barbara, Vurberg, Plač, Špičnik, Vajgen, Jareninski vrh, Ciringa, Svečina, Vrtiče, Stara gora, Sv. Jurij ob Pesnici itd. Največ vina odtod gre v Maribor, v Ljubljano, na Go-renjsko, nekaj v tujino itd. Posebnosti vinarskega in vinskega gospodarstva v mariborski okolici so med drugim: Pravih kmečkih vinarjev je razmeroma malo in še vedno manj. Vprav najboljše gorice so v rokah meščanov in druge gospode — tudi ljudi iz tujine. In še vedno gredo iz kmečkih rok v nekmečke roke. Potem: tu so prav doma »vinotoči pod vejo«. Imeli smo jih v enem letu že na stotine. Ker so blizu mesta, se lastnikom izplačajo. Vinski obrtniki točilci pa imajo od tega škodo, prav tako oddaljeni kmečki vinogradniki, ki mnogokrat zastonj čakajo na kupca iz mesta. Točenja pod vejo se ne bi smelo dovoljevati vse vprek! Samo pravim kmečkim vinarjem. Nezdrav pojav je tudi kočljivo viničarsko vprašanje, ki še ni na nobeno sl ran zadovoljivo rešeno. V Mariboru samem je nekako 140 vinskih obrtnikov točilcev, z bližnjo okolico, toda brez pretežno kmečkih občin, pa gotovo več ko 200. Tu je doma deloma že stara vinska trgovina, ki dela, ko povsod, po znanih trgovskih načelih. Njen današnji pomen je drugačen, kot je bil nekdaj. Nekdaj je posredovala predvsem kupčije v oddaljene nevinorodne tuje kraje, danes nabavlja vino slovenskim gostilničarjem, ki sami ne morejo ali nočejo kupovati vina naravnost iz gorice. Celo gostilničarjem v vinorodnih krajih samih. V Mariboru so se naselila tudi že zastopstva vinske trgovine iz drugih delov države, ki močno izpod- rivajo domače blago. Baje samo še 1(1®/» vseh gostilničarjev v Sloveniji, ki jih je nad 5000. kupuje vino od pridelovalca, vseh ostalih 90°/o pa od trgovca. Znaten delež na tem ima Maribor. Do tega je tem laže prišlo, ker nimamo dovolj razvitega vinarskega zadružništva, ki bi smotrno urejevalo poslovne odnose med pridelovalci in potrošniki, kakor bi bilo bolj naravno, pa tudi lw)lj koristno za splošnost. Koristi mesta Maribora so tesno povezane in prepletene s koristmi mariborske vinorodne okolice. In narobe. Maribor brez okoliškega vinarstva z milim, izrazito vinskim podnebjem ne bi bil to, kar je in kakor ga nazivarno: »Jugoslovanski Meran«. Za dvig našega Izmed vseh kmetijsko-gospodar-skih panog je v štajerskem delu naše banovine po vojni največ napredovalo sadjarstvo. Nekdaj neznatna sadna kupčija se je danes široko razvila in Maribor je postal glavno središče in tržišče za jabolčno kupčijo ne le za dravsko banovino, ampak za vso državo. Vzporedno s to uspešno trgovino je začel naš kmet sadjar smotrneje negovati nekdaj zapuščene sadovnjake, naučil se je pravilnega obiranja in shranjevanja sadja, kakor to zahteva sodobni trg. Strokovni pouk sadjarske razstave in sadni sejmi so pripombgli, da se naše jabolko danes visoko ceni po vsej srednji Evropi in da je eno onih redkih pridelkov, po katerem je stalno povpraševanje. Z napredkom pa so se zvišale tudi nadloge. Sadnih bolezni in sodnih škodljivcev je čim dalje več kemičnimi sredstvi, kolikor teli gmotno in fizično zmore. To pa zmanjšuje dobičkanosnost sadjarstva do nerentabilnosti. Temu dejstvu se bo morala v bodoče posvetiti največja pažnja. Pri racionalnem izboljšavanju naših sadonos-nikov se je marsikje grešilo zoper naravo. Številna stara, votla drevesa, kjer so gnezdile naše koristne ptice, so se morala umakniti z naših sadovnjakov in napraviti mesto mladim nasadom. Grmovje se je očistilo, s tem pa tudi pokončala bivališča in zavetišča koristnim pticam. S kemičnimi strupi, s katerimi se branimo škodljivcev, po-končujemo v mnogo večji meri njih nežnejše naravne sovražnike — koristne žuželke. Tu se je v praksi pokazalo, da smo šli za naše razmere predaleč, ker je nemogoče spričo dragih sredstev, da bi jih in naš sadjar se jih brani z nebroj | mogli vsi kmetje, sadjarji stalno | uporabljati. Zato bo v bodoče seči predvsem po biološki obrambi, ki ima za naše razmere še posebno prednost, da je poceni. Ta obramba je s početka mnogo težavnejša od kemične, ko pa se koristneži razmnože, postane ta obramba trajna in avtomatična. Le v hudo okuženih okoliših naj bi se prisilno po-končavalo s kemičnimi sredstvi, kakor se to vrši pri drugih okužbah, da se lokalizirajo. Našim mladim filopalologom, ki so sedaj priklenjeni zbog omejenih kreditov na laboratorije bo treba omogočiti proučavanje v naravi ter ustanoviti potreben zavod za gojenje in razmnoževanje lcoristnežev. Po šolah in izven nje je pa zasnovati najširšo propagando za zaščito koristnih ptic, ker predstavljajo te v našem narodnem gospodarstvu spričo dragih uvoženih pokonče-valnih sredstev ogromen kapital. Mariborsko Gostinstvo mesta Maribora sega zelo daleč nazaj v srednji vek, v dobo cehov in patriarhalnega načina pogostitve domačina in tujca. Večina mariborskih gostilnic se je nahajala v današnjem starem delu mesta, zlasti v Vetrinjski ulici, Stolni ulici, predvsem pa v Dravski ulici in Ob Pristanu, kjer še danes najdemo označbe, kakor »Pri zelenem sidru«, »Pri kraljevskem tigru«. Znana pa je bila v teni delu mesta še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja gostilna »Mesto Ljubljana« (»Zur Stadt Laibach«). Večina gostinskih obratov je bila v srednjem veku in pozneje last nemških patricijskih rodbin in le redko so prehajale v roke novo naslalega meščanstva. To stanje pa se je spreminjalo polagoma proti koncu devetnajstega stoletja, čeprav v vrstah gostinskih podjetnikov ni bilo opaziti vidnega na rodnega prebujenja in nacionalne zavednosti. Zares nacionalna atmosfera je vladala pred vojno v restavraciji Narodnega doma in pa tudi v gostilni »Mesto Trst«, čije lastnik je bil znani zavedni mariborski rodoljub Rapoc. Gostinski obrati so sicer kazali nemško lice in tudi postrežba je bila — v kolikor ni šlo za sprejem kmetskega človeka — večinoma nemška, šele preobrat je spremenil sliko in tudi s tega vidika popravil situacijo. Ob preobratu je vodil takratno Zadrugo gostilničarjev in kavar-narjev že pokojni Rožanc, ki je imel svojo gostilno na današnjem Rotovškem trgu v hiši, v kateri se nahaja sedaj gostilna in trgovina »Nabavljalne zadruge državnih nameščencev«. Do takrat in še par let pozneje Združenje gostilničarjev in kavarnarjev ni imelo svoje pisarne, tudi ne stalno nameščenega tajnika. Zadruga je uradovala bolj patriarhalno, in sicer vedno v prostorih tistega tovariša, ki je slučajno bil predsednik. Pokojni Rožanc je dolga leta zadovoljivo vodil zadrugo, dokler se niso pričeli vrstiti agilnejši možje kot njegovi nasledniki. S tempom mestnega razvoja in naraščanjem članstva je nastala po letih potreba stalne zadružne pisarne in potrebne uradniške moči. Tej potrebi je bilo zadoščeno, ko je postala velika hiša trgovskega gremija zbirališče vseh pisarn naših obrtnih organizacij. Danes je Združenje gostinskih obrtnikov Maribora v res okusno opremljenih prostorih s stalno razstavo slik mariborskih gostinskih obratov, njih interjerjev itd. Krmilo združenja je v spretnih rokah veščega gostinskega strokovnjaka kavarnarja in restavraterja Aleksandra Klešiča, ki lahko s ponosom gleda na moralno in gmotno bilanco združenja, ki je od svo- je ustanovitve dne 25. septembra 1883. doživelo tako velike spremembe. Zlasti letošnja velika razstava kuharske umetnosti je pokazala po aranžmanu in udeležbi razstavijalcev visok nivi našega gostinstva. Velika zasluga gre tudi tajniku združenja Jenku, ki vodi pisarno združenja v žhdovoljstvo vsega članstva in ki mu ne manjka nikdar potrebne iniciativnosti. Maribor ima danes 5 hotelov, od teh 4 s tekočo vodo in centralno kurjavo, nadalje 14 restavracij, 13 kavarn, 2 bara s stalnim varietejskim programom, 89 gostiln s 16 prenočišči, en avtomatski buf-fet, IGbuffetov, eno brezalkoholno točilnico, 2 krčmi in 3 ljudske kuhinje. Mnogi lokali so svoje zunanje in notranje lice v teku zadnjih petnajstih let tako spremenili, da so v čast svojim lastnikom in mariborskega tujskoprometnega stremljenja. Tudi konfort se je dvignil na mestu primerno stopnjo. V tem oziru je bilo v Mariboru po vojni investiranih več težkih milijonov, ki pa še niso amortizirani, pa tudi obrestovanje dela mnogim podjetnikom, ki jih je sredi največje aktivnosti zalotila kriza l. 1930., velike preglavice. Mariborska gostinska obrt je v veliki meri navezana na tujski, zlasti pa avtomobilski tranzitni mi izletniški promet iz sosednje Nemčije. Kot izrazito uradniško in vpokojensko mesto ima premalo meščanstva s primerno kupno močjo, zato je gostinstvo v prvi vrsti navezano na inozemstvo. Maribor je portal, skozi katerega prihajajo ljudje s severa in severo-zafada v našo Jugoslavijo. So nevšečnosti, ki danes zavirajo zdravo, normalno fluktuacijo v medsebojnem tujskem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo. Upati pa je, da bo zmagala zdrava pamet, ki nam nareka, da smo kakor Švicarji: vedno z iztegnjeno roko, pripravljeni za sprejem plačila in napitnine, prijazni proti vsakomur in ne spotikajoč se nad njegovo narodnostjo ali pa celo sve-tovno-nazorno ali strankarsko pripadnostjo. Želeti bi bilo več uvidevnosti tistih činiteljev, ki se boje priliva tujcev iz narodnih ozirov. Mi gostinski obrtniki pa pravimo, da se tudi najmanjšega priliva tujcev moramo edinole veseliti, ker nam prinaša blagostanje, ki so ga po gostinstvu deležne tudi vse druge obrtne in trgovske panoge naše itak v marsičem pasivne dežele. Maribor ima za svoj gostinsko-promelni razvoj vse pogoje: Mariborski otok in romantično Pohorje po leti, zimski šport na obronkih Pohorja po zimi, prijazno prebivalstvo in znani vedri humor štajerskega človeka, ki ga začutiš takoj, ko stopiš v njegovo sredino. Želeti bi bilo, da bi naši bratje zlasti iz bivše Kranjske tem bolj zahajali med nas in nas bodrili k vztrajanju na točki, ki nam je vsem sveta: naši lepi severni meji, v zelenju vinogradov vzljub-ljenemu oknu Jugoslavije. —ob. BRILI d N TE, smaragdG.safirjG/ubinein vse drage kamne,S4ari naku, Ženske in otroške predpasnike > vseh vrst iz imprime, klota in sifona dobite na debelo M. FELDIH, Maribor, Aleksandrova c. 13 - Cankarjeva ul. 1, vogal LllIBLI AN A . velika zaloga u« (dragulje), Halo in srebro v vsaki obliki.starinske ure. umetnine i.ta.. nakup inp/odaia pnlvčdki 70«. EBERLE, MESTNI TRG 61-. 17. vseh vrst- I r e lefo h 31 -»9. ANT. KRISPER LJUBLJANA, Mestni trg 26 Telefon 22-29 Galanterija na debelo in drobno ter čevlji vseh vrst g Josip I. Loos, ravnatelj Tujskopromelne zveze, Putnik, Maribor: Tuhki promet v okrožiu , Sedaj začetkom avgusta nam nudi tujski promet v mariborskem okrožju že zelo razveseljivo sliko. Posebno iz naših zdravilišč, iz Rogaške Slatine, Dobrne, Slatine Radencev, Laškega in Rimskih Toplic, s pohorskih postojank ter Logarske, Savinjske, Dravske, Mežiške, Mislinjske in Dravinjske doline, kakor tudi iz vseh večjih mest prihajajo poročila, da je tujski promet na vrhuncu, ila je zasedba odlična, in da je v nekaterih krajih silno težko dobiti še kako sobo ali posteljo. Kakor prejšnja Jela, so naši turistični kraji tudi letos, povprečno zasedeni z */s gostov iz drugih delov naše države; ti vsako leto v naraščajočem številu iščejo oddiha in zdravja v našem prijetnem podnebju. Slabo vreme in še prav posebno politični nemiri ter posledica priključitve Avstrije h Nemčiji so pa zelo neugodno vplivali na našo letošnjo predsezono, v kateri so zavzemali prejšnja leta ravno Avstrijci zelo važno mesto. Nova turistična konvencija z Avstrijo od 1. februarja t. 1. ni mogla praktično stopiti v veljavo; saj je po političnih dogodkih v marcu postala brezpredmetna. Glede na to, da je imela Jugoslavija po statističnih podatkih ministrstva za trgovino in industrijo za zadnjih letih vsaj toliko obiskovalcev iz Avstrije kakor iz ostale Nemčije, je mariborska Tujskoprometna zveza naslovila na ministrstvo nujno prošnjo, naj se radi predstoječe tujskoprometne sezone, skuša brez odlašanja urediti plačilni promet tudi za bivše avstrijske državljane. Nemška vlada je prošnji Zveze kmalu ugodila in je obenem bil prejšnji mesečni kontingent od Rmk 700.000'— z ozirom na priključitev Avstrije zvišan na Rink 1,400.000'— mesečno. Žal, da je tehnična stran potrebovala precej časa za organizacijo, tako da je šele s 1. julijem bil večji dotok avstrijskih gostov, t. j. tistih, ki so posebno v Sloveniji prejšnja leta zavzeli po domačih gostih prvo inesto v statistiki. Gosti iz stare Nemčije, ki so bili do maja v vseh turističnih in posebno v zimskošportnih krajih Slovenije zelo močno zastopani, so sedaj v glavni turistični sezoni malo popustili; po zaprošenih informacijah sodeč, bodo Nemci v posezoni zopet močneje obiskali Slovenijo. V preteklih mesecih je bil tudi izletniški promet iz sosednjih krajev Nemčije, posebno kar se tiče avtobusnih izletov, slabši ko prejšnja leta. Upati je, da bo tudi ta Promet še lahko narastel v obsegu prejšnjih let; nujno potrebno pa bi bilo, da bi Nemčija spremenila trenotno veljavne predpise, po katerih smejo izletniki s skupnim potnim listom jemati v inozemstvo še 10 Rink v srebni, kar je tudi «a enodnevne izlete nezadostno, pose no še, ker je vrednost sre- xadova!a &Se precej na‘ Odlični prijateljski odnošaji ki jih goji naša država z vsemi’sosednjimi državami, pridejo posebno do izraza pri Madžarih ter tudi pri Italijanih. Zlasti v naših zdraviliščih — katerim prednjači Rogaška Slatina — najdemo letos veliko število madžarskih gostov, ki ee pri nas odlično počutijo. Naša lanskoletna velika propagandna akcija, v teku katere je obiskalo naša glavna zdravilišča in turistične kraje 124 madžarskih zdravnikov in žurnalistov, rodi lepe uspehe. Radi poostrene konkurence drugih držav-tekmovalk v mednarodnem tujskem prometu, sta obe tuj-skoprometni zvezi, v Ljubljani in Mariboru, kljub vsem finančnim težkočam, s katerimi se morejo boriti tudi naše tujskoprometne organizacije, izpeljali letos zelo širokopotezen propagandni program; ta propaganda je opozorila mnoge kroge in države na prirod-ne, klimatične in zdravstvene vrednote Slovenije. Poleg Angležev, Francozov, Belgijcev, Švedov in Dancev, ki prihajajo vsako leto v večjem številu k nam, srečamo v naših zdraviliščih in turističnih krajih tudi zastopnike vseh drugih evropskih in izvenevropskih držav; žal pa moramo računati s tem, da bo radj političnih težkoč število čelioslovaškili gostov, ki je že lansko leto občutno nazadovalo, letos še padalo. — Grki, ki so se pred leti radi usahnitve grških vrelcev začeli močno zanimati za naša zdravilišča, predvsem za Rogaško Slatino in ki so morali lansko leto izostati radi uvedbe izredno strogih deviznih predpisov, so začeli prihajati k nam ravno sredi julija. Intervencije naših tujskoprometnih organizacij so bile uspešne; sedaj je grškim pacientom zopet omogočeno nabaviti si povoljna plačilna sredstva za obisk naših zdravilišč. Za naša zdravilišča pa rasle zanimanje tudi v orientu in v raznih kolonijah, ker ustrezajo indikacije naših zdravilišč in naše klimatične razmere prav odlično potrebam ta-mošnjih pacientov in turistov. Žal, so razpoložljiva propagandna sredstva za potrebne večje akcije popolnoma nezadostna, čeprav bi bilo nujno potrebno pričeti s sistematičnim delom v tej smeri. Nujno bi bilo želeti, da bi se tudi sredstva za zboljšanje tujskoprometnih prilik povečala. Hoteli, penzioni in gostilne potrebujejo skoro povsod cenenih kreditov za moderne investicije. V pogledu receptivnega turizma se ima Slovenija izredno mnogo zahvaliti našim požrtvovalnim in iznajdljivim tujskoprometnim in planinskim društvom, ki so izredno mnogo storila za polepšanje naših krajev; zidala so kopališča, ponosne gorske hotele jn postojanke itd. Tej privatni iniciativi bi se moralo tudi iz javnih sredstev priskočiti izdatneje na pomoč, brez katere ni mogoče misliti na realizacijo lepih načrtov. Bilanca glede inozemskih obiskovalcev Slovenije bi lahko nudila lepšo sliko, ako bi mi sami ne izključevali iz našega tujskega prometa ravno najboljšo kategorijo dobrih konsumentov in plačnikov, to je mototuristov. Ogromno se je že pisalo o nenadomestljivi škodi, ki jo tujskemu prometu in s tem celokupnemu gospodarstvu ne-le Slovenije, ampak vse Jugoslavije povzroča žalostno stanje naših cest. Prav nič nam ne pomaga dejstvo, da so naše banovinske in občinske ceste — tudi po pojmih naprednih tujsko prometnih držav — mestoma v zelo dobrem stanju, če so pa naše državne cesle, lo je glavne prometne arterije, še vedno, posebno na severu Slovenije, v takem stanju, da ogrožajo varnost vozil in potnikov. Šele po težkih bojih se je posrečilo dobili prvi, četudi popolnoma nezadostni kredit za popravilo prvih 16 km glavne in najvažnejše prometne zveze Slovenije, obenem zveze Jugoslavije s srednjo Evropo, lo je ceste Ljubljana—Celje— Maribor—št. lij. Tri leta so prešla, preden smo prvih 14 kilometrov prilagodili vsaj deloma mednarodnim zahtevam, toda tuji mo-toturist doživlja veliko razočaranje in pravcato obupanje nad našimi cestami sedaj namesto v Št. liju kar hitro tik za Mariborom. Težko je soditi, kateri cesti je pripisovali prednost glede obupnega stanja: ali omenjeni glavni cesti preko Celja in Ljubljane na Sušak oziroma v Italijo, ali pa cesti preko Ptuja, Ormoža in Čakovca na MLINSKA SITA MLINSKE STROJE IN KAMNE GONILNE JERMENE tet vse MLINSKO - TEHNIČNE rOIREIŠČIHE r stavile si pri tvrdki Brcar & Co., Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 Madžarsko. Prej so se vračali turisti že v Št. liju, no, danes se vračajo v Hočah ali Sv. Miklavžu! Četudi je torej letošnja sezona zadovoljiva, vendar moramo voditi vztrajno naprej svoj boj in obnavljati svoje zahteve po ureditvi naših glavnih cestnih zvez z notranjostjo naše države in z inozemstvom; šele urejene ceste bodo dale tujskemu prometu nov in močan pokret; ta bo mobiliziral kredite, ki se danes nočejo pečati s turizmom. Potem šele bo Slovenija na potu, da se uveljavi kot »jugoslovanska Švica«, za kar ima od narave vse pogoje. Razgledni stolp na Pohorju Josip Dolanc: Obmejni Z novo trgovinsko pogodb je lokalni obmejni promet Z ustanovitvijo Jugoslavije je se-| go cenejša. Pač pa je živahno nem- verna Slovenija postala obmejna pokrajina. Maribor je najsevernejše mesto naše države, hkrati pa najvažnejše obmejno mesto. V zračni črti je avstrijska, sedaj nemška meja oddaljena od Maribora komaj dobrih 14 kilometrov. Zato je razumljivo, da ima Maribor tudi živahen obmejni promet, ki daje mestu posebno obeležje. S trgovinsko pogodim z Avstrijo je zagotovljen obmejnemu pasu vzdolž državne meje poseben privilegiran položaj, predvsem gospodarskega značaja. Obmejno prebivalstvo v jugoslovanskem in nemškem pasu ima pravico, da si onstran meje nabavlja življenjske potrebščine brez plačevanja carine. Seveda so te množine omejene le na osebno porabo obmejnega prebivalstva. Naši ljudje kupujejo malo življenjskih potrebščin v Nemčiji, ker so živila pri nas mno- ško povpraševanje po naših živilih, predvsem po mesu, perutnini, mesnatih izdelkih, mleku in mlečnih izdelkih itd. V prvih letih po podpisu trgovinske pogodbe z Avstrijo, 1. 1924., je bil obmejni promet izredno živahen. Takrat je prebivalstvo lahko nakupilo onstran meje vse one množine živil, ki jih je dovoljevala trgovinska pogodba. Počasi pa so se te množine z upravnimi ukrepi avstrijskih oblastev vedno bolj krčile in je bilo njihovo nakupovanje včasih celo popolnoma prepovedano. Vedno znova so morala naša oblastva poseči vmes in prisiliti našo severno sosedo, da je spoštovala v trgovinski pogodbi zajamčene pravice svojih lastnih državljanov. Isto velja tudi za pravice dvolastnikov na obeh straneh državne meje. Trgovinska pogodba jim najnovejše vzorce v APARTMIH krojih IN SKLADNIH BARVNIH D E S E N1H PRINAŠA ef ko PLETENINE Pletilna in trikotažna industrija LJUBLJANA, Židovska ulica S TRIKOTAŽA Jopice, puloverje, sviterle, iersey- obleke, modne športne drese, kopalne in obalne obleke, pižame itd. Perilo, bluze, sraice dame in gospode v macco, volnenem, jager in svilen, predivu dovoljuje, da smejo svobodno prestopati mejo in obdelovali svoja posestva na ozemliju sosednje države ter od tam brez carine spraviti domov pridelke za svojo uporabo. Tudi tu so morala naša oblastva mogokrat poseči vmes in vsaj za silo vzpostaviti prejšnje stanje. Živahen obmejni promet je za prišel v Jugoslavijo, dobro kupčijo in se je bolje, predvsem pa ceneje zabaval, kot če bi bil napravil majhen izlet v okolico svojega kraja. Da so bili in da so še vedno naši gostilničarji in sploh obrtniki v obmejnem pasu veseli avstrijskih izletnikov, je umljivo. Saj je mnogo mesarjev, pekov gostilničarjev in drugih obrtnikov, ki so še lani v glavnem živeli od avstrijskih izletnikov. Po preobratu meseca marca letošnjega leta pa je opažati močno nazadovanje obmejnega prometa. Nemška oblastva sicer spoštujejo določbe trgovinske pogodbe, ki jo je pred 14 leti podpisal Dunaj, toda razni politični ukrepi in prestrogo izvajanje deviznih in valutnih predpisov ogromno ovirajo živahno izmenjavo blaga in je zato obmejni promet skoraj zamrl. Upati pa je, da Im Berlin pri sklepanju nove trgovinske pogodbe z Jugoslavijo upošteval naše upravičene zahteve in dovolil obmejni promet vsaj v onem obsegu, kot je bil še pred desetimi leti. Ne samo v malem, temveč tudi v velikem obmejnem prometu je Maribor važna tranzitna postaja. Glavni promet med srednjo in južno Evropo se razvija večinoma skozi Maribor. Z ustanovitvijo Jugoslavije so se morale železniške naprave v Mariboru izdatno povečati, ker je tu pač konee nemškega in začetek jugoslovanskega železniškega omrežja. Do tu in od tod vozijo razen brzih in direktnih tovornih vsi vlaki, ki prihajajo s severa ali juga, ali pa peljejo proti Gradcu ali Ljubljani. Osebni vlaki imajo dobre priključke, vendar so postanki dolgi, ker se morajo opraviti vse obmejne formalnosti. Potniki morajo pokazali svoje potne dokumente, cariniki pregledajo vso prtljago in zaeari-nijo blago, v kolikor ni oproščeno plačevanja carine. Z ustanovitvijo obmejnega kolodvora so se v Marilioru obmejne formalnosti zelo poenostavile, kar po-menja za potujoče občinstvo precejšnjo pridobitev. Dasi opravlja sedaj službo na obmejnem kolodvoru v Mariboru mnogo nad sto nemških uradnikov in uslužbencev, se to v mestu skoraj ne pozna. Večina uradnistva stanuje v obmejnih nemških krajih in se vsak dan vozi v Maribor. Nekoliko se bodo razmere spremenile, ko obči- Mostova čez Dravo (V ozadju železniški most) vsako državo velike gospodarske važnosti. Obmejno prebivalstvo v severni Sloveniji ima od tako zva-nega malega obmejnega prometa precejšnje gospodarske koristi, čeprav ne več onih, kot ijih je imelo še pred desetimi leti. Zlasti ob nedeljah je do združitve Avstrije z Nemčijo prestopalo na stotine izletnikov državno mejo, predvsem s severa proti jugu, da se v glavnem tu naužije naših dobrot. Prihajale so tudi cele kolone avtobusov z izletniki v Maribor in zlasti v okolico. Avstrijski izletnik je z 10 šilingi napravil, če je za par ur na popolnoma izvede svoj gradbeni program in sezida razen nove carinarnice tudi stanovanjske hiše za naše carinike in deloma tudi za sosednje obmejne uradnike. Potem bo tudi precejšnje število nemškega obmejnega uradništva stanovalo v Mariboru. Precejšnje število izletnikov, ki potujejo s severa na jug, zlasti na Jadran, se ustavi v Marilioru za par ur, morda tudi za več dni, da si ogledajo naše mesto in njega slikovito okolico. Velik del pohiti tudi na Pohorje, zlasti odkar pridejo na vrh lahko že z avforno- bilom po novi pohorski cesti. V Mariboru se z malimi izjemami ustavijo tudi oni kopališki gostje, ?;i se peljejo v Rogaško Slatino, Slatino Radence, Laško itd. Od teh izletnikov ima zlasti gostinstvo precej koristi. Ogromno pa je število onih potnikov, ki Maribor samo tranziti-rajo. ne da bi zapustili vlaka. V prejšnjih letih je prihajalo in odhajalo v prometu z inozemstvom v Marilror do četrt milijona potnikov na lelo. Ze lani je to število nazadovalo, letos pa so številke še neugodnejše. Mednarodni vlaki so slabo zasedeni. Strogi policijski nadzor, posebno pa devizni predpisi, skoraj onemogočajo poset Jugoslavije. V glavnem potujejo le še Čehoslovaki in Madžari, deloma tudi Italijani, ki se vozijo z mednarodnimi vlaki. Kje so tisti časi, ko so morali brze vlake delili, da so mogli prepeljati vse potnike. Obmejni promet je izkazoval vse drugačne številke kot dandanes, in železniška uprava in carinarnica sla takrat zaznamovali ogromne prejemke. Ugodnejši kot potniški je tovorni promet, ki ga ima zaznamovati glavni kolodvor v Mariboru. Politične ovire se v medsebojni izmenjavi dobrin tako ne poznajo in tovorni promet raste od leta do leta. Dočim se je moralo zadnja leta več osebnih vlakov opustiti, uvajajo železnice vedno nove stalne tovorne vlake s severa proti jugu in obratno. Zlasti se uvajajo direktni tovorni vlaki, ki prevažajo ogromne množine blaga iste vrste iz ene države v drugo. Predvsem velja to za sezonske vlake v dobi izvozne kampanje enega ali drugega produkta. Taki tovorni vlaki zelo olajšujejo carinski pregled, ker se ta omejuje le na formalno revizijo spremnih dokumentov. Velikega pomena za Maribor je okolnost, da je mesto dobilo ob ustanovitvi naše države carinarnico, ki zaposluje več sto uradnikov in drugega osebja. Z ustanovitvijo carinarnice so se naselili v Mariboru poklici, ki jih doslej Maribor ni poznal. Nastale so špedicijske tvrdke, ki so zadnja leta zopet nekoliko bolj zaposlene. Tu so se naselili carinski posredniki, ki opravljajo vse carinske formalnosti in s tem poslovnemu življu zelo olajšajo delo. Reči moremo, da živi posredno ali neposredno od carinskega pregleda blaga v Mariboru mnogo nad tisoč ljudi. Veliko korist, ki jo nudi gospodarskemu življenju Maribora carinarnica, je uvidela tudi mestna občina, ki je že pred par leti po zgledu Ljubljane sklenila zgraditi novo moderno carinsko poslopje s potrebnimi carinskimi skladišči in stanovanji za carinike. Sezidala bo tudi ali izboljšala dovozne cesle do carinarnice, glavno cesto pa je že pred par leti dala tlakovati. Vsi stroški so preračunani na približno 50 milijonov dinarjev in se bodo krili z dohodki iz kaldrminske-ga fonda. Vsa dela se bodo izvedla v štirih etapah. Prva etapa se začne graditi še letos. Omogočena je izvedba lega programa šele sedaj, ko je občina zamenjala vojašnice za veliko zemljišče, na katerem stoji sedanja le začasna carinarnica z več kot preprostimi carinskimi skladišči. Ko bodo vsa dela gotova, se bo Maribor lahko ponašal z najmodernejšimi carinskimi napravami. Pomen in potrebe mariborskega Zgodovina slovenskega športa v Mariboru je tesno povezana z zedinjenjem in osvoboditvijo našega naroda. Pred vojno ni bilo mogoče govoriti o kakem organiziranem slovenskem športu, nego so obstoj jali le posamezni »divji« klubi, ki niso imeli zaščite in zaslombe v javnosti, pa tudi ne v višjih športnih instancah. Bilo je sicer Slovensko športno društvo, ki je pa gojilo pretežno kolesarstvo, dočim za izvajanje drugih športnih panog zaradi takratnih razmer ni bilo misliti. Nemška publika je podpirala svoja takratna telovadna in športna društva, ki pa jih je nacionalni preobrat kratkomalo pomedel. Ostalo je le Kasaško društvo, ki je dobilo slovensko upravo in je bilo s tem nacionalizirano. Isto se je zgodilo s 1. Delavskim kolesarskim društvom. Takoj po preobratu je začutila slovenska nacionalna mladina živo potrebo po ustanovitvi športnih društev. To tendenco so najprej pokazali nogometaši, ki so se rekrutirali večinoma iz dijaških vrst. Bilo je med njimi mnogo takih, ki so se pred preobratom morali zadovoljili s skromno vlogo toleriranih kibicev. Njih idealizem je bil fundament, na katerem se je zgradila organizacija slovenskega nogometa v Mariboru. V Ljudskem vrtu so ti mladi protagonisti slovenskega nogometa ustvarili iz tedanjega parka novo nogometno torišče. Marsikdo se še spominja tistih lepih let, ko so sedaj že davno umirovljeni nogometaši trenirali z vso marljivostjo ter se pripravljali na merjenje sil z drugimi jugoslovanskimi nogometnimi klubi. Lepa ideja je bila v tistih dneh, da so prvemu slovenskemu športnemu klubu v Mariboru dali ime po našem mestu. Nogometašem so sledili kmalu prijatelji tenisa, katerim se je po dolgoletnem prizadevanju posrečilo zlomiti monopol nemškega meščanstva v lokalnem tenisu. Z marljivim delom so dosegli, da je danes vzorno urejeno teniško igrišče SSK Maribora v Ljudskem vrtu eno najlepših in najudobnejših igrišč te vrste v Jugoslaviji. Prišle zvezi s planinstvom oziroma z al-pinistiko imelo ob obronkih Pohorja najidealnejše pogoje za svoj razvoj. Znak časa, v katerem živimo, je brez dvoma jadralno letalstvo, ki so ga v Mariboru utemeljili mladi vseučiliščniki v redkih primerih idealizma. Uspešno propagando za jadralno letalstvo je izvajal tudi tukajšnji Aeroklub. Mariborčani so pa v teh letih tudi Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. r. z. z n. z. v Ljubljani Ustanovljena leta 1881 Sprejema vsak čas izplačljive nove vloge in jih obrestuje po 4%. vezane na 3 mesece pa po 570- Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod v državi častno zastopan in velja naše mesto kot važen center športnega udejstvovanja. Sporedno s porastom športa pa so v Mariboru nastale seveda tudi nove potrebe. Prav krvavo občutimo potrebo centralnega športnega igrišča v obliki stadiona, ki bi bil središče in pozorišče športnega tekmovanja. Obstoja akcija ISSK Maribora za zgraditev takega stadiona, vzporedno tej akciji je v zadnjem času nastala akcija iz krogov SSK Maratona s sličnim prizadevanjem. Ni važno, komu se bo akcija posrečila, kajti v resnici gre le za efektiven uspeh. Upati je, da bodo prizadevanja kronana s polnim uspehom. Zimski športni podsavez je zgradil na vznožju Pohorja blizu Bet-nave skakalnico, ki je obetala zelo veliko. Izkazalo pa se je, da kljub severni legi ni mogoče računati vsako leto z dovolj pripravnim snegom, tako da se skakalnica že dve leti ni mogla uporabljati. Izkazala pa se je potreba zgraditve take skakalnice na pohorskih višinah, ki bi nudile jamstvo za primerno kvantiteto snega. Tudi vprašanje smučarskih noti priza- mmm A za velike tekme v plavalnem in skakalnem športu. Visoki skakalni stolp daje dovolj prilike za trening. Zato je tudi naravno, da so na Mariborskem otoku bila doslej večkrat velika plavalna in skakalna tekmovanja mednarodnega značaja, na katerih so naši športniki dosegli prav lepe uspehe. Prizadevanja so velika, toda brez pomoči javne roke ne bo mogoče rešiti zgoraj omenjenih problemov. Z zgraditvijo stadiona, Skakalnice in smučarskih poti je brez dvoma zvezana bodočnost Slovenskega športa v Mariboru. Dolžnost države, banovine in tuj-skoprometnili organizacij bi torej bila, da se akcija za realizacijo omenjenih športnih pogojev pospeši. Z vsako zamujeno sezono ne trpi škode samo šport kot tak, marveč tudi naše gospodarstvo, v prvi vrsti pa gostinstvo in hotelirstvo. Upajmo, da bodo odločujoči činitelji honorirali ta splošno koristna stremljenja slovenskega športa v Mariboru z realizacijo teh najnujnejših njegovih potreb. Tako se bodo najbolje in najlepše oddolžili slovenskemu športu, ki je pomagal po svojih močeh in v svojem okviru zgraditi najsevernejši kotiček naše lepe Jugoslavije. Bogleil na kopališče na Mariborskem otoku so nato hazenašice in kmalu tudi lahkoatleti, težkoatleti, sabljači, plarači in seveda tudi kolesarji, ki so zdramili tudi motocikliste in avtomobiliste. Od predvojnih kolesarskih društev je ostal po imenu nedotaknjen še kolesarski klub »Edelweiss 1900«. Največji razmah med vsemi športnimi panogami v Mariboru pa je zavzelo smučarstvo, ki je v l . Senjurjev dom na Pohorju za drsanje pokazali mnogo interesa, zlasti mladina. Reorganiziranim in na novo ustanovljenim športnim klubom slovenskega Maribora je uspelo v nekaj letih, da so se v njih prostranih krogih zbrali športno navdušeni mladi ljudje iz vseh socialnih plasti. Poleg telesne krepitve so pa ti klubi že po naravi okoliščin gojili tudi nacionalno in državno misel, saj se niso borili samo za svoje klubske barve, marveč na mnogih mednarodnih srečanjih tudi za državne. Uspehi vsekakor niso izostali, in tako je Maribor že na pragu prve dobe nacionalne svobode lahko zabeležil zelo razveseljiv razmah slovenskega športa. Kako velike važnosti je šport za rast in življenje našega mesta, dokazuje tudi to, da je šport v mar-sikateri smeri dvigal tujski pro met, in sicer tako, da je poleg moštev in ekip privabil tudi mnogo športnih navdušencev, ki so po tekmah polnili hotele in gostinske obrate v katerih so se čestokrat sklepala mnoga koristna znanstva. Ugled športnega Maribora je v drugem desetletju nacionalne svobode krepko narastek Slcoroda v vseh športnih panogah je Maribor deva zimsko-športniin faktorjem precejšnjih skrbi. Brez takih poti pač ni misliti uiti na zimsko turi-stiko, še manj pa na izvajanje alpinskega smučarstva. Lepe uspehe izkazuje tudi vodni šport, saj ima naše mesto na Mariborskem otoku idealno torišče za to panogo športa. Krasni, po vseh predpisih športnih instanc zgrajeni veliki bazen je kakor ustvarjen . VELEŽGANJARNA 'lN TVORN1CA LIKE RJE V. RUMA, VINJAKA IN BREZ-ALKOHOL. PIJAČ VIKTOR MEDEN UUBUOMa, 1ELEF0H 28-71 nudi po zelo ugodnih cenah priatno domačo slivovko pravt kranjski brinjevec d j e likerje in grenčice r u m j a m a i k a vinja k in e d i c i n a I vino vermouth malinovec iz gorskih malin o r a citronado' Postrežba točna, solidna Širite »Trgovski lista! I Vok £4* r^T Mariborska koča na Pohorju pozimi Industrijski obr Poleg 20 tekstilnih tovarn ima Maribor z okolico, ako ji prištejemo tudi Ruše in Hoče, še okoli 1*0 drugih industrijskih obratov, od katerih pa poslujejo nekateri pod oznako obrtov, dasi so po ureditvi, obratovanju in nameščencih dejansko industrija. Ta industrija pa v nobenem oziru ne dosega moči tekstilne, ki zaposluje sama več delavcev in delavk kakor vse osta-le tovarne z delavnicami državnih železnic vred. Največja teh tovarn ima 400 delavcev, najmanjša pa komaj 5. 7, delavnicami državnih železnic zaposlujejo po konjunkturi od 5000 do 5500 delavcev in nameščencev, torej v najboljšem primeru več ko 2000 manj kakor tekstilna industrija, s katero ima Maribor- z okolico 12 do 10 tisoč delavcev, ali nad 20 odstotkov vsega prebivalstva! Kovinska in sorodna industrija Najmočnejša za tekstilno je po številu obratov (12) in številu delavstva (700) kovinska industrija, med katero je največja Splošna stavbena družba na Teznem, ki izdeluje mostove vseh vrst, druga kovinska ogrodja, vijake itd. Takoj za njo stoji »Kovina d. d.« na Teznem, ki izdeluje razne kovinske izdelke, škropilnice in razno orodje. Poljedelske stroje izdelujeta tovarni K. & R. Ježek v Melju in Josip Pfeifer v Hočah. Mariborska tovarna in livarna kovin J. Pengg v Melju izdeluje predmete iz medi, bakra, cinka itd. Tovarna strojev Ernest Ejlert v Melju razne stroje in zlasti zobčasta kolesa. Tovarna in livarna J. Pogačnik v Rušah razno poljedelsko in obrtniško orodje, Jugolivarna razne kovinske dele, plošče za štedilnike, .pipe, tečaje in oboje za vrata itd., Metro, topilnica na Teznu, predmete iz litega železa in drugih kovin, kovino za stavne stroje in rotacije in zlitine za drugo kovinsko industrijo, »Ruda« v Melju večinoma, kovinske izdelke, Livarna ing J. & K. Kiilil pa zvonove. I\ tej industriji moramo prišteti še jiekatere sorodne: Tovarno nožev: Tomažič v V. okraju, dve iz-delovalnici statičnih nožev, Tovarno tehtnic Karol Usar v Melju, Pontos Centralo istotam, ki izdeluje po domači iznajdbi aparate za avtomatično tehtanje brez uteži (edina na vsem svetu), tovarni industrijskih potrebščin za tekstilno industrijo »Utensilia« in »Favorit in tri tovarne, oziroma delavnice blagajn: Jovarno blagajn na Fran-kopanski cesti, podjetje »Jugoka-sa« (K. Hitzel) in Josip Srbeli. Tržišče vseh teh industrij je Slovenija in deloma ostala Jugoslavija, tujina pa le v redkih izjemah. Opekarne in gradbena industrija Po številu obratov je za kovinsko najmočnejše zastopana gradbena industrija z opekarnami in izdelki. Opekarn je v v Košakih1 °koIici sedem. Dve sta v Košakih, ena v Kamenici, dve v Radvanju, ena v Razvanju ’i„ ena v Racali Največja je lned njimi lajterberska opekarna F. Dcrwu-sehegg v Košakih, ki sega že v veleindustrijo te stroke. Popolnoma slovensko pa je med vsemi le eno samo podjetje. Večji obrat je Tovarna cementnih izdelkov »Obnova« v Koroščevi ulici, po kapitalu, vodstvu in delavcih lOOodstotno domače podjetje. Razen te sta še izdelovalnici cementnih izdelkov J. Osim in Ro-gatscli. Vsa ta industrija je skoraj izključno sezonska. Obratuje poleti, pozimi pa deloma ali v celoti počiva. Sem bi lahko šteli končno tudi gradbena podjetja, med katerimi so največja in najpomembnejša tri. Ing. arh. Jelenc & ing. Šlajmer, Rudolf Kiffinaiin in Ubabl Nassim-beni. Tudi zaposlitev delavcev pri gradbenih podjetjih je sezonska. Kemična industrija Po številu na tretjem, po zaposlenih delavcih (nad 600) pa na drugem mestu je v Mariboru in okolici kemična industrija. Največje podjetje te vrste in za tekstilnimi tovarnami sploh je Tvor-nica za dušik Ruše, ki zaposluje letos nad 400 delavcev in izdeluje umetna gnojila, karbid, razne pline itd. Podjetje je največji odjemalec toka elektrarne na Fali in otirat velikega pomena za naše gospodarstvo. Za Rušami so največje podjetje Tvornirc »Zlatorog« v Melju, ki izdelujejo vse vrste mila in pralnih praškov, zobno kremo »Chloro-dont«, kremo Solea«, glicerin, sodo ild. Podjetje se je razvilo po osvobojen ju iz pre jšnjega neznatnega obrata s 4 delavci v največjo tovrstno industrijo v Sloveniji. Kremo, toaletna olja, obliže itd. izdeluje Jugosl, licicrsdorf pod znano znamko »Nivea«. Tovarna »llnio« v Melju izdeluje kremo za čevlje znamke »Smol;:, razna loščila, šumečo limonado Clio , mulio-lovke " Aeroxonsvečke in čudežne svečke za božična drevesa. Kemična tovarna Josip Reich na Teznem izdeluje kremo za čevlje, loščila, gumijevo lepilo, črnilo ild. znamke Indiane. Tovarna »Fox Polish« na Tržaški cesti, ki je prešla letos v slovenske roke, pa izdeluje znano kremo te znamke. Lesna industrija Lesna industrija, ki je bila pred vojno in tudi še nekaj let po osvobojenju v Mariboru zelo razvita, je v zadnjem desetletju znatno nazadovala. Nekatere velike žage so sploh izginile in je značilno, da obstoji sedaj prav za prav le ena sama docela samostojna industrija, To je Mariborska lesna industrija J. Domirelj na Koroški cesti. V zvezi z gradbenimi podjetji poslujeta še dve: Nassimbenijeva v IV. in Kiffinanuova v III. okraju. Po osvobojenju največja mariborska lesna industrija »Drava« se je omejila večinoma na izdelovanje zabojev za eksport. Podjetje zaposluje še sedaj največ delavcev. Pohištvena stroka je zastopana s štirimi industrijami: Ferdinand Potočnik, »Meka«, E. Zelenka in Štefan Koter. Sem moramo prište-ti tudi sedaj edino mariborsko tovarno stolov Lirzer v Loški ulici, tovarno bičevnikov Peric na Pobrežju in Tovarno za impregnirale lesa Riitgers v Hočah. Razen tega je še par lesnih industrij v Rušah. S predelavo lesa v lepenko m deloma tudi papir se bavita dve tovarni ob Muri, ki pa imata sedež v Mariboru. To sta Ceršaška tovarna lesnih snovi in lepenke in Sladkogorska tovarna lepenke. Obe pa spadata že v papirno industrijo. Belo lepenko pa izdeluje tovarna Pogačnik v Breznem, ki je najmoderneje urejena. Izdeluje tudi celulozo. V zvezi z lepenko sla dve kartonažni tovarni: Benčina in drug v Mlinski ulici (tudi litografija) in »Hergo« v Rajčevi ulici. Usnjarska in čevljarska industrija Usnjarska industrija je v Mariboru že zelo stara in je bila svoje-casno najvažnejša. V novih raz-mt,;ah ne ,e ni napredovala, am-1’uc .te celo nazadovala in stoji obrahr • P?d likv'idacijo. Sedaj obi ati jejo tri tovarne, od katerih je le tovarna usnja Freund v polnem obratu in bo mogla tudi v bodoče obstojati. Tovarni Berg in Halbarth v Usnjarski ulici ob Dravi pa obratovanje ustavljata vedno bolj in bolj in se bosta v doglednem času sploh jireselili, ker je tam projektirano moderno nabrežje s stanovanjskimi hišami. Pač pa je čislo na novo nastala po osvobojenju čevljarska industrija, ki je sedaj zastopana s tremi obrati srednjega in manjšega obsega. To so: Tovarna čevljev znamke Karo (Dragotin Roglič), Vilko Blatnik in Kosta Vukasino-vič. Vsi trije obrati delajo večinoma ali izključno za lastno prodajo v Mariboru. živilska industrija Poleg lesne in usnjarske je bila pred vojno najvažnejša mlinska industrija, ki pa je tudi shirala. Večji obrat je ohranilo le podjetje Ludvik Franz v Melju, ki se je preusmerilo v tovarno za izdelovanje testenin. Razen tega obratuje deloma še mlin Josipa Rosen-berga. V zastoju je tudi industrija mesnih izdelkov. Sedaj obratujejo še tri tovarne: Mbgererjeva v Košakih, Tavčarjeva v Bahovi (ki se je letos preselita izven mestnega ozemlja) in (Tippova tovarna za salame v Slovenski ulici. Važna in obsežnejša industrija je tudi j)o osvobojenju ustanovljena domača tovarna čokolade »Mirim«, ki se bo pa preselila na jug. Nadalje obstojata dve samostojni pražarni žitne kave Jarc in Požar (manjša obrata), dve pekarni večjega obsega, ki pa nazadujeta, dve industriji sadnih konzerv: »Margo« (ki izdeluje tudi mlečne konzerve) in Podravska industrija sadnih konzerv in sokov. Sir izdeluje le Prva mariborska mlekarna A. Verbič, pecilni pra- šek za vso Jugoslavijo Jug. dr. Octker v Melju, bučno olje pa oljarna J. Hoehmiiller v Taborski ulici. Sem bi mogli prišteti končno še dve industrijski izdelovalnici likerjev: Jakob Perhavec in Adal-bert Gusel, ki producira od lani tudi sadni sok »Renetac in pivovarno Josip Tscheligi, ki izdeluje žganje. Največja spodnještajerska pivovarna Gotz, pozneje »Union", je bila likvidirana in objekte je prav te dni kupila Posojilnica v Narodnem domu kot stavbišča. Tiskarska in knjigoveška industrija Med industrijo, ki je doživela po osvobojenju večji razmah, spada zlasti tudi tiskarstvo. Maribor ima sedaj pel tiskarn in dve litografiji. Največje podjetje je Mariborska tiskarna d. d. (druga največja v Sloveniji) s tiskarno, litografijo, ovojnim tiskom, klišarno, bakrotiskom, offsettiskom itd. Podjetje večjega obsega je tudi Tiskarna sv. Cirila, potem pa slede: Ljudska tiskarna. Podravska tiskarna (Lojze Stražnik) in tiskarna Hinko Sas. Razen litografije Mariborske tiskarne pa obstoji še Benčinova v Mlinski ulici. Knjigo-veško podjetje industrijskega obsega je le Vilko Weixl in sinova v Jurčičevi ulici. Knjigoveško podjetje Miha Vahtar v Slovenski ul. pa je edino naše podjetje za izdelovanje finih etuijev za jedilni pribor, zlatnino itd. Razna industrija Poleg naše največje elektrarne na Fali, ki ima sedež v Mariboru, imamo tudi edino slovensko tovar- no akumulatorjev znamke »Vesna«, ki je čisto slovensko podjetje. Na Tržaški cesti je tovarna brušenih jdošč in potrebščin F. Swaty, edino svoje specialne vrste na svetu, ki izvaža svoje izdelke tudi v Ameriko. V Mlinski ulici je Perglerjeva tovarna vozov in avtomobilskih karoserij. Razen nje pa obratuje tudi še tovarna vozov na Državni cesti in tovarna ogledal »Kristal« na Koroški cesti. V Studencih je tovarna uniform-skih potrebščin L. Cilenšek, v Melju obratuje industrija mlinskih strojev in naprav S. Forstnerič, na Pobreški cesti Mariborska tovarna metel in ščetk, na Pobrežju tovarna bičevnikov B. Peric, na Tržaški cesti Mariborska tovarna perila, v Cvetlični ulici pa rafijska industrija. Rafijska industrija, ki izdeluje torbice, ko1 šare in druge predmete iz rafije, je edina svoje vrste v Jugoslaviji in vsej južnovzhodni Evropi. Ustanovljena je bila šele lani. Razen navedenih pa ima Maribor še dolgo vrsto večjih čisto obrtnih obratov, ki izdelujejo deloma iste predmete kakor industrija. Sicer pa prehaja naša industrija često v obrt, obrt pa v industrijo, da je točna ločitev težavna. Mnoga podjetja, ki obratujejo kot industrije, imajo manjši obseg kakor druga iste stroke, ki so uradno prišteta k obrti. Že ta nagli pregled dokazuje, da se je Maribor razvil po osvobojenju v izrazito industrijsko mesto in je tudi le v industriji njegova eksistenca. Zato se moramo boriti z vsemi sredstvi proti vsem poizkusom demontaže naše industrije. F. 0. Mariborska tekstilna industriia Pred vojno in ob osvobojenju ni imel Maribor niti ene same tekstilne tovarne. To pri nas čisto novo industrijo so ustvarile šele nove državne meje z novim gospodarskim položajem v Podonavju. Carinske, prometne in plačilne ovire so napotile tujo tekstilno industrijo, zlasti avstrijsko in češkoslovaško, da je pričela ustanavljati v Jugoslaviji svoje podružnice, ki pa so se v poznejšem razvoju večinoma popolnoma osamosvojile. V Maribor jo je pa privabila v prvi vrsti naša največja elektrarna Fala s svojim takrat večinoma še neizrabljenim in cenenim tokom, kakor tudi množica inteligentnega brezposelnega delavstva. Nastanek in razvoj Prvo tekstilno tovarno sta v Mariboru ustanovila 1. 1920. Ceho-slovaka Loebl in Schonskv. Bila je to Mariborska tekstilna tvorni-ca d. z o. z. v Motherjevi ulici v Melju, ki je pozneje, 1. 1990. spremenila lastnike. Istega leta sta se opogumila za ustanovitev tekstilnega podjetja tudi domačina Zelenka in Gradišnik pod firmo Zelenka & Co. Vendar sta že 1. 1924. omagala in tovarno prodala Schon-skemu. L. 1922. sta ustanovila tretjo tovarno Dunajčana Edvard Doctor in Arnošt Zucker pod firmo Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug. Ta tovarna se je v teku 16 let razvila v drugo največje mariborsko tekstilno podjetje, ki zaposluje sedaj 1950 delavcev; L. 1929. se je pridružila na Teznem prvim trem »Teksta d. d.« ki je sedaj popolnoma jugoslovansko podjetje, a izdeluje le drobnino. L- 1926. je ustanovil J. Braun v V. okraju peto tovarno, katero je 1. 1999. prevzel Avgust Ehrlich in jo do letos razvil v tretje največje podjetje z nad 800 delavci. Istega leta je nastalo tudi podjetje Hutter in drug, ki se je s silno naglicodvignilodo vodilnega položaja najmočnejše mariborske tekstilne veleindustrije s skoro 1500 uradniki, mojstri in delavci ter pridružilo lani tkalnici, belil-nici, apreturi in barvarni še tovarno sukanca, in je druga taka tovarna v Jugoslaviji in edina v Sloveniji. Tekstilne tovarne, ki so nastale pozneje, niso dosegle lakega razmaha, kakor te prve, vendar so nekatere že sedaj veleindustrije. L. 1927. je pričela v Mlinski ulici obratovati tovarna za svilo Karl Thoma, ki je pozneje zgradila del novih objektov še na Pobrežju in zaposluje sedaj 450 delavcev. Leto pozneje je nastala na Ruški cesti »Zora d. d.«, ki je poleg tekstilne tudi tovarna za perilo, zlasti trikotažo znamke »Benger«. L. 1990. je zgradil svojo tovarno v Studencih Čeh Stanko Bčen. Leto 1992. je prineslo Mariboru kar tri nove tekstilne tovarne: tovarno »Jugo-svila« v Melju, Hugo Štern na Pobrežju in tekstilno izdelovalnico Erna Klein v Limbušu. L. 1933. je nastala v Košakih tovarna svile »Atama«. JUGO-METRO TEZNO 2 PRI MARIBORU livarna železa in kovin, lastna modelna mizama Dobavlja: odlitke iz litega železa, brona, medenine po poslanih modelih oz. po risbah po najnižji ceni. Zahtevajte ponudbe! Prepričajf o naši kvaliteti 1 Ž <» -i ~ ~ 1 1 - j e se Leto 1934. je pomenilo rekord v ustanavljanju novih tekstilnih tovarn v Mariboru in okolici: Ustanovljenih je bilo kar 5 novih podjetij: Marko Rosner, Jugo-tekstil (obe v Melju), Mariborska' tovarna svile v Radvanju, J. Vlagh' v Rušah in tkalnica za frotimo tkanino Jan Barta’ v Studencih. Prvi dve: Marko Rosner in Jugo-tekstil sta nastali v okviru iste družbe kakor Jugosvila. Vse te tri tovarne tvorijo sedaj skupaj skupino veleobrata, ki zaposluje okoli 1000 delavcev in drugih na-* meščencev. L. 1936. je zgradila v Košakih svojo novo tovarno Tekstilna družba, ki pa zaposluje doslej komaj 100 delavcev. Zadnje, obenem edino 100% slovensko podjetje* je pa nastalo šele lani, a obratovati je začela letos, je tkalnica za frolirno tkanino Novak' & Co. v Melju. 12-5% Mariborčanov v tekstilni industriji V teku 18 let je tako nastalo v Mariboru in bližnji okolici 20 tekstilnih tovarn, katerim pa moramo prišteti prav za prav še dve, večji pletarni: Jugoekto, ki je izključno slovenska tovarna, in Prvo mariborsko tovarno pletenin. Obe sta v Melju. V teh 20 tekstilnih tovarnah je sedaj zaposlenih okoli 250 uradnikov in uradnic ter okoli 7500 delavcev in delavk, tako, da zaposluje letos ta industrija približno 12‘5‘Vo vsega prebivalstva Maribora in njegove neposredne okolice, ki bo prej ali slej itak in-korporirana. Te ugotovitve govore same dovolj glasno o pomenu tekstilne industrije za povojni Maribor v gospodarskem, socialnem in družbenem oziru. Brez njih bi bilo obsojeno na neizogibno nazadovanje to naše mesto, ki je z novo državno mejo izgubilo znaten del severnega zalcfdja, z ukinitvijo ali premestitvijo mnogih uradov pa znaten del svojega uradniškega meščanstva, in v katerem je stara lesna, usnjarska, mlinska in pivo- ivdrniška industrija zaradi novih irazmer deloma ali v celoti propadla. j' Vse te tekstilne tovarne so bile, prazen par izjem, kjer so bile izvršene le adaptacije starih prosto-jrov in prezidave ter prizidave, nameščene v popolnoma na novo zgrajenih objektih. Nekateri teh objektov, zlasti Hutter in drug, Doctor in drug, Avgust Ehrlich, Marko Rosner itd., so dali mestu Idocela novo lice. Največ tekstilne [industrije je koncentrirane v III. mestnem okraju, v Melju, v II. okraju je 1, v V. so 4, v Studencih 2, na Pobrežju 2 (ena podružnica), v Košakih 2, na Teznem 1, !V Radvanju J, v Limbušu 1 in v Rušah 1, (ki pa ima pisarno v Mariboru). Po kapitalu je industrija večinoma v tujih rokah, prav tako so !udi tehnični in komercialni rav-tiatelji pretežno tujci, a med njimi ije precej Čehov. Uradništvo je razen malih izjem domače in domače je tudi vse delavstvo. Večje število tujcev je le še med mojstri, a se radi pritoka mladih domačih strokovnjakov stalno krči. Pola-jgoma se razmere tudi v tem po-igledu boljšajo. Tudi plače in mezde v tekstilni industriji večinoma niso slabe. Razen tega skrbe nekatera podjet-ija tudi za nastanitev svojega delavstva. Na čelu vsem je v tem pogledu podjetje Hutter in drug, ki je ustanovilo za svoje delavstvo poleg javnega še svoje lastno socialno zavarovanje in gradi na Pobrežju za svoje delavce že nekaj let posebne kolonije hiš, ki prehajajo po odplačevanju v last delavcev samih. Manj skrbe te tovarne za namestitev uradništva. Edina tovarna Hutter in drug se pripravlja na gradnjo celega bloka tri ali štirinadstropnih stanovanjskih hiš med Razlagovo, Ciril-Metodovo, Maistrovo in Prešernovo ulico. Produkcija in prodaja Razen finega sukna izdelujejo naše mariborske tekstilne tovarne skoraj vse ostale tkanine: platno, j kamgarne, hlačevino, silk, flanele, baržun, oksford, barhend, molino, kanafase, cefire itd., vse vrste tkanin iz svile in umetne svile ter frotirne tkanine in trikoje. Razen tega izdelujejo nekatere češljano, navadno in odpadkovno (vigogne) prejo ter vato. Svoje produkte prodajajo izključno doma, v naši državi. Za eksport ne dela nobena. Prodaja se blago večinoma s posredovanjem potnikov in zastopnikov. Surovine se razen neznatnih ko-Hčin, uvažajo iz tujine. Uvaža se deloma še tudi že izgotovljena preja, vendar se la uvoz od leta do leta manjša, ker ga zamenjujejo domače predilnice. Produkcija je seveda odvisna od konsuma, konsum pa od sploš- nega gospodarskega položaja, zato I njakov izkazalo, da so tisti člani, so v konjunkturi razumljivi men- ki so pristopili že za časa tako ja joči se zagoni in upadki. Vendar I imenovanega dokladnega kritja«, večjih upadkov, ki bi povročili to je pred 1. novembrom 1983., večje odpuste, doslej še ni bilo. premalo vplačali, smo morali uve-Nastanek novih tovarn pa ovirajo sti odtegljaje, ki pa se od leta do težkoče pri pridobivanju koncesij, leta nižajo. Svojci članov z vsfo- ki se zadnja leta sploh več ne dobe. Dopolnilna industrija V zvezi s tekstilno industrijo sta nastali v zadnjih letih v Mariboru tudi dve tovarni za tehnične potrebščine tekstilne industrije, ki sta obe v domačih, slovenskih rokah. L. 1932. je bila ustanovljena na Koroški cesti tovarna »Favorit«, 1. 1933. pa v Cvetlični ulici tovarna »Utensilia«, ki se je pozneje preselila na Pobrežje. Obe tovarni zalagata z industrijskimi potrebščinami ne samo mariborsko, ampak tudi ostalo jugoslovansko tekstilno industrijo. Boriti se pa morata s tujo konkurenco, ker njuni izdelki niso zaščiteni s carino, kakor so tekstilni. Nekatere tovarne zato te potrebščine še uvažajo, dasi bi zadostovala njuna kapaciteta v celoti za vse naše potrebe. Razen tega imamo v Mariboru tudi še dvoje podjetij za dobavo strojev in celotno ureditev novih tekstilnih tovarn, od katerih ima Tehnična pisarna Anton Pinter podružnico tudi v Beogradu. V tej dopolnilni industriji je zaposlenih nad 100 uradnikov in delavcev. >1. S. pom po 1. novembru 1933. dobe v v slučaju njih smrti po karenčni dobi seveda popolno izplačilo. Nasprotniki So širili proti nam tudi mnenje, da v Mariboru vse propade. Res je: vsi nesolidni špekulanti so propadli. Nemara še prej kakor drugod. Stojijo pa v tem mestu mogočne tovarne, cveto bogate trgovine, uspevajo denarni zavodi, zasebna in javna podjetja, raste vsako pošteno delo. Rasti i smo in rastemo tu tudi mi! Nasproti glavnega mariborskega kolodvora zagledate sredi visokih hiš' najvišjo: štirinadstropno, lepo palačo. Za njo leži še velik prostor, ki samo čaka zazidave. Na vsem ni niti pare dolga. Vse to je naše in — vaše, ki vas je zdaj nad 8000. Dovolj jasno govori že ta ponosni dom, ki smo vanj najbolj varno in dobičkanosno naložili del rezervnega fonda, kaj in kaj še bomo, če nam vračate z zasluženim zaupanjem. Nad 32 milijonov so med najpotrebnejše že porazdelile naše roke. Mi pojdemo z božjo pomočjo še dalje za svojim ciljem: pritegniti čim več rojakov dobre volje v to domačo, res ljudsko ustanovo! LJUDSKA SAMOPOMOČ’ reg. pomožna blagajna v Mariboru. Franc Hrastelj: Mestna hra narodni m denarni zavod jStanko Detela, tiskarniški ravnatelj: Grafična induttriia v Mariboru v 20. letu ot V predvojnem Mariboru tiskarska industrija nikakor ni bila na .višku. Provincializem mesta se je ,v tiskarstvu izražal v nepopolnosti tedanjih obratov, kajti bližina Gradca je preprečevala vsak večji razmah. Znano je, da je v Gradcu v tistih časih delovalo za to dobo več najmoderneje opremljenih velikih tiskarskih podjetij, katerih ekspanzivnost je segala celo daleč preko meja bivše Štajerske. Razumljivo je torej, da kapaciteta mariborskih tiskarn v tistem času niti v kakovostnem delu ni bila kos konkurenci in se zato tudi ni mogla dosti uveljavljati izven svojega najožjega kroga. S preobratom so se razmere temeljito spremenile. Maribor je poslal obmejno mesto in to ob progi ene najvažnejših železniških in cestnih žil srednje Evrope. Ogromen del izvoza in uvoza naše države je zavzel pot skozi Maribor. Ugodnost takega položaja in posebno elektrifikacija, izvedena v prvih letih po preobratu v mestu in okolici, sta pripomogli, da se je lahko razvila industrija v več jem obsegu. V takih okolnostih je rasla in se izpopolnjevala tudi tiskarska obrt, ki se danes mirno lahko vzporedi z ono v večjih mestih. Tiskarstvo je nekak barometer svoje okolice ter se razvija z napredujočim gospodarstvom. Ves produkt tiskarstva je nekak kruh poslovnega življenja, kajti brez tiskovin dandanes ni mogoče biti. Čim večja konjunktura v posameznem gospodarstvu, tem večja poraba, nasprotno čim večja stagnacija tem manjša poraba tiskanic. Razvitek tiskarstva v Mariboru po preobratu je šel vzporedno s povečanjem trgovine in industrije ter so se mariborski tiskarne izpopolnjevale tudi v tem pravcu, to je, da se je tiskarstvo največ bavilo z merkantilnim delom, do-čim v časopisnem oz. založniškem poslovanju ni bilo zaznamovati posebnih uspehov. Izpopolnitev obratov za trgovsko-industrijske potre-4be je danes v Mariboru tako popolna, da vzdržijo produkti našega tiskarstva glede kakovosti vsako kritiko in konkurenco. Razen knjigotrška, ki ga izvršujejo vsa tiskarska podjetja, ima Mariborska tiskarna, sedaj kot eno največjih podjetij v državi, še kamenotisk, ofsettisk in bakrotisk, dalje klišarno, anilinski tisk, ki proizvaja natisk papirja za ometanje in poseben Pirofania sistem za tiskanje večbarvnih etiket na embalažo. Knjigoveznice imate Mariborska tiskarna in Tiskarna sv. Cirila. Že po tem malem opisu raznih panog tiskarstva, ki se proizvaja v Mariboru, je razvidno, da nič ne zaostajamo za večjimi mesti, nasprotno stojimo z ozirom na višino nekaterih panog celo enem prvih mest v državi. V Mariboru stojita danes dve rotaciji za tisk časopisja ter 12 stavnih strojev. Število teh strojev v razmerju z glavnimi mesti kot Ljubljana in Zagreb ni veliko. Ta posledica pa ima svoj vzrok v lem, da se časopisje v obmejnem našem mestu ni razvilo na višino, kakor v Ljubljani in tudi splošno založniško poslovanje naših tiskarn, ki so po večini še mlade, se ni moglo razviti do tiste višine, kot bi bilo želeti. Največ založniškega posla je razvila Tiskarna sv. Cirila, ki je bila pred vojno edino slovensko podjetje te vrste in ki ima tudi dobro razvito knjigarno in papirnico z več podružnicami. Časopisno-založniški posel je za vsako pokrajino velevažen. Z razvojem dobrega in močnega časopisja, gre vzporedno tudi veljava do tičnega mesta, oz. pokrajine, kjer tako časopisje izhaja. Danes je že v pregovoru krilatica: časopisje je sedma velesila, kar znači da se časopisju po pravici pripisuje največja moč v nacionalnih, kulturnih, gospodarskih, socialnih in vseh drugih zadevah, ki značijo za mesto in pokrajino življenjski interes. Kapitalno dobro fundirana tiskarska podjetja so podlaga tistega izživljanja, ki ga potrebuje narod na vseh poljih našega udej stvovanja in ki se kaže zopel najbolj v časopisju. To pa je močno in možno le tedaj, ako je finančna podlaga trdna, če so tiskarne, ki izdajajo liste, močne. Isto velja tudi za kulturne edicije, ki so vele-važno ogledalo kulturnega dela dotičnega kraja. Naj bi naše domače gospodarstvo nikdar ne izgubilo iz vidika važnost časopisja in tiskarstva v Mariboru. Z razvitkom grafične industrije bo vzcvetelo tudi časopisje, ki mora postati najmočnejša opora naših domačih teženj na vseh poljih našega snovanja! Kakor občinsko upravo, tako je bilo treba po prevratu prevzeti tudi Mestno hranilnico v Mariboru. Ta prevzem pa ni bil brez žrtev. Vse rezerve in še več je Mestna hranilnica v Mariboru med svetovno vojno dala v vojna posojila. In vsi ti vrednostni papirji so postali brez vrednosti in jih je v letu 1937. Mestna hranilnica v celoti odpisala ter jih ima danes v bilanci za vrednost din 1‘— za spomin! V Mestno hranilnico pred in med vojno Slovenci niso vlagali. Imeli so svoja dva narodna denarna zavoda: Spodnještajersko ljudsko posojilnico in Posojilnico v Narodnem domu. Ko je nastal državni preobrat, so seveda Nemci začeli dvigati svoje vloge ter je bila Mestna hranilnica v začetnih-lelih pod slovensko upravo v težavah. Prvi, ki so se okleniti »Mestne hranilnice«, so bili slovenski Ir-govci. Mestna hranilnica je tudi delovala v tem smislu, da je čim več slovenskih trgovcev finansirala. Trgovci so si ustanovili celo posebno Kreditno društvo Mestne hranilnice. Uprava Mestne hranilnice, pa je šla večkrat iz rok v roke pod negospodarskimi vidiki, kar je zavodu občutno škodovalo. Trgovstvo se je začelo posluževati poslovnih vezi pri raznih bančnih podružnicah, ki jih je bilo vedno več v Mariboru, kjer tudi danes ob 201etnici nimamo niti ene domače lianke, pač pa le podružnice bank iz Ljubljane in Zagreba. Mestna hranilnica mariborska pa je čakala na dobo, ko bo lahko zopet postala tako ugleden zavod, kakor to zasluži. Točno pred desetimi leti je Mestna hranilnica dobila od občinske uprave, ki jo je tudi tedaj vodil sedanji župan dr. Alojzij Juvan, pravila, katera so omogočila temu zavodu strogo gospodarsko vodstvo in stalno upravo v upravnem odboru in ravnateljstvu, brez regentov. Mestna hranilnica je zopet zaživela in v rednem poslovanju postajala krepek, skoroda odločujoč denarni zavod v Mariboru, ki je imel največ hranilnih vlog. Ta prednost pa je zopet poslala usodna, ko se je Jela 1931./1932. začelo nepotrebno beganje ljudi za dviganje vlog. Številni vlagatelji so dvignili tekom let krize do 40 milijonov dinarjev vlog. Tudi trgovstvo je pozabilo na Mestno hranilnico,Kreditno društvo je šlo v likvidacijo, ki še ni končana, Mestna hranilnica je iskala sredstev za vlagatelje, ker ni hotela pod zaščito. In posrečilo se je sedanji občinski upravi pod županom dr. Juvanom, da je dobila posojilo pri Hipotekarni banki ter vrnila Mestni hranilnici posojilo in tako ustvarila likvidnost svojega zavoda. Danes postaja Mestna hranilnica v Mariboru zopet osrednji zavod za našo trgovino in industrijo. Tako se je dvignil promet od 133 milijonov v letu 1936. na 430 milijonov v letu 1937. Danes imajo tekoče račune pri Mestni hranilnici v Mariboru vsi večji industrijci in trgovci. Oni vedo, da vse, kar ostane pri denarnem poslu kot zaslužek, je v dobro mariborski občini, v kateri so oni tisti davkoplačevalci, katerih davčna moč spada v garancijsko območje Mestne hranilnice. Ob 201etnici svoje narodne države se oklenimo trgovci in industrijci v Mariboru in okolici svojega denarnega zavoda Mestne hranilnice v Mariboru in jo vodimo k oni moči in k onim uspehom, ki jih je imela v Mariboru pred svetovno vojno, da dokažemo sedanjemu rodu, da znamo biti gospodarji na svoji zemlji! Mariborsko Uudska samopomoč v Maribor Ko govorimo ob 201etnici svo-Ibodne Jugoslavije o razmahu in procvitu mariborske industrije, obrti in trgovine, bi bilo nepra- Kaj Rmo? Saj pove že naše ime, sestavljeno iz besed: »Ljudska« in »samopomoč«. To pomeni, da smo namenjeni vsemu našemu ljudstvu; predvsem tistim, ki ne zmorejo, da bi si zavarovali za visoke vsote življenje, temveč si poskusijo priskrbeli samo najpotrebnejša sredstva za zadnjo bolezen in pogreb: da si torej za takrat, ko jim morebiti nihče ne bo pomagal, že za naprej pomagajo samim sebi oziroma svojim najbližjim. Mi smo zato res »samopomoč«. In smo na to staro svoje ime ponosni, čeprav je po tuji krivdi prišlo nekoliko ob dober glas. Toda tudi sleparski trgovec, zapravljiv kmet ne moreta vzeti njih časti spoštovanja vrednim predstavni-] kom stanu! Nasprotniki pravijo, da nismo | »prava zavarovalnica«. Ali zato,ker se naši dobički ne stekajo v žepe kakih denarnih mpgotcev, temveč gre sleherni pridobljeni dinar v rezervni fond, ki bo po vsej pri-1 liki še letos presegel osem suhih milijonov? In od leta 1933. dalje] smo prav kakor vse druge »pravne zavarovalnice« postavljeni naj kapitalno kritje, ter so zavarovane vsote po vsej človeški previdnosti zagotovljene z našim bogatim rezervnim skladom. Ker se je po računih strokov- l JsL Narodni dom vilno prezreti one denarne institucije, ki so v glavnem ustvarile s svojim obče koristnim delovanjem današnje gospodarsko stanje Maribora. Kakor urejuje in regulira srčni organizem v človeškem telesu pravilen obtok krvi in s tem dobro funkcijo posameznih telesnih organov, prav tako važno vlogo igra denarstvo v industrijskem in Ir-govskem življenju. Poiskati si prave, strokovno podkovane, resne in podjetne ljudi ter jim pomagati z zbranimi in razpoložljivimi denarnimi sredstvi k uresničenju njihovih zamisli za ustanovitev celoti koristnih obratov in podjetij, ki naj zaposlujejo na tisoče delovnih moči — to so bile težke naloge mariborskih denarnih zavodov ob osvoboditvi. Pa ne le ustanovitve industrijskih obratov, ampak tudi pospeši- tev in organizacija izvozne in uvozne trgovine z inozemstvom in čezmorskimi deželami je zahtevala od njih mnogo truda in energije. S ponosom lab ko danes ugotovimo, da so bili mariborski zavodi tein svojim nalogam kos ter so prav spoznali in tudi izvedli svoje naloge. Dan na dan zove sirena brez prestanka iz raznih tvornic nad 10.000 delavcev in delavk na delo; njih zaslužek in dobiček teh obratov pa oplaja gospodarsko življenje vsega Maribora. Ne bomo se spuščali v nadaljnje podrobnosti ter naj na kratko širši javnosti naštejemo najvažnejše mariborske denarne zavode, ki so: Mestna hranilnica in Hranilnica dravske banovine kot samoupravna zavoda, ki skrbita v glavnem za financiranje občin in njih obratov, od hranilnih in posojilnih za- drug [»a sta najmočnejši Posojilnica v Narodnem domu ter .Spodnještajerska ljudska posojilnica, ki zlasti gospodarsko šibkejšim pomagata s cenenimi krediti ter velik del svojega zaslužka leto na leto poklanjata kulturnim in humanim ustanovam. V industriji in trgovini se udejstvujejo v glavnem bančni zavodi, ki so v Mariboru izključno zastopani le po svojih podružnicah. Reprezentirajo se na mariborskem trgu najstarejša slovenska banka Ljubljanska kreditna banka, banka Zadružne zveze v Ljubljani. Zadružna gospodarska banka, Celjska posojilnica d. d., Celje, in pa največja hrvatska banka Prva hr-vatska štedionica ter Jugoslavenska udružena banka d. d. iz Zagreba. Istotuko je tudi v Mariboru zastopana Narodna banka kraljevine Jugoslavije s svojo podružnico. Razen navedenih največjih denarnih zavodov pa imamo seveda v Mariboru še precejšnje število manjših kreditnih zadrug. Moremo reči, da kroži v gospodarstvu Maribora in njegovi bližnji okolici nad pol milijarde dinarjev denarnih sredstev, ki jih stavi,jajo na mariborskem trgu zastopani zavodi interesentom na razpolago. Težke gospodarske depresije prejšnjih let so le prehodno ovirale redno in pravilno funkcijo denarstva oz. denarnih institucij v Mariboru. V zadnjih časih je pa opažati zadovoljivo zboljšanje razmer, tako da je upravičeno upanje na dokončno popolno normalizacijo v funkcijah teh velevažnih gospodarskih institucij. J. »S. Iz zgodovine mariborske trgovine Iz predzgodovine nimamo podatkov o trgovini mariborske pokrajine. V rimski dobi je cestna mreža potekala mimo današnjega Maribora, ki kot malenkostno se-lišče za trgovino ni mogel imeti večjega pomena kot kaka današnja vas. Trgovski pomen dobi Maribor šele v trinajstem stoletju, ko se •pojavi naj preje kot trg in kmalu nato kot mesto z običajnimi mestnimi tržnimi in sejmskimi privilegiji. Trgovski in obrtni privilegiji so razvili Maribor v mestno sel išče na podlagi trgovine z deželnimi pridelki. To dokazujejo na eni strani mariborski trg, na drugi pa za Maribor karakteristična vinska trgovina. Mariborski trg je do pred dobrimi sto leti obstojal iz Pristana ob Dravi, kjer je bilo mesto za blago iz lesa in železa, kar je prišlo v Maribor večinoma po dravskih splavih in ša.jkah; tik nad Pristanom je bil na Glavnem trgu trg za živila razen moke, ki je imela svoje tržno mesto na današnjem Rotovškem trgu; in severno od Rotovškega trga, ob obzidju mestnega pokopališča okoli mestne župnijske cerkve je bil trg za seno in slamo. Ves zahodni Maribor od Drave do današnje stolnice je bil tako v bistvu eno samo tržišče za deželne pridelke na eni strani mariborskih meščanov, na drugi pa za pridelke mariborskih okoličanov, ki niso smeli svojega blaga prodajati do Sevnice ob Dravi, Lučan in Plača drugje kot izključno na mariborskem trgu. Koncentracija vse trgovine Maribora in mariborske okolice na mariborskem trgu je na eni strani omogočila poceni življenje v mestu, koncentrirala na Maribor vso trgovino mariborskega okoliša in končno strnila v rokah mariborskih meščanov trgovino z deželni-. mi pridelki, od katerih sta se žito in moka izvažala predvsem na sever v gorato in gozdno Pomurje, les in lesni izdelki pa na vzhod v vinogradniške gorice. Mariborski okoliš, ki je bil v s'?Jl..t.'!govini P° mariborskih privilegijih navezan zlasti v trgovini z deželnimi pridelki na Maribor pa se je vsaj od prve polovice XIV. stoletja dalje pa do konca srednjega veka ločil od okoliša, v katerem je Maribor imel dejanski monopol na trgovino z vinom. Radi političnega nasprotstva salzburških nadškofov, ki so posedovali Ptuj in Habsburžanov, lastnikov Maribora, so Habsburžani kol večja politična sila stremeli za tem, da Ptuj gospodarsko oslabijo ter Maribor dvignejo. To so storili med drugim s tem, da so prometno koncentrirali vso vinsko trgovino Slovenskih goric in vzhodnega Pohorja na Maribor, odkoder je nato šlo vino na zahod, in to predvsem na Koroško. Trgovina z vinom je tako v srednjem veku značilna za Maribor, katera pa se v začetku novega veka razdeli med Maribor in Ptuj, ko je v XVI. stoletju postal Ptuj habsburški in ko je s tem prenehalo gospodarsko iu politično nasprotovanje Habsburžanov proti Ptuju. V novem veku je bil potem Maribor v trgovini navezan na trgovino z deželnimi pridelki na sever in vzporedno s to trgovino je šla trgovina z vinom na zahod. Vse XVI. stoletje vodi Maribor borbo za stare vinske trgovske privilegije proti Ptuju, kar pa mu ni uspelo baš radi sedaj habsburškega Ptuja. Na drugi strani pa je Maribor zopet prvi pobornik proti uvozu vin iz Madžarske, za katerim je stremela Gornje Štajerska in istotako proti uvozu žita iz Madžarske, katerega je terjal zlasti Gradec. Ves novi vek je tako mariborsko mesto bilo prvi štajerski pobornik protekcionistične agrarne politike, ki je varovala trgovski značaj ne samo Maribora, temveč tudi Radgone in Ptuja, obenem pa tudi mariborskega meščanstva, ki je bilo v prvi vrsti posestnik okoliških vinogradov in polj ter mestne soseske in šele v drugi vrsti obrtnik. Obrt je v novem veku predstavljala drugi temelj mariborske trgovine in to Se v večji meri kakor v srednjem veku. Mariborska trgovina ui trgovskih predmetov uvažala, temveč tudi producirala. Šele z novimi cestami, zlasti pa z železnicami XIX. stoletja se je neposredna produkcija mariborskih trgovskih predmetov zamenjala za njih zamenjavo. V začetku XIX. stoletja postane n. pr. nekdanji mariborski tkalec, ki je do tedaj sam produciral svoje trgovsko blago tudi posrednik med konsumentom in producentom, ki je na severu okoli Gradca ali Dunaja in s tem manufakturist, ali iz Čevljarja trgovec s čevlji, ali iz nekdanjega mlinarja trgovec z moko in iz vsega Podravja uvoženimi deželnimi pridelki. Koncem XVIII. in začetkom XIX. stoletja z zaključkom v dobi železnic, postane mariborska trgovina samostojna, medtem ko je bila popreje posledica privilegijev, s katerimi je mogel mariborski meščan trgovsko izrabljati svoj agrarni posestni položaj, na drugi jo polagoma v svoje roke trgovino z vinom, priseljenci iz Italije in Koroškega trgovino s kolonialnim blagom in finejšimi obrtnimi izdelki, iu oboji skupaj pa utrdijo staro dravsko trgovsko pot Beljak —Celovec—Maribor proti severni Maribor—Gradec—Dunaj. Na vzhod Maribor trgovsko ni mogel prodreti, ker sta tam vzdrževala v geografsko ugodnejšem položaju svoje trgovske postojanke Ptuj in Radgona, Doba železnic, ki jo zaključila osamosvojevanje trgovine in obrti, je tudi preusmerila mariborsko trgovino iz smeri zahod v smer sever. Na mesto Celovca in Beljaka ter Koroškega sploh stopijo v trgovskih smereh Maribora Gradec in Dunaj ter Trst, smer trgovine na vzhod in zahod je ostala odvisna od plovbe po Dravi, ki j,e izvažala podravsko sadje celo na Erdeljsko. Osamosvojena in preusmerjena mariborska trgovina železniške dobe pa je postala v drugi polovici XIX. stoletja važen razvojni faktor za mariborsko industrijo. Iz trgovine z deželnimi pridelki in njih izvoza je vzrastlo industrijsko mariborsko mlinarstvo, poleg mlinarstva pa rezanje vin, ki je bilo v Mariboru predvojne dobe odločilno za vse Vzhodne Alpe. Maribor, ki je posredoval podravska vina na sever in zahod, kjer pa so jim v mnogem konkurirala primorska in tirolska vina, je to konkurenco v velikem likvidiral z nabavljanjem tirolskih in madžarskih vin, rezal z njimi domača podravska vina in tako bistveno vplival na tipe vin v Gradcu, na Dunaju, Celovcu, pa tudi na Češkem in Gor. Avstrijskem. Podobno je iz trgovine z živino zrastla mariborska industrija mesa, medtem ko se Maribor <■>> v Male Benetke ob Dravi strani pa je bila preje mariborska trgovina rezultanta mariborske obrtniške produkcije. V tej dobi nastanejo tudi prve večje mariborske posredovalne trgovine, ki so dobile značaj iu pomen tudi za ozemlje izven mariborske okolice. Maribor je v tej prehodni dobi oskrboval z žveplom vso Štajersko in Koroško, z vinskim kamnom skoraj vse Vzhodne Alpe in s produkti pohorskih steklarn je Maribor zelo razširil svoje trgovske stike, ki so v srednjem veku segali na jug do Dubrovnika dalje v Levanlo do Egip-la in Mezopotamije. 'la doba pa pomeni v mariborski trgovini tudi prehod največjih trgovskih podjetij iz rok domačinov v roke tujcev-priseljencev, ki so kot kapitalno močnejši In trgovsko naprednejši element nadvladali domačega agrarno konservativnega meščana. Priseljenci zlasti iz Južne Nemčije prevzame- verjetno radi splavarstva in geografskega položaja Dravska doline — ni mogel nikdar povzpeti do središča trgovine z lesom ali do pomembnejše industrije lesa. Posredovanje deželnih pridelkov iz mariborskega zaledja na sever in jug ter trgovsko vplivanje na razvoj predelave deželnih pridelkov, to sla dve značilnosti mariborske trgovine v dobi železnic do preobrata leta 1918. Fabius. toni. '/, druge strani bo pisarna stalno v zvezi z vsemi odločujočimi sadnimi tržišči iu bo o razpoloženju tržišč vsak dan obveščala okrajne kmetijske odbore. Na temelju podatkov o pravem stanju razpoloženja i pri sadjarjih i na tržiščih bo pisarna poiskala tudi najboljše kupce. Računajo, da se bo na ta način dala iz sadne trgovine kmalu izločiti nesolidna in šušmar-ska vmesna trgovina, ki povzroča sadjarjem veliko škodo. Naloga pisarne je tudi, da posreduje kupčijo le v onih primerih, ko gre za res prvovrstno kakovostno sadje. Na ta način se bo tudi dvignil' sloves naših jabolk. Sadni iz voz-( tiiki se bodo gotovo s pridom obračali na informacijsko pisarno kmetijske zbornice, ki se nahaja v Vr-banovi ul. 33, tel, 24-85. Skrajšani! brzojavni naslov je »Sadjepisarj Ma riborr. Uvozni kontingenti rudarskih in topilniških proizvodov za Italijo Za drugo polletje nam je priznala Italija naslednje uvozne kontingente za rudarske iu topilniške proizvode v vrednosti lir kovine in rude razen železnih 5,075.000 železna ruda 2,800.000 kamenje za apno 1,750.000 črni premog 1,050.000 cementa za 36.000 lir, vseh drugih rud za 97.000, železnih in jeklenih trakov za 18.750 lir, vseli' drugih vrst železnih in topilniških’ izdelkov pa le za po par tisoč lir. Informacijska pisarna za sadno trgovino V Mariboru je začela poslovati informacijska pisarna kmetijske zbornice za sadno trgovino, ki so jo pred par dnevi na svojem sestanku sklenile razue kmetijske organizacije. Namen te pisarne je, zbrati točne informacije o stanju sadjarstva in sadne trgovine v sadnih okoliših v severni Sloveniji in Stanje naših kliringov V času od 22. do 31. julija se je stanje naših kliringov spremenilo takole (vse številke v milijonih' dotične valute): Aktivni kliringi: 31. VII. 22. Vtt. Italija (stari) lir 69 80 Italija (novi) din 986 1031 Nemčija RM 121 7‘3 Poljska din' 92 8'8 Turčija din 13‘3 131 Pasivni kliringi: Češkoslovaška Kč 15477 1547$ Romunija din 95 106 Švica šv. fr. 45 38 Madžarska 411 351 Belgija belga 30 2'9 »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovt-ne objavlja: Uredbo o odlogu (po-čeku) — Uredbo o spremembah' in dopolnitvah uredbe z zakonsko močjo o utesnitvi odsvojevauja nepremične imovine v območju ape-lacijskega sodišča v Ljubljani — Uredbo o spremembi in dopolnitvi tar. post. 99.a) zakona o taksah — Naredbo o uvozu lovskih nabojev iz inozemstva — Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov' — Naredim, s katero se izpreminja naredba o odpiranja in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini — Razglas o pobiranju prispevka za »Rdeči križ« v avtobusnem prometu med tednom »Rdečega križa«. PREPROGE ZAVESE TAPETNO BLAGO LINOLEJ NAJVECJA IZBIRA VSEH BARV IN KAKOVOSTI • STROKOVNO POLAGANJE MANUFAKTURNA VELETRGOVINA ^SOUVAN LJUBLJANA, MESTNI TRG 24 Mestna p Mestna občina mariborska je »doslej edina v Jugoslaviji, ki je vse svoje gospodarske obrate združila v eno podjetje in ga ločila od ostalih poslov svojega prenesenega delokroga. Kakor v drugih mestih, zlasti v Berlinu, tako se je tudi v Mariboru 1. 1932. izvedena združitev mestnih podjetij v eno podjetje dobro obnesla. | Mesta podjetja, ki so začela poslovati kot samostojno podjetje il. I. 1933., so samostojna pravna »oseba. Mestna podjetja upravljajo in obratujejo po enotnih vidikih vsa občinska podjetja, naprave in obrate občekoristnega ali obrtno-trgovskega značaja v skladu s komunalno politiko mariborske občine po načelih sodobne zasebno-gospodarske prakse. Mestna podjetja tvorijo samostojno upravno, organizacijsko, finančno in premoženjsko enoto pod enotnim vodstvom in pod enotno upravo. Svoj sedež imajo v poslopju Mestne hranilnice v Orožnovi ulici 2. Velika prednost združitve vseh mestnih obratov v eno enotno podjetje je predvsem v elastičnosti poslovanja in v hitri prilagoditvi trenutnim potrebam, kakor tudi v naglem izkoriščanju konjunkture. Na čelu Mestnih podjetij stoji upravnik, ki so mu podrejeni vsi ravnatelji in vodje poedinih obratov. Upravni odbor in upravnik imata vsak trenutek pregled nad poslovanjem vsake edinice ter moreta sama hitro ukreniti vse potrebno. Samo v večjih zadevah, kjer gre za precejšne obveznosti, je predhodno potrebna soglasnost mestnega sveta. Mestna podjetja mariborska upravljajo skoraj vse premoženje mestne občine, ki se ceni na skoraj 100 milijonov din. Zgradbe in zemljišča se cenijo na kakih 40 milijonov din, v kolikor spadajo v delokrog premoženjske uprave, na 20 milijonov pa je vredno premoženje, ki ga upravljajo poedini obrali. Omrežje, stroji, orodje itd. predstavlja vrednost kakih 30 milijonov din, ostalo pa zaloga raznega blaga, nakopičenega v skladiščih poedinih obratov. V naslednjem podajamo pre-4g1ed posameznih mestnih podjetij. Mestno električno podjetje Najvažnejša edinica mariborskih mestnih podjetij je vsekakor električno podjetje, ki nadomešča mestno elektrarno. Občina namreč nima svoje lastne elektrarne, oziroma jo je opustila, ker je v neposredni bližini v Fali, največja elektrarna v naši državi, ki oddaja lok veliko ceneje, kot bi ga pridobivala občina v svojem lastnem podjetju. V drugi polovici oktobra 1920. je začelo obratovati Mestno električno podjetje, ko je dovršila elektrarna Fala 15 kilometrov dolgi proslovod z napetostjo 10.000 voltov do mestnih električnih naprav v okoliški občini Radvanje. Za Božič tega Jela je mesto zažarelo v električnem siju iz Fale. Poleg malih odjemalcev za razsvetljavo v stanovanjih, državnih in drugih javnih uradih, kakor tudi trgovskih lokalov se je kmalu priključila na električno omrežje industrija. Tekom let je priključek interesentov tako močno narastek da je bilo treba zamenjati prvotno omrežje z bakrenimi žicami. Zgraditi je bilo treba nov daljnovod čez vodovod na Tezno in na Pobrežje ter čez Dravo do mestne klavnice. Postavile so se nove transformatorske postaje v mestu in okoliških vaseh. Daljnovod za 10.000 voltov iz Fale do Maribora ni več zadostoval in so bile 1. 1930. zamenjane žice za debelejše za napetost 80.000 voltov. Razen tega je bila zgrajena v Radvanju velika transformatorska postaja. Koncem lanskega leta je bilo v obratu 50 transformatorskih postaj s 74 transformatorji s skupnim učinkom 11.720 kilovatamperov. Celotno električno omrežje je dolgo nad 180 kilometrov. Poleg Maribora priskrbuje Električno podjetje tok tudi okolici in od lanskega leta celo Svečini ob drž. meji. Dočim je znašala oddaja toka leta 1921. le 2,650.000 kilovatnih ur, je znašala uporaba lani že 24,500.000 kilovatnih ur. V dobrih sedmih letih se je poraba toka povečala za približno 140%>. Maribor je menda glede električnega toka najcenejše mesto v državi. Za stanovanja in javne ustanove znaša cena 3 din za kilovatno uro, za trgovine in obrtne prostore pa 3'75 din. Za gostinske obrate je cena nekoliko nižja. Industrija dobiva tok še ceneje, velika podjetja, ki potrebujejo ogromne množine električne energije, pa prejemajo tok po posebni tarifi, ki je mnogo nižja kakor v vsakem drugem mestu. Zelo se pospešuje oddaja toka tudi v gospodinjstvu, kjer stane onergija za kuhanje le 1 din za kilovatno uro, za nočni čas pa le 66 par. Da se tok ponoči čimbolj izrabi, se oddaja velekonsumentom po le 33 par za kilovatno uro. Električno podjetje je za omrežje, transformatorje, stroje, naprave, števce itd. doslej investiralo skoraj sedemnajst milijonov dinarjev. Mestna plinarna Drugo podjetje, ki je za mestno občino zelo velikega pomena, je plinarna, ki je bila ustanovljena leta 1869. kot privatno podjetje in ga je kasneje prevzela družba Augsburger Gaswerke. Sčasoma se je začel plin uporabljati tudi v gospodinjstvu, v industriji pa kot pogonsko sredstvo. Sredi vojne je plinarno prevzela mestna občina in jo po vojni postopoma modernizirala. Zaradi premogovne krize je moral biti med vojno in še nekaj časa poleni večkrat ustavljen obrat. Ker je bil takrat na razpolago v zadostni meri le domači rjavi premog, je plinarna postavila dvoplinski generator, ki je še danes v obratu. Kasneje se je začel uporabljati le črni premog. V kratkem dobi plinarna novo moderno peč, ki bo veljala približno dva milijona dinarjev. Zaradi elektrifikacije mesta Maribora je od leta 1920. dalje kon-sum plina močno padel, zaradi sistematske propagande pa se je je zadnja leta poraba plina zopet dvignila in šteje danes Maribor že nad 1700 odjemalcev. V gospodinjstvu se porabi plina 51 °/o, v obrtu 28°/o in v industriji 21 °/o celotne produkcije. Lani je plinarna producirala 960.000 kub. metrov. Omrežje je sedaj dolgo 41.000 m. Ko se bo mestna plinarna popolnoma modernizirala in se bodo izmenjale vse zastarele cevi, potem bo tudi to mestno podjetje lahko v polni meri zadostilo svojemu namenu. Mestni vodovod Tretje podjetje, ki je za Maribor in tudi ožjo okolico velike važnosti, je vodovod, ki ga je 1. 1901. zgradila tvrdka Rumpel & Wal-deck in je tokrat stal skoraj poldrugi milijon zlatih kron. Podjetje je imelo dva parna stroja, od katerih pa se je eden izločil že pred leti iz obrata in ga je nadomestila centrifugalna črpalka na električni pogon s kapaciteto 85 litrov vode. na sekundo. Radi nezadostne preskrbe prebivalstva z vodo je občina 1. 1934. in 1935. zgradila nov pomožni vodnjak ob Betnavskem gozdu, tudi z električno centrifugalno črpalko, s kapaciteto 300 kub. metrov vode na uro. Mesto ima sedaj ob normalnih vremenskih prilikah na razpolago povprečno 12.000 kub. metrov vode na dan, kar zadostuje. Občina i »a v programu zgraditev novega daljnovoda s Pohorja in upa izvesti svoj načrt v kakih desetih ali dvajsetih letih, ko tudi sedanja povečana kapaciteta obeh vodarn ne bo več zadostovala. Vse vodovodne naprave in zemljišča predstavljajo vrednost kakih 12 milijonov dinarjev. Po vojni je občina investirala v vodovodne naprave približno 3 milijone dinarjev. Izdatki za vodovod se krijejo z dohodki iz 4°/o vodne naklade na splošno najemnino. Razen tega se pobira tudi vodomerščina. Čezmerna uporaba vode, ki presega vodarino, se zaračunava s 100'Vo poviškom in stane 2 dinarja za kub. meter. Zaradi modernizacije naprav je mestni vodovod zadnja leta aktiven. Mestna klavnica Mesto Maribor je dobilo svojo klavnico leta 1902. Po vojni so se naprave znatno razširile in predvsem modernizirale. Izredno velik je bil promet v klavnici v prvih povojnih letih, ko so se dkozi Maribor izvažale ogromne množine živine in svinj v inozemstvo. Živali so se večinoma klale v Mariboru, zato je bil takrat obrat mnogo večji kot dandanes. Vendar je tudi sedaj znaten. Lani je bilo zaklanih približno 5800 glav živine, 100 drobnice, 10.000 svinj in nekaj nad 400 konj. Živinski in svinjski sejem sta na sejmišču poleg klavnice. Svinje se od leta 1934. dalje koljejo s predhodnim električnim omamljenjem, goveda in konji pa se sedaj ubijajo s strelnim aparatom. Že osem let se v klavnici vse svinjsko meso pregleduje na trili i ne. Doslej -je bil ugotovl jen en sam primer in še ta svinja je bila pripeljana v Maribor iz druge banovine. S klavnico je združena hladilnica iu izdelovanje umetnega ledu. Obe sta bili zgrajeni skupaj s klavnico. Naprave so se povečale in je danes na razpolago 61 hladilnih celic po 4 m-“ in velika so-lilnica. Po vojni so se vsi stroji postopoma izmenjali. Pred 15 leti je bila uvedena elektrika za pogon. Leta 1926. je bila odprta nova hladilnica, potem solilnica za meso in nova izdelovalnica za led. Ker je povpraševanje po umetnem ledu vedno večje, so lani poleg obstoječega postavili še najmodernejši kompresor za 108.000 kalorij na uro, čigar učinek pa se lahko poveča na 200.000 kalorij. Mestna občina je po vojni investirala v klavnici za stavbe in stroje skoraj sedem milijonov dinarjev. Mestna klavnica je rentabilno podjetje in uživa najboljši sloves daleč naokoli. Avtobusni promet Maribor nima cestne železnice. Kot tramvaj mu služijo mestni avtobusi, ki obratujejo zadnjih dvanajst let. Ob ustanovitvi podjetja so vozili mestni avtobusi dnevno le v Celje in Dravograd, zadnje imenovana proga pa se je kmalu opustila zaradi nerentabilnosti. Postopoma so se uvedle zveze z vsemi okoliškimi kraji, zlasti z onimi, ki gravitirajo na Maribor. V mestu samem so začeli obratovati avtobusi leta 1927. Avtobusni park se je zadnja leta temeljilo obnovil. Avtobusi z Dieslovimi motorji so se popolnoma obnesli in so podjetju prinesli precejšne prihranke pri kurivu. Sedaj ima podjetje na razpolago 22 novih ali dobro ohranjenih avtobusov. Zastareli vozovi se prodajo ali pa predelajo in uporabljajo za druge namene. Mesto Maribor je uvedlo v avtobusnem podjetju novo ceneno pogonsko sredstvo, zemeljski plin ali metan, ki ga dobiva občina iz Bujevice na Hrvatskem, in to v posebnih jeklenih steklenicah po 10 kub. metrov na ‘200 atmosfer komprimiranega metana. Doslej je bilo z malenkostnimi stroški predelanih že več avtobusov na pogon z zemeljskim plinom, ostala vozila pridejo postopoma na vrsto. Tudi nekaj drugih vozil je opremila občina s steklenicami z metanom, tako škropilnike, voz za odvoz fekalij itd. Prihranki z melanom so precejšni. Zato je avtobusni promet, ki je bil precej let pasivno mestno podjetje, sedaj aktiven. Vozovni park obsega tudi 4 avto-kare, ki so določeni za posebne vožnje. Kakšen razmah je zavzel avtobusni promet v Mariboru v dvanajstih letih svojega obstoja, se vidi iz tega, da so avtobusi prevozili doslej približno 5,5 milijonov kilometrov in skoraj deset milijonov potnikov. V tem času so porabila vozila 1,7 milijonov litrov goriva in 30.000 kub. metrov zemeljskega plina. Mestni avtobusni promet je plačal občini za vzdrževanje cegt doslej skoraj 3 milijone dinarjev. Pogrebni zavod To podjetje je 1. 1869. ustanovil privatnik Fr. Wolf ter ga je mestna občina prevzela 1. 1911. V lastni delavnici, ki je bila 1. 1930. modernizirana, se izdelujejo lesene krste. Pred desetimi leti je zavod nabavil avtofurgon za prevažanje mrličev, kar se je poprej izvrševalo s konjsko vprego. Naročen je bil tudi osebni avtomobil za prevažanje duhovščine pri pogrebih. Mrtvašnica je bila zadnja leta primerno adaptirana. V Mariboru je že dolga leta običaj, da se mrliči takoj prepeljejo na pokopališče in dajo v mrtvašnici na oder. Iz hiše žalosti je pogreb le v izrednih primerih. Povprečno oskrbi zavod 800 do 850. pogrebov na leto. Mestno kopališče Kopališče za parne in kadne kopeli je v Mariboru v obratu že od leta 1890. Poslopje je bilo pred par leti na zunaj in znotraj modernizirano in je dobilo nove ekonomične kotle. Investicije so zahtevale doslej nad milijon dinarjev. Občinstvu je na razpolago 23 kabin za kadne in 21 za parne kopeli. Zadnja leta je poset kopališča nekoliko nazadoval, ker ima tudi Okrožni urad za zavarovanje delavcev v svoji mariborski ekspozituri moderno urejeno fizikalno in čistilno kopališče. Povprečna frekvenca znaša 70 do 80.000 kopalcev na leto. Mariborski otok Maribor se lahko ponaša, da ima najmodernejše letno kopališče v državi in sploh eno najlepših v Evropi. Pred desetimi leti je na kupila občina takratni Felberjev otok, oddaljen približno tri kilometre od sredine mesta, sredi Drave. Otok je en sam veliki park in ima lepo urejene nasade in precej velik gozd. Sredi otoka je zgradila občina veliko, najmoder-neje urejeno kopališče s tremi bazeni, od katerih služi veliki, ki je 50 metrov dolg in 30 metrov širok in ima 10 metrov visok ska kalni stolp, tudi za mednarodne prireditve vodnega športa. V enonadstropnem upravnem poslopju je na razpolago 120 kabin in 660 omaric za obleko, nadalje lepa restavracija in drugi prostori. Pred par leti je leseni most, ki je vezal levi breg Drave z otokom, bil zamenjan z železnim, ki ga lahko uporabljajo tudi težki avtomobili. Letni obisk znaša nekako 80.000 kopalcev. Naprava kopališča, ureditev parka in gradba že leznega mostu je zahtevala okrog •šest milijonov dinarjev. V seziji vozijo mestni avtobusi skoraj do otoka v prav kratkih presledkih. Prihodnje leto začne graditi okrajni cestni odbor široko avtomobilsko cesto, ki naj skrajša ba novinsko cesto po Dravski dolini, ob obrežju mimo otoka, tako da bodo avtobusi pripeljali kopalce prav do kopališča. Prodajalna Mestnih podjetij V poslopju mestnega magistrata je v pritličju nameščena prodajalna Mestnih podjetij. Prvotno so se tu prodajala le žarnice in svetila, razvojem uporabe električne energije v gospodinjstvu in obrti pa se je to mestno podjetje začelo baviti tudi s propagando in prodajo raznih kuhalnih naprav in ugih v gospodinjstvu uporabnih električnih aparatov. Lani je prejšnja prodajalna Elektriškega podjetja postala samostojna edinica Mestnih podjetij in prodaja sedaj ves električni in plinski material in aparate. Premoženjska uprava Da razbremenijo občino v njenem upravnem poslovanju, so Mestna podjetja ustanovila pred dobrim letom posebno edinico, Premoženjsko upravo, ki oskrbuje mestna uradna poslopja in mestne stanovanjske hiše, v kolikor stavbe ne spadajo v področje poedinih mestnih podjetij. Premoženjska uprava ima nadzorstvo nad 235 stanovanjskimi ter drugimi hišami in objekti, nadalje šofersko hišo poleg plinarne, zasilna stanovanja v Jadranski in Metelkovi ulici in končno nad Delavsko kolonijo v Magdalenskem predmestju, ki sama šteje 147 hišic. Sedaj se gradijo nova zasilna stanovanja v Magdalenskem predmestju. Z grad-bo stanovanjskih hiš je občina precej ublažila stanovanjsko krizo, s tem pa je prevzela nase veliko breme, ker znašajo samo obresti posojil za te hiše nad poldrugi milijon letno, dohodki pa jedva krijejo izdatke za vzdrževanje, davke, zavarovalnine in druge upravne stroške. Gradbena uprava Posebna edinica Mestnih podje-ij je Gradbena uprava. Ta edinica se precej krije s mestnim gradbenim uradom. Razmerje med obema se da najbolje karakterizirati z ugotovitvijo, da je Gradbeni urad glava, Gradbena uprava pa roka. V Frančiškanski ulici se snujejo projekti in izdelujejo načrti za javna dela, Gradbena uprava jih pa izvršuje. Zato spadajo tudi vsa agende v njen delokrog. Njej so cestna dela in druge s tem spojene podrejeni vsi mestni delavci in njihovi nadzorovatelji. Ločitev gradbenega urada v dve edinici, od katerih spada prva v sestav upravnega dela mestne občine, druga pa v njena podjetja, se je zelo obnesla in se bo še izpopolnila. Ustanovljena je tudi strojna uprava, ki pa zaradi raznih tehničnih ovir doslej še ni stopila v akcijo. Maribor prednj>.ei Delitev funkcije mestne občine je bila, kakor že rečeno, posrečena zamisel naših mestnih očetov. Dosegli so se se prav lepi uspehi, ki se bodo še bolje pokazali v bodočnosti, ko se odstranijo sedaj še tu in tam obstoječe, čeprav neznatne začetne hibe. Maribor je edino mesto, ki je vse svoje obrate združilo v eno samo podjetje. Zato je umevno, da se tudi jugoslovanska javnost živo zanima za razvoj Mestnih podjetij. V Maribor prihajajo zastopniki raznih mestnih občin, da vidijo, kako se je v praksi obnesla ustanovitev samostojnih podjetij. Več mest, zlasti pa Osijek, že del.j časa proučuje možnost ustanovitve enakih mestnih podjetij, kakor jih ima Maribor. Vsak trgovec mora biti naročnik ..Trgovskega lista* Ludovik Černe sen. SOletnik Dne 5. avgusta 1938. praznuje senjor članov našega združenja gosp. Ludovik Černe star. juvelir in trgovec v Ljubljani svojo 801et-nico. Gospod jubilant je bil rojen dne 5. avgusta 1958. v Ljubljani, kjer se je izučil zlatarskega obrta. Kot pomočnik je delal 13 let, potem pa pi ičel samostojno zlatarski obrt v Wolfovi ulici št. 3, torej v hiši, v kateri se nahaja še danes in ki je prišla pozneje v njegovo last. Leta 1884. je stopil v zakon, ki je bil blagoslovljen s 13 otroci, od katerih žive še trije. Najstarejši med teini je g. Černe Lud. ml., s katerim vodita skupno lepo uspevajočo trgovino in ki je predsednik Združenja urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani. Prav posebno zasluži gosp. jubilant, da se ga ob tem redkem jubileju spominjamo, saj je on eden tistili redkih starih Ljubljančanov, ki se je z lastno pridnostjo in vztrajnostjo dvignil od skromnega rokodelskega pomočnika do uglednega in obče spoštovanega obrtnika, trgovca, hišnega posestnika in meščana ljubljanskega. Tih in skromen kakor vedno, je naš jubilant tudj ob svojem današnjem slavi ju. Nikdar in nikjer ni silil v ospredje. tudi ni iskal časti in slavospevov, dasi bi bil to večkrat in po vsej pravici zaslužil ter bolj kot marsikateri drugi. Dobro vemo, da mu ne bo všeč. ko bo čital v časopisu te naše skromne in zaslužene čestitke in da bo dejal, zakaj obešati to na velik zvon. Vendar ne moremo in ne smemo iti tiho preko njegovega tako lepega in zaslužnega jubileja. Saj čitamo danes toliko neznatnih abrahamovih srečanj, toliko bolj pa zasluži on, da se ga spominjamo ob redkem jubileju njegove SOletnice. Dasi skromen v življenju, je gospod Černe povsod znana, priljubljena in spoštovana oseba, kremenitega značaja in izredne vztrajnosti, ki nima nobenega sovražnika ali nasprotnika. Vseskozi pošten, vesten in marljiv, se je od rane ndadosti, pa do pozne jeseni svojega življenja trudil za obstanek in za blagor svoje številne družine. Počitka ni poznal in ga tudi sedaj ne pozna. Delo mu je vsakdanja zabava in razvedrilo. Le s temi prirojenimi svojstvi je spod jubilant iz najskromnejših razmer ugleden in občespoštovan imetnik najstarejše in solidne ljubljanske trgovine z urami, zlatnino in srebrnino, ki bo prihodnje leto praznovala 501etnico svojega obstoja, in ki je tako v Ljubljani, kakor tudi širom naše domovine, povsod znana in na najboljšem glasu. Gospodu jubilantu, ki obhaja prihodnje leto tudi 501etnico svoje, samostojne obrti in trgovine in ki je kljub osmim križem še vedno čil in svež, kličemo: Še na mnoga leta! Bog ga ohrani zdravega in čilega do najskrajnejših mej človeškega življenja! Združenje urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev v Ljubi umi. V/l. Mariborski teden Podaliianie znižane voznine na železnicah — Velike priprave za narodni tabor Prijave za VII. Mariborski teden, ki se otvori 6. t. m. in traja do 15. t. m., so v glavnem že končane. Razstave v poslopjih obeh šol ob Cankarjevi in Razlagovi ulici se urejajo in polnijo z raznovrstnimi izdelki, ki jih razstavijo mariborski producenti in poedine organizacije. Tudi priprave za sprejem gostov na veseličnem prostoru gredo h kraju. Prostor nudi letos še bolj prikupno sliko kot prejšnja leta in je tudi nekoliko povečan. Posebno velike so priprave za narodni tabor, ki bo 14. avgusta v obmejnem Mariboru. Ta tabor bo višek prireditev v vrsti proslav dvajsetletnice kraljevine Jugoslavije in bo tudi največja prireditev v Sloveniji sploh. Ker se priredi tabor predzadnji dan Mariborskega tedna, je računati s tem, da bo ogromno število gostov iz vse Slovenije poselilo Maribor in si pri tej priliki tudi ogledalo razstave Mariborskega tedna. Zato delujeta vodstvo Mariborskega tedna in Odbor za proslavo dvajsetletnice Jugoslavije roko v roki, ker spada narodni tabor prav za prav v vrsto jmireditev v okviru Mariborskega tedna. Zato naj se vsi oni, ki se nameravajo udeležiti narodnega tabora, nemudoma priglase pri svojih krajevnih odborih ali pri poedinih organizacijah, da se jim preskrbi četrtinska voznina, kakor tudi prenočišče in zagotovi prehrana. V Mariboru pričakujejo dne 14. avgusta ogromen naval zunanjih gostov in se pripravljajo na sprejem najmanj 50.000 ljudi. Razumljivo je, da se mora vsakdo točno držati navodil osrednjega pripravljalnega odbora, ako naj se izvede spored brezhibno in v splošno zadovoljstvo. Na prošnjo odločujočih činiteljev je prometno ministrstvo sedaj podaljšalo veljavnost znižane voznine za poset narodnega tabora. Četrtinska voznina velja od 12. do 20. avgusta za vožnjo v Maribor, za povratek pa od 14. do 22. avgusta, Zunanji posetniki naj si pravočasno priskrbe taborsko knjižico in taborski znak (po 2 dinarja) pri svojih organizacijah ali krajevnih odborih svojega stano-vališča. Pri kolodvorskih blagajnah ali pri »Potniku« naj si kupijo polovično vozovnico do Maribora in posebno legitimacijo K 14 (2 dinarja). To legitimacijo je treba v Mariboru dati žigosali na slavnostnem prostoru, nakar je povratek brezplačen. Opozarja se pa. da se vozovnice v Mariboru na kolodvoru ne sme oddati, temveč hraniti za povratek. Za poset prireditve Mariborskega tedna pa velja, kakor tudi prejšnja leta polovična voznina do 17. avgusta. Ti posetniki, ki torej obiščejo Maribor pred veljavnostjo olajšav za narodni tabor, naj si na odhodni postaji kupijo celo vozovnico do Maribora in posebno legitimacijo K 13. Tudi ti zunanji gostje se opozarjajo, da morajo vozovnico hraniti za povratek. Posebno legitimacijo naj si dajo potrditi na razstavišču. Vse mesto se že krasi za sprejem gostov. Ob kolodvoru se po glavnJi ulicah, koder se bo pomikal ogromni sprevod do vojašnice kralja Petra, kjer bo dne 14. t. m. veliki narodni tabor, že postavljajo vitki, rdeče pobarvani drogovi z zastavami. Dela pri regulaciji Glavnega trga se pospešujejo, da bodo vsaj do narodnega tabora v glavnem končana, da ne bodo ovirala prometa ogromnih množic, Krasi se tudi veliki park vojašnice kralja Petra, kjer se postavijo tribune in govorniški odri. Najavljenih je že cela vrsta odličnih gostov, med njimi v visokih položajih, ki bodo na zborovanju slovenskega tabora povzeli besedo. Prebivalstvo Maribora in najožje okolice se naproša, da za narodni tabor prijavi odboru vse razpoložljive sobe in tudi posamezne postelje. Udeležba bo ogromna in zato je treba porabiti vsako priliko, da se čim več gostov spravi vsaj za eno ali dve noči pod streho. Posebna pozornost se posveča koncertom in drugim umetniškim prireditvam Mariborskega tedna. V dvorani Grajskega kina prirede med dr. koncert tudi solisti opernega oddelka praškega konservatorija. Koncert tega zbora bo za obdravsko prestolnico gotovo glasbeni dogodek prve vrste. Prireditev svoje vrste bo vsekakor prva popolna razstava narodnih noš iz vseh pokrajin Jugoslavije. Nobena država na svetu se menda ne more ponašati s tako množico in krasoto najrazličnejših narodnih noš, kakor baš naša. Ze sama Slovenija je glede narodnih noš zelo pisana. Kako velike so razlike med gorenjskimi, koroškimi, belokranjskimi, primorskimi, prleškimi in drugimi narodnimi nošami! Če si pa ogledamo še hr-vatske, dalmatinske, črnogorske, bosanske, srbske, macedonske itd., dobimo tako bogastvo raznolikosti, da ga moramo resnično občudovati. Vendar je bila doslej le malokomu dana prilika, da bi res mogel spoznati vso to pestrost naših narodnih noš. Zato je odkritosrčno pozdraviti zamisel vodstva letošnjega Mariborskega tedna, da priredi pri nas tako razstavo narodnih noš, ki že sedaj zbuja med najširšimi plastmi prebivalstva veliko zanimanje. Obvezen odkup klirinških mark po Narodni banki Finančni minister je izdal odločbo, s katero se pooblašča Narodna banka, da more od 1. avgusta nadalje odkupiti od izvoznikov do 25 odstotkov njih nemških terjatev po tečaju 14'50 din za RM. Izvršilni odbor Narodne banke je nato sklenil, da bo zahteval od izvoznikov 10 odstotkov klirinških mark za obvezen odkup. Hkrati je izdala Narodna banka okrožnico, v kateri sporoča, da bo od 1. avgusta dalje izplačala jugoslovanskim izvoznikom od vseh aviz nemške obračunske blagajne o izvršenih vplačilih za račun jug. izvoznikov 10 odstotkov vsakega posameznega zneska po tečaju 14750 din za 1 RM, ostanek 00 odstotkov pa dala izvoznikom na dosedanji način na razpolago. Za vse zneske do 100 mark pa bo izplačala koristnikom protivrednost v dinarjih po približnem kurznem tečaju RM v privatnem kliringu. Enako tudi vsa ona klirinška nakazila, ki se bodo nanašala na potne stroške poslovnih potovanj v naši državi in na ostale trgovske posle kakor provizije, usluge itd. Od vseh zneskov, ki bodo 1. avgusta na tekočem računu nemških mark pri NB bo odkupila NB 10 odstotkov po tečaju 14'50 din za RM. Zagrebški denarni zavodi So na-° ^govorili na okrožnico Narod-e anke s posebno spomenico, v ma'eon °Pozarjajo na težave, ki jih a povzročiti okrožnica NB. Tako bi imeli denarni zavodi veliko škodo, ker ne bi mogli več spremenili pogojev, po katerih so že obračunali s svojimi klienti. Terminski zaključki do 31. julija bi se morali čisto izvzeti iz navodil okrožnice. Navodila NB, da so tudi v nasprotju z borznimi uzancami. Seveda pa se denarni zavodi tudi ne morejo strinjati s predpisanim tečajem, ker pomeni -odkup« pri tečaju 14750 din za RM delno konfiskacijo premoženja. Spomenico zagrebških denarnih zavodov so podpirali tudi ljubljanski in beograjski denarni zavodi. Madžarska je povečala uvoz lesa V I. polletju 1938. je uvozila Madžarska 507.000 ton lesa v vrednosti 25,6 milijona pengov, dočim je pred enim letom uvozila samo 453.000 ton v 1.1936. pa celo samo 375.000 ton. Samo v juniju je uvozila Madžarska 107.800 ton v vrednosti 6,2 milijona pengov. Smatra se, da je sedaj dosegel uvoz najvišjo točko ter da bo začel polagoma padati. Posebno Češkoslovaška je povečala svoj izvoz lesa na Madžarsko. Po sedanjih kupčijskih zaključkih se more računati, da se bo uvoz drv na Madžarsko še povečal čeprav je uvozila Madžarska že v aprilu dvakrat toliko drv ko lani. Politične vesli Sklenitev solunskega sporazuma je napravila v vsej evropski javnosti zelo dober vtis. Listi poUdar-l jajo, da je dal Balkan zopet dober i zgled pomirljivosti. Listi nadalje I naglasa jo, da bo sedaj tudi Mad-| žarska pokazala več dobre volje da uredi svoje odnosa je z drža vami Male antante, ker se je mogla po bolgarskem zgledu prepričati, da se more več doseči na miren’ način, kakor pa z revizionizmom in z grožnjami. Zato se tudi pričakuje prihodnji sestanek Male antante na Bledu s posebno pozornostjo. Po vsej Bolgarski je bila sprejeta vest o sklenitvi solunskega sporazuma ter o črtanju vseh oborožitvenih omejevanj za Bolgarsko z velikim veseljem in velikimi manifestacijami. »Temps« oficiozni organ francoske vlade piše v zvezi s solunskim sporazumom, da obiščejo v krat- kem Pariz bolgarski bančniki in da se bodo pogajali za posebno trgovsko posojilo Bolgarski v višini 300 milijonov frankov. Češkoslovaška poslanska zbornica je bila v torek sklicana na kratko sejo, ki je trajala samo pol ure in bila samo formalnega pomena. Najprej sta bila zaprisežena dva nova poslanca nemške sudetske stranke, nakar je bilo prečitano gradivo, ki se je nabralo po zadnji seji. Osnutek narodnostnega statuta ni bil prečitan. Seja je minila brez vsakega incidenta ter je bila zelo številno obiskana. Tudi vse galerije so bile zasedene. Sudetska nemška stranka je objavila brošuro, v kateri odgovarja na vladni osnutek narodnostnega statuta. Brošura odklanja Statut kot popolnoma nezadosten, čeprav priznava nekatere njegove določbe kot dobre. Zlasti zahteva, da naj velja načelo enakopravnosti državljanov tudi za narodnosti. Tudi v parlamentu mora veljati popolna enakovrednost vseh jezikov češkoslovaške. Proporcionalno načelo mora veljati za vsa uradniška mesta in za vse drž. dobave. Tudi v vojski in pri vojnih dobavah se mora Nemcem priznati sorazmerno isti delež kakor Čehom, ker bi se sicer difamirali kot državljani. Tudi niso Nemci zadovoljni z obsegom samoupravnih pravic, kakor jih predvideva narodnosti statut. Posebej zahtevajo, da se prizna popolna avtonomija univerzam tudi v tem smislu, da one prosto volijo svoje profesorje. Češkoslovaško javno mnenje soglasno odklanja zahtevo nemške sudetske stranke po teritorialni avtonomiji, ker bi ta avtonomija pomenila praktično delitev češkoslovaške v dve državi, v demokratično in totalitarno. S tem bi bile vse manjšine' v totalitarni državi ob svoje pravice. Lord Runciman je odpotoval v sredo v Prago. Pred svojim odhodom iz Londona je izjavil novinarjem, da upa, da bo svojo misijo v enem mesecu dokončal. Mogoče pa je tudi, da bo moral ostati v Pragi tri mesece. Svoj urad bo imel v Pragi, obiskal pa bo tudi kraje, kjer živi nemška manjšina. Z lordom Runcimanom potuje tudi njegova soproga ter dva gospodarska strokovnjaka Geoffrey Peto in Frank Ashton Gwatkin. Čehi so zadovoljni, da pride v Prago lord Runciman, ker pravijo, da je lord nasprotnik narodnega socializma. Tudi sudetski Nemci zaupajo lordu Runcimanu, ker po njih informacijah ni mnenje Čehov utemeljeno. Na sovjetsko-mandžurski meji se incidenti kar neprestano ponavljajo ter so že mestoma zavzeli obseg pravih bitk, v katerih sodelujejo letala, artilerija in tanki. Japonci trde, da so njih čete zopet zavzele mesto čangčufeng, dočim iz Moskve to vest zanikajo. Po sovjetskih vesteh so Japonci zbrali na tem delu meje že celo divizijo. Japonski generali trde, da se zaradi teh mejnih spopadov ne bo začela vojna. Tudi v Londonu so prepričani, da ne bo prišlo do vojne. Vendar pa vsa poročila soglašajo v tem, da je položaj vedno bolj napet. Na Japonskem so tudi že izdali varnostne ukrepe za primer sovjetskih letalskih napadov na japonska mesta. Tuji poročevalci razpravljajo tudi že o sili sovjetske vojske na Daljnem vzhodu. Pravijo, da je sovjetska vojska organizirana tako, da more čisto sama voditi vojno z Japonci. Trenutno šteje vsa sovjetska vojska na Daljnem vzhodu 250.000 mož, more pa se vedno kompletirati le iz sibirskega prebivalstva, ker šteje Sibirija že okoli 20 milijonov prebivalcev. Tudi z vojnim materialom je armada na Daljnem vzhodu zadostno oskrbljena. Doma in po svetu Zaradi mariborske številke smo morali mnogo poročil in drugega materiala odložiti za prihodnje številke. Novi patriarh Gavrilo je bil v staroslavni Peči ustoličen z največjimi svečanostmi ter ob velikanski udeležbi naroda. Naša križarka »Dalmacija« bo v kratkem odplula v Bizerto, kjer obišče francosko vojno mornarico. Pot dr. Mačka v Beograd je zopet odložena. Po zadnjih vesteh odpotuje dr. Maček definitivno v Beograd dne 14. avgusta v spremstvu podpredsednika HSS inž. Ko-šutiča in sarajevskega poslanca dr. šuteja. Seljački dom v Zagrebu je kupila Drž. hip. banka. Dom je bil močno zadolžen ter so se izjalovili vsi poskusi, da bi se dom saniral in ohranil za HSS. Upravni odbor nove družbe »Ju-goslovcnski Čelik« se je konstituiral. Za predsednika družbe je izvoljen Vojin Gjurič, glavni upravnik Drž. hip. banke, podpredsednika pa sta inž. Bosak, načelnik gozdarskega ministrstva in inž. Schneller, pomočnik prometnega ministra. Izvršilni odbor šteje poleg predsednika in obeh podpredsednikov še šest članov. Narodna banka je izplačala dne 2. avgusta po italijanskem kliringu nakaznice do št. 15.191 z dne 31. marca 1938. Med Francijo in Nemčijo je bila podpisana trgovinska pogodba, s katero se urejajo gospodarski od-nošaji med obema državama tudi glede na priključitev Avstrije k Nemčiji. Republikanska ofenziva na te- ruelski fronti se uspešno nadaljuje. Poročilo generala Franca pa pravi, da so njegove čete ofenzivo ustavile. Turčija namerava ustanoviti v Južni Ameriki svoje poslaništvo. Sedež poslaništva bo v Buenos Airesu ali v Rio de Janeiru, če bo Brazilija ali Argentina imenovala svojega poslanika v Ankari. Italijansko uradno poročilo o izgubah italijanskih prostovoljcev v Španiji pri bojih med Teruelom in Barracasom navaja, da je bilo ubitih 27 oficirjev in 1846 legionarjev, ranjenih pa 1473 legionarjev, dočim 204 legionarje pogrešajo. Indeks cen na debelo se je v Italiji dvignil v juniju od 95'7 na 96'2%. Mussolini je reagiral na papežev govor o plemenski teoriji ter označil trditev, da bi fašizem v plemenskem vprašanju koga posnemal kot absurdno. To Mussolinijevo izjavo tolmačijo sedaj na ta način, da bo fašizem sicer sprejel plemensko teorijo, da pa ne bo izvajal takšnih konsekvenc kakor nemški narodni socializem. Dunajska izdaja glavnega na-rodno-socialističnega glasila »Vol-kischer Beobachter« je izšla. Novi list pomeni za druge dunajske liste resno konkurenco, 'ker se že itak večina bori z velikimi materialnimi težkočami. Nekateri listi so tudi že morali prenehati. Tako sta prenehala s 1. avgustom lista »Wie-ner Neueste Nachrichten« in ?.Das Deutsche Echo«. V Mandžuriji so izbruhnili na več krajih protijaponski upori. Posebno nevaren da je bil upor v Har-binu. Zaradi uporov in nevarnosti vojne s sovjetsko Rusijo, so morali Japonci znaten del svojih čet poslati iz severne Kitajske v Mandžurijo. Mestna podjetja - Maribor Električno podjetje napredek vsake industrije in obrti je odvisen od pogonske sile. Električno podjetje, Maribor, Frančiškanska ul. 8, dobavlja tok za obrt in industrijo po posebno ugodnih cenah in pogojih. Izvršuje, vse instalacije za pogon in razsvetljavo. Telefon 23-23 in 23-99 Plinarna Avtobusni promet Udobna vožnja je glavni pogoj dobremu razpoloženju na izletih in potovanjih. Poslužujte se pri skupnih izletih, kakor tudi pri poslih v mestu, vožnje z udobnimi avtobusi Mestnega avtobusnega podjetja M a r i b o r Hitro, dobro in poceni boste skuhali le s plinom. Sodobno in strokovno dovršeno Vam instalira in opremi s plinskimi napravami kuhinje, kopalnice i. t. d. plinarna. — Telefon 20-31 Mestno kopališče Prehlad in bolezen Vam preženejo zdravilne kamelčne in smrekove parne kopeli v Mestnem kopališču, Kopališka ul. 5. — Pisne in kadne kopeli. — Pedikura in masaža Klavnica le umetni led I lahko brez skrbi uporabljate za hlajenje živil, ker samo to odgovarja vsem zdravstvenim predpisom. —■ Klavnica, Maribor, proizvaja umetni led v svojem sodobnem obratu. — Telefon 22-38 Desimekcijski oddelek Ne delajte si skrbi. \\ kako očistiti stanovanje neznosnih stenic, škodljivih moljev in drugega mrčesa! —• D e s i n s e k c i j s k i oddelek mestnih podjetij ima po izvežbanem osebju in sigurno delujočem plinu zanesljivo sredstvo, da zatre vso nadlogo v obliki mrčesa v Vaših stanovanjih. Tel. 20-95 J Ji lil sploSna stavbena DRUŽBA TEZNO DELAVNICA ZA ŽELEZNE KONSTRUKCIJE. MOSTOVE IN REZERVOARJE. ODDELEK ZA ELEKTRIČNO IN AVTOGENSKO VARJENJE. TVORNICA VIJAKOV, ZAKOVIC IN DROBNE ŽELEZNE ROBE TELEFON INT. 20-57 • BKZOIAVI: SPUSTU Obiščite Marifeorsti •tok, najlepše kopališče »Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohorje^ Vinorodne Slovenske gorice... Gostoljubni, lepi Maribor Vas vabijo! od 6. do 15. avgusta 1938 Polovična voznina na železnicah od 4. do 17. avgusta 1958 Veliki narodni tabor dne 14. avgusta 1938 Jubilejna kulturna razstava ob priliki proslave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru Velika gospodarska ta kulturna revija Industrija - Tekstil - Trgovina - Obrf - Kmetijska razstava -Razstava cest - Tujskoprometna razstava - Fotosmatcrska razstava - Filatelistična razstava - Gostinstvo - Vinska pokušnja - Ženska ročna dela - Razstava narodnih noš Iz vseh krajev države - Razstava .Nanos* - čebelarska razstava — Razstava malih živali - Koncertne in gledališke prireditve -športne prireditve - Veselični park na razstavišču 1.1. d. Hm««® ® ® Km' K IH II® »'K1 ® KIIHII® s ® Podpirajte domače delo! Kupujte domači sukanec/ Zaščitni znak! Hutter in drug, Maribor Bi Bi Bi Bi B Bi Bil Bi Bi B Bi Bi iBiIIB Bi IB IB B »*#• Inž. arh. JELENEC & inž. ŠLAJMER GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA DRUŽBA Z O. Z. MARIBOR Vrazova ulica (pri mestnem parku) TELEFON Stev. 22-12 7Aty(H/sUa in o&dniška Mniitca v Htacitocu,, jncčihi/a &U. Ustanovljena leta 1925. Nudi zavarovanje za primer bolezni trgovcem, obrtnikom industrijcem in njih svojcem iz teritorija bivše mariborske oblasti proti zelo zmerni mesečni članarini Do danes izplačano za razne dajatve skupno din 1,582.306*— • Velika izbira oblek, • klobukov, perila, :)• čevljev, nogavic, • damskih plaščev itd. najugodneje v konfekciji JAKOB LAH, Maribor (Vardar — Herceg Bosna — Triglav) Ustanovljeno 1910. Ljubljana Zagreb Beograd Kapital življenjskih zavarovanj: din 280,000.000*- Delniška glavnica: din 6,000.000 - Jamstvena sredstva koncem 1. 1937.: din 100,000.000- Sklepa in zavaruje kulantno: požar chomage vlom življenje steklo rente nezgode jamstvo avtomobile strojelom transporte točo Filijalna direkcija v Ljubljani Cigaletova ul. št. 1 (pred sodnijo) Telefon 29-17 Inšpektorati: Maribor, Vetrinjska št. 11 Telefon 27-30 Celje. Glavni trg št. 6 Glavna zastopstva v vseh večjih mestih in povsod krajevna zastopstva. Zahtevajte obisk krajevnega zastopnika! Anton TAVČAR IVORNICA MESNIH IZDELKOV IN KONZERV Mesarija in mesnine vseh vrst. Specialiteta: fina delikatesna gnjat, nadalje klobase, paštete itd. konzerve vseh vrst Bohova pri Mariboru TELEFON 23-65 Prodajalna: Maribor, Jurčičeva ulica 3. Telefon 21-47 Maribor, Tržaška cesta št* 7 \Zs&k&vesUi(i fn&dno- u% tisk ix peave u* wmeU%e svite kcdc&v&sti letečo** 28-33 toga xa špacbne sca\te, dcunska tnadna IdeUn 26-33 Beto itt fusofta 8o-fn8uŽHO- bto^o- vseU vest it% Ulahvitta 'Utefon 22-32 Jugotekstil" družba z o. z., Maribor Maribor, Narodni dom Ustanovljena leta 1882 oglejte si naš paviljon na Mariborskem tednu, trgovska razstava I. nadstropje Pinter Menard železnina Maribor, Aleksandrova c. 34 Telefon 22-80, 22-82 Stanje hranilnih ''log blizu 60,000.000— din Rezervni sklad nad 10,000.000— din Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje naj-kulantneje # Posojila se dajejo na hipotečni in osebni kredit .ar«ni piaipcUi Plakati, etikete, reki Delnice, denarni papirji, diplome, hranilne knjižice, računi, računski hloki Prospekti, ovoji, ilustracije, umetniške slike, loiografičine reprodukcije Ovojni papir v vseh širinah in barvah, s stojalom in brez njega pisalni stroji najodličnejše kakovosti, v raznih modelih za trgovino, dom ln potovanje »Matiborer Zeitung«, »Veternika, knjige, brošure, tedniki, mesečniki BRENNABOR svetovnoznana dvokolesa in lahka motor, kolesa Usnjata vezava z zlatotiskom, vezava knjig in blokov, vseh vrst koledarji M U N D L O S šivalni stroji, odličen nemški Izdelek, po zmernih cenah Škatle vseh velikosti, elegantno pakovanje (Sianzplakatel stojala za izložbe KLEINDIENST & POSCH, MARIBOR Aleksandrova 44 na 40 reklamnih kioskih in 40 reklamnih tablah v najprometnejših ulicah mesta Maš moderni sistem za izdelovanje poslovne reklame ima lesu, karlonu, juti in drugih poroznih snoveh dcuifat 0* (Jo 2/t '< nas kupljene srečke Mariborski otok Bise je naše letno kopališče na Mariborskem otoku Ne zamudite prilike, da si ga ob posetu Maribora ogledate Z mestom stalne zveze z udobnimi avtobusi Kopališka restavracija Vam nudi dobra in poceni okrepčila 'Tvgcvci iz2 fale ^fanovsbe glasil® je 998k STEKLARNA Ivan Kovačič Trgovina stekla in p or celana Brušenje stekla Izdelovanje ogledal Kotnika t. it. 10 Telefon it- 24-33 Slovenska ul, 10 Telefon St. 21-14 Maribor p/dnesti ZAHVALA Za preobile dokaze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, brata, starega očeta, strica in tasta, gospoda IUJE PREDOVIČD se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, Ljubljanskemu Sokolu ter ostalim korporacijam in društvom za častno spremstvo pri pogrebu, pevskima zboroma društev Sava in Slavec za žalno petje, vsem darovalcem vencev in svežega cvetja, čč. sestram in gospodom zdravnikom dr. P. Misu in dr. I. Tavčarju za požrtvovalno^ pomoč med boleznijo, ter končno vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Maša zadušnica za blngopokojnim se bo brala v petek 5. avgusta ob 7. uri zjutraj v larni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 8. avgusta 1938. Žalujoči ostali: JANKO, RUDOLF, sinova; DANICA por. MILOVANOVIČ, ZORA, hčeri; JELA por. POPOVIČ, sestra; PAVLA PREDOVIČ roj. ČEŠNOVAR siuaha; SPASOJE MILOVANOVIČ, zet; vnuki in vnukinje, ter ostalo sorodstvo. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d„ njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani