ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
URADNI LIST
ZVEZ EK III
St. 1 — 11. januarja 1950
Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika britsko - ameriških sil, S. T. O.
La Editoriala Ubraria S. A., Triesle - 1950

I

ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje
Obvestilo št. 1
MINIMALNE PLAČE USLUŽBENCEV PRI OBRTNIŠKIH SLIKARJIH IN DEKORATERJIH, KI NISO VČLANJENI V STROKOVNI ORGANIZACIJI
S lem še daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 7. decembra 1947, izdalo glede uslužbencev pri obrtniških slikarjih in dekoraterjih, ki niso včlanjeni v strokovni organizaciji, naslednji
R A 7 S 0 D :
ČLEN I'
Od 1. decembra 1949 dalje imajo uslužbenci zgoraj omenjenih podjetij pravico na prejemke po naslednji preglednici:
1)	slikarji — dekoraterji — lakirniki — tapetniki na papir 66.55 lir na uro ;
2)	ročni delavci, to je delavci, stari najmanj 19 let, ki prinašajo in odnašajo od dela orodje in material in opravljajo vsa druga težaška dela pri podjetju:
nad 20 let stari .................................... 47.28 lir na uro
pod 20 let (med 19 m 20)	..................... 45.70 lir na uro
ČLEN 2
Od istega dne dalje še mora plačevati tudi izredna doklada v tisti višini in obliki kakor velja za delojemalce v industrijskem sektorju.
Člen 3
Delovni urnik se določi na 48 ur tedensko.
Za nadurno delo velja delo, ki se opravlja preko gornjega rednega dnevnega urnika, in se mora plačati s temeljno urno mezdo z naslednjin-i poviški :
a za prve štiri ure nadurnega del 25%
b za vse nadaljne ure 100%
Ob praznikih se mora plačati delo s 50%nim poviškom, računanim od temeljne plače.
Za vsako uro nadurnega dela se mora dodati temeljni plači, povišani za zgornje odstotke urni znesek izredne doklade brez poviška.
Člen 4
Uslužbencem se mora izplačati tudi sezonska doklada v višini 10%, računana od temeljne plačo.
Uslužbencem zgoraj omenjenim podjetjim se mora plačevati znesek v višini 19%, računan od temeljne plače, sezonske doklade in izredne doklade, iz naslova enkratnega skupnega plačila za božično doklado, dopust, splošne praznike in praznike med tednom.
ČLEN 6
Za dela, ki se opravljajo izven občine stalnega bivališča, se mora plačati doklada za potne stroške v višini 400 lir dnevno pole plačila dejanskih potnih stroškov in plačila za ure, ki se porabijo za pot na kraj dela.
Če se delo opravlja onstran mejne črte Obelisk na Opčinah - Mitnica v Barkovljah, mitnica pri Bazovici in most pri sv Soboti, se mora poleg prevoznih stroškov plačevati doklada 100 lir.
ČLEN 7
la razsod velja od 1. decembra 1949 dalje in preneha veljati 31. julija 1950.
Pred tem rokom zapadlosti se sme razsod revidirati samo v primeru, če bi se spremenili sedanji prejemki uvodoma omenjenih uslužbencev, za katere velja kolektivna pogodba te stroke.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
V Trstu, dne 24. novembra 1949
Predsednik :	Walter LE VITUS
Člani razsodišča :	Eugenio	BERNARDON
Giusto CRiSTlANl Renato CORSI #	Vittorio	GANT
Egidio FURLAN Strokovna svetovalca :	Ruggero	TIRONI
ODDELEK ZA DELO :
Odobreno 20. decembra 1949
E. de PETRIS, načelnik oddelka za. delo
V Trstu, dne 5. Januarja 1950.
Dr. ing. E. de PETR1S
Ref. : LD/C/49j41	načelnik oddelka za delo
Obvestilo št. 2
MINIMALNE PLAČE USLUŽBENCEV PRI PODJETJIH, KI OPRAVLJAJO GARAŽE Z IZPOSOJANJEM MOTORNIH VOZIL TER GARAŽE Z DAJANJEM V NAJEM TER OBENEM ZA PARKIRANJE IN RAZNA POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN KI NISO VČLANJENA PRI STROKOVNIH ORGANIZACIJAH
S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede uslužbencev pri podjetjih, ki opravljajo garaže z izposojanjem motornih vozil ter z dajanjem v najem in garaže, združene s parkiranjem in popravljanjem motornih vozil, in ki niso včlanjena pri strokovnih organizacijah, naslednji
R A Z S O D:
URADNIŠKO OSEBJE
ČLEN 1
Od 15. novembra 1949 dalje prejmejo uradniki zgoraj omenjenih podjetij naslednjo temeljno plačo :
KATEGORIJA	Moški
1.	kategorija............................. 31.500.—
2.	kategorija
nad 21	let.................................. 21.850,—
pod 21	let................................  17.300.—
3.	kategorija : skupina A
nad 21	let.................................. 13.750,—
od 19 do 21 let ...................... 12.250,—
od	18	do	19	let ........................... 10.250.—
od	17	do	18	let ............................ 9.600,—
pod 17	let............................. 8.200.—
3. kategorija: skupina B
nad 21	let............................. 10.200.—
od	19	do	21	let ............................ 9.100.—.
od	18	do	19	let ....................... 7.650.—
od 17 do 18 let .....................,..	7.100,—
pod 17	let............................. 6.100,-—
ČLEN 2
Žene
31.500,—
18.350,—
14.450,—
11.650,—
10.300,—
8.800,—
8.200.—
7.000,—
8.700,—
7.620,—
6.510,—
6.080,—
5.230,—
Od istega dneva dalje pripada tem nameščencem tudi izredna doklada v enaki višini kakor se plačuje uradnikom v industrijskem sektorju.
Delovni urnik znaša 45 ur tedensko. Če se urnik podaljša ria 48 ur tedensko, se plačajo te nadaljne ure z urno plačo brez poviška.
Tistim uradnikom, ki se jim dovoli izjemoma in vkljub zakonskemu predpisu o omejitvi delovnega časa podaljšanje rednega urnika, se to daljše delo do največ 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko plača z redno urno plačo brez poviška za nadurno delo (plača in izredna doklada se delijo s 180).
Ugodnejši pogoji, ki niso posledica izrednih okolnosti ali prehodnega značaja, ostanejo v veljavi.
ČLEN 4
V mejah, ki jih določa zakon, uradnik ne more odkloniti opravljanje nadurnega, nočnega 'in prazničnega dela ,če nima za to upravičenih razlogov.
Za nadurno delo velja delo preko rednega urnika v smislu člena 3.
Za nočno delo velja delo, ki se opravlja od 21. do 7. ure, razen pri tehničnih uradnikih, ki opravljajo nočno delo v izmenah in pri katerih nočno delo sovpada z urnikom tretje izmene.
Za praznično delo velja delo, ki se opravlja- ob praznikih in nedeljo, razen pri uradnikih, ki imajo plačan prosti dan v drugih dneh, in za katere je praznično delo tisto’ delo, ki ga opravljajo na svoj prosti dan.
Za nedeljsko delo velja delo uradnika, ki ima pravico na plačan prosti dan in to pri izmenah, ki v, celoti padejo na nedeljo ali pričnejo v nedeljo.
Nadurno, nočno in. praznično delo se plača z naslednjim poviškom na skupne dejanske
prejemke :
1.	nadurno	delo	podnevi ob navadnih	dneh .............................. 25%
2.	nadurno	delo	ponoči ................................................ 50%
3.	nadurno	delo	ob praznikih	........................................ 65%
4.	nadurno	delo	ponoči in ob	praznikih................................  75%
5.	delo ob dnevih, ki veljajo za praznične ........................... 50%
6.	delo ponoči v izmeni............................................... 15%
7.	delo ponoči, ki ni v izmeni........................................ 25%
8.	delo ob nedeljah, ki so prost dan :
а)	za redne delovne ure ............................................ 20%
б)	za nad ure ....................................................... 50%
Zgornji poviški se ne morejo prištevati in v takem primeru velja nižji povišek.
Urna plača se računa tako, da se mesečna plača (plača iz izredna doklada) deli s 180.
Če so prejemki v celoti ali deloma spremeuljivi, se mora vzeti za temelj računa nespremenljivi del, najmanj pa najmanjša plača za dotično kategorijo.
Za službeno dobo pri istem obratu ali skupini obratov t. j. industrijskih podjetjih ene in iste družbe imajo uradniki pravico za vsaki dve leti službe, neglede na poviške za posebne zasluge, na zvišanje mesečnih prejemkov v višini 5% in to za 8 dvoletnih razdobij.
Ta odstotek se računa od najmanjše mesečne plače tiste kategorije ali stopnje, kateri uradnik pripada. Periodipni poviški za službeno dobo se ne smejo všteti v prejšnje ali kasnejše poviške za posebne zasluge in le-ti se ne smejo všteti v periodične poviške, ki so dospeli ali ki bodo dospeli v plačilo.
Periodični poviški za službeno dobo tečejo od 1. v mescu, ki sledi mescu, ko se dopolnita dve leti službe.	:	■
Poviški za službeno dobo, ki so že dospeli v plačilo, se morajo znova preračunati v odstotkih na najmanjšo plačo, ki je veljala v mescu dospelosti, razen v kolikor je določeno v predzadnjem. odstavku tega člena za primer prehoda iz ene kategorije v drugo.
Uradnikom, ki so tačas v službi, se prizna v pogledu periodičnih poviškov službena doba za službo od 1. julija 1930 dalje.
V	periodične poviške, omenjene v tem členu, se vštejejo poviški, ki so bili že priznani iz istega naslova.
V	primera, ko uradnik preide v višjo kategorijo ali stopnjo, ostane zanj v veljavi znesek, ki odgovarja periodičnim poviškom, dospelim v prejšnji kategoriji ali stopnji, če se spremeni lestvica minimalne plače za to prejšnjo kategorijo, se mora znesek znova preračunati v odstotkih dvoletnih poviškov, ki sestavljajo doklado za službeno dobo, na podlagi minimalnih plač po lestvici za njegovo prejšnjo kategorijo.
Ulomek dvoletnega razdobja, ki je v teku v času prehoda iz ene kategorije v drugo, se všteje v dospelost dvoletnega razdobja v novi kategoriji.
ČLEN 6
Ob božičnih praznikih mora podjetje izplačati 13. mesečno plačo v višini rednih mesečnih prejemkov (plača in izredna doklade).
V	primeru, če službeno razmerje prične ali se neha tekom leta, ima uradnik, ki ni na poskušnji, pravico na toliko dvanajstin 13. mesečne plače, kolikor ima mescev službe. Ulomki mesca, ki ne presegajo 15 drn, se ne štejejo, ulomki nad 15 dni veljajo za cel mesec.
ČLEN 7
Uradnikom mora plačati podjetje za službena potovanja:
а)	dejanske potne stroške z rednimi prevoznimi sredstvi (za potovanje z železnico drugi razted najmanj) ;
б)	stroške prehrane in prenočišča v rednih mejah, če so ti stroški nujni zaradi trajanja službenega potovanja ;
c) druge morebitne izdatke, ki so bili potrebni za izvršitev službenega naloga.
NEURADNIŠKO OSEBJE
ČLEN 8
Od 15. novembra 1949 dalje ima neuradniško osebje zgoraj omenjenih podjetij pravico na temeljno mezdo po naslednji preglednici :
KVALIFIKACIJA	za 9 ur	Dnean dzoav	za 10 ur
	1 i r		
o) šofer 				435
b) garažnik (umivanje voz, popravljanje gum, sna-			
žeje lokalov itd			332		—
c) čuvaj no osebje 				—		342
		Urna mezda	
		1 i r	
d) kolavdator in dopolnjevalec 				54.25	
e) specializiran delavec 			49.30	
/) kvalificiran delavec 			44.45	
g) navaden delavec 					41.95	
h) težak	 •		38.65	
Za delavce pod 20 let, ki niso vajenci, se zgornje mezde zmanjšajo za naslednje odstotke :
10% za delavce med 17. in 20. letom
30% za delavce med 16. in 17. letom
Vajencem pripada :
v 1. letu vajeniške dobe 20% v 2. letu vajeniške dobe 30% v 3. letu vajeniške dobe 45%
v 4. letu vajeniške dobe 60% mezde kvalificiranih delavcev.
ČLEN 9
Od istega dne dalje se mora plačevati tudi izredna doklada v višini, ki velja za neurad-niško osebje v industrijskem sektorju.
Člen 10
Redni delovni čas je 48 ur tedensko in ne več kot 8 ur na dan.
Za delavce pri delih, ki se prekinjajo, ali tiste, ki čakajo na delo ali so zaposleni s čuvanjem, znaša redni delovni čas : 60 ur tedensko in največ 10 ur dnevno za osebje, ki potuje in je dodeljeno v izvenmestno službo, to je, kadar mora vozilo prekoračiti trošarinsko mejo in dotično osebje v celoti ali deloma uživa doklado za pievozne stroške — (čuvaji in skladiščni čuvaji — vratarji — pazniki — dostavljači).
54 ur tedensko in največ 9 ur dnevno za ostalo osebje, razen za čuvaje in vratarje, ki stanujejo v obratu ali v neposredni okolici in za katere sme znašati delovni čas 12 ur dnevno in največ 72 ur tedensko.
Delovni čas se šteje od časa, ki ga je podjetje vnaprej določilo za prihod uslužbencev v garažo ali v skladišče ali na splošno na kraj dela zaradi začetka dela, do časa, ko delavec zaradi končane službe postane prost, pri čemer se vštejejo tudi morebitne ure, ko ni dela.
Med delovnim časom in to v urah, ko je manj dela, ima delavec pravico najmanj na eno neplačano prosto uro za svoje kosilo.
Podjetje mora določiti delovne izmene in odmor med uslužbenci z isto kvalifikacijo in poskrbeli za to, da se uredijo tako, da se nedelje in nočne ure pravično razdelijo med te uslužbence, ter zagotoviti vsakomur poleg dnevnega odmora 24 ur neprekinjenega odmora vsak teden.
Delovni urnik in delovne izmene mora podjetje vraprej določiti tako, da se osebje z njimi pravočasno seznani.
Ce se dela v izmenah, ne sme osebje prejšnje izmene pustiti službe dokler ga ne nadomesti osebje prihodnje izmene.
ČLEN 11
Kadar to zahtevajo posebne izredne potrebe službe, je uslužbenec dolžen v mejah, ki jih določajo zakonski predpisi, delati tudi preko določenega rednega urnika bodisi podnevi eli ponoči. Uslužbenec je odlžen delati ob prazničnih dnevih, če je delo dovoljeno po obstoječih zakonskih predpisih.
Za nadurno delo velja in se plača kot'takšno delo, ki ga odredi podjetje in ki se opravlja preko rednega delovnega časa, omenjenega v členu 10.
Nadurno, praznično in ponočno delo se mora plačati z naslednjimi odstotki poviška :
1.	nadurno delo podnevi ob navadnih	dneh ...........................   25%
2.	nadurno delo ponoči ...............................................   50%
3.	nadurno delo ob praznikih ........................................... 65%
4.	nadurno delo ponoči ob praznil ih.................................... 75%
5.	delo ob dnevih, ki veljajo za praznične ............................. 50%
6.	delo opnoči v izmeni ...............................................  15%
7.	delo ponoči, ki ni v izmeni .. .. :.................................. 25%
Delavcem, ki so opravili redni delovni čas 9 ur dnevno, se zviša plača za opravljeno delo za 10, uro za 10%.
Delavcu, ki dela ob prazničnih dnevih med tednom, ki ne padejo na nedeljo, gre plačilo za opravljene ure brez poviška za praznik.
Zgornji odstotki se računajo od dejanske urne mezde vštevši urni znesek izredne doklade, ki obstoja na dan plačila.
Zgornji poviški se ne morejo prištevati tako, da višji povišek obseže manjšega.
Za nočno delo velja delo med 22. uro in 6. uro zjutraj.
Nadure ne smejo presegati dveh ur na dan in 12 ur na teden ; uslužbenec pa ni dolžen delati več kakor 12 dejanskih delovnih ur na dan brez drugega odmora kakor za kosilo. Če se mora prekoračiti meja 12 ur tedensko, je uslužbenec dolžen opravljati nadurno delo pod pogojem, da povprečje za dobo 9 zaporednih tednov ne presega 12 tedenskih ur nadurnega dela.
ČLEN 12
Osebju, ki potuje in je odrejeno na izvenmestno službo, omenjeno v členu 10 in ki mora zaradi službe prenočiti ali se hraniti izven kraja podjetja, pripada odškodnina 525 lir za vsak obrok in 450 lir za vsako prenočevanje, ki obsega odškodnino za morebitno nadurno delo.
Smatra se, da je prisiljeno zavžiti obroke hrane izven kraja podjetja tisto osebje, kakor zgoraj navedeno, ki je v neprekinjeni službi med 12. in 14. uro, v pogledu 1. obroka, in med 19. in 21. uro v pogledu drugega obroka. Smatra se, da mora prenočiti izven kraja, podjetja osebje, ki je v službi za kateri koli čas med 23. in 5. uro, razen tisto osebje, ki ni preseglo 6 ur neprekinjene službe in je prejelo odškodnino za drugi obrok.
Odškodnina za poslovanje izven službenega kraja se zmanjša na 200 lir, če podjetje poskrbi za prenočišče in obroke hrane.
Delavec, ki se pošlje na delo izven službenega kraja, ima. pravico na primeren predujem te odškodnine za predvidljivi čas odstotnosti iz kraja bivališča.
ČLEN 13
Božična nagrada se mora plačati za vsako leto v višini 25 delovnih dni.
Pri delavcih v akordu se vzame za podlago povprečni zaslužek zadnjih dveh štirinajst, dnevnih razdobij ali zadnjih štirih tednov.
Če se je službeno razmerje začelo ali nehalo tekom leta, se mora plačati toliko dvanajstin božične nagrade kolikor ima delavec mescev službe pri podjetju.
Ulomek mesca nad 20 delovnih dni velja v pogledu izplačila dvanajstink božične nagrade za cel mesec.
ČLEN 14
Med strankami se morajo dogovorno določiti naslednje doklade :
1)	doklada za uporabo kolesa, če delavec uporablja za službo lastno kolo ;
2)	doklada za delo v malaričnem področju, če delavec opravlja dela v področju, ki so ga pristojne zdravstvene oblasti pripoznale za malarično ;
3)	doklada za delo v gorah, če delavec opravlja delo v krajih v gorah izven rednega službenega mesta ;
4)	doklada za oddaljenost od naseljenih krajev, če je sedež podjetja oddaljen od oboda najbližjega naseljenega kraja nad tri kilometre in ni na razpolago javnih prevoznih sredstev.
Doklada za ravnanje z denarjem. Osebju, ki mu je redno poverjeno pod lastno odgovornostjo pobiranje denarja za račune, fakture, listke itd. za skupni znesek nad 3000 lir dnevno, se moraplačati doklada v višini 3% od temeljne plače.
Če podjetje zahteva jamstveno varščino, taka varščina ne sme presegati 1.000 lir, obresti pa se morajo šteti v prid delavcu.
Doklada za nakladanje in razkladanje pohištva. Težakom pri nakladanju in razkladanju pohištva se mora plačati dopolnilo 15% na temeljno mezdo za tiste ure dejanskega dela, ko so s tem zaposleni.
Člen 15
Ta razsod velja od 15. novembra 1949 dalje in preneha veljati 30. aprila 1950.
Če bi se izpremenili prejemki uslužbencev, za katere velja odgovarjajoča kolektivna pogodba za dotično stroko, se sme ta razsod * revidirati pred gornjim rokom zapadlosti.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
V	Trstu, 20. oktobra 1949.
Predsednik :	Walter	LE VITU S
člani razsodišča :	Alberto CASAMASSJMA
Mario CGCCI Giacomo LEVI Renato C OR SI
Strokovna svetovalca :	Nicolo PASE
Ruggero TIRONI
ODDELEK ZA DELO.
Odobreno, dne 10. decembra 1949
de PETRIS, 1. r. načelnik oddelka za delo.
dr. ing. E. de FETRIS
načelnik oddelka za delo
V	Trstu, dne 5. Januarja 1950.
Ref.: LD/CI49I41
Obvestilo št. 3
MINIMALNE PLAČE USLUŽBENCEV PRI TRGOVSKIH PODJETJIH V PREHRANJEVALNEM SEKTORJU, KI NISO VČLANJENA V STROKOVNI ORGANIZACIJI
S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra y947, izdalo glede uslužbencev pri tvrdkah v prehranjevalnem sektorju, ki niso včlanjene v strokovni organizaciji, naslednji
RAZSOD:
Člen ]
1)	Uradniško osebje
a)	v pisarni	moški	ženske
mesečno
lir
1)	vodje tehnične in upravne službe, vodilni knjigovodje,
samostojni akviziterji ................................... 30.100	30.100
2)	pisarniški vodje, prodajni nadzorniki ................... 23.450	23.450
3)	konceptni knjigovodje, samostojni korespondenti in osebje
s podobnimi konceptnimi nalogami.......................... 19.550	17.675
4)	navadni knjigovodje in korespondenti, blagajniki, steno-
datilografi .............................................. 14.200	12.785
5)	pomožni knjigovodje, fakturisti, prepisovale", kontisti, ar; b arji, strojepisci, z o nanj i in»-:asrnti, telefonisti in
¿sobno osebje .......................................... 11.250	9.395
b)	v trgovini in skladišču
6)	poslovodje z več kot tremi prodajalci ali blagajniškimi na-
meščnci, ali samo z več kot 3 prodajalci, skladiščniki-prevzemniki z nad 3 skladiščniki ali pomožnimi skladiščniki	19.550	19.550
7)	' poslovodje trgovin z ne nad 3 prodajalci, skladinščniki-prev-
zemniki z ne nad h skladiščniki ali pomožnimi	skladiščniki	17.800	16.175
8)	trgovski pomočniki, skladiščniki ........................ 14.500	11.785
9)	pomožni prodajalci, pomožni skladiščniki in osebje, dode-
jeno blagajnam ali registrator jem v trgovini	 .... 11.250	9.395
2)	Neuradniško osebje
c)	v pisarni, trgovini ali skladišču	tedensko
lir
10)	osebe za čiščenje, vratarji ......................................... 2.755
10 a) sluge z neuradniškimi posli .......................................... 2.755
11)	sluge v trgovini, raznašalci zavojev, težaki in osebje za čiščenje trgovin 2.520
12)	težaki v skladišču .................................................... 2.755
d)	pomožno osebje
13)	kvalificirani delavci (mehaniki, mizarji, zidarji, električarji itd. .. 2.880
14)	navadni delavci (za navadno ročno delo, težaki) ....................... 2.520
15)	šoferji s tehnično izobrazbo
a)	pri 8 urnem delovniku ............................................. 2.880
b)	pri 10 urnem delovniku ............................................ 3.390
16)	šoferji brez tehnične izobrazbe
a)	pri 8 urnem delovniku ............................................. 2.755
b)	pri 10 urnem delovniku ............................................ 3.390
17)	kočijaži in vozniki.................................................... 2.995
18)	dnevni in nočni čuvaji .....................................*■......... 3.360
19)	gasilci pazniki, vratarji z naturalnim stanovanjem..................... 2.880
3)	Vajenci
Trgovski vajenci in vajenci za kvalificirane delavce prejmejo :
v prvem letu .................. ................	30 %
v drugem letu ................................ 45 %
v tretjem letu ............................... 65%
v črtrtem letu ............................... . 85 %
prejemkov, ki gredo pomožnemu prodajalcu oziroma kvalificiranemu delavcu.
Vajeniška doba znaša največ štiri leta in se sme začeti kadar koli, vendar pred dovršenim 19. letom starosti.
ČLEN 2
Žensko neuradniško osebje ima pravico na prejemke odgovarjajočega moškega osebja, znižane za 20%..
Nedoletni moški in ženski uslužbenci, ki niso vajenci, prejmejo :
pod 16 let ..................................... 50%
med 16 in 18 let ............................... 65%
med 18 in 20 let ............................... 80%
plače, ki gre' odgovarjajočim moškim oziroma ženskim uslužbencem, starim nad 20 let.
.ČLEN 3
ki so že izpolnjena ali ki se bodo izpolnila, ima osebje pravico na 8 dvoletnih poviškov od začetka 3., 5., 7., 9., 11., 13.. 15., in 17. leta službe v naslednji višini :
a)	Moški
Uslužbenci pod točno	1	in	2	člena 1	715 lir	pri vsakem povišku, do največ 5.720	lir ;
uslužbenci pod točko	3,	6	in	7 člena 1 645	lir pri vsakem povišku, do največ 5160 lir ;
uslužbenci pod točko 4 in 8 člena 1 625 lir pri vsakem povišku, do največ 5000 lir ; uslužbenci pod točko 5 in 9 člena 1 455 lir pri svakem povišku, do največ 3640 lir.
b)	Žene
uslužbenke pod točko	1	in	2	člena 1	715 lir	pri vsakem povišku, do največ 5720	lir ;
uslužbenke pod točko	3	in	7	člena 1	575 lir	pri vsakem povišku, do največ 4600	lir ,
uslužbenke pod točko 6 člena 1 645 lir pri vsakem povišku, do največ 5160 lir ; uslužbenke pod to,ko 4 in 8 člena 1 510 lir pri vsakem povišku, do največ 4080 lir ; uslužbenke pod točko 5 in 9 člena 1 375 lir pri vsakem povišku, do največ 3000 lir.
Moški pomožni prodajalci imajo pravico na 5 dvoletnih poviškov po 455 lir, ženske pa na poviške po 375 lir ; ko dosežejo te poviške to je po dovršenem enajstem letu službe kot pomožni prodajalci, se morajo postaviti za pomočnike z dotično temeljno plačo.
Plače neuradniškega osebja po členu 1 veljajo za začetne plače ; za službena leta, ki so že izpolnjena ali ki se bodo izpolnila, ima to osebje pravico na 3 petletne poviške v višini 2% temeljne plače in sicer z začetkom 6., 11., in 16. leta službe.
ČLEN 4
Uradniki, ki napredujejo v višjo kategorijo in imajo v trenutko napredovanja višjo plačo kot je začetna plača nove kategorije, prejmejo v novi kategoriji tisto plačo, ki po višini takoj presega njihovo dosedanjo plačo, pri čemer se jim mora nakazovati odgovarjajoča dogovorna doklada.
ČLEN 5
Delavci, ki jim voditelj podjetja ali od njega postavljena oseba poveri nadzorstvo in vod stvo skupine delavcev v njihovi kategoriji, prejmejo 10% m povišek na mezdo, k. jim pripada.
Uslužbenci, ki so dodeljani k posebno težkim delom,ali k takim delom, kjer so izpostavljeni škodljivim učinkom n.pr. dimu, sajam, vročem pepelu, vjedljivim kislinam, plinu, prahu, vlagi, visoki ali nizki temperaturi, se mora plačevati za čas trajanja teh del doklada do 25% temeljne mezde.
ČLEN 6
Delovni urnik se določi: na 8 ur dnevno in 48 ur tedensko za kategorije pod točko 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 12 ,13, 14, 15a, 16b člena 1 tega razsoda;
na deset ur dnevno in 60 ur tedensko za osebje pod točko 10, 10a, 15b, 16b, 17 in 18 člena 1 tega razsoda ;
na dvanajst ur tedensko in 72 ur tedensko za osebje pod točko 19.
Za nadurno delo velja tisto delo, ki se opravlja preko rednega dnevnega delovnega urnika in se mora plačati s temeljno urno mezdo, zvišano za
25% za prvi dve uri,
50% za naslednji dve uri,
75% za vse naslednje ure.
Delo ob prazniki se mora plačati s 50% poviškom. Za nočno delo velja delo, opravljeno med 22. in 6. uro, in se plača z 20%nim poviškom, nočno delo v rednih periodičnih izmenah pa z 10%nim poviškom.’
V primeru, če se opravlja nadurno delo ob praznikih ali ponoči, velja odstotni povišek za nadurno, praznično ali nočno delo, pr1 čemer se med temi tremi poviški izbere naj višji.
ČLEN 7
Ob božičnih praznikih in sicer pred božičem morajo tvrdke plačati božično nagrado, ki znaša pri uradnikih eno celo mesečno plačo in pri neuradnikih plačo in izredno doklado za 25 delovnih dni.
Če se je službeno razmerje začelo ali prenehalo tekom leta, se mora izplačati toliko dvanajstin božične nagrade, kolikor je mescev službe, opravljene v dotičnem letu pri podjetju; ulomki mesca nad 15 dni veljajo za cel mesec. ,
ČLEN 8
Od 1. decembra 1949 dalje se mora plačevati uslužbencem, za katere velja ta razsod, tudi izredna doklada v tisti višini in obliki kakor je določena za trgovska podjetja na splošno.
ČLEN 9
Ta razsod velja, od 1. decembra 1949 dalje in preneha veljati 30. junija 1950.
Pred gornjim rokom zapadlosti se sme ta razsod revidirati samo, če bi se spremenili prejemki, ki veljajo v trgovinskem sektorju na podlagi delovne pogodbe.
V Trstu, 17, novembra 1949. Prebrano, potrjeno in podpisano.
ODDELEK ZA DELO Odobreno 23. decembra 1949.
E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo.
V TRSTU, dne 5. Januarja 1950.
Ree. ; LD/O/49143
Predsednik; Walter LEVITUS Člani
razsodišča; Pietro BEVILACQUA Bario SCHERGNA Renato CORSI Deodato DECOLLE Strokovna Ruggero TIRONI svetovalca ; Giovanni POLI
Dr. ing. E, de PETRIS
načelnik oddelka za delo
Obvestilo št. 4
MINIMALNE PLAČE USLUŽBENCEV PRI TRGOVSKIH PODJETJIH V OBLAČILNEM SEKTORJU IN Z RAZNIM BLAGOM, KI NISO VČLANJENA V STROKOVNI ORGANIZACIJI
S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra ig47, izdalo glede uslužbencev pri trgovskih podjetjih v oblačilnem sektorju in z raznim blagom, ki niso včlanjena v strokovni organizaciji, naslednji
RAZSOD:
Člen i
Od 1. decembra 1949 dalje imajo uslužbenci, zgoraj omenjenih podjetij pravico na prejemke po naslednji preglednici :
1) Uradniško osebje	Moški	Žene
mesečno
a) v pisarni:
lir
1)	Voditelji tehnične in upravne službe, vodje pisarne in
knjigovodstva ............................................. 30.100	30.100
2)	koneeptni knjigovodje, samostojni korespondenti, glavni
blagajniki in drugo	osebje	s	konceptno službo............... 19.500	17.675
3)	navadni knjigovodje, korespondenti in blagajniki, stenoda-
tilografi in osebje	s	podobno	službo ......................... 14.200	12.785
4)	pomožni knjigovodje, fakturisti, konturisti, arhivarji, strojepisci, zunanji izterjevalci, telefonisti in osebje s
podobno službo..................................................11.250	9.395
b) v skladiščih:
5)	Ravnatelj, ki je odgovoren za organizacijo prodaje v podjetju in važnejših podružnicah (če ni voditelj podjetja),
voditelji podružnic s sedežem izven cone .................. 30.100	30.100
6 a) poslovodje v trgovini z nad tremi prodajalci ali blagajniškimi uslužbenci, skladiščniki-prevzemniki z več kot tremi skladiščniki ali pomožnimi skladiščniki, izložbeni
aranžerji 1. kategorije (samostojni ali s pomožnimi aranžerji) .................................................... 19.500	17.475
6 b) poslovodje v trgovini do največ treh prodajalcev ali blagajniških uslužbencev, skladiščniki-prevzemniki z največ tremi skladiščniki, vodje oddelkov z več kot tremi prodajalci, izložbeni aranžerji	2.	kategorije	.................  17.800	16.175
6 c) vodje oddelkov z največ tremi prodajalci, disciplinski
nadzorniki ...............................................     17.100	15.475
7)	trgovski pomočniki, skladiščniki in blagajniki v trgovini z odgovornostjo za blagajno, zavijalci z odgovornostjo za
kontrolo ali z drugimi zavijalci	pod	seboj ................  14.200	11.785
8)	pomožni prodajalci in skladiščniki, uslužbenci, dodeljeni blagajni v trgovini ali blagajniškim registratorjem, pomožni
aranžerji, manekinke ......................................    11.250	9.395
2)	Neuradniško osebje
c)	V pisarni, trgovinah ali skladiščih:
9)	Uslužbenci za sortiranje lesa, pakiranje pohištva, stekla, keramike in drugega blaga, ki zahteva posebno znanje, nadzorniki, delavci v skladišču s poznavanjem blaga, iz->	delovalci košaric in vence v cvetličnih trgovinah.......
10)	vratarji, nosači zavojev in osebje za snažen j e........
10 a) sluge z neuradniško službo ............................
11)	zapisovalci, zavijalci in težaki .......................
Moški	Žene
tedensko
lir
2.880	2.393
2.755	2.-290
2.755	2.290
2.520	2.098
d)	pomoz.no osebje
12)	kvalificirani delavci (mehaniki, mizarji, zidarji, elek-
tričarji, slikarji) ................................. 2.880
13)	navadni delavci ...................................... 2.520
14)	šoferji s tehnično izobrazbo. :
a)	z 8 urnim delovnikom ............................ 2.880
b)	z 10 urnim delovnikom ........................... 3.550
15)	šoferji brez tehnične izobrazbe :
a)	z 8 urnim delovnikom ............................. 2.755
b)	z 10 urnim delovnikom ........................... 3.390
16)	kočijaži in vozniki ................................ 2.995
17)	dnevni in nočni čuvaji ............................. 3.360
18)	gasilci, čuvaji in vratarji s službenim stanovanjem ....	2.880
2.393
2.098
2.393
3.	Vajenci
Vajeniška doba sme trajati največ tri leta in se sme začeti vsak čas, vendar pred dovršenim 19. letom.
Vajenci za trgovske pomočnike, izložbene aranžerje in kvalificirane delavce prejmejo :
v 1..................,......... letu 30 %
v 2............................ letu 45%
v 3............................ letu 60 %
plače, ki gre pomožnemu prodajalcu, pomožnemu aranžerju oziroma pomožnemu delavcu.
Člen 2
Žensko neuradniško osebje ima pravico na prejemke, predvidene za odgovarjajoče moško osebje, znižano za 18%.
Nedoletni moški in ženski uslužbenci, ki niso vajenci, prejmejo : do 16 let 50% med 16 in 18 let 65% med 18 in 20 let 80%
plače, ki gre odgovarjajočim moškim in ženskim uslužbencem, starim nad 20 let.
ČLEN 3
Plače v preglednici za uradniško osebje v členu 1 veljajo za začetne plače. )
Za službena leta, ki so jih že dopolnili ali ki jih bodo dopolnili, imajo uslužbenci pravico na 8 dvoletnih poviškov in sicer s pričetkom 3., 5., 7., 9., 11., 13-, 15. in 17. leta službe v naslednji višini :
a)	Moški
—	uslužbenci pod t.
—	uslužbenci pod t
lir ;
—	uslužbenci pod t
—• uslužbenci pod t
b)	Žene
—	uslužbenke pod t. 1 in 5 člena 1 715 lir za vsak povišek, do največ 5. 720 lir;
— uslužbenke pod t. 2, 6 a, 6 6, 6 c člena 1 575 lir za vsak povišek, do največ 4.600 lir ;
— uslužbenke pod t. 3 in 7 člena 1 510 lir za vsak povišek, do največ 4.080 lir ;
—	uslužbenke pod t. 4 in 8 člena 1 375 lir za vsak povišek, do največ 3000.lir.
Pomožni prodajalci imajo pravico na 5 dvoletnih poviškov po 455 lir, pomožne prodajalke pa po 375 lir, in se morajo nato, t. j. po dovršenem 11. letu službe kot pomožni prodajalci postaviti za pomočnike z dotično temeljno plačo.
Plače za neuradniško osebje po členu 1 s0 začetne plače.
Za službena leta, ki so jih že dopolnili ali ki jih bodo dopolnili, imajo ti uslužbenci pravico na tri petletne poviške v višini 2% temeljne plače in sicer s pričetkom 6., 11. in 16. leta službe.
Člen 4
Uradniški uslužbenci, ki napredujejo v višjo kategorijo in imajo v času napredovanja višjo plačo kot je začetna plača v novi kategoriji, prejmejo tisto plačo v novi kategoriji, ki neposredno sledi za njihovo neposredno plačo, pri čemer se jim mora nakazati odgovarjajoča pogodbena doklada za službeno dobo.
Člen 5
Ce se prodajno osebje v trgovinah uporablja za ureditev izložb, mora prejeti dopolnilo 20% od svoje temeljne plače.
Delojemalci, ki jim vodja podjetja ali njegov pooblaščenec poveri nadzorstvo ali vodstvo skupine delavcev v njihovi kategoriji, morajo prejeti 10%ni povišek od svoje plače.
. 1	in	5	člena	1 715 lir za vsak povišek, do največ 5.720 lir;
. 2,	6	a,	6 6, 6 c člena 1 645 lir za vsak povišek, do največ 5.160
. 3	in	7	člena	1 625 lir za vsak povišek, do največ 5000 lir ;
. 4	in	8	člena	1 445 lir za vsak povišek, do največ 3.640 lir.
\
Uslužbencem, ki so dodeljeni k posebno težkim delom ali delom, kjer so izpostavljeni škodljivim vplivom n. pr. dimu, sajam, vročemu pepelu, ujedljivim kislinam, plinu, prahu, vlagi, visoki ali nizki temperaturi, se mora plačati za čas trajanja teh del dopolnilo do .25% temeljne plače.
Člen 6
Delovni urnik znaša :
8	ur dnevno in 48 ur tedensko za kategorije pod t. 1, 2, 3, 4, 5, 6 a, 6 6, 7, 8, 9, 11, 12, 13, 14 a, 15 a in 19 člena 1 tega razsoda .;
9	ur dnevno in 54 ur tedensko osebje pod št. 10 in 10 a ;
10	ur dneyno in 60 ur tedensko osebje pod t. 14 6, 15 6 in 16 ;
12 ur dnevno in 72 ur tedensko osebje pod t. 17 in 18.
Vkljub gornjim določbam imajo ravnatelj in poslovodje trgovin, ki redoma ne prodajajo sami, naj višji urnik 9 ur dnevno in 54 ur tedensko.
Sluge v trgovini imajo redni delovni urnik 8 ur dnevno in 48 ur tedensko.
Za nadurno delo velja delo preko gornjega rednega delovnega urnika in se nora plačati s teneljno urno mezdo, zvišano za 25% zä prvi dve uri, za 50% za naslednje tri ure in za 75% za vse na dalj ne ure.
Delo ob praznikih se mora plačati s. 50%nim poviškom.
Za, nočno delo velja delo med 22. in 6. uro in, se mora plačati z 20%nim poviškom, nočno delo v rednih izmenah pa s 10%nim poviškom. Nadurno delo ob praznikih in ponoči se mora plačati s tistim odstotnim poviškom, ki je naj višji med poviški za nadurno, praznično in nočno delo.
ÖLEN 7
Za božične praznike morajo podjetja izplačati božično nagrado, ki znaša za uradnike eno celotno mesečno plačo, za neuradnike pa 25 dni na plači in izredni dokladi.
če se je delovno razmerje začelo ali nehalo tekom leta, se mora plačati toliko dvanajstin božične nagrade, kolikor je bilo mescev službe v dotičnem letu pri podjetju ; ulomki mesca nad 15 dni veljajo za ves mesec.
ČLEN 8
*Od 1. decembra 1949 dalje se mora plačevati uslužbencem, za katere velja ta razsod, tudi izredna doklada v tisti višini in obliki, kakor je določeno za trgovska podjetja.
ČLEN 9
Ta razsod stopi v veljavo 1. decembra 1949 in preneha veljati 30 junija 1950.
Ta razsod se sme revidirati pred potekom veljavnosti samo v primeru, če bi se spremenili prejemki, ki veljajo na podlagi delovnih pogodb v trgovinskem sektorju.
V Trstu, 24. novembra 1949.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
Predsednik:	Walter LE VITU S
Člani razsodišča:	Nicolö PASE
Ferruccio ROBERTI Renato CORSI
*	Deodato DECOLLE
¿Strokovna svetovalca : Giovanni D’ ELIA Giovanni POLI
ODDELEK ZA DELO.
Odobreno dne 27. decembra 1949.
E. de PETRI S načelnik oddelka za delo.
V Trstu, dne 7. januarja 1950.
Ref. : LDjCjsoli	Dr. ing. E. de PETRIS načelnik oddelka za delo
	Popravek
Ukaz št. 223, objavljen na strani 557 Uradnega lista št. 34 z dne 11. decembra 1949, se zaradi nekaterih napak v prevodu objavlja v popravljenem besedilu:
USTANOVITEV INŽENIRSKEGA DIPLOMSKEGA TEČAJA (GRADBENI ODDELEK) NA
VSEUČILIŠČU V TRSTU.
Ker imam za priporočljivo ustanoviti inienirski diplomski tečaj na tehnični fakulteti vseu-čilišča v Trstu,
zato jaz CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj
za civilne zadeve,	UKAZUJEM:
	ČLEN I
Na tehnični fakulteti vseučilišča v Trstu se z akadenskim letom 1949-1950 ustanovi inženirski diplomski tečaj (gradbeni oddelek).
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 5. decembra 1949.
CLYDE D. EDLEMAN
Ref. : Ln/A/49l245	brigadni general ameriške vojske - generalni ravnatelj za civilne zadeve
VSEBINA
Obvestilo
Stran
št. 1 Minimalne plače uslužbencev pri obrtniških slikarjih in dekoraterjih, ki nišo ,
včlanjeni v strokovni organizaciji ..................................... 3
št. 2 Minimalne plače uslužbencev pri podjetjih, ki opraviljajo garaže z izposojanjem motornih vozil ter garaže z dajanjem v najem ter obenem za parkiranje in razna popravila motornih vozil in ki niso včlanjena pri strokovnih organizacijah 5
št. 3 Minimalne plače uslužbencev pri trgovskih podjetjih v prehranjevalnem
sektorju, ki niso včlanjena v strokovni organizaciji ................... 11
št. 4 Minimalne plače uslužbencev pri .trgovskih podjetjih v oblačilnem sektorju
in z raznim blagom, ki niso včlanjena v strokovni organizaciji ..........	15
POPRAVEK .......................................................................... 19