GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJE i MESTO IN KOČEVJE Lastnika in Izdajatelja: Okrajna odbora SZDL Novo mesto in Kočevje. — Izhaja vsak petek. Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ali 3 ameriške dolarje, — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu, štev. 616-H-T-24. Stev. 2 (305) . Leto VIL NOVO MESTO, 13. JANUARJA 1956 Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Poštni predal: Novo mesto 33. Telefon uredništva in uprave št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja Franc Plevel. Socialna vprašanja STVAR CELOTNE DRUŽBE IDEJA SOŽITJA ZMAGUJE Za socialno zdravstveno zaščito dajemo pri nas ogromna sredstva. Samo v novomeškem okraju je šlo lani v ta namen nad 750 milijonov din ali povprečno 8.000 din na prebivalca. Vse te milijone so morali delovni ljudje ustvariti, da so lahko dobili, oziroma dobivajo pomoč tisti, ki so jo potrebni, bolniki, vojni in delovni invalidi, upokojenci, mladoletniki pod skrbstvom, stari in onemogli, slepi, duševno bolni in drugi. Ker gre v ta namen torej znaten del narodnega dohodka — večji kot v kateri koli drugi državi — je prav, da delovni ljudje poznajo vprašanja socialne in zdravstvene zaščite, da sodelujejo pri dodeljevanju te pomoči ter se tudi bore proti zlorabam, neupravičenemu okoriščanju s temi sredstvi, ter za zmanjševanje vzrokov za prejemanje socialne pomoči. O teh vprašanjih so razpravljali na skupni seji okrajnega komiteja ZKS in okrajnega odbora SZDL 28. decembra 1955 v Novem mestu. Zdravstveno zaščito je treba razširiti Navzlic velikim izdatkom za •ocialno zdravstveno zavarovanje, kažejo podatki, da uživa v okraju popolno aH delno zaščito komaj 51% prebivalcev in smo v tem pod republiškim povprečjem. Potrebno bi bilo čimprej razširiti zdravstveno zaščito še na člane kmetijskih zadrug in na privatne obrtnike. To vprašanje je v okraju zelo pereče Ugotovljeno je, da se zdravstvene zaščite poslužujejo predvsem samo zavarovanci, upokojenci ter taki, za katere plača zdravljenje družba bodisi po zakonu ali po odloku okrajnega ljudskega odbora. S tem, da bi se zdravstvena zaščita razširila še na člane KZ in privatne obrtnike, ki bi tud: prispevali v ta sklad, bi bilo veliko več ljudi deležnih zdravstvene zaščite, kar bi gotovo ugodno vplivalo na zdravstveno stanje prebivalstva in večjo delovno sposobnost. Gotovo bi se v tem primeru pocenile tudi zdravstvene storitve. 141 milijonov din za otroške dodatke Važno postavko v izdatkih socialne zdravstvene zaščite pri nas imajo otroški dodatki. Število upravičencev se je v letu 1955 znatno dvignilo. Ob koncu leta je prejemalo dodatke za otroke 2360 upravičencev za 4806 otrok. Mesečno gre iz tega fonda nad 12 milijonov din — letno 141 milijonov. Na dvig števila upravičencev je delno vplivala spremenjena uredba in porast števila zaposlenih. Velike težave so pri reševanju prošenj in pritožb za upravičenost otroškega dodatka. Mnogi navajajo napačne podatke ln, ko pride to na dan, morajo neupravičeno prejeti denar vrniti. So primeri, ko mora posameznik vrniti tudi do 150.000 din. Podobno je večkrat tud! pri dokazovanju pravice do pokojnine ali drugih socialnih prejemkov. Veliko *jih je dobilo pokojnino samo na izjave prič. Pri kontroli teh izjav pa se je večkrat ugotovilo, da izjave niso bile resnične. So tudi primeri, da se potegujejo za invalidnino ljudje, ki so služili v sovražni vojski. Le vsestranska družbena kontrola lahko prepreči take in drugačne nepravilnosti. V Šent-rupertu je nekdo dobival polno invalidnino in še dodatek za spremljevalca, skupno 18.000 din mesečno, čeprav ni postal invalid v NOV. Neupoštevanje predoisov o varstvu pri deiu Da je v naših podjetjih še vedno dokaj malomarnih odnosov do ljudi v delovnem razmerju, je pokazala razprava na seji. Naši zakoni o varstvu dela ;n higiensko-tehnični zaščiti pri delu so zelo popolni, toda malokdo jih upošteva, je pa tudi dokaj primerov čisto namerne- ga kršenja teh predpisov. Ne tehnična vodstva ne organi delavskega samoupravljanja niso dosedaj posvečali dovolj skrbi temu vprašanju. In posledice? Nad 75.000 izgubljenih delovnih dni v enem letu! 70% izgub je posledica obolelosti, 30% pa posledica poškodb. To pomeni velikanski izpad na družbenem dohodku. Na eni strani znižana storilnost, na drugi strani izdatki za zdravljenje. Preprečiti izgubo delovnih dni zaradi obolelosti in nezgod ni mogoče, možno pa je to izgubo precej zmanjšati. Bilo je tudi več smrtnih primerov pri nezgodah in večinoma le zaradi malomarnega odnosa vodstva delovišča do delavčeve varnosti pri delu. Vse to narekuje, da je treba delovno inšpekcijo okrepiti in strože izvajati predpise o higiensko tehnični zaščiti dela. Tam, kjer^ teh predpisov nočejo razumeti, je treba seči po ostrih kaznih. Dosti nepravilnosti je tudi pri nastavljanju nove delovne sile. Prek posredovalnice je šlo lani manj kot 23% vseh na novo zaposlenih. Podjetja sprejemajo ljudi v delo mimo posredovalnice, ko pa odpuščajo delavce, jih napotijo na posredovalnico. S pravilno politiko pri zaposlitvi nove delovne sile je mogoče rešiti marsikatero socialno vprašanje, zato je treba prenehati z neupoštevanjem tozadevnih predpisov. Število zaposlenih se je lani dvignilo za okoli 3000. Zanimivo je, da je v okra- Zakon o stanovanjskem prispevku ju število zaposlenih žensk za tri odstotke nad republiškim povprečjem. No leto 28 milijonov din za štipendije V okraju prejema štipendije — denarno podpo'-o pri študiju — 925 mladincev i a mladink, od tega 525 iz prejšnjega novomeškega okraja in 4('0 iz Bele krajine. Po socialnem sestavu je okoli 50% koristnikov štipendij kmečkega porekla. Kaj mislite, koliko teh mladih ljudi se želi po končani izobrazbi posvetiti poklicu svojih staršev? Samo 22 mladincev obiskuje obe kmetijski šoli v okraju, vsi ostali, ki jih je nad 400, pa se izobražujejo za druge poklice. Kritike na račun štipendij, ki stanejo okraj letno 28 milijonov din, je veliko. Vsak hoče dokazati, kako brez pomoči družbe ne more študirati na višjih šolah. Tudi občine so bile doslej pri priporočilih za štipendije zelo širokogrudne. Zdaj, ko bodo dobile v svoje proračune tudi postavko za štipendije, bodo gotovo take predloge obravnavale bolj kritično. Nujno je, da bi pričeli s štipendijami podpirati študij predvsem v tistih strokah, iz katerih manjka strokovnjakov. Značilno je, da so bile prav štipendije za študij ha kmetijskih šolah najnižje. To je treba v bodoče popraviti. Ob koncu razprave o vseh teh vprašanjih je bil „prejet predlog, naj bi o tem razpravljali tudi okrajni zbor proizvajalcev in sprsjel potreb.ir, ukrepe za strožje izvajanje zakonitih predpisov, ki ščitijo ljudi v delov- 10. JANUARJA SE JE PREDSEDNIK TITO S SPREMSTVOM PO 40-DNEVNEM POTOVANJU V DALJNO ETIOPIJO IN EGIPT IZKRCAL V PULJU. TU JE VELIKI MNOŽICI ZBRANIH MEŠČANOV IN ISTRANOV MED DRUGIM DEJAL: Tovariši in tovarišice! Mi smo se tudi na tej poti prepričali, da je sodelovanje med državami z različnimi družbenimi sistemi ne samo možno, ampak celo zelo lahko. Ljudstvo v Etiopiji bo razvijalo svoje notranje življenje v skladu s svojimi pogoji, tako kot misli in kot to ustreza njegovim zgodovinskim, kulturnim, gospodarskim in drugim pogojem. Tako je tudi v Egiptu. Tudi tam razvijajo ljudje svoje življenje v skladu s pogoji, ki jih imajo. Res je, da so šli pri tem nekoli'ro dlip kot Etiopija, ker so imeli srečo, da so imeli na čem graditi. Ra- zume se, da je treba vedno upoštevati to, kaj je okoli njih in kako je pri njih znotraj. Treba je upoštevati to, da delajo tisto, kar zanima večino ljudstva, v čemer vidi večina ljudstva svojo perspektivo, tisto, kar mu najbolj ustreza. Mi smo se prepričali, da egiptovski voditelji zelo premišljeno in pametno rešujejo Številne težke probleme v svoji državi. To je, na kratko povedano, bilo kar smo tam videli in o čemer smo se pogovarjali. Prepričan sem. da se je tndi tokrat z našim obiskom v teh državah prestiž Jugoslavije še nem razmerju. jemkov. ki se po predpisih Zveznega izvršnega sveta štejejo za plačo. Plačujejo ga gospodarske organizacije, zavodi, državni organi, družbene in zadružne organizacije in tudi osebe, ki imajo zaposleno tujo delovno silo. Iz stanovanjskega prispevka in Z letne skupščine Okrajnega sindikalnega sveta — Delavci niso šahovske figure Rllte SO dobil© elektriko iz dohodkov- ki 3ih đoloCi3° — Diskutirali so tudi: Martin Žugelj, Niko Belopavlovič, Miha Počrvina, Jože Plaveč, Nace Murgelj, Ludvik Kebe bolj okrepil in da se velik del še enega kontinenta, da so se ljudstva tega dela afriškega kontinenta, prepričala, da je Jugoslavija miroljubna država* ki se dosledno drži svojih načel mirnega mednarodnega sodelovanja z vsemi narodi. Tovariši in tovarišice £ Se enkrat vam izročam tople pozdrave narodov teh dveh držav, prav tako pa tudi svoje pozdrave ■ in pozdrave vseh nas, ki smo bili tam. Veselim se, da smo ponovno prišli v vašo sredino, v našo Jepo Federativna ljudsko republiko Jugoslavijo. Naj živi Federativna ljudska republika Jugoslavija! Zvezna ljudska skupščina je 28. decembra 1955 sprejela zakon o stanovanjskem prispevku, ki naj pripomore do hitrejše graditve stanovanj. Stanovanjski prispevek se plačuje v višini 10 odstotkov od plač in pckojnin ter drugih pre- Sindikati - delavec čaka na učinkovitejšo pomoč K otvoritvi električne napelja-v v Rutah v kočevskem okraju se je zbralo precejšnje število domačinov. V imenu predsednika OLO Kočevje je predsednik Občinskega ljudskega odbora Velike Lašče izročil osnovni soli Mohorje in pionirjem^ nov radijski aparat. Prebivalci Rut smatrajo elektrifikacijo svojih vaša in zaselkov kot pomemben dogodek in so vsem tistim, ki! so jim pomagali, zelo hvaležni. V takem razpoloženju niso prebivalci Rut še nikoli pričakali Novega leta kott letos. JANUAR - MESEC »DOLENJSKEGA LISTA« Od 1. decembra 1955 do 9. januarja 1956: t/111 NOVIH. 14*11 NAROČNIKOV V zadnjem tednu se je na »Dolenjski list« naročilo 273 novih naročnikov: 153 v novomeškem okraju, 80 v kočevskem okraju, 34 v krajih izven Dolenjske in S Iz inozemstva. Število vseh novih naročnikov v decembru in januarju se je s tem dvignilo na 1411, od česar odpade na posamezne občine: V OKRAJU KOČEVJE: 1. Draga - Loški potok..... 9 novih naročnikov 2. Kočevje.......... 150 novih naročnikov 3. Ribnica.......... 111 novih naročnikov 4. Sodražica......... 24 novih naročnikov 8. Velike Laške........ 65 novih naročnikov 6. Videm - Dobrepolje ..... 37 novih naročnikov 7. Predgrad.........29 novih naročnikov V OKRAJU NOVO MESTO: 1. Črnomelj......... 81 novih naročnikov 2. Kostanjevica - Podbočje ... 85 novih naročnikov 3. Metlika.......... 55 novih naročnikov 4. Mirna........... 38 novih naročnikov 5. Mokronog ......... 42 novih naročnikov 6. Novo mesto ........ 217 novih naročnikov 7. Semič........... 52 novih naročnikov 8. Straža - Toplice ....... 66 novih naročnikov 9. Šentjernej......... 111 novih naročnikov 10. Trebnje.......... 49 novih naročnikov 11. Žužemberk.........61 novih naročnikom Največ novih naročnikov se je v minulem tednu prijavilo v občini Novo mesto (38), Kočevje (33), Kostanje-vica-Podbočje (26), Videm-Dobrepolje (25) in v Šentjerneju (18). Ža redno tedensko naklado 10.000 izvodov »Dolenjskega lista« manjka se približno 300 naročnikov. drugi posebni predpisi, se ustanovijo pri vseh občinah kreditni skladi za zidanje stanovanjskih hiš. Iz teh občinskih kreditnih skladov se lahko dajejo posojila za zidanje, dozidavo, ali dovršitev novih oziroma za popravila obstoječih stanovanjskih hiš: stanovanjskim zadrugam, gospodarskim organizacijam, stanovanjskim skupnostim, zavodom, ki jim je priznana lastnost pravne osebe, politično teritorialnim enotam in njihovim pooblaščenim organom, ter državljanom, ki se na njihove prejemke plačuje stanovanjski prispevek. Posojila za zidanje stanovanjskih hiš bodo dovoljevali upravni odbori kreditnih skladov po splošnih predpisih in po svojih pravilih. Ta zakon se uporablja od 1. januarja 1956 dalje. Novo mesto, 8. januarja V petnajsti minuti po deveti vstopi osemdeseti delegat letne skupščine Okrajnega sindikalnega sveta. Dvorana Sindikalnega doma je že v gostem dimu. V prvi vrsti sedijo gostje: člani iep. Sveta ZSS Mile Smolrasky, Martin Zugelj in Viktor Zupančič, Niko Belopavlovič in Jože Plaveč, Mjha Počrvina in drugi. Skupščino začne Ludvik Kebe, ki bo posle j predsednik delovnega predsedstva. Po pozdravnih in uvodnih besedah in volitvah bere referat tajnik OS S Nace Murgelj namesto obolelega predsednika. ■ Glavne misli: mati nase del odgovornosti za odločitve predstavniških organov in organe družbenega upravljanja, saj je v vseh samoupravnih telesih najštevilne-je predstavništvo delavskega razreda. Vloga sindikalnih organizacij: V okviru enotne politike spremljajo in rešujejo probleme delavcev in uslužbencev, vsklaju-jejo interese posameznikov s skupnimi interesi delavskega razreda in usmerjajo svoje delo v družbeno korist. Zato mora sindikalna organizacija tesno sodelovati s samoupravnimi organi pri uresničevanju splošne gospodarske politike, prevze- V tej zvezi moramo danes govoriti o nalogah občinskih sindikalnih svetov. To so mlade organizacijske oblike dela, imajo pa velik pomen: posredovali bodo med občino in podjetji, V Velikih Laščah sodeluje v upravljanju občine nad IGO ljudi Minuli torek je bila šesta redna seja odbornikov občinskega LO Lašče, ki je pokazala, da je nova komunalna ureditev razg.-bala občinsko dejavnost. V občinskem odboru in v posameznih svetih in komisijah sodeluje sedaj okoli 160 oseb. Da je pravilno, da v posameznih svetih sodeluje več državljanov, so potrdili zbori volilcev, ki so bili nedavno po vseh krajevnih odborih v občini. Iz poro&la predsednika je razvidno, da je v letu 1955 v občini mnogo storjenega in da je bilanca letnega dela uspešna. Elektrificiranih je bilo mnogo vasi, več vasi ln zaselkov je dobilo električno napeljavo, pri Sv. Gregorja je bila obnovijema dvorana za kulturne priredkve in še mnogo dru-Sega, kair priča, da se je veliko skrbelo za komunalno dejavnost in ostale graditve. V svojem poročil u je predsednik občinskega LO Mirko Modic obravnaval delo posameznih svetov in delo posameznih odborov. V konkretnem obravnavanju je kritiziral odbor- nika občinskega LO Antona Za-krajška iz Srebotnika, ki hoče kot odbornik uveljaviti svoje osebne in lokalne interese in ne misli na skupnost. Njemu ni mar drugo kot njegova vas in on sam. Trudi se, kako b! zmanjšal obveznosti posameznih kmetovalcev in obrtnikov in vedno prikazuje n ji-hov težaven položaj, noče pa videti, kako si nekateri zbirajo denarna sredstva in z njimi kupujejo nepremičnine in drugo. Kritiziran', so bili nekateri odborniki, ki niso prenašali nalog in ostalih problemov na svoje volilce. Sprejeli so sklep, da je vsak odbornik dolžan sklicati zbor volilcev takrat, kadar je to potrebno in ni treba čakati direktive od občinskega LO. KAKO BO Z IZDELOVALCI SUHE ROBE? Iz poročila predsednika svera gospodarstvo je razvidno, da predstavljajo izdelovalo! suhe ro- be resno socialno vprašanje. To so ljudje, ki ob času svoje dela-zmožnosti izdelujejo razne suho-robarske izdelke, na starost pa prs.tane.jo socialno ogroženi in potrebujejo pomoči. Ker v tem primeru niso prišli do zaključka, so sklenili, da bodo zadevo proučili skupno z OLO Kočevje. Glede prometa s suho robo je billo sklenjeno, da se iz sedanjega skladišča suhe robe v Velikih Laščah ustanovi Trgovsko podjetje s suho robo, ki ga bodo ustanovile kmetijske zadruge na področju veliko! aške občine in bo to podjetje odkupapovalo vse izdelke suhe robe v bližnji in daljn.ji o-kolici. Izvršili so spremembo v Statutu občinskega LO in ustanovili petčlanski svet za telesno vzgojo, ki bo deloval na področju občine, skrbel za telesno vzgojo in pomagal telesno vzgojnim organizacijam. Na seji je bilo rešeno več pritožb in sprejetih več sklepov, ki so pomembni za nadaljnje delo občinskega LO. Z. D. vzgajali delavstvo za družbene naloge novih občin in soodločali o raznih komunalnih vprašanjih, ki vplivajo na življenjsko raven delovnih ljudi. Razvoj gospodarstva, plačni sistem in življenjski standard sta neločljiva celota, zato morajo sindikalne organizacije ta vprašanja opravnavati vedno kot celoto in jim posvetiti mnogo skrbi. O delavskem in družbenem upravljanju Kakšne so naloge sindikalnih organizacij pri rasti družbenega samoupravljanja? Dolžne so vsestransko spremljati in analizirati izkušnje delavskih svetov in upravnih odborov in zavestno podpirati njihovo delo s sodelovanjem pri sprejemanju sklepov. Sindikalne organizacije bi morale vzgajati kolektive in članstvo v spoštovanju splošnih družbenih koristi. Boriti bi se morale pri organih delavskega samoupravljanja za spoštovanje zakonitih predpisov in proti kršitvam zakonov, razsipništvu, kriminalu, proti vsem družbi škodljivim pojavom, predvsem pa razvijati socialistična moralna načela v odnosu do družbene lastnine in v poslovnem življenju med podjetji. Da te naloge sindikalne organizacije na Dolenjskem niso rešile, sta krivi slabosti sindikalne?!1, dela: zaostalost in pomanjkanje znanja iz gospodarskih, finančnih in drugih ved. Delavska razmerja in delavska zakonodaja Da bi se zagotovili zakoniti in pravilni delovni pogoji delavcem in uslužbencem, je potrebno sodelovanje čimvečjega števila članov delovnega kolektiva pri ir.delavi notranjih samoupravnih instrumentov podjetja (pravilnikov, poslovnikov). Le tako je zagotovljena demokratičnost postopka pri njihovem izvajanju, n. pr. pri sprejemanju delavcev na delo, odpustih, premestitvah ter ostalih pravicah in dolžnostih delavcev. Sindikalne organizacije so dolž- ne, da svoje članstvo temeljito seznanijo s pravicami in dolžnostmi, ki izvirajo iz delovnega razmerja in so urejene z zakonitimi predpisi. Pri zmanjševanju števila zaposlenih delavcev in uslužbencev je nujno potrebno, da sindikalne organizacije po teh vprašanjih tesno sodelujejo z upravami podjetij, zavzamejo dosledno in objektivno stališče. Prvenstveno naj podjetja odpuščajo tisto delovno silo, ki ima doma delo in sredstva za preživljanje. Nemogoče pa je zagovarjati nevestne, nedisciplinirane delavce, ki kolektivu ln družbi ne koristijo, nergajo in še pri dobrih delavcih ustvarjajo malodušje. Inšpekcija za delo je na obiskih v nekaterih podjetjih ugotovila nepravilnosti pri izvajanju predpisov o zaščiti dela in izvajanju tarifne politike. Podjetja samovoljno spreminjajo tarifne postavke, prav tako nekatera podjetja še nimajo pravilnika o normah in akordnih delih. (Nadaljevanje na 2. strani) Pobuda muzeja v Kočevju Kljub raznim težavam so b2i v minulih letih postavljeni dobri temelji kočevskemu muzeju. Da bi se zbirke v muzeju še bolj o-bogatile je Muzejsko društvo t Kočevju pozvalo vse občiosk« ljudske odbore v okraju in ratne ustanove naj pomagajo, da bi se zbralo čimveč zgodovinskega gradiva, posebno gre za gradivo Kočevskih Nemcev !n za gradivo NOB. Vsi vemo, da je zgodovina Kočevske iz obdobja NOB zelo bogata in prav zaradi tega ie tudi potrebno, da se s tem zgodovrmskim gradivom ohog'atti tudi Muzej v Kočevju. Pozrv Kočevskega muzer* je že pokazal uspehe — precej občinskih LO in ustanov že prizadevno zbira gradivo, ki bo znatno oboiratSo -nunske zbirke. VREMF ZA CAS OD 13. DO 22. JANUARJA V prihodnjem tednu še vedno nestalno vreme s pogostimi snežnimi padavinami, zlasti di tedna. Koristna pobuda Zadružne hranilnice in posojilnice v Ribnici OBVESTILO Zadružna hrjmilniiica in posojilnica v Ribnici je razpisaila v zaćecku okrobra lani mesece oktober, november in december za mesece varčevanja. Akcijo var-, čevanija, namenjeno dvigu hranilnih vlog, je razširila na hranilne odseke pri KZ, zainteresirala pa tudij Šolsko mladino z dodelitvijo manjših hranilnih vIo*g najzaslužnejšim učencem, ki so se i.|ikai/.a!i v mesecih varčevanja. Direktor Zadružne hranilnice Smak je v razgovoru dejal, da se je zanimanje za varčevanje hranilnih vlog zelo povečata, s tem pa tudi dvig hranilnih vlog. Ob zaključku mesecev varčevanja, na starega leta dan, je bilo v prostorih hranilnice nagradno žrebanje vlagateljev pri Zadružni hranilnici. Izžrebanih je b'io 14 dobitkov s sledečimi številkami hranilnih vio*;: 41, 6, 62, 14, 1, 68, 56, 38, 15 66, 12, JO, 61 in 19 v višini od 300 do 3.0C0 dinarjev. Vilma izžrebanih dobitkov res ni bila tako velika, kar navsezadnje tudi ni najvažnejše. Vaino je to, da je hran i-niei uspelo vzbudila pri Ljudeh »misel li varčevanje in s tem je ■jpraviia veliko in hvalevredno delo. Prisebni šoler Pred dnevi je vozil Ante Zu-bec »z Broda na Koipi proti Kočevju avtomobil. Ko je vozil po Čolnarskem klancu to mu odpovedale zavore in motor. K sreči se je Šofer znašel in mu je uspelo zapeljati na levi rob ceste tako, da se e vozilo ustavilo. Res, da se je avtomobil! prevrnil, ali k sreči ni bilo večje škode in poškodb. 30. decembra dopoldne sta trčila v bližini Dvorske vasi dva osebna avtomobila. Glavni vzrok karambola j« bil ta, da je na kraju dogodka cesta zelo ozka in da je bila Je poledenela. Škode na obeh vozilih je za okrog 120.000 dinarjev. vsem gozdnim posestnikom okraja Nove mesto, ki žele sekati les v gozdarskem letu 1956/57. Za področje okraja Novo mesto je doloten rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja v času od 1. I. 1956 do 21. III. 1956. Tiskovine prošenj se dobe na pristojni občini, krajevnemu uradu aH na revirnem nadzorstvu. Prošnje se morajo vložiti: 1. Za drva za domačo porabo (obrazec prošnje — mali formati. 2. Za tehnični les in tr*no kolje za domačo porabo ter ves les za prodajo (obrazec prošnje — veliki format). Prošnje, ki bodo vložene v km času. ni treba kolkovati. Okr. uprava za gozdarstvo Novo mesto Sindikati ^delavec čaka na učinkovitejšo pomoč Niso pozabili tovarišev, ki so v IU Rudarji iz Kani?arice so se tu-d letos ob novem letu spomnili' tvojih tovarišev — rudarjev v LABUD je simbol čistosti, elegance in lepote — srajce LABUD novomeške Industrije perila pa pravtako ne slovijo ■aman po vsej državi! Sedem kvalitetnih srajc bomo podarili našim naročnikom. Tistim seveda, ki ob Novem letu ne bodo pozabili svojega lista ... Malo več dobre volje! Iz Straže nam poročajo, da je tamkajšnja kmetijska zadruga vskladiščilla 7000 kilogramov semenskega krompirja v sobo na parketna tla, čeprav ima tudi druga, primernejša oziroma večja ,skladišča. Ta loba je bila obljubljena za pouk gospodinjskega tečaja, ki je pa vodstvo tečaia ni dobilo na razpolago. Pouk imajo dekleta zato v gostilniški sobi, na parketu pa počiva krom-tpir ... Mar se z malo več dobre volje in medsebojne ustrežj]jivosti ne bi dalo tudii takih vprašanj lepše •reševati? JLA, ki iluzijo vojaški rok. 27 mladim rudarjem, ki služijo v raznih garnlzijah po naši domovini, so poslali skupno z novoletno Čestitko tudi po 500 dinarjev in 200 cigaret. Za to, res tovariško dejanje so prejeli ka.iižarski rudarji številna zahvalna pisma. Ti*te mladince, ki so pred odhodom v JLA komaj okusil« rudarski kruli, so darila iznenadila. Mladinci — rudarji, ki so se posve-ciHi rudarskemu poklicu, ter so že spoznali težave, napore in nevarnosti pa tudj lepote rudarskega stanu, so sprejeli darila kot znak priznanja in tovaniŠtva. Sleherni se čuti ponosnega, da kolektiv ni pozabil nanj v času, ko je iskrena domača besda ter posamezno najmanjše darilce tako dobrodošlo in vzpodbudno. Prav vsi žele, da bi se po odslužitvi roka zopet vključili v »svoj« kolektiv ter objubljajo, da bodo spet vneto zgrabili za krampe in lopate v globinah belokranjskega rudnika. laz. B. P. KMETJE! Po ugodnih regresiranih cenah si lahko nabavite razne kmetijske stroje kot: mlatilnice na sresala, vejalnike več vrst, pluge raznih velikosti, brane njivske 2 in 3-delne, gnojnične črpalke, škropilnice nahrbtne in prevozne, sadne in grozdne mline, stiskalnice grozdne, žitne mline, drobilce za koruzo, robkače za koruzo, brzoparilnike raznih velikosti, kotle za žganjekuho, zaprašilce itd. ter razno kmetijsko orodje in nadomestne dete v KMETIJSKI ZA0RUGI -NOVO MESTO Oglejte si zaloge in izkoristite ugodno priložnost za nakup! RUDARJI KANIŽARICE bodo pomagali preganjati našim naročnikom mraz — prispevali so tri tone prvovrstnega premoga, ki ga bodo deležni trije naši naročniki... (Nadaljevanje s 1. strani) Izobraževanje in vzgoja delavcev Pomoč sindikalnih organizacij delavsko prosvetnim društvom je bila doslej neznatna. Kljub temu moramo pohvaliti Svobodo Brsljin, sindikalno podružnico Mizarstva Mirna, ki je dala lam 200.000 din v kult. prosvetne namene, občinski sindikalni svet v Šentjerneju, Tekstilno tovarno v Novem mestu ter sindikalno podružnico Telekomunikacij v Semiču. Skrb za razvedrilo in zdravo zabavo mora postati v nasprotju s prakso doslej, sestavni del vsestranske skrbi za delovnega človeka, dejavnost na tem področju pa naj dobi družbeno vrednost in pomen. Besede delegatov V petintrideseti minuti po s«, četku skupščinskega dela, po obeh relčratih, povabi predsednik delegate k diskusiji. Po govoru predstavnika sindikata prosvetnih de\avcev, učitelja Fujsa, ki ne pove kaj bistveno zanimivega, razen splošnih trditvah o poklicni preobremenjenosti prosvetnih delavcev, dobi besedo prvi v vrsti diskutantov Jože Plaveč: »Moje misli so take: Delavski sveti in sindikalne organizacije v mnogih vprašanjih ne delajo tako povezano, kakor bi zaradi svojih velikih dolžnosti morale. Vse manj skrbe za izobraževanje mladih proizvajalcev. Po letu 1950 skrb za strokovnjake z vsakim letom pada, narašča pa število nezgod in nesreč verjetno prav zaradi premajhne materialne in strokovne zaščite dela. Ali so sindikalne podružnice redno zahtevale pojasnila o čem razpravljajo delavski sveti? Sindikalne podružnice nimajo samo pravice, temveč dolžnost, da kličejo na odgovornost svoje predstavnike v zborih proizvajalcev. Toda teh zakonitih zahtev v praksi sindikalnega dela ni. Sindikalne organizacije često ne dajo članstvu ničesar, pobirajo le članarino. Nekatere sindikalne organizacije niti najmanj ne Skdfdu nnmESTniK Iz Makedonije Izgnani namestnik katoliškega škofa Alojzij Turk je bil obsojen zaradi širjenja verskega sovraštva in nestrpnosti na 3 leta strogega zapora NET1LEC VERSKEGA SOVRAŠTVA IN NESTRPNOSTI ščitijo delavca, čeprav j« to njihova osnovna dolžnost. Mnogo podjetij je v zadnjem mesecu delalo z delavci kot s šahovskimi figurami; namesto da bi po-medlo z lenuhi, nergači, saj naj prav tem nova gospodarska politika vzame službo, so nezakonito odpuščali in to brez kakršnihkoli razlag, cele skupine delavcev. Sindikalne organizacije v teh podjetjih zaslužijo javno moralno obsodbo.« Niko Belopavlovič: »650 delovnih invalidov na 9.00o zaposlenih v delovnem razmerju na Dolenjskem predstavlja družbeni in moralni problem. Kje je moč sindikalnih organizacij, da ne skrbi učinkoviteje za zaščito dela? Zakaj so sindikalne organizacije tiho pri egoističnih naporih nekaterih podjetij, ki bi hotela kljub dobremu poznavanju smotrov nove gospodarske politike Ss vedno investirati in zajemati denar na okraju? Člani sindikalnih organizacij bi morali živo razpravljati o. referatu Mihe Marinka. Kajti v čem je nevarnost? Nevarnost je, da si bodo zaradi delavčevega nepoznavanja svojih dolžnosti in pravic tu in tam se vedno lastila odločujc 'o besedo v podjetju tehnična operativna vodstva, od tu pa je samo se korak do birokratskega upravljanja. Vzgoja mladega rodu? Pogosto je še dvorezna. 650 prosvetnih delavcev v našem okraju bi moralo pomeniti odločilnejšo družbeno silo.« Miha Počrvina: »Ljudje skoraj ne vedo, da sredstva za socialno zavarovanje sami ustvarjajo, da so vsi ti ogromni zneski, ki tečejo na zavod za Socialno zavarovanje ustvarjeni v dolenjskih podjetjih in del delavčevega zaslužka. Pogosto pa prejemajo ta denar ljudje, ki nimajo do njega nikakih zakonitih pravic. Po novih predpisih o otroških dodatkih bo izgubilo otroške doklade v novomeškem okraju okoli 30 odstotkov dosedanjih koristnikov. To bo naredila administrativna mera Zveznega izvršnega sveta, Zakaj? Predvsem zato, ker morajo oblastni organi vedno ukrepati s predpisi, če naša socialistična zavest ni tako odločilna, da bi na vsakem koraku spoštovala zakonitost in s« borila za zdrave odnose posameznikov do socialistične skupnosti. Zanimivi primeri: L« 20 odstotkov prejemnikov otroških doklad Je v našem okraju brez premoženja, a za otroške doklaae gre mesečno nad 12 milijonov din. Vprašanje pokojnin. V našem okraju je 1.950 upokojencev — do 30 odstotkov teh pa je pokazalo svojo pravico do pokojnine s pričami. Za eno osebo smo že zaslišali do 50 prič, ker so prve krivo pričale. Vprašanje zdravljenja. Mnogo socialnih zavarovancev se pvikoduje v pijanosti, doma, na veselicah, zdravi pa naj jih družba. Našs socialistična zavest je navadno ob takih prilikah ta*o obzirna, da se socialni zavarovanec ne zdravi na svoje »troske, ampak raje kar ~ na naše.« Martin Zugclj: »Naloga sindikalnih organizacij je, da delavca nenehno vzgaja in ga tako usposablja za samoupravne naloge. Več družbenega dela pa moramo posvetiti tudi razvoju in napredku vasi.« Ludvik Kebe: »Ljudska mladina je spat prišla v tovarne in podjetja, vendar pa se bo morala združevati tudi na svojem gospodarskem področju. Mislim na Zbora mladih proizvajalcev in Klube vajencev po občinah, saj vemo, da so vajenci pogosto še grobo izkoriščani.« Nace Murgelj: »Zavedati se moramo, da lahko le tako dolgo zajemamo v skledi, dokler je kaj notri in 1« tisto, kar vanjo damo. Nekateri pa si privoščijo več pravic, kot jim jih daje družba. Posebno zanimiva jesa-mopašnosit nekaterih direktor- jev do preprostega delavca. Na primer nastop direktorja Zdravilišča Doi. Toplice Viktorja Kečkeša, ki na sestankih zmerja in prav; invalidu: izgubi se! Takih pravic naše ljudstvo nikomur ne daje!« V diskusiji so sodelovali še drugi: joze Martinčič, Franc Božič in še nekateri. * Skupščina je potekla nekaj po tretji uri. V Predsedstvo Okrajnega sindikalnega sveta «o izvoljeni: Miha Počrvina, Janko Oven, Karol Jerman, Leopold Bcčaj, Vani '.um. Avgust Jaz-bfnšek, Nace Murgelj, Jože Plaveč, Franc Božič, Jože Stok, Jože Cvetkovic, Dušan Mulej in Tone Zupančič. Ko ocenjujemo skupščino, lahko zapišemo, da je njen glavni uspeh v sproščenem izmenjavanju mnenj in odkritih besedah delegatov, v katerih bi tudi neprizadeti opazovalec lahko razbral globoko skrb za družbeno rast Dolenjske. Povedati pa je treba, da sta oba uvodna referata pred diskusijo le nekoliko presplošna in govorita sindikalnim organizacijam presplošne delavne smernice, namesto da bi naloge določala. Vedeti moramo, da se bo družbeno upravljanje med ljudstvom razraščalo le, če bomo govorili o vsem naprednem in Škodljivem dogajanju: o delovnih uspehih, o kriminalu, nespoštovanju zakonitosti, pa spet o dolžnem spoštovanju delovnega človeka, ne pa le ponavljali splošne ugotovitve, ki so jih navadno polni vsi referati. V. B. (^d tedna do tedna 29. decembra 1OT5 smo poročali, da se Je moral 14. 12. zagovarjati pred petčlanskim senatom novomeškega okrožnega sodišča zaradi kaznivih dejani po 61enu 119-11 kazenskega zakonika duhovnik Alojz Turk, doma iz Bršljina pri Novem mestu. Na javni obravnavi, k jo Je vodil predsednik okrožnega sodeča dr. Marijsn Pavlič (obtožnico 1e zastopal javni tožilec Leon Perhavec, obtoženca pa Je zagovarjala odvetnica dr. Ljuba Prenner iz Ljubljane), je bilo dokazano, da je Alojz Turk g propagando in drugače vzbujal in razpihoval versko sovraštvo, pri čemer je načrtno izrabljal svoj pokMc. Od osvoboditve do mar<-a 1B6S je Turk kot namestnik skopskega Škofa In pozneje kot nametnik uni'Jatske-ga skota v pridigah, razgovorih ln v pism h, ki jih Je pošiljal raznim ljudem v Novo mesto. LJubljano ln druge kraje fi.rj ter izven države, lažno prlfaazo. val razmera katoliške cerkve v Jugoslavijo. Med drugim je pisal ln govoril, da Je cerkev pr nas preganjana, s elmer Je vzbujal versko sovraštvo in nestrpnost do nekatoljfikega prebivalstva, do predstavnikov oblasti ln do prebivalstva, ki ne pripada nobeni vero zpovedi. Širjenje verskega sovraštva tn nentrpmo^ti Je pri nas kaznivo dejanje, Obtoženi Turk je kot izobraženec to dobro vedel, ker pa ga n* motilo, da ne bi zlorabljal svojega poklica. Deset let J« sej al struoeno sovraštvo in nestrpnost do ljudi, k niso njegovega naziramla. Zla«ti »o mu bili napoti organi državne uprave, blatil pa je nasploh vso ljudsko obtaM. Tam Je vedel za medvojne in povolne zloOime velikega deta duhovščine, predveem katoliške, vendar pa se n iz vsega tega — kakor Je pokazalo njegovo življenje in proces — prav ničesar naučil, niti ne dostojnega vedenja do države, ki mu Je v polni svobodi omogočala opravljati poklic Od osvoboditve dalje Je Turk. k je že od leta 1034 živel v Bitollu In SkopLiu kot namestnik tamkajšnjega katoliškega ško. fa, pozneje pa kot namestnik um-Jatskega Škofa v Makedoniji, v raznih Oblikah »iril versko sovraštvo. Na razpravi so b 11 prebrani odlomki njegovih pisem, k! Jih obtoženec ni izpodbijal. Nekaj Jih bomo navedlii, da bodo bralci 'lahko spoznaJ , koliko klerikalnega zavijanja resnice, sovraštva, nestrpnosti, laži n dvoumnih natolcevanj je zmožen človek, ki bi po naukih svoje vere moral biti vzor poštenja, nepristranosti n — ljubezni do bližnjega. 2e oktobra 1B45 Je Turk pisal Radmih Tomič v Surdulico med drugim tudi tole: »...Nadalje boste morda sllsa. la napade na katoliško Cerkev n cerkvene poelavar.te, To je stara praksa sovražnikov vere: vero v dušah vernikov bi radi pokolebstt s tem, da prikazujejo duhovnike in škofe kot narodne sovražnike Itd. Toda zgodovina dovolj jasno kaže, kdo je bil vedno z narodom .. . Lahko se ub je na stoti_ ne duhovnikov in vernikov, toda Cerkve ni mogoče ubiti ., .« To je Turkov »dokaz« o preganjanju vere v Jugoslaviji . . . Februari a 1049 je pisal sorodnikom v Br.šlijin pismo, v katerem navaja, ds se Je spomnil svojcev n vseh nesrečnih ljudi, ki trpe v temnicah in prosil boga, da bi jim čimprej zasijalo sonce svobode, ker da ni nič dragocenejšega, kot je prava ln resnična svoboda. Sestri je še posebej pristavil, da je »treba večkrat p sati, ker ne vemo ne ure ne dneva, odprta pa so noč in dan ne samo groba vrata, ampak še druga vrata . . .«, s čimer Je prikazoval, da za katoličane prt nas ni svobode in da zato lahko pridejo v zapor. 2. februarja 1962 Je pi^-al sestri v BrštJIn v zvezi z Inc dentom s škofom Vovkom na novomeški železniški postaji takole: »Take stvari se pri vas na postaji dogajajo, da o njih govori ln p #e ves svet, a od Tebe nobenega sporočila . . . Kaj res nI rHo nobenega poštenega človeka v bližini, da bi se ustavil nasilnežem? Kal Je takrRt cela postaja izumrla? Kje pa so bili uradnici: načelnik, dežurni in toliki drugi? Ali pa so morda tudi oni pomagali nos ti bencin, kamenje . . .?« Kal Je tako pisanje drugega kot prikaz, da so organi oblasti dopustili napad na škofa Vovka, čeprav se še dobro spominjamo, da je prav miličnik rešil takrat ško. fa pred izbruhom gneva množ ce, zbrane na kolodvoru! Tako seka Turk s strupenim Jezikom, zavijanjem in potvarja-njem resnice tud', v drugih svojih pismih, v nekem pismu modruje, kot da oblast preganja katoličane tud zaradi vremenskih neprillik, 22. |. 1952 pa je sorodnikom pisal med drugim: ». . Pa se gospoda zelo varajo, če mislijo, da bodo Cerkev uničili. Cerkev Je živela tudi v katakombah. In č m huiši bo priti >k, čimveč bo mučencev, tem močnejša bo vera . . .« Turk bi z Vatikanom vred na vsak načdn rad imel »mučence«, čeprav še tako zlagane in iz trte izvite. O sestanku škofov v Beogradu Je pisal sorodnikom tole: ».. . Gospodje so bil poklicani in ... so povedali svoje mišljenje In stališče, ki se ni prav nič spremenilo. O stvari ne gre veliko govoriti, treba veliko več moliti da bo nebeški oče tako vse naravnal, da bo prav ne samo za danes, ampak za bodočnost in večnost. . .« V drugih pismih kleveta Turk lokalno oblast v Makedoniji, ne. kje pa spet namiguje, da ga oblast preganja zato. ker je du- hovnik in podobno. 17. 11. 1954 je pisal dr. An. Snoju v LJubljano, da »temne sile ne m rujejo in da je učitelj sklical starš« na sestanek, da jih pridobi za to, da bi otrok ne pošiljali k verouku in v cerkev ln da so to ,od zgoraj' ukazali«. V začetku leta 1955 so Turka zaradi verska nestrpnost Izgnali iz Makedonije. Spet Je pohitel pisati, da »sovražniki ne mirujejo in kujejo svoje načrte, a upam, da Jim bo n?be4ki oče te pomešal račune, ker s tem samo Javno kažejo, k3j so«, pri čemer je m -silil na pravoslavno duhovščino kot na svoje sovražnike. V «3koplJu Je Turk večkrat govoril cerkovniku Tacievs/ld Kolju, da se pod takim režimom, kot Je pri nas, ne da vzdržati, ker preganjajo katoliške duhovnike, da je ta rež m krvav, ker je po zaporih zelo veliko duhovnikov in da Jih oblast iztreblja z zapiranjem, cerkveni tisk pa da Je skoraj popolnoma prepovedan. Kakšna Je njegova katoliška »ljubezen do bližnjega«, nam prepričljivo pove tud njegova izjava nekdanji učenki Slobodi Ari-zanovi, kateri je novembra 1954 v Novi Maali v Makedoniji dejal, da Je storila vel k greh, ker se Je poročila s pravoslavnim moškim. Vnašanje razdora v družine po katoliških duhovnikih ni sicer nič novega, v Turkovem primeru pa je le dokaz več, kako zaar zeno je kazal na vsakem koraku versko nestrpnost. Na razpravi je obtoženi Turk zanikal, da bi hotel s pridigami, pismi in v razgovorih lažno prikazovati, da se v Makedonjl in Jugoslaviji katOIilka cerksv pre. ganja, ali pa sicer vzbujati versko sovraštvo. Sodišče pa mu je dokazalo nasprotno. Turk je sistematično pisal in govoril o preganjanju n napadanju katoliških duhovnikov, nikjer pa ni povedal niti z besedico, zakaj so bili proti nekaterim duhovnikom res pod-vzeti razni ukrep ljudske oblasti (zaradi različnih kaznivih dejanj itd.). Turk se je izgovarjal, da pri pisanju zaradi naglice n pazil na posamezne besede ln misli, v skoraj vsakem pismu pa je govoril o preganjanju duhovnikov, v tujino je pisal, da je v zaporih veliko duhovn kov, da s« delajo ovir« za poučevanje verouka, za sestajanje romar Iev in pod. Čeprav Je pred sodiščem zanikal očitana kazniva delanja, pa so njegovi zasebn; zapiski v »skopski kronik«, ki Jo je vodil zase, moono potrdilo njegovegR nazira. nja ln gledanja na odnose do cerkve, V tej kroniki je še bolj oč'.tmo pokazal vse svoje sovraštvo do naše družbene stvarnosti. Kot obtežilno okolnost Je sodišče pri zreku kazni upoštevalo tudi to, da je bil Turk po osvoboditvi v Makedoniji *e obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, vsa nova očitana dejanja pa je stoml v pretežnem delu po prvi obsodbi. S■stemstično vzbuja, nje verskega sovraštva in nete-nja verske nestrpnosti mu Je bilo jasno dokazano. Vatikan bo lahko v venec svojih izmišljenih »mučencev« vtkal Se Turkovo ime. Naših delovnih ljudi to ne bo ganilo, saj veljajo zakoni pri nas za vse državljane enako. Vatikanski oprlčstik* in zve»t>l izvrševalci ukazov iz Rim« pr tem prav gotovo niso nobene Izjeme. Prodaja kruha v Črnomlju Po sporazumu med Pekarijo .a Splošnim trgovskim podjetjem v Črnomlju, od novega leta dalje prodajajo kruh poslovalnice trgovskega podjetja. Pekarna od t?g* Časa samo peče kruh. Hkrati je prenehal* obratovali prejšnja tpekanu Splošnega trgovskega podjetja zraven knjigarne. K-a POZIV Pozivamo upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve oziroma obveznosti do bivšega podjetja »Zidarsko - tesarsko podjetje« Gotna vas do 25. januarja 1958 na novoustanovljeno gradbeno podjetje »GRADNJE« Novo mesto. Komandanta Staneta H. Opozarjamo, da podjetja »Gradnje« po tem dnevu ne bo priznalo terjatev in obveznosti do bivšega podjetja »Zidar« Gotna vas. ■ »GRADNJE« Novo mesto. : V torek zjutraj je predsednik Tito s svojim spremstvom stopil na domača tla. Po obisku v Etiopiji in Egiptu se je vrnil domov. »Galeb«, s katerim je potoval v daljni afriški deželi, je prevozil 5.000 morskih milj in malone toliko kilometrov je bita dolga Titova pot po »črni celini« v minulih štiridesetih dneh. Te številke nam ponazore trud predsednika Tita, da bi se pobliže seznanil s prijateljskimi narodi dveh afriških dežel. To potovanje predsednika Tita Je, kakor njegovo potovanje v Indijo ln Burmo, pokazalo, da tudi v teh afriških deželah žive prijatelji in zagovorniki tistih zamisli o mirnem razvoju in medsebojnem sodelovanju, ki jih uresničuje Jugoslavija v svoji zunanji politiki. Po komunikeju v Adis Abebi, v katerem sta dva državna poglavarja ugotovila istovetnost gledišč o osnovnih načelih mirnodobnega razvoja, je bila skupna izjava predsednika Tita in predsednika Naserja še eno močno potrdilo teh načel in pomeni skupen izraz najpomembnejših mednarodnih problemov v sedanjem obdobju, za katerega Je značilno splošno popuščanje napetosti na svetu. Obsodba sredstev iz najbolj zaostrenega obdobja hladne vojne, ki še vedno tu pa tam pridejo do izraza v odnosih med bloki in opozorilo, da j« treba pospešiti krepitev neodvisnosti predvsem tistih dežel, ki so bile do nedavna kolonije ln odvisne — takšne so smernice praktične politike Egipta in Jugoslavije. Hkrati skupna deklaracija Tito —Naser obsoja, pospeševanje politike vojaških blokov, ker je to ena Izmed glavnih ovir pri uveljavljanju teh smernic, pa tudi pri upostavltvi trdne podlage za širše razumevanje med narodi. Predsednik Tito je ob svojem povratku govoril v Pulju in med drugim poudaril, da so predstavniki Etiopije In Egipta go- vorili o tem, da bi drug drugemu pomagali. Pri tem je dejal, da imamo lahko z Etiopijo zelo »koristne gospodarske odnose, koristne tako zanje kakor za našo deželo«. Predsednik Tito je dalje dejal: »Iz Etiopije smo odšli z vtisi o globokih simpatijah in veri v prijateljstvo z našo deželo. Tam smo opravili koristno delo, ker smo na kraju samem pokazali temu narodu, da je v Evropi dežela, razen nje pa tudi drugi narodi, ki zdaj cenijo etiopski narod in mu žele, da bi živel kar najbolje.« O svojem obisku v Egiptu je predsednik republike v Pulju med drugim poudaril, da Želi egiptovski narod predvsem mir, da je egiptovski narod globoko prepričan, da lahko samo v miru doseže svoje cilje, se pravi, dvigne svojo deželo na višjo razvojno stopnjo. Posebno je naglasil, da Egipt noče voine. »Prek nas,« je dejal tovariš Tito, »sporoča našim narodom, da želi živeti v miru, da želi ohraniti neodvisnost In da Je trdno odločen, da se nikdar nc bo vrnilo tisto, kar je bilo, se pravi tuja nadvlada, marveč da želi popolnoma vladati sam sebi in upostaviti z vsemi deželami takšne odnose, ki najbolj ustrezajo njegovim interesom — odnose na enakopravni podlagi.« Sprejem, ki ga je doživel Predsednik Tito v Pulju, v Ljubljani In v drugih krajih naše dežele, kale, da naši narodi pozdravljajo delo, kt ga je opravil v prijateljski Etiopiji ln Egiptu In da se docela strinjajo s besedami, da se je z obiskom v teh deželah »ugled Jugoslavije še bolj povečal In da se Je velik del te celine, da so se narodi tega dela afriške celine prepričali, da je Jugoslavija miroljubna dežela, dežela, ki se dosledno ravna po svojih načelih mirnega mednarodnega sodelovanja med vsemi narodi.« '" ■«-' DA BOMO V NOVEM LETU res zadovoljni in srečni Da! Tudi letos kakor lani in prihodnje leto poziva KOI i KS vse prailčerejce In klavnice, da ne zavržejo niti ene kože, temveč skrbno oderejo vse zaklane prašiče, KOTEKS pa jim bo plačal I-a KO«E PRASlCEV SLOVENSKE PASME PO 200 DIN ZA KILOGRAM Nikogar n! med nami, ki hi se ne želel v novem letu vse boljše kot v prejšnjem, vec napredka pri gospodarstvu, pri zdravju družine in žuvine, pri kupčiji in pa ua hi biil mir. ki'si ga vsi pošteni ljudje iaUjp, da bi nemoteno gradili svoj družinski krog in obnovili svoje gospodarstvo, ki že dolga desetletja caka, da ga dvignemo iz zaostalosti. Novoletne dni si podajamo roke, si voščimo vs« najboljše z iskrenimi željami, pa tudi k*r tako iz navade ali nadležnosti. Ni dovolj, da izrazimo želje »amo tiste dni okrog novega leta, te želje bi nas morale spremljati vse leto; tudi teda.j, ko je naš sosed ali prijatelj v stiski in nemo kliče na pomoč. S tem, da prijatelju želimo za novo leto vse najboljše, ko je pa v stiski — morda ga obišče nesreča ali bolezen — mu obrnemo hrbet in se delamo kot da n.č ne vidimo. S tem ni njemu nič pomagano. če bi naše želje raztegnili na celo 'eto in jih tudi podprli z dejanji, bi bilo novo leto vse srečnejše za nas in za onec,a, kateremu voščimo. Med nami je šc veliko srdih razvad, ki bi jih morali odvreč' in poteptati kot največje rlo, ki nas dela tako majhne, nečimurne, nevredne tiste samozavesti, ki jo tako radi poudarjamo. Ali se bomo že enkrat otresli nevoščljivosti, ki napravija toliko gorja I Ce tega aLi onega objšče bolezen ali če mu kje drugje gre kaj narobe, takoj pravijo vaške klepetulje, da je to kazen božja. Će se kie ohcet raztrga pravi-io: »Prav^ prav, ie um pri onih naj sef Ce naše nihče ne mara, pa naj še one doma ostanejo«. Drugje zopet sosed noče odstopiti sosedu nekaij metrov neplodne zemje, ki ne predstavlja prav r.-.ibene vrednosti, da bi si popravil in obnovil dotrajano gospodarsko poslopje. Pa cisti dolgoletni prepiri in medsebojna sovraštva, ko »e vedno nekaj kuha in se snujeio načrti, kako tega aili onega onemogočiti, kako ga »podnesti. Kako mučno j« človeku, ki ga opravljajo daleč naokrog; kamor pride vidi povsod neprijazne o» tiraže, ki sa zaničljivo motrijo in mu podtikajo to in ono. To traja včasih leta in leta in opa*-,o vedno ostrejše. Največ zaslug prj teh nečednih poj-lih imajo ljudje, ki se imatrajo za vzvišena bitja in mislijo, da .majo pravico blatiti in sramotiti. To jo navadno ljudje, ki se držijo cerkve, spovednice in obhajilne mize kot pijanec plota. Ob prvih petkih, ob vsaki priliki se zatečejo tja, kamor po svojih delih na-jmani spadajo. Mir v vaji in med sosedi jim je v veiiko breme. Če se ti ljudje nad koga spravijo, mu odrečejo vse človečanske pravice. Sami ošabno vihajo nosove in se delajo pravičneže brez madeža, če bi pa vsa svoja dejanja in misli postavili pred zrcalo, 'bi videli prave razvaline. Veliko smo že pisali o naših »paketarjih«, ki so sramotiili na-5o državo, poteptali jvoj domovinski čut in iponos za nekaj kosov oblek, čeprav imajo doma lepe kmetiie. Morda si ie cisti v Ameriki od uit pritrgal ln poslal. Kje je tu poštenje in rista prelepa narodna zavest, ki je bila našim prednikom najvišja jvetimja. In koliko mladih ljudi gre preko meje. ker tu niso zadovoljni. Preobjedli so se belega kruha in v tujini prav hlapčevsko ši'biio kolena pred tistimi, ki so ropali, morili in požigali naie domove. ALi ti ljudje, čeprav $o mladi, sploh zaslužijo, da nanje^ posije sonce na naši s krvjo in žrtvami priborjeni zemlji? Brali smo tudi o tem, kako pripogibajo hrbte po naših letoviščih razni direktorji in natakarji za tisto borno napitnino v tuji valuti. Danes bi tem bivšim okupatorjem vsak pošten državljan moral obrniti hrbet, ker se zopet obnašajo oholo, kot da jo šc vedno gospodarji. In ti direktorji in_ natakarji, ki klečeplazijo pred njimi, s tem sramotijo pred ostalimi tuici na-Šo domovino. Ali se ne sramujejo tega, da jih ta domovina vzdržuje, jim daje lepe plače? Taki naj b« ili tja preko, če pričakujeio, da sa tam cedita med in mleko. Sedajj pridejo na vrsto tisti, ki iim je domovina molzna krava. Naj navedem en primer: pri nekem mailem podjetju je direktor menze in gostilne v enem letu nabavil prašiča, lep radio, elegantno sobno in kuhinjsko pohištvo in še marsikaj, čudno je le, da si delavci, ki že več let dleUjo pri podjetju, ne morejo nabaviti takiib stvari! če m ra>7ne direktorje in nekatere druge vzeli na rešeto, bi marsikje zaropotalo. Ali naj se še naprej doga;aio take stvari na račun žuljev deiovnega ljudstva? Kdo irna ru besede? Delavci sami bi morali v svojem podjetju odkrivati nepravilnosti, in poma- gati izkoršČevalce svojh lastnih žuljev pognati čez prag! So še razni godrnjači in raki, ki jim jc blatenj« naše državna ureditve in naših voditeljev po-klk. Po gostilnah, na ulici in sploh povsod kjer nanese prilika se predstavijo kot neka peta kolona in. kot gobe/.dajo, bi samo on[ bili sposobni upravljati državo. In kdo so ti ljudje? Bivši okupatorjevi hlapci, samostojnii obrtniki, Bogatejši kmetje »n tisti potttKnjl pifganjači (predvojnih let, ki jim ni po godu, da niso njihovi voditelji še ■ danes na oblasti. Nekateri podeželski obrtniki so zelo bogateli predvojna leta, ko so izžemali ubogo ljudstvo; ti se šc danes bore za svoje bogastvo. Nekaj teh godrnja, čev kriči pa zato, ker so _ jim M| v njihovem rmhlrpu pristrižene visokolereče peruti. Največkrat so to ljudje, ki imajo visoko življenjsko raven z or.irom na ostale državljane; ker ne morejo doseči še veČ, ščuvajo posameznike proti oblasti in sedanji državni ured t vi. Da bo mir v družinah in med sosedi in sožine v državi, se moramo vsi spremeniti, moramo postati drugačni, plemenltfiš-i. Z vedrim čelom in dobro voljo mo-•amo stopiti novim časom nasproti in sc bodo irbol rš.ili. Časi so taki, kakršni so ljudi«* Gorjanski kmet j Otrokova trma V nedavni nagradni anketi so nam številne bralke sporočile željo, da naj bi naš tednik pogosteje pisal tudi o vzgojnih, družinskih, gospodinjskih in podobnih vprašanjih, katerim se je doslej zaradi pomanjkanja prostora žal dostikrat ogibal. Skušali bomo ustreči našim bralkam — prav gotovo pa tudi bralcem — za zdaj vsaj enkrat na mesec. Krajše vzgojne, gospodinjske in podobne sestavke bomo objavljali tudi med ostalim gradivom na straneh »Dolenjskega lista«. Danes začenjamo s člankom, ki bo starše in vzgojitelje prav gotovo zelo zanimal. Sporočite nam svoje želje in vprašanja s teh področij; skušali Vam bomo odgovoriti in jih pojasniti, pri čemer bodo sodelovali naši vzgojitelji, Vzgojna posvetovalnica v Novem mestu in drugi. Ko je naš otroček komaj dobro zlezel iz pleničk, smo ga še prav poieono veseli; Vs-ak v-n rna več novega: njegovo čebljanje nas razveneljuje; ker je čist in pridno spi, nam ne dela večjiih skrbi. Vse je lepo, če... Da, če se ne bi zdaj koit protiutež vsemu temu pojavila nova težava, ki ji mnogi starši niso kos,. To je otrokova trma. »Tako je svojeglav, da gane ■lepa ne zgrda ne morem kro-tt>t,i!« de zdaj mnoga mati, ki Ob tej otrokovi Lastnosti ;pozna, da o vzgoji otroka mnogo premalo ve. Povedati pa moramo, da se trma pojavlja pri vsakem otroku, ki se normalno razvija in da je celo potrebna. OTROK POSTAJA OSEBNOST To vas gotovo čudi. A bo dr-lailo, saj 'to trdijo psihologi, ki so proučili mnogo otrok. Ko je otrok star nekako dve leti — nekateri prej, drugi pozneje — se začne zavedati svojega »ja-fca«. Ko se tega zave, tudi sam nekaj hoče. Ce mati hoče. da gre spat, otrok pa bi se rad še tgr.al, t>o 'lorčj s tuno patamu, da mu ni prav to, kar hoče tns-ti. Pravimo torej, da uveljavlja svojo voljo. Smemo torej zlomiti otroku njegovo voljo, mu smemo odrekati pravico, da kot osebnost nekaj pomeni? Pametni starši vedo, da to n.: prav, kaj'.' e-*rrok •? ne ^3 Bt~,^T ti, temveč se na najrazličnejše načine upira temu. u-.-j-' fc.arši od njega. Vsi starši pa seveda niso taki. Mnogo preveč je med nauni še staršev, ki otroku trmo i3 opazovali otroka v ihti, so videli, da so vedno cepetali, bresti in se valjali po tleh. vendar tako, da s? pri tem n;-so udarili. — Mnoge otroke neverjetno hitro lahko pomiri to, da jiih mati brez besed poboža. Taka kretnja vzgojitelja vrne otroku mir, z ljubeznijo se oklenejo matere in pozabijo, kaj so s trmo hoteli izsiliti. Otroci, ki niso bili nikoli trmasti, so poslali pozneje jokavi, živčni, v šoli niso zdelovali, se i vrstniki niso družili, skratka biili so težko vzgojljivi. Takih pa si menda nihče izmed nas ne želi! TELESNA KAZEN PONIŽUJE Ker smo že reki', da p-omno-gi starša izbijajo trmo s palico, poglejmo *>_■, «cl"WPo poškodovati in ker poniža kaz-nov -e • t ■'■ •■ i.' *:VV* '. Namesto, da otroka natepemo, ga lahko kaznujemo, da inu ite dovedimo iti kamor sd želi, mu ne damo prtboljškov, ga karamo, ga preziramo, se pravi z njim ne govorimo. Nikdar pa ga s kaznijo ne smemo prestrašita, mu vzeti občutka varnosti Otroka opozori vsak večer: kar mu vzame zaupanje v okolico. Kaznovanje ima za sabo še drugo zlo. Ko otrok nekaj napravi, za kar ve, da ni prav, se začne bati. Iz strahu se zlaže, da ne bi bil kaznovan. Kler j« potem kaznovan še za laž, se r.apre vase, molčd. Tak molk pa je težka obtožba vzgojitelja, saj z njim molče izpoveduje, da sovraži tistega, ki ga je kaznoval. Vedeti moramo namreč, »da otrok p~etiraro obču-i. da je njegov duševni termometer mne-o oo1 i o ■ 1 • '■ v mometer odraslih.« (M. Matko). Ce strnemo tni glavne misli u gornjih vrstic in se po njih ravnamo, ponovimo torej: otrok, ki se normalno razvija, mora iti skozi dobo trme. Trme mu ne izbijajmo, kruto se bo maščevalo nam in njemu. Vsdoo se vpra^imo: picT"> s svojim ravnanjem povzročili otrokovih napas? z. g. — da se mora s toplo vodo temeljito umiti. S tem bo odprl vse zamašČene lojnice in dal koži dihati, kar je za njegovo zdravje zelo važno. S tem bo dajal videz čistega otroka, otroci in odrasli se ga ne bodo izogibali, postal bo zdravstveno prosvetljen, kar je za vse njegovo življenje velikega pomena; — da si skrbno umije zobe. Tako jih bo ohranjal zdrave, zdravi zobje pa so pogoj za zdravje želodca, srca in ledvic. S tem ga obvaruješ bolečin, ki so neizogibne, če y. zobovja ne neguje; — da ti naj pokaže svoje roke. Učiteljem povedo zanemarjene roke učenca mnogo o otroku in njegovih starših. Za dolgimi umazanimi nohti so legla jajčec glist in drugih bolezni. Dolgi nohti otroka ovirajo pri delu in igri. V kožo vraščeni nohti in zatrga-ne kožice povzročajo zelo boleče ranice, ki se dolgo ne pozdravijo; — da naj tudi naslednji dan nosi robec le v levem žepu in ga uporablja le z levo roko. Tako bo nesnaga iz nosa prišla teže v dotik s hrano in drugim, kar otrok prijemlje večinoma z desnico; — da ti pokaže vsako, tudi najmanjšo rano im prasko, ki mu jo zvečer temeljito očisti z razkužilora, namazi in po- vezi, če podnevi ni povedal, da se je ranil. Tako boš preprečevala hujše zlo, ki ima včasih korenino v prav majhni praski, katere se ti ni zdelo vredno niti pogledati; — da ti pokaže glavo, čim ga srbi. Razušitev je najhitreje opravljena takrat, ko se je otrok uši Šele nalezel. Posuj mu glavo z DDT- ali pe-pein-praškom, zaveži, po 48 urah pa umij in splahni z vodo, ki si ji dodala precej kisa; — da si Očisti čevlje. S tem varuje obutev, postane redoljuben in počasi prične sam za svoj lep izgled, naj postavi nekam, skrbeti Čevlje kjer se ne bodo preveč ohladili, da zjutraj ne obuje mrzlih, kar mu prehitro ohladi noge in povzroča prehlade; — da si zloži obleko. Prihranil ti bo delo, ki ga imaš, če vrže obleko v kot, da jo moraš pogosto likati; — da si pripravi vse šolske stvari, da zjutraj ne bo iskal zvezkov, peresc in drugega po predalih in med igračami. Mnogo bolj zbran bo v šoli, če ne bo zmetal zadnji hip stvari v aktovko in neurejen stekel v šolo; — da naj se potrudi hitro zaspati, da bo zjutraj dovolj zgodaj vstal in ponovil vse, kar mora za tisti dan znati. Šivalna mizica Kje vse shranjujemo šivalni pribor, pletilke, strgane nogavice, klopke, trakove, krpice?! Eno je v tem, drugo v drugem predalu, skrinji ali celo pod in na omarah. Predno se lotimo šivanja že izgubimo četrt ali pol ure, da za šivanje vse pripravimo. Vse zamudno iskanje bo odpadlo, če pri mizarju naročimo takšno pripravno šivalno mizico, kot jo vidite na naši sliki. Pokrov mizice odpremo in obrnemo, spodnji velik predal izvlečemo, kadar šivamo. Mizi- co postavimo tja, kjer bo najbolj pri roki: k šivalnemu stroju, delovni mizi, pozimi blizu peči, pa bo odpadlo vse zamudno iskanje škarij, šivank. na- Otroški sviter iz volne in bombaža Lep in trpežen otroški sviter bomo naredile po spodnjem kroju. Za šestletnega sinčka ali hčerkico potrebujemo 8 štrene volne ter štrenco barvnega bombaža. Če tega ne dobimo, vzemimo štrtno drugobarvne volne. Bombaž je le bolj trpežen in z njim podaljšamo »življenjsko dobo« puloverja. Vzorec prednjega dela plele-mo takole: nasnujemo 76 desnih zank, naslednjo vrsto poplete-mo levo. 1. vrsta vzorca: 2 levi zanki, 2 neprepleteni (pri tem Iz Črneče vasi na Gorjancih Marsikdo se bo vprašal, kje pa je to, saj se iz našega kraja malokdaj kaj sCiši. To je vas na pobočju Gorjancev, dobro uro od Kostanjevice. Imamo šolo, ki jo ne obiskujejo samo otroci črneče vasi, pač pa tudi otroci okoliških vasi1!:, od katerih štej. "i o posamezne jirao po nekaj hiš. Svet je tu povečini kraški in potrebna je trda berba za obstanek. Glavni dohodek dajejo vinogradi, toda zaradi vremenskih neprilik že nekaj let slabo obrodijo. Veliko mlaidih ljudi se odseli v svet z"a kruhom, a d"oma zman;kuje delovne sVe. Zato starši izkoriščajo za dalo na polju šoloobvezne »»»»«»i »*««»«»»♦»»»»»»-•»*»—*»♦♦»»««»»»* * Delovni kolektiv EGV FAKULTETE LJUBLJiiNil s svojimi obrati: GU Kamniška Bistrica, LO Stahovica, GU Velika Nedelja. želi srečno novo leto 1956 vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem! otroke, ki zaradi nerednega obiska in utruicnosti ne morejo doseči zadovoljivih uspehov. Obisk sc je v zadnjem času nekol.ko izboljšal, a težko delo doma, je ostalo. Ti otroci tudi nimajo nobenega razvedrila. Zato je bila prireditev novoietne jelke in prihod dedka Mraza za nje še prav poseben dogodek. V lepo okrašenem razredu z veiiko jelko so se zbral', otroci in tudi nekateri statik. Malčka so bili od pričakovanja vsi nemim, in veselje jim je žarelo iz oči. Pazljivo so sledi,!i sporcJu. ki so ga izvajali pionirji. Najbol; -m je navdušila igr.ca »Novoletna pravljica«, med katero je prišel rudi dedek Mraz in obdaroval navzoče otroke. Po obdaritvi so bii! še pogoščeni. Z veseljem in zadovoljstvom v srcu so zapuščali šolske prostore. Da je novoletna jelka pri nas tako lepo. uspela, se moramo zahvaliti okrajnemu ljudskemu odboru in Društvu prijateljev mladine v Novem mestu, kmeti jsk. zadrugi Kostanjevica, okrajnemu ;;udskemu odboru Trbovlje, občinskemu odboru SZDL Kostanjevica in občinskemu ljudskemu odboru Kostanjevica, k', so materialno podprli našo prireditev. K. M. puhtimo nit zadaj). 2. vrsta: 2 desni zanki, 2 neprepleteni (pri tem imamo nit spredaj). 3. vrsta je enaka prvi, 4. vrsta enaka drugi. Za 5. vrsto vzamemo bombaž ali drugobar-vno volno: pleteno dve levo, 2 neprepleteni zanki desno po-pletemo tako, da najprej pople-temo drugo, nato prvo zanko. 6. vrsta (še z bombažem): 2 desni, 2 levi zanki. 7. vrsta ( z vol-no): enaka prvi, le da vzorec zamenjamo, t. j. delamo 2 neprepleteni, 2 levi zanki, 8. vrsta enaka drugi. Ko smo spletli 13 cm prednjega dela (in dodali ob strani trikrat po eno zanko), za rokavno luknjo snamemo: 3, 2. 2, 1 in 1 zanko. Nadaljujemo pletenje, da je prednjik dolg cm, pletenje "razpolovimo in za ovrat- Otroška modrost Otrok, ki prvič zagleda gosenico: »Mamica, glej, zakaj pa je ta črv sredi poletja v kožuhu?!« Na dopustu se stara mati jezi, ker ji skouikanje sove ne da spati. Mali Mihec se ji čudi: »Saj si mi rekla, da je sova nočna ptica. Ji že moraš pustiti veselje, da se ponoči oglaša^ podnevi pa spi!« no izrezo snamemo: 4, 3, 2, 2, 1 in 1 zanko. Nekaj vrst pletemo še brez snemanja, nato pa za ramena posnamemo vse preostale zanke v treh vrstah. Hrbet delamo enako kot prednjik, le da za rokavno luknjo posnamemo samo 2, 2, 1 in 1 zanko. Ko je enako dolg kot prednjik, snamemo za ramena toliko kot na prednjem delu, preostale zanke posnamemo. Za rokav nasnujemo 52 zank, na 2 1/2 cm dodajamo po eno zanko, da je rokav 21 cm dolg. Za rokavno okroglino posnemamo takole: 2, 2, 2, 1, 1, 0, 1, 0, 1, 0, šestkrat po eno zanko, dve zanki, 1, L 2, 3, 2 in vse še preostale zanke. Hrbet in rokav moremo delati z enakim vzorcem kot prednji del, lahko pa tudi s3me desne zanke le z volno. Ovratnik je visok 21/2 cm ln ga delamo 1 leva, 1 desno zasukana zanka. Pripletemo še patente na spodnjem roku in manšete. Pri tem poberemo na pletilke zanke na začetku pletenih delov, vsako sedmo in osmo zanko pa združimo, da ima patent manj zank kot ostali deli. Tako dogotovljene dele sešijemo, na levi rami pa naredimo gumbnice in priši-jemo gumbe, če smo delale ves pulover v vzorcu, ga more otrok nositi na obeh straneh, če smo ga čim lepše sešili, kajti vzorec je lep na obeh straneh. prstnika, centimetra, vsled česar smo doslej izgubljali največ časa in kar nam je pogosto vzelo voljo do šivanja, pletenja, mreženja in krojenja.,. Preproge iz ostankov V letih se v vsakem gospodinjstvu nabere mnogo nerabnih kosov oblačil, s katerimi ne vemo ka.j početi. Vse stare nogavice, kombineže, trikotažo, svitre, pie-de in slične stare stvari o,?eremo in posušimo. Vse kar je pleteno, sparamo. Več niti, ki jih tako dobimo, navijemo na klobke in sortiramo po barvah. Če so kamere niti zelo slabe, dodamo bombaž aill sukannec, da je nit močnejša. Debela naj bo nekako toliko kot tanka vezalka. Vso trikotažo in Športne hlačke za hladne dni Majhen oder-veliko doživetje ELEKTnO-LJUBLJfiNR okolica LJUBLJANA Parmova 33 z obrati: Domžale, Notranjsko, Grosuplje, RTP Kleče-Črnuče, Stevčne delavnice Jezica, Delavnica Tacen in Gradbena skupina Črnuče. Naj kar takoj povem: majhen oder, ki nudi obiskovalcem veliko umetniško doživetje, je Lutkovni oder KUD »Brata Pirko-vlč« Iz Šentjerneja, Kulturo lutkovnih gledali**, ki Je ponekod v tujini izredno razvita (Cehi!), skuša Ljudska pro-sveta tudi pri nas flmholj popularizirati; toda kljub temu so uspehi bolj ali manj pičli. Verjetno gre za nerazumevanje vloge, ki jo lutkovni oder Ima tako pO vzgojni kot estetsko umetniški strani. Tudi lokalni faktorji v Šentjerneju glede tega ne predstavljajo izjeme. Na srečo Je v Šentjerneju tov. Vlasta Tavčar. Njena vztrajnost, glohokn razumevanje kulturno vzgojnega poslanstva lutkovnega odra ljubezen ln obenem odpo varnost ki jo čuti do mladine _ to so vzroki, da se je marionetno lutkovno glcdahSfe v Šentjerneju povnpelo na prvo mesto V splofinl kullurno-prosvetni dejavnosti Občine. Uprizoritev predstave »Jurček — kurir« to v vseh ozirih potrjuje. NaSa literatura za lutkovne odre je sila skromna, Cesto pa 5e dokaj plehka. Ob tem nič kaj razveseljivem dejstvu se je tov. Tavčarjeva odločila, da sama napiše Igrico, ki bi bila primerna, Zakaj ni redne mladinske zabave? t PIONIR v Bršljiinu prireja ob sobotah od 20. do 23. ure ples za miad.no. Te plese obiskuje večinoma delarvska mladina raznih strok in poklicev in tako si LJUBLJANSKA TOVARNA HRANIL LJUBLJANA priznana in nad 45 let poznana tovarna, ki Izdeluje: KAVOVINE: »Prpja*. Star-figova kava, Brazil. Pecilne praške: Vanilin, Rumenln, Acltron, Cimet, čaj in paprike. — Pudinge raznih okusov. — Ovsene kosmiče, pšenični zdrob, jedilno sodo itd. ob pd!i;etnem večeru izmenjajo misli. Tu je zelo družabno, pri-pommiti pa moramo, da se ne pije alkoholnih pijač, niti ne kadi. Mislim, da so naši mladini take prireditve potrebne. S tem zbližujemo mladino, jo odvračamo od lokalov in ji nudimo primerno zabavo. Ne zdi se mi pa umestno, da uprava, ki ta ples organizira, ne poskrbi, da bi bile prireditve redno vsak teden. Če so kakšne težave, naj se obrnejo na Mestni komiite LMS, ki jim bo pomagal, k-r je v njegovem interesu, da mil a din o po delu razvedri. U jam, da bo uprava bolj redno organ :i/.:rala take prtredirve in izboljšala godbo, da br rtko. kot j* k.lo prej. S. D. da « njo tudi lutkovni oder počasti 10. obletnico nase osvoboditve. Tako Je nastal »Jurček — kurir«, prisrčen izrez Iz življenja med okupacijo, ko so Cesto tudi najmlajši po svojih močeh pomagali v borbi proti fašistom. Igrica, ki nevsiljivo in prikupno prikazuje malega JurCka, kako kljub težavam in fašističnim grozovitostim neustrašeno pomaga partizanom, pomeni vsekakor obogatitev naše izvirne lutkovne literature. Zdi se mi, da bi šolska ura le težko mogla otroku povedati o naši borbi vse to. kar mu je dofarala ta Igrica, utesnjena na tako majhen prostor. Avtoričino poznavanje otrokove du-ševnosti je omogočilo, da so se ozke dimenzije odra razmaknile in lutke oživele, otrokova fantazija pa si je ustvarila podobo pravega Življenja. Omenil bi le prizor v gor.du cb partizanskem ognju. To je prizor, ki se s svojo mehko lirike in toplo človečnostjo uvršCa med najmočnefe umetniške uspehe naSe lutkovne literature. Inventivna scena (Vlasta Srhoppp.]) Je v nemajhni meri pripomogla k Čudoviti ubranosti, ki je prevzela ne le ot.ro ke. temveč tudi odrasle: to nI bila veC »Igra« — to je bilo Žlv-ljpuje v miniaturi. CudI me, da se Glavni odbor UP ni bolj pozanimal za to igrico. Ali je morda po sredi mačehovski odnos? Vsekakor bi bilo škoda, če Jurček tov. Tav-Carjeve ne bi našel poti tudi na ostale lutkovne odre. To zasluzi tako po svollh vzgojnih kot estetskih kvalitetah. Se besedo o sami uprizoritvi, o njeni tehnični izvedbi. Res je, da je bilo vodenje posameznih lutk dokaj različno po kvaliteti. Nekaj nerodnosti je treba pripisati tehničnim pomanjkljivostim marionet, še veC pa neizkušenosti vodičev, ki so v veliki veČini prvič prijeli v roke lutko. Zato ni čudno, da je tov. Tavčarjeva, ki je vodila JurCka, s svojo prakso in Izredno sposobnostjo ustvarila kar perfektnega JurCka, ki Je nekoliko zasenčil ostale. Toda to so hibe prehodngea značaja. PreprlCan sem, da bo tov. Tavčarjeva ustvarila Iz svojih mladih sodelavcev navdušene lutkarje, ki bodo z vztrajnim delom kmalu dosegli potrebno Izurjenost. Uspeh »JurCka — kurirja« jim bo brez dvoma dal novih pohud. 2eleti bi bilo, da bi se za ta mali oder pozanimali tudi tisti faktorji, ki bi mu lahko pomagali Iz finančnih težav. Lutkovni oder ni ln ne sme biti dobičkano«en, vsaj na vasi ne, kier Je število predstav dokaj omejeno. Prav bi bilo, da se nekako poravna dolg, ki fin oder ima še od takrat, ko je bil ustanovljen. Kljub majhnemu odru so bllt stroški zanj taki. da bi jih lutkarji le težko poravnali iz dohodkov svojih predstav. Ali hi bilo prav. da bi tako pomembna ustanova zaradi nekaj tisočakov morala prenehati z delom? Na to vprašanje naj odgovore činitelji, ki so za to pristojni. mm. MIZARSTVO NOVO MESTO je pokazalo svoje odlične izdelke na obrtniškem velesejmu v Ljubljani. Za naše žrebanje je podarilo krasno okroglo furnirano mizico, vredno 8.000 din. V hladnih dneh bodo otroci najprimerneje oblečeni v športnih hlačkah. ki bodo posebno ljubke, če jih okrasimo z našitimi figuricami. Iz raznobarvnih klobučevina-stih krpic urežemo živali, cve- Slano pecivo Sirove palčiće: 10 dkg masta, 1 jajce, 20 dkg moke. 15 dkg nari-banega sira, '/i zaivltka pecilnega praska, ščep soli. — Vmešamo moko, pecil. prašek in maslo. Dodamo jajce, sir in sol. Testo obdelamo, zgnetemo kačo in narežemo palci ce. Spečemo na nama-ščem pekači. Ohlajene potresem o s sirom. (Ne smemo jih dalj časa hraniti) RogljlCi z gnatjo: B dkg masla, 2 jajci, 2—3 žlice m.leke, 20 Okg moke. sol, Sčep pecilnega praska, 10 dkg nasekljane Sunke. š*ep popra, nekaj žlic smetame ali mleka. — Maslo in rumenjake vmešamo, dodamo 3 žlice mleka, moko in pec. prašek ter sol. Raz valjano testo razrežemo v kvadrate in r-msžemo 7. nadevom ter zavijemo v rogljičke. Pomažemo .lih z beljaikom in avetlorujavo zsoe-čemo. — Nasukamo med prsti. Tudi to je pravzaprav debela nit. Če imamo dovolj sam.h volnenih niti, bomo spletle preprogo le iz sparanih in še eno iz samih rezanih niti, sicer bomo niti mešale. S pierilkami k. 4 ali 5 pleterna poljubno široko preprogo tako, da so vse vrste same desne. Pri tem delamo n. pr. 6 vrat modrih, 2 vrsti beli, 4 vrste zelene, 2 vrsti sive, 8 vrst črne, 2 vrsti drap barve. To odločamo po svojem okusu in po tem, katere barve niti imamo največ. Vrste naj bodo vedno soda števila (2, 4, 6), ker bo tako naŠ Izdelek lepši. Enako pieterno preprogo ali tekač iz niti, dobljene iz trikotaže. — Ker je nit debela in nekoliko trda, je to pletenje sicer utrudljivo, a ker iz nerabnih, na pol zavrženih predimetov naredite zelo uporabne preproge, naj vam ne bo žal truda. Ko ste delo zgotovile je važno, da vse konce dobro zvozlate in pošljete, da se ne bi trgala preproga tam, kjer so konci niti. Kulturno-prosvetno delo na Ajdovcu LES - Ljubljana NAJVEČJA TRGOVSKA ORGANIZACIJA ZA LES, LESNE IZDELKE IN POHIŠTVO V DRŽAVI Prodaja: vse vrste lesa, vezane in panel plošče, lesonit, parket, lesene montažne hiše itd. Prodaja: najudobnejše ln najkvalitetnejše pohištvo vseh vrst. Opremlja: hotele, šole, restavracije, kino dvorane, gledališča, laboratorije, inštitute, ladje itd. Atelje za notranjo opremo nudi svojim klijentom načrte za vsakovrstno opremo. Ajdovski prosvetni dom je bil med vojno uničen, na njegovih ruševinah pa je ob pomoči ljudske oblasti 2ra\sla lepa Šola, ki je v ponos domačinom in v veselje najmloj-šim. Sola je tako postala pra-vo žarišče ne samo izobrazbe, temveč tudi kultuno-prosvet-ne dejavnosti Novoletno jelko so praznovali prav svečano. Uprizorili so igrico »Janko in Metka*, ob veliki in okrašeni jelki pa so se zvrstili še reevtatorji in pevci. Bila je res prisrčna prireditev. Na Ajdovcu imajo tudi KUD »France Prešeren«, ki šteje 21 aktivnih članov. Stebri kultur-no-prosvetnega dela na Ajdovcu so predvsem vse tri učiteljice, zlasti upraviteljica Zatika Uršič. Sedaj se uče tri-dejanko »Pri Hrastar]evih«, ki jo nameravajo uprizoriti konec januarja. V soli je tudi zdravstveno izobraževalni tečaj za žensko mladino, v kratkem pa pričnejo še s splošno izobraževalnim tečajem. Lepa pomoč šoloobveznim otrokom je mlečna kuhinja, ki prav tako posluje v šoli. V okviru KUD je knjižnico z 250, večina leposlovnimi knjigami. Po njih najraje sega mladina. Zelo radi bi usta- novili tudi pevsko društvo, pa nimajo pevovodje. Na splošno lahko trdimo, da je kulturno-prosvetno delo v tem koncu Suhe. krajine dokaj razgibano Po zaslugi prosvetnih delavcev — učiteljic, ki so med prebivalstvom zelo priljub-liene. Ciril Zupan POTREBUJE VASA ZENA ZIMSKI PLAŠČ? Kmetijska zadruga Brusnice je prispevala za žrebanje Dolenjskega li<*i pojav, ker vsem o-kusom ni mogoče ugoditi. Naročnik iz Grčaric je izrazil željo, da bi List objavljal podatke iz matičnih uradov o gibanju prebi-vasnva, eni pogrešajo Janeza Popotnega, vsem pa najbolj ugajajo domaČe novice, leposlovne črtice in humor. Misnim, da so te ugotovitve povsod enake. Rad bi pa v zvezi z listom o-menil nekarj perečih vprašanj. Kes je, da je Dolenjski list premalo razširjen med prebivalstvom Dolenjske, predvsem pa v kraijih kot so Ribniška, SodraSka, Veli-koiaika in Dobrepoljska dolina. Ribnica je do nedavno prejemala »amo 99 izvodov, kolikor je bilo naročnikov, — vse štiri doline »kupaj pa samo 293 izvodov, kar je zelo porazno za tako močne in gospodarsko napredne kraje. Kje je krivda? Misl'm, da jo je treba *?kai*i le ▼ slabi agitaciji poverjenikov (v kolikor so), ki niso u-•peli zainteresirati vseh množičnih organizacij, da bi med član-»rvom razširile krog naročnikov. Pri zadnji akciji se je ugotovilo, da so ljudje, ki so se z veseljem naročili na list in bi se bili tudi že prej, če b: bil kdo osebno po-asjtiral. Ženska, ki je naročila list svojemu sinu, ki je pri vojakih, je dejala: »S tem, ko sem naročiilaKst sinu nu, sem storila več, kakor bi mu tedensko pisala, saj bo zvedel vse domače novice.« Prav je storila in tako bi mora1 e napraviti tudi ostale matere. Nujno je, da se v posameznih krajih postavijo poverjen M, katerih naloga bi b:i!a, da širijo list, pri tem pa morajo sodelovati vsi dopisniki kot glavni agitatorji. Iz nekaterih manjših krajev Dolenjske prihaja vse premalo vesti in člankov. Zanje bi bilo nujno, da se med prebivalstvom poišče človeka, ki bi vsaj mesečno poslal kakšno novico i« njhovega kraja. Scer se lahko zgodi, da bi naročniki zgubili veselje do lista, če ne bi vsaj včasih prebrali kaij iz svojega kraja. Dobro bi bilo, če bi 1'st poročal tudi o raznih uspehih tega ali onega. Imamo mnogo umnih gospodarjev, katerih objavljene skušnje in doseženi uspehi bi koristili marsikateremu kmečkemu gospodarju in ga vzpodbujali k napredku. Članki o podjetjih, organizacijah itd. naj bi vsebovali dobre in slabe strani njihovega iiko pomagal prebivalstva na svojem območju in tudi sam sebi pri uresničevanju svojih nalog. Toliko o nekaterih stvareh, ki sem jih zapazil med letom, in bi jih bilo t bodoče dobro upošte- vati. Uvorjen sem, da bo Dolenjski lisa: kmalu prišel v vsako dolenjsko hišo kot stalen gost, ki bo nudJil razvedrijo in izobrazbo ter tako izpolnjeval veliko nalogo socialističnega tiska. V. M. Dolenjski list mi je kot domačin »Prav rad berem Dolenjski list, ki ga prejmem vsak teden«, piše v svojem pismu z otoka Ilovika, kjer služi kadrovski rok, tovariš Tone KapuŠin, doma iz Krasinca. »Vsak torek težko čakam patnik, ki poleg drugega pripelje tudi časopis, iz katerega zvem novice iz domačih krajev. Z veseljem ga berem in zdi se mi, kakor da sem v bližini domačega človeka in kakor da zrem pred seboj prelepo Belo krajino. Iz lista spoznam, kako lepo se razvija Dolenjska in dela. Nezdrava polemika, ki se Bela krajina. Vidim, kako se je, 110 dragocenih nagrad je pripravljenih za tiste naročnike, ki bodo vsaj do 31. januarja 1956 poravnali celoletno ali polletno naročnino. Za 480 dinarjev imate vsak petek v letu številko »Dolenjskega Usta«, ste brezplačno nezgodno zavarovani pri DOZ Novo mesto, sodelujete pa tudi v vsakoletnem nagradnem žrebanju, v katerem bomo letos razdelili našim naročnikom 110 nagrad, vrednih četrt milijona din 1. nagrada: najnovejši RADIJSKI APARAT 2. nagrada: kompletno MOŠKO KOLO Ne odlašajte i vplačilom naročnine, nakažite jo še danesl na primer, razvil Črnomelj, kako dobro napredujejo športne in druge organizacije, pa tudi gospodarstvo. To je res lep napredek. Priporočam Dolenjski list vsem prijateljem, posebno pa krasinskim fantom, ki služijo kadrovski rok v JLA. Iz njega bodo zvedeli vse novice iz domačega kraja. Prav lepo se zahvalim bratu Jožetu, ki mi je naročil Dolenjski list. Lepo pozdravljam vse domače ter vse sorodnike, prijatelje in prijateljice. Tone Kapn-sin VP 8887-3 otok Ilovik- Mali Lošinj OKOLI PUSTA se prileze prašičja krača, mast in klobase pa zna dobro uporabiti vsaka gospodinja. PrašiČa-tekača je za novoletno nagradno žrebanje podarilo kmetijsko posestvo DOB pri Mirni! 500 kg umetnih gnojil — darilo Zadružnega trgovskega podjetja Črnomelj — čaka na enega izmed naročnikov. Bclo-kranjci, ne pozabite obnoviti naročnine za Dolenjski list! pojavlja po Časopisih zaradi udaljenosti prizadetih oseb, naij odpade, če je neutemeliena, v nasprotnem primeru pa naj bo utemeljena z ugotovitvami množičnih organizacij ali ljudske oblasti. Kakor novomeški okraj, tako naj bi tudi kočevski začel objavljati odloke in objave, saj bi s tem ve- Voščilo našemu listu za novo leto Dolenjski fantje pozdravljajo svojce Uredništvu Dolenjskega lista! Z velikim veseljem beremo naš domači list, ki nam prinaša najnovejše dogodke iz rodne Dolenjske. Vi ne vesie, kakšen pomen ima za nas Dolenjce, ki živimo v drugih krajih domovine, in čestitke ob novem letu in jih vračamo vsem fantom, ki sluzjo vojaški rok v vrstah naše JLA. Njim in vsem domaČim lepe pozdrave! Dolenjski fantje pri Vojni pošti 8793-3 v Dugem selu: Res je lepo imeoi prijatelja ali znanca, katerega si vedno vesel, ko te obiŠČe. Toda noben znanec ali prijatelj me ne bo obiskal vsak teden, kakor me obišče Dolenjski list. Če je vreme še ♦Ako slabo, vseeno pride in ml prinese toliko novic, da se kar ne moreva ločiti. Zato pa ti, dragi prijatelj Dolenjski list, želim mnogo sreče, zadovoljstva ter uspehov v letu 1956. Da bi srečno potoval, saj ima* mnogo prijateljev, ki Jih o-biskujes vsak teden, da bi povsod hodil z uspehi "n zadovoljstvom, vsako leto večjim. Enako žeiim tudi tvoji upravi in vsem naročnikom. Tisti, ki ga še nimajo, naj bi se čimprej naročili n* tako priljubljen list. To želi iz vsega srca za novo leto 1956. Jože Krti iz Lazov pri Kuželju Jeseni je tudi na mene prišla vrsta, da vstopim v našo armado. Ko sem odhajal iz mirnopeske doline, je Šel z menoj rudi Dolenjski list, ki me od takrat redno obiskuje vsak teden. Tako sem še naprej ostal povezan z našo lepo Dolenjsko. Z veseljem pričakujem sobote, ko dobim list. Tudi brat Lojze pride pogledat domače novice. Pa ne samo midva, vsi dolenjski fantje, katerih nas je tu precej, se radi zbiramo okoli našega lisra. Vsakega zanima, kaj se dogaja v njegovem domačem kraju. Mnogi spoznajo vrednost domačega lista v naši JLA. Kako je med njimi priljubljen priča to, da ga naročajo tudi p0 vrnrtvj na svoj dom. Da je Dolenjski list res glasilo delovnih ljudi Dolenjske, zgovorno pove visoka nakla- NOVE NAGRADE ZA NOVOLETNO ŽREBANJE Dolenjska lesna Industrija NOVOLES Novo mesto bo prispevala izžrebanim naročnikom našega Usta, ki bodo pravočasno vplačali celoletno ali polletno naročnino, po en izdelek svojega galanterijskega obrata v Kandiji. Kdor ve, da prodaja NOVOLES skoraj vse svoje izdelke v Anglijo in Ameriko, ta tudi ve, da bo nagrajenec s kvalitetnimi in praktičnimi izdelki NOVOLESA več kot zadovoljen! 10 buteljk kvalitetnih izbranih vin bo prispevalo Zadružno trgovsko podjetje Novo mesto, kolekcijo tobačnih Izdelkov pa podjetje TOBAK Novo mesto. Kmetijska zadruga SEMIČ je podarila za nagradno žrebanje nahrbtno bakreno vinogradniško škropilnico. Kmetje, ne odlašajte s plačilom naročnine — vprežni okopaluik DIKA, darilo manp-ra ljubljanskega podjetja AGROSERVIS še vedno ča*a srečnega lastnika! da lista in to, da gre skoraj Šestina te naklade v druge kraje naše domovine in v tujino. Priporočam staršem, katerih sinovi so odšli v JLA, naj jim naroče Dolenijski list, če ga Še niso. Starši, morda niti ne pomislite, kakšno veselje jim boste s tem nare- dili. Saj jim prav gotovo ne iztegnete pisati vsak teden, zllW. pa jih seznanjati z vsem, kar se doma dogaja, še manj pr tako obširno, kot to lahko stori Dolenjski list. Pozdravi] ja vas Franc Vtrc, Pogled na Sarajevo GOSTOVANJE CELJSKEGA MESTNEGA GLEDALIŠČA V KOSTANJEVICI V torek 17. januarja ob sed- vico poseben avtobus, če bo do* mih zvečer, bo v Domu kulture volj prijavljencev. Prijave bo v Kostanjevici gostovanje Mest- sprejemala ravnateljica niži« nega gledališča iz Celja. Go štovali bodo « Shakespearovo žaloigro Othello. Sodeluje nad petintrideset igralcev, med temi trideset moških. Tragedijo režira tovariš GombaČ. Za Kostanjevico bo to izreden dogodek, saj se bomo prvič srečali na našem odru s Shakespearovim genijem. Vabimo vso okolico, da se te predstave udeleži in naroči vstopnice v trafiki Pav-lenč, kjer bodo naprodaj. Opozarjamo, da bo za to priložnost vozil iz Šentjerneja v Kostanje- Iz Ponikev pri Dobrepolju Na pobudo Socialistične zveze so žene v naši vasi zbrale potrebna sredstva in priredile novoletno jelko. Najprej je šolski u-pravltelj pripravil lq;x> igrico »Janko in Metka«, zatem pa je dedek Mraz bogato obdaril šolske otroke in tudi cicibančke. Da naš domači list! Ker dobivamo Jože Puc, Polde MarinčlČ, Anton zdaj le 1 izvod časopisa, ki nam S-Vnec, Jože Rozman, Vinko Lane zadostuje, ga s tem naročata menčlč, Anton Zunič, Jože Pese dva naša fanta. čerič in Bogomir Jerman. Zahvaljujemo se za pozdrave — Občni zbor KUD v Dol. Toplicah Z uspelega tečaja v Dobrniču čal Konpc preteklega leta so se zbrali člani kulturno umetniškega društvo Dolenjske Toplice, da bi pregledali svoje delo, dali obračun in začrtali smernice za leto V9M. Iz porofil smo razbrali, da Je bilo delo KUD kiju!) raznim tež-kočam kar uspešno. Dramska sekcija je naštudirala dve igri, ki sta bili lepo obiskani. Najbolj delavna je bila knjižnica, ki ima sedaj ž« 1085 knjig, vendar jo bo treba še izpopolnil 11, da bomo pritegnili čimveč bralcev. Čeprav Ima društvo zelo lep lutkovni oder, ta sekcija ni delovala, ker ni sposobnih ljudi, ki bi jo vodili. Isto Je s tamburaši. Sramota pa je, da tak kraj. ki Ima dovolj pevcev, nima pevskega zbora. Najbolj pereče je vprašanje Ljudske univerze, ki nima nobenega uspeha. Potrebno bi bilo razpisati anketo, da bi ljudje povedali, če si sploh želijo predavanj in kakšnih. Po daljšem razpravljanlu so Izvolili njv odbor. Tu je treba pripomniti, da ima tak kraj kot so Dol. Toplice vse preveč društev In ie že težko dobiti v odbor ljudi, ker so vsi ie odborniki v raznih društvih. Pametno bi bilo, BELSADOVA MARMELADA — ah, to je nekaj okusnega! Deset kilogramov jo bo dobil eden izmed naših naročnikov, če bo do konca januarja plačal celoletno naročnino! da se združijo vsa društva v eno društvo, ki naj ima razne sek-o i le. Recimo v okviru društva Partizan (ker je tudi lastnik doma, bi lahko delovalo tudi KUD, kasneje pa mogoče še ostala društva, sorodnega značaja. Tako bi bilo rešeno vprašanje članov upravnega odbora, kakor tudi povezave in razumevanja, kar bi rodilo uspeh in zadovoljstvo. Za sedaj pa želimo novemu odboru KUD čimveč uspehov, —a. Kmetijske zadruge, naročajte koruzo in močna krmila pri ZADRUŽNEM TRGOVSKEM PODJETJU »K R M A« LJUBLJANA Kavčičeva 31a ki vam nudi pod najugodnejšimi pogoji kvalitetno blago, Telefon 30-427 ... in nikar ne pozabite: poravnana naročnina vam jamči udeležbo v novoletnem nagradnem žrebanju, poleg tega pa ste nezgodno zavarovani pri DOZ Novo mesto. kmetijsko gospodinjsko šolo ma Mali Loki. Z vso vnemo so se pripravljale na zaključek in žrtvovale zanj marsikateri; večer. Zato jam jlc zaključna prireditev zdlo lepo u-spela, čeprarv je bila večina, izmed njih prvič na odru. Posebno sredo 28. decembra je kon-i delom v DobrniČu trimesečni kmetijsko-gospodimjski potovalni tečaj. 23 deklet iz Dobr-nlča in okolišnih vasi je vsak dan z veseljem sledilo predavanjem in se izpopolnjevalo v praktičnem delu. Pod vodstvom tovarišice Rometove so se naučile pripravljati zdravo, dobro hrano, ly ie osnovni pogoj za pravilen razvoj in zdravje človeka. Spoznale so, kakšna je vloga gospodinje, kako se je treba boriti proti zaostalosti in se okoriščati z modernimi gospodinjskimi pripomočki. Pridobile so osnovo v krojen iu, šivanju, ročnih delih, vrtnarstvu, perurninarstvu in svlnje-reji. Poleg tega so po.glob.le znanje v računstvu, slovenščini, spoznale našo družbeno ureditev in položaj žene v socialistični družbi. Manjkalo ni tudi veselih uric, saj so vse še tako mlade in polne življenja. Ogledale so si tudi ZAHVALA Pred dnevi sem dobil od Državnega zavarovalnega zavoda v Novem mestu kot naročnik Doklijskeaa lista nezgodno za- RonTetove," v katerih je pozdra-varovalntno t znesku 4.800 di- v;la vse navzoče in se zahvalila narjev. ker sem se pri delu po- vsem^ ^ ^ pripomogili, da je te-nesrečil Za zavarovalnino se Do- ^ v redu potekel, je spre- ienjskemu listu lepo zahvaljujem in priporočam Ust vsakemu našemu obrtniku in vsaki naši družini. Bil sem in ostanem naroč- je prireditev tako uspela, je zasluga novega Šolskega upravitelja in njegove žene, tud* učiteljice v naši vasi. Starši so z novim upraviteljem prav zadovoljni, pa tudi otrooi ga .majo radi. Pri nas ima-mo »Dom počitka«, v katerem preživljajo jesen svo-iega življenja stari in onemogl.. Tudi njim je delovni kolektiv pripravil novoletno jelko s pestrim sporedom. Pevci so zapeli prav za to priliko prirejene pesmi, dekleta so zelo lepo zaple-sala nekaj ljudskih plesov, h\l\ pa sta tudi dve šaljivi enodejan-ki, ob kateri-ma so se prebivalci Doma prav od srca nasmejali. Od 140 oskrbovancev v lanskem letu jih je umrlo 23. Najstarejša Tud« mi m želimo v žnvljenju ^rbovanka, k,i je umrla zadnja zadovoljstva, y imj 1955< je Mi 95 ]et> po;v. prečna starost umrlih je pa bila 74 let. Naše množične organizacije so se v zadnjem času nekoliko razgibale. Mladina je pripravila igro, ki jo bodo v kratkem upri- dobljeno znanje še poglabljjajo in posredujejo drugim. Tečajnice so se za vzpodbudne besede lepo zahvalile, posebno še voditeljici za vso njeno skrb in prizadev-uost. reče gimnazije v Šentjerneju tova-rišica Tončka Škerletova. No« vomeščani, uredite za prevoa pri Putniku Novo mesto, saj zlepa ne boste pozabili tega izleta. Ob tej priložnosti opozarjamo na to izredno predstavo tudi vse ljubitelje gledališča iz Kostanjevice in bližnje okolice. No zamudite redke priložnosti in napolnite našo gledališko hišo do zadnjega kotička! Informacije dobite pri ravnateljstvu nižje gimnazije v Kostanjevici, tele-fonično pa se obračajte na občino v Kostanjevici. Pripravljalni odbor Uspela krvodajalska akcija v Stični Dobro zastavljena akcija za prostovoljne dajalce krvi vSr.č ni in okolici, ni bila zaston' predavateljev in iz filmov SO ljudje spoznali koristnost dajanja krvi v skupni fond. Odziv prostovoljnih dajalcev krvi je bil res lep. Prijavilo se je nad 200 ljudi. Po natimčni zdravnica preiskavi Jih je oddalo kri 161. Za prvič je to res lep u>peh m upamo, da bo drugič še večji. J- fcr*5 Življenjski jubilej rojaka v Ameriki Dolenjski rojak in naš naročnik Jožef Crtali č iz La Salle v ZDA bo v krogu svojih dragih praznoval 2. februarja 1956 osemdesetletnico rojstva. Jubilant je doma iz Od zoran, po dail^am (presledku je vasi Grcblje št. 5 pri Sent ca začel z vajami tudi tambura- Jerneju. V je ugajala folklorna skupina, pevski zbor on prizorček »Pod oknom«. Takih prireditev si v Dobrniču Še želimo! Po uvodnih besedah tovarišice vod'stvu tečaja pa novih uspehov za dvig dolenjske žene. Z. B. Mladinska uprizoritev v Kočevju ški zbor, ki ga vodi mizar Franc Kastelic iz Ponikev; on je Ml nedavno odlikovan z medaljo Dela. . ... Delo množičnih organizacij se bo mnogo uspešneje razvijalo, ko bo doc ra jen Prosvetni dom, ki je, zlasri po zaslugi Ailojza Zgonca iz Ponikev, že pod streho (im to brez večje finančne pomoči). Skoda, da nekateri vaŽčani še vedno sroje ob strani in nočejo rs'ztrmeti, kako potreben je ta dom za kulturno-prosvetno življenje v naši vasi. M. Mohorič Posvet s štipendisti Predstavniki oblasti in množičnih organizacij v Velikih Laščah so pred nedavnim sklicali nik našega lista. Alojz Skubic Mladinska dramska sekaija ori govoril zastopnik občinskega LO DPD »Svobodi« Rudnik — Ko- Trebnje in voditeljica okrajnega čevje je nedavno uprizorila igro na posvet vse dijake in.š ruden- gospodinjskega centra tovarišica »Grudica«. Uprizoritev & lepo te, ki prejemajo stipendije. V Češarkova. Poudarila sta skrb uspela in pohvaliti moramo čla- razgovoru z njimi so se seznanili ljudske oblasti za dvig podeželja ne društva, ki skrbe tudi za mla- s težavami in problem., ki jih i- in svetovala tečajnicam, da pri- di naraščaj. majo štipendisti. Ameriko se je izselil pred 53 leti. Čestitkam za njegov življenjski jubilej se pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Dolenjski list »OLJARN A« tovarna tehničnih olj LJUBLJANA Tovarniška ulica 41 kupuje redno vse količine lanenega semena po najvišjih dnevnih cenah. — Pridelovalci oddajte laneno seme vaši kmet. zadrugi, ki vam ga bo plačala po najvišjih cenah! OSEM METROV DRV je danes vrednih 20 tisočakov, — naročnikom, ki se bodo greli I njimi, vnaprej čestitamo! Sodne pravde ločimo v gilav-nam na kazenske in na civilne. Žal je na našh sodiščih obojih veliko. Na kazenskem oddelku prevladujejo po številu pravde zaradi razžalitve in klevetanja, največkrat za čisto nepomembne suvani, za katere šele pravnik lahko ugotovi, da bi utegnile škodovati časti in dobremu imenu tistega, kateremu veljajo. Prav tako je na civilnem sodišču veliko drobnih pravd, ki pa se spričo trdovratnosti in naravnost čudovite trme spornih strank vlečejo ko kurja čreva, črpajo denar, ki ga, kot kaiže, za take stvari ni nikoli škoda, dajejo misliti sodnikom, imajo pa poleg tega šc skrajno škodljive posledice za odnose med sosedi. Večino takih pravd lahko smatramo za register človeških silabosti, ostankov pretek-losci, trme, nevoiščljivosti in škodoželjnosti. Če pa stvarno ocenimo politično zavest takih prav-dačev, vedno ugotovimo, da je ta zelo šibka ali pa je sploh ni... Danes nekaj iz oivilnih sodn.h aktov novomeškega sodišča. Fantovska »šranga« in vaSka solidarnost To je bHo lani 27. februarja. Mlado dekle ;r7,Rumani-e va*;i pri Srraž! se je poročilo v drivro vaj. Domači fo.nr.je niso bili zadovolj- ni z »odkupnino«, ki jo je dal ženin za nevesto, pa so se odločili za neobičajno »šrango«. Ko je ponočj šofer Zdravnlliča iz Dol. Toplic vozil svate, se je z avtom zaletel v vrv, ki je bila napeta čez cesto. Privezali so jo domači fantje Jože Benkovič, Karel Kon-cilja, Franc Kren in Ivan ter Stanko Nose. Vrv je bila napeta v višini hladilnika na avtomobilu. Odtrgala je čep na vodnem rezervoarju, ta pa je razbil šipo. Škode 27.220 dm! Nastala je pravda za povračilo Škode, ki še ni končana. Sodišče je moralo v nočnih urah ponoviti ves prizor aa kraju dogodka, da bi ugotovilo resnico. Nočna razprava je trajala od 21. do 24. ure ponoči. Toiiko ljudi v Ruauanji vasi Še nikoli ni bilo na nobenem sestanku niti jih verjetno ne bo zlepa, kot jih je prisostvovalo o-bravnavi v njihovi vasi. Seveda, vas drži z domačini »šrangaši«. Po1 no proti dokazov so obtožen', predložili, in prav ti se večkrat križajo. Na razpravi je kazalo, da hočejo domačinu doseči oprostitev domačinov, saj so iz teme celo grozili sodniku. Pravijo, da fim ne gre za denar, naj stane koliko hoČe, gre za »načelo«. Kdo si vendar upa napadati stare pravice domačih fantov, pravice, ki ni<;o nikjer z;v:beno vprašanje. Ne gre za vse umazano perilo, ki so ga med to razpravo na veliko prali na sodišču, gre za živega otroka. Kje je pri teh ljudeh socialno poštenje, kje je čut do živega bitja, ki ni prišlo na svet po svoji krivdi. Kaj je zakrivi! otrok, da verjetno nikoli ne bo uradno imel očeta. Res je, deiček krivde za to nosi lahkomiselna mati, še večjo pa pravi oče, ki se sramu Je svo- jega otroka, čeprav se ni sramovati njegove matere, pred sodiščem in javnostjo pa je pripravljen storiti vse, da se reši obveznosti do otroka. Res žalostna stvar n v resnici družbeni problem, ki ga sodišče ne more rešiti Mestne pravdarije Motite se, če mislite da se pravda jo samo podeželski ljudje. V mestu je dokaj takih, ki so prav hudi pravdači, ali pa se pravdajo za mafhno stvar, ki bi jo lahko uredili doma. Čudovito spretnost in vztrajnost mora imeti sodnik, ki bo moral ugotoviti resnico v pravdni zadevi naslednkov K. proti glavnemu dediču M. D To je zelo zajeten spis, poln številk in podrobnosti, da se človeku zamegli. Stranski dedič, ugovarjajo, da je glavni dedič prodal prepoceni razne drobne predmete, kot so o-hešai'.niki in podobna kramarija. Zahtevajo ponovno ocenitev in razliko, če bodo ocenjeni dražje. Nevcrietno, /a kakšne malenkosti se pulijo. Tudi advokat, ki sestavlja tako tožbo, mora imeni o- bilo merico potrpljenja. AH ne bi bilo lepŠe, če bi sorodniki tako zadevo uredili doma med seboj? Ali pa plačilo za dimnikarska dela. Za 36 čiščenj dimnikov je dimnikar zaslužil 847 din ali malo več kot 23 din od dimnika. To mu lastnica hiše na Cankarjevi noče plačati, češ da ni tolikokrat ometa 1 dimnikov. Plačalla mu je samo delno, stroškov pa je že sedaj 564 din. Moral bo priti dimnikarski izvedenec, da bo podal svoje strokovno mnenje. Drobnih ,>ravd iiz mesta je še več. Otroka kot pravdni predmet, vredna 10.000 din . Da, tudi živ človek je lahko pravdni predmet. In ker se to o-bravnava na civilnem sodišču, mora biti predmet rudi ocenjen. Tako sta 8-letn.i Cvetka in 7-letna Slavka kot pravdni predmet ocenjeni na 10.COO din! A. K. in T. P. iz Sel pni Rate-žu sta bila nekaj let poročena. Rodili sta Je jima dve deklici. Potem je prišlo do rar/veze zakona. Spet sta pozneje 7>ivela skupaj, toda takrat je nastal v hiši pekel. VmivŠa T. P. je bili a silno 1'ubosumna ln je ob neki priliki svojega bivšega moža nekaikrati udarila s sekiro po glavi. Zaradi tega je bila obsojena na zajporno kazen. Ob razvezi zakona sta bila oba otroka dodeljena materi. Sedaj oče toži, da mu vrne oba otroka, ker bosta imela pri njem boljšo vzgojo kot pri njej. V pravdo za otroka je razumljivo posegel tudi skrbstveni organ okrajnega Ljudskega odbora, ki v imenu diružbe vodi skrb za nedoletne otrok«;. Sodišče je odločilo, da otroka ne dobi ne oče niti ne ostane p pri materi, ki bo poleg vsega o-sralega, morala nastopiti kazen. Otroka bosta šla v vzgojni zavod, za nje bo skrbela družba. Tako bo najbolj prav. Vidite, take zadeve obravnava civilno sodišče v Novem mestu, pa še veliko drugih. Lahko bi vam še op'.sali tožbo Jane/a Opare iz Biške vasi, ki toži soseda lane/.a Huča za priposesrvovani košček zemlje. Dolga pravda je to, pravda za zemljo, ki je marsikje -še predmet velikega pohlepa. Ali pa bi vam lahko napisali o pravda zakoncev !z Stare vasi pni Skocjanu. ki sta deln'a na posestvi drugemu zato, dt i"ima bo izročil zemljo. Pozneje se ie premislil, glavno, da k« pridno delala. Sodišče je moralo zaščititi njun? pravce Pa n. pr. ptezani-miva pravda o ve!:kem mf:n ^ 1e bila na odru zelo le. je vec kot razumljtivo. Skrajni čas po urejena novoletna jelka s je, da bi se vaški odbor pobrigal pravljenim gozdičkom. jateljev mladine, podjetju vzdrževanje prog, Novoteksu, PREPREČEN SAMCM0R Na Novega leta dan dopoldne je zdramil mirne Brežane krilc na pomoč. Pod Bregom se je odigravala presunljiva tragedija mlade matere štirih otrok. V valove Krke se je pognala mlajša žena, katere življenje pač ne more biti preveč rožnato. Ne zanima nas, kdo nosi za to krivdo, premisleka celotne naše družbe pa je vredno dejstvo, da ima ta žena štiri nepreskrbljene otroke, zaposlitve pa, kot izgleda, nobene. Vsaj tako bi sklepali rjg tem, da je zaposlitev pred kratkim iskala po mestu. Pri skoku v vodo se je zapletla med vrbove veje in se zanje tudi oprijela, verjetno iz nagiba, da bi se rešila mrzle kopeli. Zavpila je na pomoč. Brežani so hitro pritekli, jo potegnili 12 vode in odpremili v bolnišnico. Prav bi bilo, da bi kdo poskrbel za socialno stanje te žene, zlasti pa še njenih otrok. — r — Dvorska vas potrebuje postajo Prebivalci Dvorske vasi ki o-koiiilkih vasti imajo za posfcajio leseno barako. Poleti in v dneh, Kmetijski zadrugi Novo mesto, ko Še ni tako mrzlo, že gre, se- gradbenemu podjetju Piondr, ka kor tudi v»em ženam, ki so tako lepo uredile oder ln razveselile naSe najmlajše. Za brezplačni film pa se zahvaljujemo Svetu Svobod in prosvetnih društev okraja Novo mesto. (R) daj pozimi pa je težko čakati na vlak v baraki, ki je brez šip, zlasti ker imajo vlaki na progi Ljubljana — Kočevje večkr« precejšnje zamude. Odlok OBLO Novo mesto ja in v celoti veljavni za vso so predvidene stroge kazni. Nočni počitek motijo za to stvar ter poskrbel, da bi bil studenec zavarovan pred živino .n da bi bil bolj higienično urejen. Si. dec. pa so za otroke brezplačno vrteli film »Bagdadska roža«; dvorana je bila nabita do zadnjega kotička. Za to plemendto akcijo se najlepše zahvaljujemo Društvu pri- Na podlagi 10. točke 50. člena ln 19. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list MtS. št. 19-88/52) in 29. čJena Temeljnega zakona o preračunih (Uradni list FLRJ, 6t. 13-117/51) je občinski ljudski odbor Novo mesto na svoji 4. seji dne 21. decembra 1956 sprejel ODLOK o začasnem finanstranju proračunskih izdatkov občine Novo mesto v prvem trimesečju 19SS. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ZABUK0VCA želi vsem delovnim < ljudem srečno i NOVO LETO 1956. V vasi Luža je še vedno nekaj takih fantov, ki imajo čudno vzgojo. To so mladinci od 18 do 20 let. Radi se napijejo, potem pa ne vedo, kaj početi, da bi rudi drugi vedeli, da so se ga napili. Takrat se po navadi podajo v sosedne vasi. Seveda pri-hrumijo v vas z vpitjem, čeprav v nočnih urah, kot bi hoteli reči, da so sedaj neomejeni gospodar-' ji. Nihče nima nič proti, če pridejo lepo v. vas in tudi če kako Želimo, da bi že enkrat prenehali s takim prihajanjem v vas in z vpitjem in ponočevanjem po sosednih vaseh. To tudi ni nič lepo s)>riičevailo za mlladino. če zna samo rogoviliti! F. K., Občine, Spomini na silvestrovanje Silvestrovanje je za nami. Kako ste ga slavili pri vas? Za pre- lepo zapojo, vendar je treba pri bivake Ribniške doline je znano, Vsem cenjenim odjemalcem se priporoča MERCAT0R veletrgovina špecerijskega in kolonialnega blaga LJUBLJANA Titova cesta 31 In jim želi novih uspehov v letu 1956! tem poznati mero in oliko ter spoštovanje do ljudi, ki si žele po trudapolnem delu počitka. Novoletni lovski blagor Člani Lovske družine v Dobre-ipolju so marljivi in delavni. Tudi prvi dan letošnjega leta jim je prinesel srečo. Uspelo jim je u-jtreliti tri divje prašiče, ščetinar- ji, ki so jih ustrelil., so kar pre- dem narodnih pesmi. Tako je da so veseli ljudje, tako so seveda rudi prihod novega leta proslavili v »velikem stilu«. Proslavljal! so povsod ob harmoniki in plesu in seveda vinu. Naj še o-meninvo, da je v Sušju tamkajšnje kulturno-umetniško društvo uprizorilo na Silvestrov večer dve zabavni komediji »Gumb« in »A-n.rlfabera«. Nastopil je tudi moški pevski zbor z lepim spore- MLINSKA INDUSTRIJA LJUBLJANA LIKOZARJEVA 8 — tel. 30-528, 31-573 z obrati Beričevo, Bistra, Fužine, Gameljne, Logatec, V18, Vrhnika ln »Remont« delavnice se priporoča odjemalcem in streže po želji ter naročilu z vsemi mlevskimi izdelki. 1. člen Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1956. a najkasneje do 31. marca 1956. se finansirajo proračunske potrebe občine Novo mesto na podlagi trimesečnega plana izdatkov. 2. člen Zneski dohodkov in izdatkov, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občine Novo mesto za leto 1956. S. člen Ta odlok velja ed objave v »Uradnem vestmiku« okraja Nt-vo me$to. uporablja pa se od 1. Januarja 1956. Stev. 1-1330-32-55 Novo mesto, dne 21. 12. 1955 Predsednik OBLO: Maks Vale 10 buteljk izbranega vina — to je darilo ZTP Novo mesto. Ne poznate kratice? Zadružno trgovsko podjetje Novo mesto. DOLENJSKI OBVEŠČ cej tehtali. To je vsekakor dober bilo silvestrovanje v tem kraju lovski plen in tudi lovci so zado- ob veliki udeležbi 3judi res lepo. Kolektiv Trgovskega podjetja TREBNJE s svojimi poslovalnicami v Trebnjem in na Mirni nudi potrošnikom vse vrste blaga po nizkih cenah. voljni. SPORT IN TJE LtSN A VZG03A Odmev na novoletno športno anketo Vrstni red po petem kolu: nnk 3 ln pol (i), Verbic- 3 (2), Sarano-vie 3 (i), Prime 2 in pol (2), Bo- KIN0 »KRKA« — NOVO MESTO: Od 13. do 16, januarja: ameriški film »Rdeča reka«. Od 17. do 19. Ja-nuaria: francoski film »Sužnji«. KINO DOM JLA — NOVO ME. STO: od U. do 13. januarja: francoski film »Gremo v Monte Carlo«. 14. ln IS. Januarja: ameriški film »Tramvaj Poželenje«. Od 16. do 19. januarja: f nski film »Poročni venec«. DOL, TOPLICE: 14. in 15, Ja_ nuarla: avstrijski film »Hannerl«, ČRNOMELJ: od 12. do 15. januarja: finski fltlm »Poročni venec«. 17. ln 1B. januarja: ameriški film »Mesto Iluzij«. GRADAC: 14. m IS. Januarja 195«: mehiški film »En dan živ. ljenja«. 18. januarja: ameriški fllrn »Ljubimci iz Toieda«. Potujoči kino Novo mesto predvaja ameriški film »Odiel brez n a »1 ova «: v Semiču v gosftilmi Bukovec udaril Stefanič Anton ■ steklen co po gLavt in mu jo poškodoval. VUJsavIjevlC VeJJko iz Črnomlja se J« s sekiro usekal v prst leve roke. Saje Janez iz Gor. Karte-ljevega (4 Je v službi z železnim drogom poškodoval glavo. Nema-niča Jožeta iz Radovce je doma brcnil vol v levo roko. Senlčar Jofe iz Smolenje vasi si je pri dedu s tekiro poškodoval spodnji del telesa. Berk Aleksander iz Gabrijel je padel po bregu in m poškodoval levo nogo. Fabjan Tatjana iz Badlnje vasi je padla s stola in si poškodovala desno roko. Obvestilo ženam In gospodinjam Večerni gospodinjski tečaj se bo pričel 15. januarja ob 0- uri zvečer v prostorih Okrajnega gospodinjskega centra v Novem Pojasnilo v Malem Slarnlku: v petek, is. mestu (Sindikalni dom). Če bi Novoletna športna anketa Dolenjskega lista Je bila v glavnem dobro gipre'leta. Vsi priznavajo, da so take ankete zanimive in privlačne za večino ljubiteLJev Sporta, seveda pa ne gre vsem v račun končni izid ankete. O vrstnem redu so komentarji različni. Jasno je, da vseh ni mogoče zadovoljit:. Tako nastanejo sprva victihi razočaranja, ki nekje pre-kipdjo v gla«ne proteste, kjer se poleg raznih - drug1*" vzrokov za končni rezultat omenja Se kluba-štvo in pristranost, čeprav o tem, posebno v tej anketi, ni govora. Tud; očitki nepoznavanja položaja, skratka neinformiranosti o dol«n.1,skem »porinem življenju so odveč. r>a, ankete 1e konf 1n nič nI mogoče spremeniti. Kastelic Je res med najboljšimi kopjaši (mla_ d neti) v Evropi, n1 pa zato nujno, da Je tudi natfboltfsl dolenjski sportnl-k, ker so tu Se drugI moment!, ki vpiivajo odločllnoje kot sam rezultat — rekord. Govoril eem z veČino novomeških anketirancev, s Rportnmi delavci, ki Imajo v mezincu vna športna do-jMjanla v bližnji ln dailni okolici. V«l so dajali prednost vse-stranostl pred rekordom, posebno če Je ta vspstrano^t na tako visoki stonn) kot Je C-halova. »hal, ki Je bil letos izvoljen za najboljšega. Je dose«eil vrhunske rezultate v vmt! r.tleiflklh disciplin, ki niso rrč manj vnžne kot Kastell*>va. Nihče ni zan kal in ne zanika, da Kastelic zasluži v'soko mesto, toda Cihat Je z.isltižnejšl, Tako Je mnenje anketirancev. Da se potem ne more nihče ■kllcevati. tudi tov. Mol.ik ne, na neoblektlvTiost n celo klubastvo anketirancev, naj navedem na-slrrin*'! primer, s katerim Je bil tov- Mol'k seznanlen, ko Je zvedel za 1z'd ankete. Chala nis" vol'11 k^čevslrl funkc onav soloh ni«o vrnili (iz neznan b vzrokov niti eden!) in so bili znto fcrtket'rjttff I« I* novo-mošike^a okraja Kako le potem mOffocv j'.nvor'i.' o klubp^tvu? Ce bi glaeafaln rud1 Kočevcl, bi bi! rezultat verjetno lahko samo v šji v Cihalovo korst. pn tudi tedaj b! no b'!o mogoče govoriti o neobjektivnosti, ker b! bM naskok tako velik, da bi ra>zbl nll vsako nam'tf^vanle na storieno krivico. Anketu Je odraz Javnega mne-ngTadca. Kovačič Jožef, trgovski pomočnik iz Gabr_ ja, n Brudar Frančiška, knjigo-vodkinja iz Skocjana, Strajnar Jože, pečar, m Brudar Jožefa, delavka, oba iz Novega mesta. Umrli so: Jelinek Vineenc, upokojeni mizar, 73 let, iz Noveg* mesta. Cesar Marija, posestnica, 5fl let, 7 Brezove rebri. Ban M-lan, nočni čuvaj, 96 let, iz Ribnice. PREČNA V preteklih štirinajstih dneh sta bili rojeni dve đekMci. Umrla Je Pate Ana, roj. Baje, užitkariea, 85 let, iz Gor. Kamenja. Gotna vas Umrla sta: Bele Alojz, kmetovalec, 73 let, iz Dol. Težke vode, ln Pavlin Ana, roj. Medle, kmetov alka, 58 let, s Potovega vrha. V zadnjih Štirinajstih dneh so se ponesrečili ;n Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Lukšlča Franca iz jrče vasi Je pred neko gostilno v Novem mestu udaril Stangelj Adolf iz Gotne vasi n mu poškodoval spodnjo Čeljust. Hrovat Jože iz Irce vasi si je pri sekanju drv poškodoval palec leve roke. Jerin Srečko iz Gorente vasi se Je doma opekel po obrazu, ko se je igral ob štedilniku. Skrbca Alojza iz Jugor-Ja je v Gorjancih povozi voz in ■ ■iM.ni»¥lt« — mu poškodoval hrbtenico, peic iz novomeške porodnišnice Stane iz Prevali Je padel doma V preteklih štirinajstih dneh sc in si poškodoval desni komolec, v novomeški porodnišnici rod;le: Klemenčiča Antona iz Krupe Je Ftcfolt Milka ik Jurtce vasi — de- KOČEVJE V času od 24. decembra 1955 do 1. Januarja 1956 so bili v Kočevju rojeni trije dečki in tri deklice. Umrl je otrok Pinman Egon, 6 mesecev, iz Kočevja. Parok ni bilo. klico, Malar Frančiška iz Kočevja — dečka. Franko Frančiška iz Ločne — deki co. 2agar Marija iz Kočevja — deklico, Brun6kole Amalija iz Jelševrdka — deklico, Rodič Terezija iz Prečne — dečka, Sobar Anica iz Vršnih sei — deklico, Konda Fani z Josipdola — dečka, Pust Zofija z Roga — dečka, Stukelj Marija iz Sadinje vasi — dečka, Rubelj Bosiljka iz Kočevja — dečka, Kašnik Jožefa iz Novega mesta — dečka, Butala Helena lz Zemlja — deklico. Per-ko Slavca lz Pustega Gradca — dečka, Kapš Tončka iz Prečne — dečka, Lukee Olga iz Ljubljane — deklico, Judež Terezija '.z Vel. Orehka — dečka, Marentič Katarina lz Sodevcev — dečka, Ciavan Milka iz Gor. Selc — deklico, Smigoc Vera iz Trate — deklico. Dvojmoč Zalka z Ostroga — dečka, Sever Angela Iz Žalne — dečka, Zamida Albina z Gomile — deklico, Povše Marija lz Dol. Pod-boršta — dečka, Lah Marija iz Migolce — dečka. Kobe Slavka iz Speharjev — dečka, Vrščaj Mar:-ja iz Zloganjev — dečka. Poštare Martina iz Stare cerkve — deklico, Slak Ana lz Trebnjega -— dečka, Kovačič Marce'a Iz Cegel-nioe — deklico, Simec Anica Vz Kvaslce — dekl co, Rozman Kristina už, Metlika. Martin Plut iz Drašičev je prejel za razstavljeno sadje priznanje; Jože Klane iz Berčic nagrado 1.500 din; Martin Brodarič iz Rosai-nic nagrado 1.500 din; Po 1.000 dinarjev so v tej skupini prejeli: Janko Pečarič iz Curil, Anton £el.;,ko iz Gor. Suhor j a, Anten Feždirc iz Slamne vasi, Jože Nemanič iz Zelebeja in Uroš Kastelic iz Metlike. Zelo veliko priznanj in nagrad so prejeli kmetovalci za razstavljena vina in žganje. Jote Jakijevič iz Gatorovca je prejel za laški rizling diplomo, »rebrno medaljo in 2.000 din nagrade; Anton Pečarič iz Dra-Sič za belo mešano vino diplomo, srebrno medaljo in 2.000 din; Trsnica in drevesnica Metlika za mešano belo vino diplomo srebrno medaljo in 2.000 din; vinarski odsek KZ Metlika za belo mešano vino diplomo, srebrno medaljo in 1.500 din; Jože Plesec iz Železnikov za črno vino diplomo, srebrno medaljo in 2.000 din; vinarski odsek KZ Metlika za črno vino diplomo, srebrno medaljo in 2.000 din; kmetijska zadr. Suhor za žganje-slivovko, diplomo ln srebrno medaljo; Anton Pečarič iz Drašuč za modro frankinjo. diplomo, srebrno medaljo in 1.500 din. Bronaste medalje so prejeli Za bela vina: Miha Muc, Vi-došiči, Martin Plut, Vidošiči; Jože Pečarič, Curile, Janez Gornik, Gabrovec; Jože Nemanič, Božakovo; Anton Nemanič, Božakovo; Janez Kozjan, Božakovo; Anton Cajnar, Križevska vas; Niko Pečarič, Drašiči; Anton Oberman, Drašiči; Anton Prus, Krmačina; Anton Kastelic, Krmačina; Rudi Stefanič. Drašiči; Anton Kočevar, Božakovo; Ivan Kobe, Zelebej; Jože Guštin, Drašiči; Ivan Kastelic, Drašiči; Anton Simonič, Drašiči; Mirfco Trampuž, Metlika; Janko Pečarič, Curile; Fuanc Slobodnik, Slarnna vas; Anton Mavretič, Boldraž; Jože Kozjan, Božakovo; Karel Stezinar, Metlika; Alojzij Slane, Slamna vas; Bara Guštin, Drašiči; Stan-ko Nemanič, Grabrovec; Anton Vukšinič, Grabrovec; Jože Le- in po 500 diin nagrade: Anton Rajk Bojanja vas, Janez Skof, Suhor in Marko Štefanič iz Kri- ževske vasi. Nagrade za plemensko živino in ostalo sodelovanje Za razstavljeno plemensko živino so prejeli diplome in nagrade: Jože Slane iz Berčic za kravo Cito diplomo in 3.000 din; Trsnica in drevesnica Metlika za kravo Siva diplomo in 2.500 din; Jože Bajuk iz Drašič za te-lioo Riža diplomo in 2.500 din; Jože Bajuk iz Curil za kravo Miška diplomo in 2.000 din; Jože Bajuk za telico Murka diplomo in 2.000 din; Žarko Mež-naršič za telico Jera diplomo in 1.500 din. Kmetijsko posestvo LOG in Drevesnica ter trsnica Metlika sta dobili diplomi za priznano živino. S kmetijske razstave v Metliki (Foto Fabjančič, Metlika) ščanec, Božakovo; Anton Nemanič, Drašiči; Franc Pezdirc, Dragici; Anton Bajuk, Drašiči; Anton Starešinič, Drašiči; Jože Simonič, Drašiči; Marija Slobodnik, Vidošiči, dn Franc Kra-ševee, Lokvica. Za črna vina so prejeli bronaste medalje: Anton Vukšinič, Križevska vas; Anton Oberman, Drašiči; Anton Bučar, Drašiči; Anton Plut, Drašiči, Jože Bajuk, Drašiči, in Jože Simonič, Drašiči. Za modro frankinjo je prejel bronasto medaljo Anton Cr-nugelj iz Grabrovca, prav tako pa tudi Marko Nemanič iz Drašič za burgundec. Stanko Nemanič iz Grabrovca za žganje slivovko in Trsnica ter drevesnica Metlika za sadno mešano žganje. Za razstavljene predmete la čebelarstva so prejeli diplome Poleg navedenih so dobili diplome kot priznanje za sodelovanje na razstavi, za raz- Z A N ailUfc KUD »Sleme« se ne ozira na blebetače Lani februarja je bilo pri Sv. Gregorju ustanovljeno KUD »Sleme«, ki šteje okoli 100 članov. Mlado in agilno društvo je začelo s pomočjo KZ in prebivalcev avgusta obnavljati v zadnji vojni porušeno dvorano. Dela so lepo napredovala in za novo leto so dvorano odprli. To pa nekatterim reakcionarnim-klerikalmim ljudem ni po volji. Začeli so govoriti, češ kaj je OBVESTILO Svojce rojakov v inozemstvu in druge obveščamo, da lahko dobe Izseljenski koledar za leto 1956 tudi v uredništvu Dolenjskega lista. potrebna tako lepa dvorana v tako hribovskem kraju in še mnogo drugih stvari so našli, da bi preprečili dalnje delo. Posebno pa jim ni bila po volji zabavna komedija, ki so jo člani društva naštudirali in se z njo predstavili občinstvu: »Razdor med zakonci«. Vsem takim, ki mislijo uveljavljati svoj vpliv, pa so člani društva pokazali, da so za kulturni napredek svojega kraja. Nova lično opremljena dvorana pa bo slu-žiLa slemensfcim prebivalcem za igre in ostale prireditve ter za množično sestajanje. Šolska mladina in ostali jo bodo v zimskih mesecih lahko uporabljali za fizkulturne prireditve. *mJJL JjiirfMBS—WBBT' mrr* ir"lri * Zagrebčani pa mleko in voda Zagreb je veliko mesto in potroši na dan tudi okrog 70 tisoč Litrov piieka. Mestna mlekarna uspe dati na trg komaj 20 —25 tisoč litrov mleka, ostalih 40 tisoč pa ga prineso mlekarji iz okolice — »kantari« ali »poku-čarci«, ker ga raznašajo strankam na dom. Tega mleka seveda ni mogoče kontrolirarti tako, kakor mleko Mestne mlekarne, vendar so analize pokazale zanimivo ■ stvar. V teh 40.000 litrih mleka, ki ga vsako jutro pr meso v Zagreb pravcate kolone »kantarjev«, je mleka le 32.000 litrov, 8000 litrov je pa v njem vode. To mleko je dražje, ker ga. dobijo stranke na dom, »kantar ji« pa tudi nimajo nobene posebne režije — 40 — 50 din liter. Račun pokaže, da Zagrebčan', plačajo na dan za vodo, ki je v tem mleku, 320.000 din, na leto pa 120 milijonov. Žalosten lovski plen Ljubiteljev lova je tudi v Ameriki veliko. Zal pa večkrat poleg divjačine pade tudi precej lovcev. Tako je bilo letos že v začetku lovske sezone v Michi-ganu ubitih kar sedem lovcev, ki so šli na srnjake. V Ohio so bili prvi dan mrtvi trije lovci, eden od teh od kapi. Krojaški rekord Časopisi so bili poročali o krojaču Mati Džidaru, ki je napravil moško obleko iz 2,05 cm blaga. Njegov rekord je pa sedaj potolkel Josip Vignjevič, krojač v Zadru. »Odločil sem se, da pobijem Džidarov rekord. Kupili sem 194 cm blaga, širine 154 cm in naredil moško obleko št. 48. Ko sem obleko končal, sem stavljene predmete, za uspešno organizacijo dejavnosti in podobno še: Trsnica in drevesnica Metlika kot celota; Kmetijsko posestvo LOG Metlika, kot celota; Kmečka delovna zadruga Griblje za razstavljene kmetijske pridelke; »GOSAD« Novo mesto za razstavljena zdravilna zelišča; Lekarna Metlika za razstavljena zaščitna sredstva; Kmetijsko gospodinjska šola Gradac za razstavljeno vloženo sadje, sadne sokove in zelenjavo; kmetijska zadruga Suhor kot celota; živinorejski odsek kmetij, zadruge Metlika; čebelarski odsek KZ Metlika; vinarski in sadjarski odsek KZ Metlika; mlekarna KZ Metlika; Elvira Pahor za razstavljena ročna dela; Martin Brodarič, predsednik upravnega odbora KZ Metlika za prizadevanje pn organizaciji razstave; Kmetijska zadruga Metlika kot celota; Anton Vraničar iz Bojanje vasi za razstavljena zdravilna zelišča in revirno gozdno nadzorstvo Metlika za gozdarsko razstavo. Vsi navedeni razstavi j alci so poleg diplom, medalj in nagrad prejeli še po eno knjigo »Kmetijski teden v Beli krajini«. Da je kmetijska razstava v Metliki tako lepo uspela, imajo poleg razstavlj alee v velike zasluge še Okrajna zadružna zve*-za Novo mesto, kmetijska šola na Grmu, »Gosad« Novo mesto Agrotehnika Ljubljana, Kmečka knjiga Ljubljana, Trsnica iu drevesnica Metlika, KZ Metlika, Kmetijsko gospodinjska šola Gradac, vse zadruge iz občine Metlika, KDZ Griblje, Lekarna Metlika, zlasti pa tudi občinski ljudski odbor s predsednikom Jakljevičem na čelu, ki je nudil vso strokovno in organizacijsko pomoč, kot tudi vsi ostali, ki so sodelovali pri pripravah in izvedbi razstave. Pobudo za to razstavo je dal predsednik in upravni odbor KZ Metlika V 0 S T videl, da bi lahko prihranil še 2 cm. Mojo obleko je pregledala posebna komisija in vsi so izjavili, da je popolnoma v redu«, je izjavil Vignjevič, Kako so kostanjeviški lovci naskočili prašiča Clanl lovske družine Kostanjevica smo nestrpno pričakovali prvi sneg. Računali smo, da nam bo bela odeja izdala skrivališča črnuharjev. Končno smo ga v drugi polovici decembra le dočakali. Snega je zapadlo toliko, da smo mogli slediti divje prašiče v krakovskem gozdu. Šofer Jože, ki dnevno prevaža s kamionom cviček vinarsko zadruge je zapazil v svežem snegu sledove divjega prašiča, ki je na dveh krajih prečkal cesto. Jože ni več zdržal. Ustavil je kamion in šel pogledat, kam vodi sled. Mrcina jo je mahnila proti Krki, kot da hoče prepla- vati reko in jo ucvreti v Opatovo goro. Sčetinarju pa se je zdela voda menda premrzla, zato je zavil nazaj v Krakovo. Jože se je vrnil z vožnje že predpoldan. Hitro je ukrenil vse potrebno za pogon. Ze ob 13. uri smo trije, z lovsko bojevitostjo dobro založeni lovci odkorakali Najtežji in najlažji Berlinčani imajo someščana, ki je težak 168 kg. Imajo pa tudi drugega, Werner se piše, ki je visok komaj 98 cm, težak pa 10 kg. Sedaj sta se oba domenila in bosta prepotovala ves svet. To bo vsekakor atrakcija, ki jima bo tudi »vrgla«. »Pet minut hitreje ko smrt...« V velikem danskem potniškem letalu je bilo več potnikov, med njimi tudi neka žena s štiriletno hčerko Marijo in 18-mesečno Ingrid. Ko je letalo letelo nad Skagerakom, je mali Mariji postalo slabo. Z njo'sta se začeli ukvarjati mati in stjuardesa (strežnica v letalu). Tacaš je Ingrid prijela mamino torbico, vzela iz nje pilule za spanje in jih precej pogoltnila. Krik matere je potnike opozoril na nesrečo. Obvestili so posadko letala in telegrafist je javil na najbližje letališče, naj bo pripravljen rešilni voz. Pilot je do skrajne meje povečal hitrost in pristal na letališču Aal-borg. Deklico so prepeljali v bolnišnico, kjer so ji izpraznili želodec in nudili prvo pomoč. Zdravnik, ki je malo Ingrid rešil, jo dejal pilotu: »Vozili ste pet minut hitreje od smrti. Kajti le pet minut kasneje, pa bi otroka ne mogli rešiti.« po merjaščevi šledd. Toda v gozdu je zmanjkalo snega in sledu. Pa ne popolnoma. V gosto, neprehodno grmovje je vodila sled. Toda ni mogoče, da bi se prašič ustavil v tako majhni gošči, v kateri je samo nekaj starih vrb, ki nudijo zatočišče divjemu mačku. Ko smo odkrili še svežo sled mačka, se je razvida strokovna debata. Kaj če ni to »prašič«, ki ga zasledujemo? Ne, je odločno zavrnil Jože in zatrjeval, da dobro ve, da je prašič parkljasta divjad, maček pa ima tace. Kmalu smo na naše veselje ugotovili, da je prašič čisto blizu nas in lahko posluša naša strokovna razglabljanja. Bojni načrt je bil hitro napravljen. Z Jo že tom se postaviva na stojišči, Ivanu pa naročiva, da mrcino potiho zbudi in napoti kamor je treba. Kaj kmalu jo je prašič res čisto mirno primahal na 20 korakov do Jožeta in mu menda še želel dober pogled Trije zaporedni strela so pretrgali gozdno tišino. Prašič pa se je elegantno obrnil in po goščavi odšel proti Ivanu. Ta j* iz ne vem kakšnih razlogov precenil hitrost ščetinarja in poslal strel daleč pred njegov rilec. Menda si je mislil; kaj če se pošast zakadi vame? Sigurnost je sigurnost! Po končanem pogonu smo ugotovili, da je prašič s tem lov- skim žegnom lepo nadaljeval svojo pot. Naša pot nazaj proti domu je bila dolga, vendar prekratka, da bi lahko končali razpravo o prašiču, o učinku lovskih pušk in o stotinah raznih vzrokov za neuspeh. Debata se je nadaljevala zvečer na lovskem posvetu, ki ga je sklical Štefan. Govorili smo vsi, poslušal pa nihče, le Štefan je od časa do časa rekel svoj »Ja, ja, saj sem vedel, kaj se bo zgodilo«. Ivan G. pa še ponoči ni mogel spati. V sanjah ga je zbudil prašič, ki se je kot velika črna pošast valil proti njemu. Skočil je s postelje, zbudil še nas ostale in nadaljevali smo lov. Tokrat je prevzel operativno vodstvo Milan upajoč, da prašiča že držimo za rep. Pa spet ni bilo nifi. Naš podvig se je končal skoraj tragično. Namesto prašiča smo dobili polne škornje mrzle vode, ki je sicer blagodejno vplivala na našo lovsko razgretost. Tudi Ivan, ki je imel gojzerice, je bil deležen vode, saj je nekajkrat krepko stopil do kolen globoko v krakovske mineral- ne vrelce... T. F. U v Novem mestu Kajuhovi harmonikarji Črnomlju Svet Svobod in prosvetnih društev novomeškega okraja je organiziral gostovanje znanega in kvalitetnega harmonikarskega zbora MKUD ln »KAJUH« iz Ljubljane. Harmonikarji bodo nastopili v soboto 14, januarja ob 16. sadi v Mehlenvu pri Bonnu, kjer so ob proslavi 28. novembra zaigrali tudi več skladb jugoslovanskih skladateljev Baranoviča, Si-monitija, Gotovca in Kuharja. Na koncertu so bili tudi tuj j diplomati, ki so bili gostje naše amba- uri v Pionirjev! dvorani v Brš-ljinu, zvečer ob 20. uri pa v dvorani Doma ljudske prosvete v Novem mestu, v Črnomlju pa bodo gostovali v nedeljo 15. januarja. »Kajuhovi« harmonikarji so bili lami novembra na povabilo nemških sindikatov na daljSi koncertni turneji v Zapadni Nemčiji. Nastopali so v Solingenu. Opladenu, Remscheldu, Levverkusnu. Kolnu, Bonnu in drugod. Nadvse prisrčno so bili sprejeti na naši amba- sade. Harmonikarji so goste tako navdušili, da so se sicer resni ln zadržani diplomati zgrnili v krog ln zaplesali nekaj kol, ki so jih »Kajuhovci« dodali... O uspešnih nastopih ljubljanskih harmonikarjev v tujini govorijo tudi kritike tujih časopisov. Tako je dnevnik Rheini&che Post 19. novembra 1955 pisal: »Devet mojstrov akordeona sestavlja skupino ki je prišla iz Jugoslavije in ki jo je vodil kras- ni temperament prof. Janeza Kuharja. V barvitih narodnih nošah so nastopili igralci v prvem delu z jugoslovanskimi skladbami. — Mojstrska skladnost v igri je bila nadvse presenetljiva, kar pa nI bilo mogoče pripisati le slučaju ali Improvizaciji. Prav ta enotnost je tisto, kar pritegne. — Drugi del so obsegala dela zabavne glasbe in odlomki iz oper. Toda kaj bi pomenila vsa natančnost, če bi ne bilo v igri tistega temeljnega .nekaj', kar edino more iz uvež-bane igre ustvariti doživetje, ki te vsega prevzame ...« Tako ln podobno ocenjuje tuji tisk gostovanje »Kajuhovih« harmonikarjev. Zbor se Je z veseljem odzval vabilu novomeškega Sveta Svobod tU prosvetnih društev, zato nikar ne zamudite koncertov v Novem mestu in Črnomlju! — Tudi vam bodo ostali umetniki harmonike v nepozabnem spominu 1 OKROGLE BBBBT. ■■■■■■■■ AVSTRIJSKI OREL Miha s Kukovca je za časa avstrijske monarhije prišel na sodišče. Na steni je visel državni grb — dvoglavi orel s krono in Miha se je ves zagledal vanj. »Kaj pa tako gledate v krono njegovega kraljevskega in cesarskega veličanstva Avstrije in Ogrske?* ga je vprašal sodnik. »O, premišljam, koliko je tale ptič pozobal kranjskih piščancev,« je odgovoril Miha, VIHAR NA OBZORJU Mladi soprog je prišel na postajo čakat ženo. Pripelje vlak, žena izstopi, z njo pa tudi mati. »Kaj ti nisem brzo-javil, da pridi sama, brez tašče?« je mladi mož poše-petal ženi. »Oh,« je pošepe-tala žena nazaj, »saj ravno o tem se hoče mati pomeniti s teboj — brala je namreč brzojav.« NESPORAZUM Oče Matic je v Ljubljani obiskal sina in njegovo družino za rojstni dan. Zbranih je bilo več gostov in med po-menki so prišli tudi na leta.. »No, oče Matic,« pravi neka starejša dama, »koliko let bi vi meni dali?« »Eh, sirota, kaj ti jih bom dajal, saj jih imaš že tako preveč,« je odgovoril Matic. NOVOLETNA »No, Janez, kako si kaj dočakal novo leto?« »Eh, slabo, ko so ljudje tako brezobzirni! Ko so T roti jutru odhajali iz kavarn in gostiln, so ti zlodji kar po meni hodili.« ?RED ODLIČNIM TRENUTKOM Ruski balet je pogost' v katedrali Dekan iz Canterburva v Angliji Hewlett Johnson je velik prijatelj Sovjetske zveze, kjer je živel del j časa in o tem izdal knjigo. Ko je nedavno gostoval v Angliji ruski balet, je dekan priredil članom baleta prijateljski večer v katedrali. Balet je štel 90 članov. (Odlomek iz knjige Jožeta štoka-Korotcna JEKLENA PEST) Odločili smo se za drugo — Za probod! Za trenutek nas je prikoval sovražni udar v zaklone. Prepričan sem bil, da ni bilo v sovražnem taboru vojaka, ki ne bi streljal, s čimerkoli je pač razpolagal. Pokopališče je bilo podobno raztrganemu rešetu, ozračje nad nami je bilo polno jekla in svinca. To je trajalo približno eno minuto, nato pa je, kot bi odrezal vse utihnilo. Iz sovražnih grl so zadoneli etrašn.! klici: »Hura, v napad!« — »Sturm, vorv/arts!« — »Hura, na bando!« — »Koči puške, hvataj žive!« — »Kolijl rdeče komuniste!« Pognali so se proti cerkvi. Kar pet obročev jih je bilo. Razen orožja so nesli nekateri s seboj lestve. Prislonili so jih na zidovje in plezali na pokopališče. Po stopnicah se je prerivala pravcata bela procesija Bil o je nekaj stra.Šnaga. Zd30 je prišla vrsta na nas! Z rrvitraljezcem, ki je onemo- gel in ozeben vlekel za sabo prazno strojnico, in telefonistom, ki je prav tako tiščal v roki prazno brzostrelko padlega tovariša, smo se pognali proti Lamini, kjer sovražnik še ni plezal na zidovje. Ranjenemu mitraljezcu je — še zdaj ne vem kako — uspelo izmotati se iz gneče in prebiti se proti Smuki. Toda tam daleč ga je ujela sovražna krogla in mu prebila srce! Telefonista je Nemec zagrabil za rokav, belogardist pa za telefon, ki mu je visel čez ramo; fant se jima je izpulil iz rok, skočil čez zid in se tako rešil krempljev krvave bratovščine. V sovražnikovih rokah sta ostala le telefon in pol rokava. Meni na prvi ms.h ni usoelo. da bi se prebil iz obroča. Padel sem v zanko — skupina belogardistov je planila name izpod zvonika ;n me surovo podrla na tla. 2e me je zgrabilo vrag vedi koliko rok. Malo je manjkalo, da me niso raztr- gali. Toda sunkovito sem skočil pokonci, čeprav so me še vedno držale sovražne roke, ln se trdno postavil na noge. In tedaj me je izdala na rokavu priišita živordeča položajna značka. »Živijo! Komandanta smo ujeli! Huraaa! . . .« so vpili belogardisti kakor podivjane zverine. Skoraj so ponoreli od veselja. Vse živo jih je bilo okrog mene. Objemali so se, metali kape v zrak, vzklikali, rjoveli . . . »To bo pojedina!«« je nekdo vzkliknil z zoprnim glasom. »Oženili ga bomo!« je dodal drugi. Nihče pa se ni domislil, da bi me razorožili. Pozabili so' Vsa moja sreča! Obšla me je vročica, ko da m! ie zavrela dotlej tako hladna kri. Pa ie me je »preletela mrzlica, ko da sem med skalami ledu zamrznjen. Taki in podobni občutki so se menjavali z bliskovito naglico, tako hitro, da človek niti misliti ne more. Staj sem navidez tako brezskrbno in hladnokrvno, ko da se me vse to ne tiče, ko da mi ni mar usode, tako flegmatično, ko dobri vojak Svejk, ki se ni nikdar ničesar bal. V resnici pa so bile tiste sekunde grozne, neizrekljivo sorasne. Razmišljal sem s tako naglico, da mi je hotelo raz-gnati glavo. Kako se otresti krempljev, kako kljubovati smrtnemu prijemu? Ali naj si vzamem življenje — toda kako? Al j naj tvegam proboj k našim — toda kako? Še vedno pa sem kleno držal v desnici s tremi patroni napolnjeno parabelo, v levici pa s poslednjim trornblonom nabito pištolo, prepričan, da bo to dovolj n zadnje dejanje Odlločil sem prav v trenutku, ko je po stopnicah proti cerkvi pritekel mršav domobranski kapetan ter jezno zatulili: »Razorožite ga! Tepci neumni!« Zdajci so tudi sovražni kremplji popustiiili, okrog deset »tepcev« pa je hotelo zgrabiti za moje orožje. Toda zaman! Takrat sem dokaj preprosto in spretno v gležnju dvignil pesti^ in sprožil oba petelinčka hkrati. Z desnico lem proti nadebudnemu oficirju poslal poslednja zrna vz. parabe-le, z levico pa iz raketne pištole spustil tromblon, ki se tje raztre- ščil v gruči belčkov, povohal njihovo kri in raznese! po zraku nekaj cunj in mesa. »Ta—ta—ta« in »tresk« — to je bilo vse in hkrati dovolj. Nastala je zmeda. Mnogi belo-gardLsti sli trenutno niso mogli razjasniti, od kod ta pošastna eksplozija. Ndkaiteri iz strahu, drugi pa h navade so telebnili na tla. In tedaj se mi je nasmehnila priložnost za pobeg pred smrtjo. Izkoristil sem trenutno zmedo in se pognal do obzidja, pa s skokom Čezenj pošteno telebnil v kotanjo na trda kraška tla. Zavoljo stra.Šnega ognja sovražnih mitral jezov, brzostrelk in pušk se seveda nisem otipavali. V hipu sem bil na nogah. Ko jelen sem se pognal proti Svinjskemu vrhu. Drvel sem po brezdarem terenu, se spotikal in padal na glavo pa spet na zadnjo plat, se zakolen-tal na desno pa spet zarinil na levo, dokler nisem dosegefl najbližjega gozda. Sele tedaj sem se ogledal. Uh, kolikokrat sem imel preluknjano obleko, medtem ko mi svinčenke kože le niso načele. In tam pri gozdu, med svinjskim vrhom in Dcčjo goro, ko sem se že počuoil varnega, so mi odpovedale roke in noge. Zgrudil sem se na tla. Pištoli sta se mi izmuznili iz prijema ozebljenih prstov. Hotel sem ju po- brati, toda zaman. Prsti so bili beli ko sneg in trdi ko dVenovi klini. Spomnil sem se očetovega nasveta in jih začel drgniti ob ineg. Zdaj so začeli postajati rdečkasti, in končno so krvavo zardeli, da me je ipekiks ko da bi jih vtaknil v žerjavico. Recept je pomagal. Hotel sem že malo počivati, toda . . . Zmotili so me razjarjeni sovražniki, ki so izza ovinka drveli proti meni, ne da b. streljali. Pohlevno sem se skril v gozd. Kaj naj bi sicer storil? Boriti ^se nisem imel s Čiim. Prazno orožje je namreč vedno muhasto. Muhasta pla nista bila Dečja gora in Svinjski hrib, od koder je nenadoma zaropotalo proti mojim preganjalcem- Ucvrli so jo nazaj proti Lazini, pa od tam odgovorili z mitraljezi in raketami! Vrag vedi, kaj se jim je motalo r beticah, da so streljali z raketami ? Potem sem se pridružil patrulji tretje čete. Skuono smo še i>az1iiveje prisluhnili re/kemu streljanju na Dečji gori. To je vendar glas mirraljezca iz prve L-cte! Napotili smo se tja. Borci so nas $pre;eli z velikim •.lrudctijrm in veseljem, komandant bataljona pa je nekoliko potrt dejal: »Veš, če ne bi zaplenil; municije in bomb, ne bi dolgo v držali!« Pripovedoval ml je h o srditi borbi, ki se je v glavnem bila zavoljo zgubljenih belogar-disdčnih minometov. Nato sva scdila na star hlod ter se pogovarjala o preživelem spopadu? . * V tako kritični in zagonetni situaciji, še svoj živ dan nisem bil,« mi je razlagal Edvard. »Da-nei jih je bilo res ko listja in trave. Požrli bi nas lahko. Kje io se le vraga vzeli, oštja! Pa kako so bili pijani in besni. Da-"«s |C jurišal na nas alkohol, saj *o bili vsi (po vrsti pijani. Da *ino bili izidamu, tega ntlti najmanj ne dvomim. Le kdo je tisti JzdajaJec?« Potem sem še jaz na kratko povedal svojo zgodbo in zaključil: »Vidiš, tako je tovariš komandant. Včasih človek pobegne, četudi že »Matilda« drži za vrat. Nikdar ne smeš ubupati. Kaj veš, naključje je čudna it var!« !>a bi javil! š-t.ibu brigade o bork', sem stedcl na municii-iki -:aboi ter napisal kratko poročilo, ki ga je kurir odnesel na Vrh. Kom.md.inr bataljona pa je medicin poslal piotj Smuki patruljo, da pripelje semkaj tudi tretjo čcio.