Katollik cerkven Uut*
Dnule* lihftjs 1.« 10, in 30, dnd vsneegn mesen n* e®II poli, In veljtl po posti in celo leto 3 gld., tn pol leu 1 gld. 60 kr., v ti»knrnie pprejoronnn nn leto % (Id, 60 kr. in nn pol letn 1 (Id. 30 kr., nko uni dnevi nndennjo v nedeljo uli prnsnik. isidv Danica dan pnprrj
Tetivi XIX«	V Ljubljani 20. malega serpana 1866.	Ll*t 21.
Bober piiMUr dn šMJenJe *a troje ar&ice. *)
Še proti koneu zadnjega stoletja je stala v malo mani dolini »ahodnjoga Francoskega vas pri sv. Agati imenovana. Bila je revna, vendar bolj pri jasna in čedna, kot navadno vasi v takih krajih. Bele hišica •o bile večji del s slamo krite in z vertmi pa sadjem obdane, sredi Umed njih pa je zvonik male eerkvo kiipel proti nebu. Tik eerkvo je bilo stanovanje duhovnikovo, ktero se je od druzih hiš po večjem v tem lo-Čilo, da je bilo fte bolj fiodno in okna z dišečimi cvetlicami obstavljene. Pravo vesolje je bilo viditi krepko in terdno prebivavce v sicer revni, vendar Čedni obleki, poslušati njih modre in pobožne pogovore, ali gledati jih marljivo svoje dela opravljati. Lahko je bilo spo-mati, da tft nekdo vse navdihne in vreduje, da nekdo brani lapeljivim naukom in pregreSnira rasvadam, da ne okužijo priprostih vaiianov. To vse je bilo prizadevanje verlega njih duhovnega očeta Bernarda. Ta gospod je bil pri njih že od svoje mladosti; tu ie bila njegova perva služba, in ker ni hrepenel po višjih službah in bogastvu, je ostal pri svoji ljubi dediči, kteri je bil vse, oče, priiatel, svetovavoc in tolažnik. Že pet-deset let je meti njimi preživel dobro in hudo, bil je skoraj naj starji v vasi in večino probivaveev je on sprejel v sveto cerkev. Bil je usmiljen do revežev, in nihče ni Sel prazen od njegovo hi&e. Svoje podložne je učil sadjoreje, jim obsadil hi&e z rodovitnim drevjem m jih privadil anažnosti v obleki in stanovanji. Še bolj pa je skorbel sa njih duSni blagor. Podučeval iih je o vsaki priliki, in tako jih je srečno obvaroval nrozbož-nosti tistega Časa, ktero je pozneje toliko nesrečo pripravilo nad deželo. Ker je pobožni gospod vidil, kako sega dalje in dalje spridenost in kako se množč pregrehe, je dutil, kamo tlojdejo ljudje po taki poti; zatoraj je večkrat rekel svojim laranotn: „ Prišli bojo strašni dnevi, ko bojo ljudje mislili, da ne potrebujejo več Boga. Pregrehe bojo vladale na svetu. Bogatin bo postal lakomnik, revež nevošljiv; nečistost in drugo hudobije so bodo 60-irilo med ljudmi. .Jeza bo med sosedi, sovraštvo med rati, kreg mod zakonskimi. Blagor takrat tistim, kteri hreponč lo po neboškem, blagor ubogim v duhu, ker njih je nobeško kraljestvo." Naj bolj pa je skerbel za otroke; da bi se ti ne spridili, jo bilo njegovo vedno prizadevanje, Priserčno jih je ljubil, ljubili so ga pa tudi ti kakor očeta in ga imenovali le ,,očeta Bernarda." — Živel je srečno ker zadovoljilo v svoji samoti.
*) To t|"g'Mll>o uno aknrvj ob enem	dobili u d vrli ravnili
rok, da naj si« v Danici raiglad. Tu j« niimnai". »la j»' g»t<»vo mi»vna in podučim; n^j •• turrj k,y driurgu odloil, tla prcocj uu vrrslo priti«.	Vr.
Vendar kmalo so je vse spremenilo. Strašna fran-coska prekueija namreč so jo pričela in ie ho »e kazali njeni žalostni nasledki po mestih. — Prekucnili so Mtari kraljevi prestol, vero kolikor mogoče zaterli, nove postave skovali. Kekli so, da se nima več utan od stanfi ločiti, da so duhovni zgolj le vladini vradniki in Ic nud njeno oblastjo, pa da morajo vse in samo to storiti, Kar jim veleva vlada. Imenovali so to „dulmv*ko vstavo" in na to vstavo bi mogel priseči vsak duhoven, uli pa deželo zapustiti. Veliko jih je raji bežalo na ptujo, kakor pa da bi na kaj taeega prisegli; veliko jih je tudi raji svoje življenje dalo iu uiuerlo pod raboljnovo sekiro, kakor pa da bi so izneverili svoji materi katoliški t'er-kvi in njenim postavam, Take pročudne novico so d»dia-jalo tudi v »aipotno vasico, k mirni „sv. Agati;" ali upali so va&čanfo, da do njih samotnih bajtic ne pririje to straSno rogoviljenje. Vendar tudi njim je bil Bog do-pustil enake nesrečo iu težave. V kakih osem ur oddaljeno mesto Niort je prišel nov uradnik. Ta je bil ves navduSen za novo brezbožno vlado in njegova vedna skorb je bila, da se vsak ravnil po postavah, kakor jih je bila dala prekueijska vlada; če ne pa v ječo ali v smort z njun! Kor sam ni veroval ne v Boga, ne v Cerkev, jo prav naravno, da je imel posebno piko tudi na njene služabiiiku — na duhovne. Te je lovil, moril onega za driuim in obetal tudi na njene služabnike bo gato plačila, kdor bi mu nasnanil ali vjel duhovna, kteri še ni prisegel na novo vstavo. Ko zve za duhovnika pri sv, Agati, kteri io tudi ni prisegel na vstavo, mu berž pošlje povelje, da naj prisego opravi, če mu ju ljubo živ ljenje. Ko častiti duhovni pastir to povelje dobi, po glctta pismo in ko vitli, da ga ni dobil od svoje po stavno gosposko, ga mirno položi na stran iu so še ne zmeni no za groženje. Kmalo zve, da misli drugi dan vladni komisar s tropo vojakov priti ponj. Kakor blisk k jasnega preplaši ta novica tiho vasico. Ljudje pa po konci! Žene so letalo od hiše do hiše, možje se pomenkovali, otroci vpili, iu vse je bilo tako razkačeno, da stavim, ko bi bil takrat koj prišel komisar, bi jo bil gerdo skupil. Kaj , našega gospoda nam bojo vzeli, ga vklonili? Kaj so jim pa storili — teiu ciganom? Naj le poskusijo, — jiiu bomo že pokazali, kaj se pravi, nedolžne ljudi zapirati." Duhovni pastir, ko ta hrup sliši jih uinirujo in tolaži, pa malo opravi, kajti vse jih je ljubilo kakor lastnega očeta. Nato pride vaški župan, občo spoštovan mož k lajmoštrti, jim poiepta nekaj ua uho in reče ljudem: ,/lospodu se n« bo nič žalega zgodilo, le pojdite domu!" Ko nuposled upokojita ljudstvo, gresta v duhovsko hišo, kjer jam« duhovnik svoje reči vredovati, naj tehtniši pisma seboj vzame in gre p«.tem natihoma z nekteriini možmi v bližnji gojzd. Dalječ od vasi je stala na pol podertu koča, v nji se je ^oiipod
skrival. Možje so ostali v gojzdit, ilu M svojoga očeta Bernarda varovali, ako hi treba hilo, in pa tudi, (la bi ubranili, čo bi <01 sumi hotli izdati sovražnikom. Drugi •lan hi* res pridervi vladni komisar z HO vojaki in dvema topovoma v vas, kakor hi Alo nad eelo vojsko. Vojako razdrli po vasi, skliče prebivavce, in jim ukužo da naj pripeljajo fajmoštra. Ti reko, da gospoda ni domii. „Saj vas n. znamo," zavpije poveljnik ves razkačen, ga iiomo že dobili." /daj proiše duhovnisnico. \\ak kot je staknil, nobena omara, nobena skrinja ni ostala liopre-i»kaua; veliko jo pa tudi pobil in pokončal. Ko ga ne najde gre v cerkev iu po tem po hišah. Ni ga bilo kota, kterega bi ou iu vojaki nu bili prevohali, nu cunjo, ktero bi ne bili prebrskali; pa lajuioštra h' niso dobili. Šo enkrat skliče, prebivavce, jim zapovu „v imenu po stavo'* da naj mu nopokorneža izdapi ... Nihče so no /meni za to povelje, /daj obljubi tistemu, kdor hi fajmoštra živega ali mortvega pripeljal, '3UKHMVankov. Tudi /daj so nihče ne oglasi, kteri hi hotel zaslužiti kervavi denar, dasiravno sn jim je zdelo, kaj jih čaka, čo ne poslušajo. tKuiuc ua*l.)
Omninn #r. Jnnrzn Mier#tnikfi<
in razmero sveto Deželo ali Palestino.
11.
Jeruzalem pa so v višjem pomenu imenuje vsa ker-sansko - katoliška Cerkev, kakor je sv. Janez cvang. v -kriv. razodenji vidil novo sveto mesto priti z nebes na zemljo, ozališano kakor nevesta. ( Apoe. Jl.j Tudi \ tem pomenu „Jcruzalein še zmiraj s K ri st, terpi." Kaj .so sedanje vojske nabili sovražnikov , ce no nekako na-silstvo zoper<'crkev in Kristusa? Italijan Cerkev stiska iu pleni doma, ter si žili pridobiti Kim, Benedko iu druge tuje me*ta iu okra jim*, da bi oudi zdajci enako delal, t bi, naj bližnji siu Cerkve, sedanji čas morebiti izmed vsih naj hujši žali svojo mater Cerkev; zato so ju pa tudi precej v začetku vojsko vidilo, da so sreča od njega odvrača. Pru* blezo ni bil odvečkrat odkritoserčen, kakor ne za našo vero, tako tudi ne za našega cesarja iu cesarstvo, in tudi dane* ui, iu javalno bo, do kler ga navdaja duh lakamnosti, duh napuha, duh krivovor-stva in traimiHonstva ali irnjmavrarMva. Torej prav primerno moli Cerkev v sedanjih stiskah, da uaj bi mili lb»g potorl napuh sovražnikov iu njih neukretuost raz-djal, meinla m-ukretnost za dobro in za pravo spoznanj©, klerega nimajo naši sovražniki, ali ga nočejo imeti. •— Nc bom Vam, spoštovani, nadalje izpeljava), ker sami dobro veste, kako Cerkev v tem pomenu s Kristusom dandanašnji terpi tudi skorej po vsili katoliških kraljestvih in de/« lah: pa tudi tega Vam ne bom pravil, kar »e bolj ua tanko v< -te, kaj Cerkev med nami samimi t. rpi od .slab »vernikov, preklinjevavcev; kako ji nasproti delajo premalo tre/ni, premalo čisti, premalo pravični v« miki sami. Tudi še to v.vik i/mod nas ve tu vsak d iu čuti, kij iu koliko vsak kristjan sam pri »ehi in v ovojih zadevali terpi in prenaša, ue le zastran greha, ampaK po n »t u-oih slabo-tih življenja, iu kako je .-e tUto malo nedolžnega veselja, ki ga -fin ter tje \/ije, /. nekakim pelin-•m /m- -ino, kako v>aka cvetlica /.raven medu za č! »v-ka tuli svoj strup ima. Iu kar boli posamezne ude Velike t«|e-a . to boli \eliko telo, ki p \. t'efkev,in kar boli Cerkev, to hoii po duhovno Ki i -tu-1, ki je njena t »lava. Ne bom Vam poslednjič ra/l.i^ d. kaj in koliko terpi Pij IX „Cnix de eruco," kli/. >• I kri/eui, ker to je /liano vsemu svetu.
\ pia.nn naj !«• samo: Ali ni tedaj očitno in resnično, da Jeruzalem -e zmiraj iu pa po »eni svetu s Kristusom terpi?
Vso terpljenjc pa Cerkvi ni v pogubo, ampak v blagor; 110 v sramoto, ampak v naj veči čast; 110 v žalost, ampak v vesolje na poslednje, /a Kristusa je naj veči čast, da jo umori na križu; za inu čenčo ali spri-fiovavco naj veči dast, da ho v stanovitnosti življenje dali za sv. vero; za sposnavavco, čisto device, sveto vdovo naj veči čast, tla »o so borili za vero, za resnico, za obvarovanje svetosti in noomadeftanosti. Enako jo vso sploh za Cerkev njuno terpljenjc naj veči čast, iii vojskovanju ji pridobi več vernikov, vč občudovavcov in častivec v, kakor pa naj veči pokoj, kakor vživanjo svetnih dobrot iu zložnosti. Naj več nojovornikov se je spreoheruilo, ko ho vidili kristjane triuožiti in terpinčiti ter za vero umirati, kakor se tudi vojšaki oserčljo kadar druge serčno pred seboj vidijo. In ko bi 11. pr. prod našimi vojšaki sovražniki na vojski kar bežali iu bi so jim nobeden no ustavil, kakošna bi bila ta zmaga, s kakošnim Horcem ali vesoljem bi ho domu vračali? Kdo bi jih hvalil iu proslavljal? Vso to jo pa tudi za nas čverst nauk, da hodimo rudi po tesni poti, na kakoršno nas jo veči dol postavila previdnost Božja, da tudi mi zadovoljno terpimo s Kristusom iu njegovo Cerkvijo; zakaj lo saiuo no taki poti, verjemite mi, so ostane v miru in zadovoljnosti, so pride v veseljo, ho prido v življenje. Zgled bo to pojasnil.
Nekoliko ur od Jeruzalema proti vofiorni strani rg imenuje ,,pri sv. Ivanu Kerst. v pušavi," zaknj tam jo bil sv. Janez K. rojen, tam se io na svoj očitni poklic pripravljal, preden ho jo podal k Jordanu. Ondi pa prav za prav ui pušava, ampak odeu šo nuj lepših, s prijaznim potokom in prijetnimi cvetlicami ozališauih krajev. Tako tudi zu to, kristjan» cvetlico zadovoljnosti iu neminljivega veselja rasejo Iu samo na tesni poti, ua kteri so no prestopujojo zapovedi Božjo in cerkveno. Sv. Janeza K. 110 lo sv. Dežela, ampak vesoljni nvot časti, ker se jo dtiržal tesne poti, ker jo bil tudi nam seboj zadovoljili in lahkega serca vse dni svojega življenja. Sreča prava jo lo v /notranji zadovoljnosti, v edinosti sam seboj, iu to si ohrani lu tisti, ki hudi po taki poti, da zapoved tiospodovih 110 prolomljuje, ali pa, ki ho na tako pot vorne.
Neka protestanška gospa v Parizu je bila omožena s katoliškim imenitnim gospodom, tako pripoveduje sloveči misijonar Voningor svojim Amerikancem. Vitli la jo mul svojim možem zmiraj nekako posebno zadovoljnost iu serčni mir, kakoršnega sama ni čutila in — bi djal — ga jo zavidovula svojemu možu. Popraša ga vendar neki dan, od kod jo to, da je zmiraj tako jasnega obličja iu toliko pokojen v svojem sercu, kakor jo očitno? (}o-spod odgovori: Mi katoličanje imamo zmožnost h spovedjo svoje serce v zakramentu sv. pokoro odkriti in so namestniku Božjemu na zemlji razodeti, to nam daje to jireaerčno duhovno tolažilo, mir, ki g" nad menoj vidiš 111 /notranji pokoj. Na to gospa pokliče duhovna, ravno onega Veningerjevih prijatlov v l arizu. Zakaj neka posebna žalost iu otožuost ji je nereo stiskala, ter jo vedno nepokojuo delala. Duhoven jo vpraša, kaj <la želi in ona migovori: Častitljivi gospod! spovedala hi se rada. - Ste li katoličanka? Nisem. Potem takem vas ne morem spovedati, zakaj k temu jo naj poprej potrebno, da spoznate Cerkev za svojo mater in učenico, da vso verujete, kar nam ona vorovati veleva, in da ste odinenjoni kakor njen pravi otrok živeli iu umreti.
- Ali so brez tega 110 morem spovedati? — Ne. —Pa bi se vendar rada spovedala, podučite me tedaj, jaz hočent katoličanka hiti. — liilu jo podučevana in se jo spovedala. Hitro pa ju čutila tudi tolažbo v vsi polnosti, ktero je iskala.
K temu pristavlja misijonar: D! spoved človoka umiri. Jaz sem že skoz toliko iu toliko let inašuik in
som sto in sto tisočero io spovedovul. Verjemito mi Amoriknnci, nikoli v svojem življenji nisem znamenj obilnisegu veselju vidil, kakor ravno v *povodnici. Našel nem »lasti može, ktere je utirava z Bogom o trenutku odvezo h tolužiloiu nnpolnovnln, ktero je skorej žugalo, bi djal, jim sere o raznesti. —Puč res! To sem tudi juz — kakor vsak spovednik — žo velikrat skusil, in ako ni prederzno naj en nuni zgled povem, — kteri poter-jujo, kako zadovoljnega kutoličana spoved stori. Pred kaeiiui * tedni sem liil v mestu Damasku. Po velieib mestih se vse naleti, česar bi človek nikoli ne pričakoval. Luzuriški višji mi pripoveduje od pridnega delavcu Slo-vena (KusimO, ki pa ni mogel velikonočne spovedi opraviti, ker ni tam nobenega spovedniku, da Iu ta jezik razumel iu prosi, čo ga čem spovedati. tiovorim tudi x delavcem samim in zdel se mi jo otožen iu pobit. Zadovoljno privolim v njegovo željo iu rečem, da nuj zvečer pride v samostan, kjer sem stanoval. Bil je tu dobri rove ž korenjak, da malo enacih ; pa povem vam, potem ko jo bil svojo velikonočno dolžnost ua tujem po domačo opravil, so mu od samega veselja donelo solzo kakor jagodo ua tla padalo iu ves razve* Holjen jo prišel drugi dau tudi med mojo mašo k svetemu obhajilu. ' Hotel Selil VUIII s telil poka/.Uti, tla lo tisti jo v resnici v sercu vesel iu zadovoljiti, kdor svojo dolžnost ko katoličan vestno spolnuje, kdor j<* ua tesni poti, ki v nebesa pelje. Hotel sem reči, tla človek ua tem svetu mora zmiraj kaj terpeti, iu pa voljno terpeti, kakor jo Kristus terpel iu .leruzulein šo /miraj z njim terpi, ter mora po vozki poti hoditi, da mu bodo teknila v zaslužonjo, Nas tiospod Kristus ju terpcl; Marija iu Jožef sta terpela; aposteljni in učenci so ter-peli; čisto devico iu pobožne vdovo so terpele iu po vozki poti hodile; Orkev Gospodova — Jeruzalem šo vsak dan z njim terpi.
Bodimo voljni tudi mi terpeti, kar koli težavnega nam prinese sedanja vojska ali drugo nezgode. Zakaj, „uko smo vanj — v Kristusa vsajeni v pobožnosti njegovo smerti, bomo tudi v pobožnosti njegovega vstajenja/'
M*i%w$Ha i*fifHUtit po #W##fWftt« II,
(Kouie.)
Zoper nosvotvanje izvedenega ministra Kavnica se jo bil cesar Jožef II z rusko cesarico Katarino II pogodil, Turke z vojsko napasti, Ali 17** vojska no gre po sreči; napravi silo stroškov, požre veliko ljudi, iu sicer veliko več o boleznih, kakor pa v bitvah. I«. 17*11, ko jo bil slavni tiidcon Lavdon prevzel vikši povel stvo, se Avstrii odprejo duri srečo, Lavdon močno tenlnjavo Ueligrad vzame, Turčija trepeče pred orožjem Avstrijanskim. Ali tukaj stopi ua nogo Friderik Vil-hebu II, pruski kralj iu naslednik znanega Friderika II; iz golo nevošljivosti nabira ua sovernih mejah Avstrije močno armado iu hoče če/, mejo vduriti. Stari bolehni Lavdon mora hiteti od turško mejo ua Moravsko zoper Pruse, in uničijo tam II. J nI. 17'. HI. Cesar Leopold II, naslednik Jožefa II, v pomirovnnji I. avg. I "'.M Turkom vse pridobitve nazaj tla iu se tako odkriža vojsko s Prusom.
Prusija se je bila -'J. marca 171»• zvezala s Poljskim zoper l!usko; ali pod roko nareja tudi z I«u«hii zvezo zoper Poljsko, iu odkerliiie sebi 17'.»l iu 17'.'."» velik kos poljsko zemlje. — L, 17'.'J ste se bilo Avstrija iu Pru sija zvezale, da bi konce, storile pivkucijaiu, ki >o ki pele ua Francoskem, tldslej se vnamejo hude vojske, ki jih ima Avstrija s Francozi toliko časa. Kako pa se vede Prusija t Zel. 17'.'.*» .;». aprila i je popustil Friderik Vilhchu II cesarja Frančiška II iu odtegnil Pru-ijo iu vso severtio Nemčijo od daljnega v d e h • ž e \ a u j a francoske vt»jske. - Avstrija »e bije s Francozi do 1T'• T . daljo
179'.i-isul in 1 Sti") »u svojo posestva na Laškem iu šo bolj za Nemčijo; Prusija pa ue le samo da uič ne stori, temuč narodi tudi s francosko republiko skrivno zve/.e, ft. iu avgusta 17(.H», torej ob času, ko je bil nad-vttjvoda Karol Francoze v južni Neincii prav močno ua-topel. Poleg teh skrivnih pogrnili se j.> imela za majhno zguho na levi strani Bojne s posestvom katoliške cerkve v Nemčii odškodvati. To saiuopriduo odškodovanje se jo spoluilo '-V». lebr, lHi.l, ko je Pru»ija za 1* štirjuških milj 1J7.i H K i podložnikov iu Iimi.ihhi m,,1,1. dohodkov, ki so jih Francozi vzeli, dobila iMV , stirja-kih milj ;ViS.ihn» prcbivavcev iu .'1 milijone ^hi.inni gold. dohodkov. Napoleon je 1 Si•*» delal silne priprave, da bi .\ugl«>ku napadel, O ti priliki prične /. njim vojsko Avstrija v zaupanji, da ji bo Nemčija pomagala; ali Prusija s,. ni ganila, temuč jo še francoskim četam skoz svoje dez« lo (Ausbah) pot pustila, jugoucuisko d<rzave pa so celo Fraiieozoui pomagalo Avstrijo nabijati, L. I ><>«'• 1 »T je bil prijel za Prusijo ča> nesreče; kralj Friderik i I -ilelm III je Zgubil polovico del/.ave. Ker je bil I. IH.l k llusom prestopil, je bil Napoleon I silno ru/*crdcu iu mislil jo pru>ko kraljestvo cisto ra/.djuti. Ilitve pri
Lueuovi •Liitztiui <-. marca i in Budisiuii ('J1'. 'JI. maja I Mol, kjer je Nil Napoleon I Pruse tako hudo ualepct, ste kazale da utegne res pru-ki vladi odklenkati. Po m tčnik in rešitelj v ti zadregi jo bil Prusii uv*trijau-ski cesar FruueUk. Ako bi «o ne bil ta podal v *\«•/.«» zoper svojega zeta Napoleona, uaj pred bi bila Nemčija ostala pod traneoskiiu protcktorutoui , Prusija pa bi bila končana.
konicrc* n» 0 u un ju I HI 4 —15.
Ko jo bil Napoleon I prisiljen lsll se vladar>tvu odpovedati, se j«« zbral ua Dunaju sloveč kongres, da bi poravnal vse, kur jo bilo od začetka francoskih pre kucij (I7'*!i) premenjcuega. Prišli >o bili ua kongres: Ibisovski cesar Aleksander I, danski kralj Friderik VI, vsi vladarji iz Nemčije, truma primev iu disdoiuatov i/. Vsili pokrajin F.vrope, sploh v>i, ki so kaj dobiti upali, ali se zgubiti bali. Stari vladavec virtenherski kralj Friderik I, iu kralj danski, >ia bila perva prišla. Ptuj cuv ju bilo na Dunaju do lm.tmu. Avstripiuski cesar jo gostoval vse vladarje ua svoje stroške. Do ,'IO.<nni novo oblečenih vojakov je bilo ua Dunaju iu v okolici ptujini vladarjem za parade iu vojaške krntkočuse. Stro ški, ki jih je Avstrija iim-lu za pogostovanje toliko ime nituili oseb, so znesli do .'l'i milijonov; samo cesarska miza ua dan do 1<hi.imhi gold. Itu>ija jc hotla imeti pri telit kongresu Poljsko iu Fillijo v plačilo tega , kur SO jo francoske Vojske stale. Prusija pa lie Ic samo po sestev katoliških škotij, ampak tudi vse Saksonsko. Zastonj se brani pravicoljulmi cesar Frančišk I. „l»««m dal spet streljati!" je zc govoril. Komaj pri varuj«* saksonskemu katoliškemu kralju m-koliko svetu; drug«« pa pograbi Pru s. liiisoiti ostane kar so hotli ino ii. 1'ako obsegu sedanje Prusko ,"ill* štirjaških milj, kj«i jo \S'»'J prebivalo Iii milijonov •.'».*». Ilfii ljudi, Doh«»dk«»\ j«i Prusija I. InVi imela I I I HM» tolarjev po IV. gld.) iu ravuo toliko stroškov. Dcrzavm'gu dol-a je i »i 1<» ti stikrut I *i!,'.M ml.i h m i tolarj< v, papirnatemu denarja «l<» ."»I milijonov.
Kaj pa je bilo ua Dunajskem kongresu i«ri*voji* nega Avstrii, ki se j< v francoskih \ojskah naj bolj iu naj dalj boj. vala , ki jo naj vec k«-r\ i pu lila, uaj \< « i stroške imela iu jc drugim vladarjem naj bolj pomagala * Zgubila je lepo Ni/o/, liiljo ( < lai. jo I •« Igijo in l.uksein burg», in lepo, rodovitno, Bri/gtvo, l.i jih j«- popi« j imelu, iu naim'sti njih ji je bil prištet s\,t nck ltujo Ihuiečaiisk«' republike, la/uii jonskih • t««k «v in albui skegu priiuoiju, \« č]i del -olio«gra*ke nel-kotij<\ iu
fiji Brikson in Triont. — V resnici pičlo namestilo sa toliko zgubo.
„Historia rorum magistra/' Od časa Henrika IV jo francoska politika Avstrii nasproti. Samo 1754—1780 no. — Ali hujši nasprotniki so Avstriji pruski kralji od 1. 1740. Naj boljši ji jo bil še Friderik Vilhelm IV. Njegov brat, sedanji kralj Vilhelm I, ki je zdaj vojsko začel zoper Avstrijo, je bil žo ob času svojega očeta kralja Friderika Vilholraa III včliki glavar (Grossmoi-štor) nemških frajraavrarjev, in jo Se. Tudi kraljevič, njegov sin, jo vpisan v ta antikristov rod. —n.
f*rohi mahat «mo te peni.
Mnogoteri časniki naznanujeio vzroke, in vm6s silo grenke in pekoče, zakaj smo otl Prusa teponi; vender menijo, da bolje jo resnico zvediti in so poboljšati, kakor pa še enkrat tepenira biti. Kdor koli vero ima, mu ni treba dokazovati, da „srcča in nesreča, življenjo in smert, revšina in bogastvo prihaja od Boga" (Sir 11), in da dobro mora plačevano, hudo pa kaznovano biti. Poglejmo tedaj, kteri bi utegnili nravni vzroki in izviri našo nesreče biti, da so tudi v tem poboljšamo, in pa tolikanj bolj, ker prav to je perva in poglavitna reč, ako hočemo, da so zopet sreča k nam oberno.
Vzroki pri vojaštvu. 1. Velika razuzdanost mnogih mladončev domil So predon v vojake gredo. Sploh znano jo, koliko hudega prizadene mladina zlasti zavoljo ponočevanja in splon nepokoršino staršem in vikSim, koliko se godi pobojev in druzih pregreh. Ilavno tačas, ko od doma odhajajo, jo pa dostikrat šo naj hujšo, ker so radi še nalaš vpijanijo, da so toliko prederzniši. Ali so jo zanašati na Božji blagoslov, ko taki gredo v vojake in na vojsko? —
2. Pri vojakih samih dostikrat preostudna kletvi-nja, zlasti tudi pri tako imenovanem eksorciranji, ktero je bilo velikrat ob enem neka prava šola kletvinjo ubogim novim vojakom. — 3. Zaničovanjo molitvo po kosarnah, kjer so velikrat pritožijo, da boljši mla-denči no smem očitno moliti, da bi jih tovarši no zaničevali. Očitno pa je, da Bog hočo v molitvi proSon biti za srečo v vojaškem stanu in na vojski. Kdor molitev zaničujo, Božji blagoslov zametuje. — 4. Prema l o ozira na nedelje in praznike, da bi vsi — višji in nižji — imeli zredoma Božjo službo, in zakaj tudi no bolj pogosto pridig, in spovedi saj dvakrat na leto V — fi. zaničljivo peč a njo z žonstvora, zastran česar se le preveč pogosto pritožbo slišijo. — Ako je tacih pregreh vso preveč v vojaštvu, kdo bo tajil, da B«>žja pravica mora tudi svoj blagoslov odtegniti?
Vzroki pri deželskih ali ne vojaških, in sicor 1), ako so ozremo v kraje, kteri so neposrodoma zadeti,v je gotovo eden glavnih izvirov husitstvo, ki po Češkem sedanjo času nekako posebno moč dobiva, kar je sploh znano. Kavno od tod pa tudi verska v nemarnost ali i n d i f o r e n t i z c m še bolj zmaguje.
2. Sploh pa os k runo vanj o nedelj in praznikov po vsih krajih, zlasti po železnicah, ktere težke vlake z blagom brez vsega spoštovanja za svete dni pro-važevajo, hodi praznik ali delavnik. — 3. Kuako se sliši, da se le prevečkrat godi po pisarnicah, kamor d »sti gospodov hodi namesti v cerkev. —4. Proda javil i co in zlasti kerčme niso po«led .je v teh rečeh. — "». Nekteri splošnj i grehi, za kteriini tudi bolj splošnjo kazni priti morajo, n. pr. k le t vin ja. Naj veči del jugoslovanskega ali ilirskega naroda z dalmatinskimi mornarji vred ima neko tako gnjusuo besedo v navadi in vsak trenutek na jeziku, da 1 >i jo mogli opustiti že zavoljo sramote, ker jc zoper vsako oliko in spo-
dobnost, Še bolj pa, ker je silno razlaljenje Boljo, ako ae ima ozir na njen pomen. Tudi Madžari neki imajo grozovinske kletvinje. Slovenec se je že marsikaj napačnega navzel — dostikrat od tujcev, n. pr. divjaškega „sakramentiranja." Prav na^njusno jo priduševanje in hudičevanje, ki se tolikrat sliši. Kletvinja in zlasti bogo-kletstvo je silno žaljenje Božjo, in ni misliti, da bo Bog tako dežele obilno in za stanovitno blagoslovil, v kterih so „Njegovo presveto ime preklinja." — 6. Brezbožno časniitvo po glavnih mestih, ktero ljudstvo zapeljuje v njovero, v zaničevanje sv. Cerkvo, duhovsko oblasti, v nosramožljivo življonje z nečistimi romani, novelami itd. In to posnemajo 2o tudi slovanski časniki, slasti boletrišly, kteri menijo, da niso mikavni, ako niso nesnažni. Šo več druzih vzrokov si vsak lahko sam misli.
Naj so pa ne ugovarja, da so sovražniki morebiti ravno taki, pa še celo Krivoverci, po kterih nas Bog tepe. Tudi njim no bo odšla šiba za nasilstva in na-pado v deželo, kjer nimajo nič pravico, in kjor se zanje ravno toliko mara, kakor za lanski sneg. Star pregovor pravi: „Gorjo mu, komur Bog šibo v roke dA, da druge tepe!"
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Is LJubljane. Kor so Šolske spraševanja pričenjajo, bodo morebiti marsikomu vstreženo, ako omonimo dvoje nove bukvice, ki so ravno prišle na svitlo (pri Leonu v Celovcu) in so prav pripravno za šolske vdanla otročičem, namreč: Svoti večor, od Krištofa Smida, poslovenil J. vBilec, in Bogomir, mladi pušavnik, tudi polog Krišt. Šraida; — vsaka knjižica ima šestoro leso-tisniu podobic. — Tudi naj opomnimo o tej priliki, da razun druzih je zlasti pri g. Matiju Gor bor ju pripravljenih polno lepih in podučnih, za darila vezanih bukov, Morobiti tudi to ne bo odveč, ako pristavimo, da otroku za darilo so pred vsem naj primerniši in naj potrobniši, tudi sploh naj ljubši dobro molit vine bukvice, in kdor dobi dvojo bukvico, kar so veči del zgodi, so pridenejo zraven kako mične in učne pripovedko, ali kaj druzega pripravnega. Marsiktori moli skorej celo življonjo iz tistih bukov, ktere jo bil v šoli za darilo dobil; torej je bolj prav kaj dobrega dati, čo jo tudi malo dražji.
—	Nabit jo bil 17. t. m. po mostu klic v pomoč domovini zoper sovražnika. Ravno ta dan so jo dogovarjal deželni odbor pod gosp. baronom Kodoli-em in mestni odbor pod vodstvom g. župana Kosta s c. kr. deželnim poglavarjem zastran te reči, in ta klic, kakor „Novice,< pišejo, za zdaj naraorja lo samo močnejši srenjske straže. To je zatordil g. dež. poglavar sam, kteremu jo omenjeni odbor izročil živo prošnjo, da naj ostano tudi v prihodnje lo pri sronjskih stražah brez „černo vojsko."
—	C. kr. vojskino poveljstvo so jo uni teden preselilo iz Vidma laškega v Ljubljano in so vsolilo v hišo kneza Turjaškega (Furstenhof). — Veselica „južnega Sokola" jo v nedeljo • večor pridobila ranjenim vojakom 212 gld.; stroške vso jo družba sama provzola. — „Sokol" naznanja mostnemu odboru, da jc pripravljen prevzeti mestno stražo za notranjo varstvo.
—	Prišel nam jo v roke „Tržaški l j udom i 1," ki ga je jel na sviti«) dajati g. Jožo Godina (Vrdclski) iu ima biti ,.političen, podučiven in kratkočasen list za slovensko ljudstvo." Pomočnik pri vredovanji mu jo g. G. H. Martelanec t morebiti ne tisti, ki jc pisal list „Boto lur Karnten" v Bolaku?) Po dvakrat na mesec bodo izhajal tu li ta list in vel ja s pošto 1 gld. 40 kr. na loto. — Vošimo, da bi „Ljudomil" veliko pripomogel k ,,mi-lobi" ter duhovni in telesni omiki in lepi keršanski nravi
•lovenskega ljuditva, varoval so pa potov, po kakorinih novošegno časniStvo dostikrat kazi in kuži občinstvo, oo da bi ga osrečevalo in mikalo.
—	12. t. m. okoli 9 zvečer je Sol laški vojskovodja svitli nadvojvoda Albreht skoz Ljubljano na Dunaj, po-adravljen na kolodvoru od dotelnoga poglavarja, mestne gosposko z županom na čelu in arusih vraanij vpričo obilnega občinstva. — Dal jo dvč vojenski naznanili; v 1. vso vojaStvo severnega in južnega kardela k sorč-nostibudi ;v 2. slovč jemlje, ko so k severnemu podaja.
—	O mojem popotvanji so jo zbralo po „Damci" So 10 gold. in nekaj soldov za Dolence. Kor so pa to Bbirke žo vso sklonjene, so jo po nasvetu c. k. predsed-niitvaobornilta denar za ranjeno in bolne vojake ter upam, da vsi dotični darovavci in tisti, ktonra jo bil denar namenjen, v to privolijo.	Vr.
—	V mostni glavni Soli pri sv. Jakopu so bile včeraj očitno spraševanja, 23. ob 8 bo pa zahvalna sv. maša.
V Celovec jo prUlo 6 usmiljenih sester, ki z go-•pemi in gospodičinami vred kaj marljivo strežejo bolnikom. Šole so se končalo 11. in 12. mai. serp. (Slov.)
Pra^a •) —n. Velika važnost rtlos. izobružonja za vsacega bogoslovca jasna jo brez dvoma vsacemu, kdor «e jo bližo soznanil z bogoslovsko vodo. In ko bi zna-biti kdo o tej važnosti Se hotel dvomiti, tomu bi pokazali na 12. in 13. stoletje, na dobo velikih teologov, sko-lastikov od sv. Anzelma do sv. Tomaža Akvinskoga in Dunsa Škota; podaja v resnici cvetoči oni vek skola-stifini naj jasnoja spričovala o tem, koliko zamore tilo-sotija podpirati teologijo. Naj tudi novodnoži in ljudje e novovoko učenostjo tako navdani, da za veliko dola učonih sredovokih nimajo druzega, kakor nokako vzno-Seno zaničljivost, naj si tudi ktora koli enostranska in
Suhla učenost pod imenom skol. razumeva samo prazno istinkcijo in jalov prepir: ona cvetoča doba so bodo vondarle vodno blisčula v slovstveni zgodovini kakor vek naj bolj vnetih in naj manj sebičnih gojiteljev vodo, in imena velikih skolastov bo vselej mod pervirai okra-sami človeitva častil pravi omikanec, naj si bo katolik ali nokatolik, duhoven ali laik. Smemo derzno reči, da bi brez tilos. izobraženja no bilo spominsko skola-stike in brez to bi ne bila bogoslovska veda sploh tam, kjer jo zdaj. Vsak bolj izveden bogoslovec priboži gotovo So zdaj večkrat k skolastikom, da bi positivno vero vednostno razumel in v vedi in drugi strasti vero no utopil. In komur bi na skol. dosti ne bilo, da bi razumel, kako važna za teologijo jo tilosolija, ta se lehko iz svetih očetov samih o tem poduči; sv. očetje so sami izobraževali in bistrili duha svojega z nauki raodroslov-skimi in o nekterih je res težko povedati, ali so bili veči bogoslovci, ali veči tilosoti. Res, celo v svojih spisih dajo premnogo hvalo tilosotiji. Sv. Klemen Aleksandri jski, hote pokazati, s čira bi fiilosoHja zamogla služiti teologii, pravi: „S pripomočjo iilosofijo se neverni lože naklonijo k veri, brez njene svetlobo je tožko pro-glodati goljufno razumovarijo blodnjih učiteljev; keršanska resnica sama dobiva prijetnosti in svetlobo v soglasni svedočbi resnice razumovo." Sv. Avguštin nahaja v študijah tilosoKških dvojno korist: ložo spoznanje in večo izurjenost v razkladanji resnice, in zato pravi sam o sobi: ,,Nc bom zanemarjal proiskavati učenja Božjega, bodi ai po sv. pismu, ali pa po prirojenih zmožnostih."
Sv. Hieronim povzdigu jo posebno dialekti ko, rekoč: „Kar jo na svetu zverSenega učenja, kar koli ima modrost posvetna in je viditi močno m silno, vso to znanje
*) Nimam nicor ss«laj pravir« »loplaoviiti lianhu pol tom imonom — kor tinto matko Cenkili m^st ho G t. m. potflli m< »vratni llra-nibori. moiif pa hvala llogu! še nimajo; — to<la k«*r ta spi* s popre>j»njimi ilopi«i i/. Prag« v notranji *vo*i in z njimi tvuri skupno celoto , nnj nc tudi kakor uui v verni.	n.
dialektično spodbijo in kakor ▼ požaru v prah in pepel ■premeni. Sv. Janez Zlatoust v svojem spisu „o du-hovstvu" dokazuje obširno, kako potroono je duhovnemu pastirju znanje dialektike.
K dokazu, da se sploh priznava izučonje v modro-slovji za potrebno k vsi teologii, pripominjam Se, „da voljavno kritiko nomSkih tiskanih pridig tožijo zlasti v novejora času, da zelo primanjkuje logiko in da v opu-ičanji rtlosofijo ravno tičč pomanjkljivosti cerkvenega govorništva v novojih dogodbah.
Po tem, kar smo do zdaj povedali, imamo pač pravico reči, da gimnazije, ktere bodočemu bogoslovcu in duhovnu no podajajo izobraženja tilosotiskoga, njotuu toliko potrebnega k vspešnetnu izučenju v vedah bogoslovnih in za prevažno poslanstvo pridigarsko, no morejo veljati za resnična pripravništva k študijam teologije in stanu duhovskemu.
Toda — no lo, da sedanja osnova Sol, za vseuči-lisčo pripravljavnih, mladosti v veliko »kodo zanemarja filosohjo: ona tudi v tem škodi raladežncmu izobraževanju in bodočemu poklicu v življenji, da stilistiki sploh in retoriki daruje posebej premalo pozornosti. 11 vali nam kdo So tako vednosti sedanjih giranazijaloev v štov-niStvu (računstvu) in natoroznanstvu, znanje jezikoslovno in celč gorsko , in sodi iz toga na velike prednosti so danjih gimnazij, mi bodetno venderle vselej te misli, da v latinskem, v jeziku starejo učeno Evrope (da nič ne omenimo o službi latinščino v katoliški cerkvi) in v stilistiki sedanjo gimnazijo delajo menj, in da jo zavoljo tega raonj poskerbljono za formalno izobražonje mladeži. In vendar jo formalno izobražonje za bodočega teologa,
1'urista in tilologa mnogo važneji in njemu potrebni«!, ;akor vsa matematika, geometrija in drugo realije, kterih v prihodnjem poklicu celo no potrebuje in zato tudi kmali pozabi.
Lehko si nam jo misliti duhovna, političnega vradnika, sodnika itd. broz natančnih vednost matematičnih in na-toroznanskih; — ali neizurjenost v slogu jo pri teh pomanjkljivost velika, ki so skoraj popraviti no da.
Pa zrni nas kdo opomniti, da se tudi po sedanji osnovi na gimnazijah podučujc v piaraonstvu. Vemo to; ali tako, kakor smo mnogokrat imeli priložnost spoznati, imamo to kaj za pomanjkljivo, rekli bi za stavbe, kterim manjka podlage, r reš nje vaje v spreminjanji in presoje vanj i stavkov ali pogovorov, v skladanji period, v figurah in podobnih oblikah slogovih imenujejo skoro na vseh gimnazijah pedantstvo, in ko začno učenec delati proste nalogo, nima o slogovi tehniki no duha ne sluha. Kaj druzega ima od toga, kakor to, da so versti stavek za stavkom različno broz kako celoto in to no le pri malih, ampak tudi pri večih in starejih učencih.
Kdor tudi v tem ne vidi veliko, pomilovanja vredne pomanjkljivosti, s tem je žo kaj težko govoriti o tem, kaj nuj so potrebno in kaj samo koristno imenuje. A no lo, da opuščanj« stilistiko jo samo na sobi opuščanje reči za vso življenje zelo važne, arapik kaie so škodljivo tudi v toni, di so ob onoin zanemarja tuli posre-dok form Une vzdelanosti. Mi smo teb misli, da pro lelati on sam govor D un »slonov ali Oioomnov * voduitu ozir on na mosta bolj zu un mita in vodnim pripo ubijanjem, ka*o so jo tu in tam na pravila in obliko >|ogoe« gledalo in po njih ravnalo, več koristi pravemu oliraženpi kraso-čutja iu več priponi »ro re Ino iu dosledno razvijati si svojo misli iu slediti ri/.oume eiunosti velikega duha, več kakor vsi logiritmi, rovuioe, prizme iu se/.nj« dolge fjrinule v mehaniki.
NTo zamiv.tui t di i- mVi . eidvn» jili m trvee ; to pa tordiuio, da li >1 n i te »I »^.i in juri«tii, pridigvrju in sodniku vso re dijo no inorepi toliko d »bro služiti, k ikor formalna izobraženost, bistrita in izurjenost duha. S
kakim bolj splošnim pregledom natoroznanstva, fizike in matematike bi bilo dosti postrezeno tem, kterih bodoči poklic ima prevago v odboru duhovnem; obširniših znanstev v teh vednostih potrebujejo samo ti, kterih prihodnji poklic take vednosti ncogibljivo tirja.
(Kom*c nasled.j
Mi tO Je hej norega po tHrohem hve tat
Avstrija. V razglasu do svojih narodov 1<t. m. svitli cesar liaznanujcjo, da pri vsih nezmernih nesrečah niso zgubili zaupanja ter so francoskega cesarja napravili za posrednika primirja, kteri je tudi obljubil posredovati na obeh straneh, pri Italijanih iu Prusih. \ drugem razglasu Njih veličanstvo vabi za vojsko čverste sinove ogerskih narodov, »la naj prostovoljno hitijo pod bojne zastave, ker tudi njih lastna domovina je v nevarnosti. -•- Zastran odstopa Bcncdk se meni, da lc s to pogodbo so dane Franeii, ako mir napravi na Laškem; ako tega ne bo, ostanejo Beindko avstri janske, — čc jih v teh zaplctkah vmčs ne bo Lah pozobal.
-- „T«ma pokriva deželo iu mrak ljudstva," pravi prerok. Kamor se obernemo, j<5 viditi vse v zmešnjavi, kteri ui viditi konca. Kvropa nam nc kaže nc enega kraja miru. i Novojorški kat. list.) Na Luškem divjo sa-mosiUtvo tlači podveržene katoliške Poljce. Na Span j -skem polotoku buhti setev anglo francoskega liberalizma < neveiskega prostomiselstva) in vso žuga skipeti v rogo-vilstvo. liii.s angleškega denarstva sc trese pred temnim vrenjem, ki iz Amerike podžiga tudi njegove ukrajinc. Itali ja je v razpadu od Snežnikov do sicilske ožine; vsak dan sc množi germada hudodelstev iu težke zadrege n jenih inogočnikov. Na Nemškem sc gibljejo vse politiške zidave. Nekdanja nemška deržavna edinost in pravica nc najdete več zagovora; Nemčija se jo v današnjem deržavnem življenji naj delj od keršanskih načel iu od Cerkve Hožje odvernila. Odkar se deržave brez Hoga zidajo iu odkar so zatajilo Kristusa Gospoda, nagibi njihovega politiškega merjenja in ravnanja ne morejo od drugod izvirati, razun iz nevredne samoprid-nosti (egoizma;; napuh in lakomnost sta mehova, ki gonita sedanjo politiko. Napovedujejo pa ncodvračljivo premeno cvropejskega zentljovida. ( V tem pomenu „Kat.")
Bati so je pa z dcžclskim rogovilstvom vred enega, ki je še hujše: rogovilstvo zoper vero, pokopanjc čednosti, kar tiči pod deželskimi gibanji iu se z njimi vred izh ga. To je Napoleon - princ jasno izrekel, ki meni, da cesarstvo trancosko j«; toliko ko zmaga današnjega rovarstva. Pravi, da bi s«> bila mogla Francija lani očitno in prosto skleniti z Italijo in Prosijo, in zakaj? J>a bi razdjale katol. t'crkev. Da bi tri zedinjeno kače pojedle najprej Avstrijo, ki meni rudeči princ, da je pervi steber katoličanstva na svetu. Kudcčkar princ misli, da Francija mora biti prijatlica iu podpornja za domovino ,,velikega Lutra," ktero Avstrija tare i!!) in pa podpornja Italii. ki je središe rovarstva na vsem svetu, in ki ima nalogo razdjati katoličaustvo v Kimu... 1 »oiiio vidili, doklej ostane glava tega rudečega ovna cela. ki je je| z njo s tako silo butati v skalo, na ktero je Kristus zidal svojo t Vrkev. Slikali smo svojo dni napihovanje nekega „A;aks a," brali repenčenjo v ba-hastvii gla-ovitega t »o| jata in marsikaj druzega: vender mavtar mavtarjov rudeči princ žuga vse širokoustneže na daljo in širjavo prekositi in v mavho djati.
le dni so so v Parizu pri cesarju Nap« le«»nu avstrijauski in pruski prijatli za mir vojskovali. Pa kakor Avstrija ni -pena v boju na polji, tako tudi ni bila v diplomati ki s.ibi. Napoleon sam je nazadnje zoper Avstrijo potegnil, iu ako bode hotla mir imeti, z britkimi
darovi ga bo mogla odkupiti na Severu in na Jugu. — Zveza med Prusijo in Italijo sc jo 10. t. m. končala, in zdaj zopet vsaka teh vlad dela na svojo prosto roko. Prusii se godi vse in povsod po sreči; Nemčija vsa je zdaj v njenih rokah, premagala jc zadnje dni Parec, tudi Frankobrod posedla. Enako gre na Avstrijanskem zmiraj dalje, zraven Češkega ima skorej vse Moravsko v oblasti, od več strani tiši zmiraj bližej k Dunaju, in pravijo, da sili celo na Ogersko in Galicijo. V Borno jc prišlo 4").<>im) Prusov, celo kralj, kraljevič in Bismark so neki ondi. Zmiraj nove trumo Prusov sc dorvi iz Nemčije; ta grozovitna kazen jo v resnici za Avstrijo kakor kobilice za jutro vo deželo! Kdo ve, od kod sc jemljejo, tla jih je po vsih krajih toliko?
Na južnem bojišu pa Lahi zmiraj dalje silijo. Cial-dinove trumo so neki Vičcnci, pa tudi v Padvo, Tre-vizo in cel«) v Vidom že nekaj segajo. — Avstrijanske trumo za Tirolsko so lt>. t. m. italijansko prostovoljce pri Kondiui v srečni bitvi premagale in proti Storcc nazaj podilo ter «lo l«Mj sovražnikov vjele.
Iz Prage sc piše v „Zukuft," da jc H<km> pruskih vojakov v mestu za obsado: t. m. j«; prišla v mesto pruska vojna. Razglas pruskega poveljnika v obeli jezikih se nabija, kteri naznanja, da zavoljo bivših zmag so prišli Prusi. — V Pragi menijo, da nekaj dobrega sc jo v nesrečni bitvi pri Kraljevem griulcu vender le dosegi«): da jc namreč ondi centralizem iu dualizem }»«»• kopan (?). — Iz Pilzna se naznanuje , da ondi močno hrepene, <la bi mir storil konec tej vojski, ki skorej same slovenske okrajine razdova in naj veči dol slovensko kervi preliva (Zukiinft). — Ktlen sicer nemških dunajskih listov jc te dni izrekel veliko resnico: ,,I„e pri Bogu in pri nas samih je otonjc." Ko bi sc 110 bili na drugo zanašali, nnjbcrže bi bili žc oteti. — 12. t. 111. jo dunajski vradni list pervikrat povedal, da so Prusi v Jiglavi in da Dunaju žugajo.
Iz llerolina pišejo, tla je vojni minister Roon za-povetlal	vojakov poslati za vojcnstvoin na Av-
stri jansko, in pa l:J0.O(X) novakov nabrati. — ,, France" pravi, da vlada v Berlinu jc pripravljena nemško zvezo ne bistno menjati in veči del nemških poglavarjev ohraniti; samo Avstrije imčc v zvezo... Sej naj veči del Avstrije za to zvezo nič ne praša! — Ze »u pisari, kaj dobi Napoleon za Venecijo, ako jo da Lahu, kaj dobi Prusija, kaj Avstrija? Prusija si t«) reč naj ložji dela: ona sama jemlje!
Pravijo, da gred«) Prusi zmiraj dalje, in da sc jih na Dunaju silo boje!... Kaj bojo? Ali ni v celi Avstrii nobenega človeka razun unih, ki so bili pri Kraljevem gr.oleu?! — Berlinski listi pravijo, da sta pruskemu kralju med drugimi tudi francoski iu ruski cesar srečo vošila k zmagi; — ali nam pa po tem takem, da smo zmagani? —
Iz liraiidenlitirga na Pruskem sc sliši, kaj protestantje ondi zastran katoličanov, to je, Avstrijanov govore. ,,Ako bi k nam prišli," pravijo, ,,so sklenili vsaeoga krivoverca umoriti, mu jezik odrezati, s kterim Lutra spoznava, in z glavami kegljati*' itd. — So take vraže pruska olika, ali protestanška prenapetost? — Iz Bratislave pišejo, tla vojaška častnika sta o. t. m. v ,,Hotel tle Roma" tako-le modrovala: ,,D«d>ro bode katoliške duhovne križati, ali bolje obešati jih, ker tino bi bilo prepočasno..." Kdaj je pri nas kak častnik kaj taoega govoril zoper protestante? — V Schoiilaukc na Poznau-skem neki katoličan o razsvitljavi zavoljo zmag zoper Avstrijane ni bil oken razsvetil, ker so bili gospodar in gospoilinja iu en otrok v hiši bolni, ker jo bil en go-spodiniu brat na vojski ubit, dva druga še v enaki nevarnosti. Ob enajstih zvečer sc pridervi derhal pred hist) in kamni začno gosto ferčati v stanovanje med divjitu
kri čem: „Temu prekletemu Poljaku — tako imenujejo katoličane — bomo že zakurili; vstrelite mu otroka in za-žgite hišo!" So lo ko so žandarju žugali, da ga bodo tožili, je enega rogoviležev odpeljal ter se je sčasoma umirilo. Tudi nekteri „evangoliški" niso bili razsvetlili, tem se pa ni nič zgodilo. —
V Pctrogrndu na Kusovskem jih jc v 15 dneh čez 1000 zbolelo za kolero, umorlo pa .'340. Tudi na Jutru je velik strah pred kolero.
Ameriknn«ko. V Butler-u je bil T. rožn. vložen podstavni kamen za novo cerkev sv. Pavla. — V Krie pa je bil."J. rožn. vložen podstavnik za novo cerkev sv. Mihaela: — ravno tisti dan v Šaron-u za novo cerkev: tudi za cerkev sv. Frančiška v ('ikagi; enako v začetku rožn. v Kaston-u v Mariland-u. Sploh reči, vsak list skorej pripoveduje toliko o novih cerkvah , da se ne more nikakor vse naznanovati. — iz zlate Kalifornije ima „N. V. Ktzg." veselo naznanilo, da ljudje ondi ne le po zlatu hite , temuč tudi za cerkve in Šole veliko dobrega delajo. Katoliško cerkve so v lepem svitu, in v mestno lamo Šolo hodi 4<>0O otrok. Po vsi okrajini je bilo in je še zmiraj veliko spreobračanj h katoliški Cerkvi. Tudi eden ondotnih časnikarjev je iz protestanštva prestopil v katoliško Cerkev.
Jletl in pelin
„Zukunft" piše: Avstrija nima nobene italijanske dežele več. Radovedni smo, če se bode opustila šega poprejšnjih vlad, ki so (iorico, Te rs t, Istrijo in Dalmacijo poitalijančevale, da bi se Italii po njih toliko bolj sline cedile? in pravi: Kdo nam je porok, da nc bode Italija, v oziru na ondotni od te sisteme zrejeni laški živelj, tudi do teh avstrijansko-slovcnskih pokrajin hotla pravice imeti? — Dunajska „Presso" obravnava prav rezne tvarine ob sedanjem rožnem času!... Naj pred je o. Klinkovstromu besede prištevala, da jih jc na leči govoril, ki jih ni govoril, in potom ga je za te besede prijemala in zasramovala.
Tudi junaška smert. V bitvi pri Kraljevem gradcu v naj večom ognji med gostim ferčanjem svinčenk je mlad duhoven, blezo kaplan iz kacoga bližnjega kraja, umirajoče po zemlji ležeče tolažil, jih tudi obhajal iz pušiee, ki jo je pri sebi imel. Govoril je z vojaki nemško, češko, poljsko iu laško. Poslednjič ga zadene svinčeuka in sklonil se je na nekega mertvega vojaka. Vso pa se je moglo umikati, in topništvu in konj stvo v diru je bežalo še čez morebiti živega pobožnega duhovna.
Iz Volliiiiije ima „Mon«le" mesca sušca dopis, ki je vreden, da ga tudi Danica po glavnem obsegu naznani. V mestnem okrožji Dubno, na Volhinskem, jo katoliška cerkev, ktera je šc usmiljenje našla in ni odpravljena. Cerkveno opravila se gode z malo slovesnostjo, kolikor so da pri treh samih duhovnih. O prazničnih dnevih ljudstvo skupaj siije. Velika je bila množica 1*\ svečana. Poslednje pustne dni (po ruskem osem dni pozneje od našega* so ondi obhajali -I'Mirno molitev, kar jo v navadi od nepomljivih časov. Sv. Košnje telo je bilo izpostavljeno, in ljudje, ki so bili blizo altarja, neutogoma zagledajo potok svitlih žarkov, pohlevnih pa prelepih, ki so lili i/, moštraneijo, v sredi sv. ho.stijc pa čisto razločno podobo osebe, našega Go-spoda v njegovem svetem poveličanom veličanstvu. Ta čudež je terpel ves čas štirdoseterih ur, ko je sv. Košnje telo stalo; vidili in poterdili so — nc le samo nekteri, ampak vsi tisti, ki so ali iz pobožnosti ali iz radovednosti ves čas nepretergoma napolnovali cerkev.
Gospod duhovni pastir je pervi od blizo preiskoval to čudno prikazen: potem je poslal laike, ki so rekli, da jih je prešinilo spoštovanje in strah ob enem, da niso vodili, kako po stopnicah od altarja doli iti.
Ta čudnežna novica je tekla od ust do ust po mestu in po kmetih, med ljudstvom in višjimi stanovi. Imenitno osebo razkolniške vere so vidile 7. lastnimi očmi: policija so je vmes vtaknila. Pokliče pred svojega glavarja duhovnega pastirja, ter ga izprašaj«* kako in kaj: naznani dogodbo poglavarju, generalu C/.«»rtk«»v u. sta-nujočomu v Zitomiru . in pripovedala je ter z ječo žugala vsekemu, kdor koli bi o ti reči govoril, k«r rekle so gosposke, da to ni druzega kakor novo slepilo duhovstva. Duhovni pastir je to ree »dišimo naznanil -kotu; duhovstvo samo pa j«* prosil«) l judi, ki so s svojimi lastnimi očmi vidili, kar m* je godilo, da naj ni«d«'*«* zastran čudeža, ker lo preveč po pravici so se bali. «la se jim utegne cerkev zapreti.
Tako je djanje v svoji priprosti zgovornosti. Vsi potnočki so bili dobri, da bi ga izbrisali ljudstvu i/, spomina: misli jo, da z nasilstvom biča in železja bodo Boga vklenili, »la bi se več ue razod«*val, in da z zapovedjo da naj se molči, bodo utopili čudežno novico v malem okrožji mesta Duhua. Toda resnica si vč pot najti skoz naj bolj goste teme, iu bolj ko jo pokrivajo z lažjo, bolj očitno so kaže in sveti . , .
Za sedanji čas. 1. Kar smo unkrat dali pod tem napisom zastran let 1*1* iu 1*«)7. ui rečeno, da mora sv. Marka ravno na velikonoč, sv. Anton ravno na Bin-košti, sv. Janez K. ravno sv. K. T. »lan priti, temuč dosti je, da zadene v osmino (Alcllujahit — Spiritum S. invocabit...) — Bolj določne so naslednji* versti«*«-, ktere so pa ne prilegajo n«tbcnomu drugemu kakor le letu 18S0:
(^ii.iikIo Marms pa*rlia «lal»It ,
AiiTonitis |>.'iit...............
.)<i:ttitii>4 ClirNti €*.»rj•» 1 mloraliit: T-»Mis iiimuliH v ju- rlamaliit.
To je :
K" Marka ln> vi'lik<-uočeval, Anton Pailvanski nekdaj iiink«>>tval , Sv. Jam-z pa t< l<>snval: Takrat v« s svi t £««rj«' l»o vpil.
To se bo zgodilo š«* le 1.	«la namr«*č zadene
sv. Marka na velikonoč, sv. Anton P. na Binkoii>ti in sv. Janez K. na sv. K. T. dan.
2. Ker tak«* reči že pišemo, naj so v spomin po kliče, kar je bolj razvoselivnega pisala Danica I. 1^»'»", namreč:
Cistereienški mnili č. o. IVki (Pechi t, ki je pr«*d poi stoletjem v sluhu svetosti v Kimu um«*rl, j«' pr«*r»ikoval od prihodnjih laških in traneoskih dogo«lb iu pravi: 1. Poslednje »»ropanj«', ki se bo v cerkveni deržavi primerilo, n«' bo ni«" škodovalo in Kim ne bo «»r«»pan. la sovražni naskok bo le do n«'k«-ga kraja prišel, ki«*r j«-zanj pisano: N«' «lalje! .'». PajM-ž bo ž«* blizo. «la bi svojo inoč zgubil, t«»«la vse napenjanja bo«l«» zastonj. 1. Ko se bo ljudem z«l« Io vse zgubljen«), se bo n«*previ-doma oberuil«). •"». V Jakiuu (Ankonit bo vsa obramba o«lveč. '». P«» priho»lu t«*kav«*a bo vi«liti. kak«» bodo Kr in-eozje zaporedoma cerkv«-ii«» deržavo zapu^ali. t. \ Ja kin bo prijadral«) la<l«»vje, pa n«* bo nikomur prebivavcov kej šk«)'l«)valo. Pač bo gosp«t«|oval majhen strah, ttula rešenjo je bliz«» in odhod terpi «»l v«'č« ra «!«» jutra. X. Franeozje bodo sv. Sedežu vse z«»p«*t povernili. leta (sv. Sedež) bo še c«-lo nekaj več pridobil. To «<• bo končalo z zmago svete vere in s čudežem, in Frane./j<* bodo poslednjič papeža branili. 1". Papež«*v poročnik v Parizu bo z«»pet svojo polno moč dosegel. 11 Neki Mariin praznik, v očiševanje ali oznauovanjc, se bo nekaj silo
imenitnega dogodilo (osemnajststoletnica? Vr.) 12. Francosko bo padlo samo po sebi, in Bog se bo tistega Človeka poslužil. 13. Stermenje bo veliko, ko bo svet zvedil, da v Parizu sredi ljudstva živi neznan kralj, ki bo pervega prosenca poslednji dan te dobe zopet na tron posajen. 14. Pervi tekavec, ki v Italijo pride, bo to srečno novico prinesel, in imenovani kralj bo branivec sv. Stola. 15. Vojska bo jenjala v mescu, ko se je bila začela, in ne bo več pobitja. IG. To se bo končalo z zmago cesarjevo, in vidili bodo vravnave, ki jih napravlja v prid sv. Stola. 18. Celo neko kraljestvo bo stopilo v katoliško Cerkev (zmagana Prusija V Vr.), in sv. Oče bodo, zopet dobi vši vse svoje deržave, peli: Nune dimittis ... (zdaj pusti, Gospod svojega hlapca itd.) — Bog daj, da bi se res in hitro spolnilo!
Bog se ne da zasramovati. Napolitanski list,,Patriota cattolico" to-le pripoveduje: Veliki petek prideta dva prejemnika kalabriške železnice v Lazaro pri Redžii in velevata, da naj jima gostilnik mesnih jedil pripravi. Kcrčmar odgovori, da ta dan se ne je meso, pa da ga tudi pri mesarju ni. Gosta jameta bogokletja bruhati in prisilita gostilnika, da jima kuretnine napravi. Pri kosilu pa sta hudiču zdraviee napijala in naj hudobniši prckli-novanja brusila. Da bi mero svoje nesramnosti dopolnila, deneta bridko martro pod mizo, ji mečeta ostanke in se s tako grozovinskimi besedami dereta nad nj6, da si jih ne upamo na papir zapisati slovenskim poštenim bravcem. Tolike brezmerne gerdobije pa tudi Božja nezmerna poterpežljivost ni mogla več prenašati. Enega teh dveh spak je začelo v drobu tako hudo klati, da se je s stola z7ernil in zdajci poginil. Drugi se je tako prestrašil, da ga je božjast zgrabila, je bil nekaj časa zmešan in je se zmiraj v nekem revnem stanu, da si ne more nič pomagati. Ta dogodba je silno prestrašila prebivavstvo vasi Lazaro, ker spoznali so, da tukaj je roka Božja, — Boga, ki se ne d& zasraraovati. Delavci in tovarši teh zanikernežev so sprevidili, da Bog usmiljenja je tudi Bog plačevanja in maševanja. —
Molitve za sedanji čas.
1. K Materi Božji.
Preslavna nebeška Kraljica, previsoka angelska Gospa, ki imaš od začetka od Boga moč in nalogo satanu glavo potreti: prosimo te pohlevno, pošlji svoje svete angelske vojske, da bodo pod tvojim poveljstvom in s tvojo močjo peklenske duhove preganjali in premagali, njih napuh v nič djali in jih v brezno peklensko nazaj zagnali.
Kdo je kakor Bog?
Sveti angeli in vikši angeli, branite nas, varujte nas!
O dobra in preserčna Mati, ti boš zmiraj naša ljubezen in naše upanje. Amen.
2. Molitev ki so jo sostavili sv. Oče Pij IX.
Obdaj Ti, o Gospod, to Mesto, in tvoji angeli naj varujejo njegove zidove. UsliŠi usmiljeno svoje ljudstvo! Naj se od verne tvoj serd od tvojega ljudstva, ker ze-dinili so se naši sovražniki, ki se napihujejo s svojo močjo. Ti pa zateri njih moč in razkropi jih, da spoznajo, da ga ni, kteri bi se za nas vojskoval, kakor le sam Ti, o naš Bog!
3. Molitev k velikemu očaku sv. Jožefu.
Spomni se, o prečisti ženin Marije Device, o sladki moj varh sv. Jožef, da nikoli se ni slišalo, da bi bil kdo v tvoje varstvo klical in tebe pomoči prosil, in bi ne bil potolažen. S tem zaupanjem pridem pred tvoje obličje i u naj ti bom goreče priporočen. O, nc zaverzi
moje prošnje, rednik našega Zveličarja; temuč dobrotno jih sprejmi in usliši. Amen.
(Sv. Oče Pij IX so delili na to na molitev 300 dni odpustkov za enkrat na dan.)
Po naj novejših, od Prusije menda že sprejetih predlogih za mir bi Prusija dobila Hessen-Kassel, Darmstadt, Holštanj in en del Šlesvika. Avstrija dd slovo nemški zvezi, ne zgubi pa nič razun Benedk.
Dnhorshe spremembe.
V	goriški nadškofii. Umerli so naslednji čč. gg. Andrej Kutin, vikari j v Logu; KarolFabiani, duhoven v začasnem pokoji; Jakop Trost, duhoven v pokoji. K. L P.!
V	ljubljanski škofii. Turjaška duhovnija je 9. t. m. razpisana.
Dobrotni ftarori.
Dohodki in stroški za Slomšekov spominek.
Imena dariteljev prejšnjega računa. V Kamniški dekanii so darovali gospodje : Tavčar Ignaci. Jaklič Štefan, oba v Mengša po 2 gold.. župnik in k»plan v Kamniku 3 gold., Lomberger Jožef v Tujnicah, Vovk Jožef v Komendi, Bergant Valentin, Teran Janez, oba v Vodicah , Hiti Janez na Homcu, Zadnikar Franc v Radomlji. Hudovernik Friderik v Rovah, Keršič Ivan, Kotnik Miha. oba v Dobu; Gnjezda Štefan na Berdu , Peharec Alojzi na Zlatem polji, Bononi Jožef v zgornjem Tuhinu, Do-lenec Luka v spodnjem Tuhinu. Rozman Miha na Vranji Peči, Artelj Blaž na Selih, Černe Anton na Gozdu. Begelj Janez v Strajnah, Krašovic Franc v Mekinah. Mervič Blaž v Nevljah po
1	gold. — V Radoliški dekanii gg.: Vovk Simon, dekan, Lah Valentin, kaplan, oba v Radolici, Pintar Lovro na Breznici. po
2	gold.; Bernik Lovro v Kamnigorici, Sterbenec Jož., kaplan tudi tam. Vovk Janez v Ljubnem, Smrekar Ant. v Lešah, Kri-štofic Lovro, kaplan v Bistrici, po 1 gold. — V Šmarski dekanii gg.: Korošio Martin na Kopajni 2 gold., Vindišar Miha v Žalini, Pečar Andrej na Kerki , Ankerst Janez v Šmarji, po 1 gold. , Rumpler Maks. v Lipoglavi 50 kr. — V Postojnski dekanii gg.: Hicinger Peter, dekan. Vesel Janez, vodja, Blaznik Jakob, Gerčar Jožef, oba v Hrenovicah, Pašič Janez v Senožečah . Lavrenc Rudolf v Vremu, Klemenec Franc pri sv. Petru. Pokorn Anton v Slavini. Peckar Janez pri sv. Ivanu. Mali Gustav v Hrenovici. po 1 gold.; Belar Jožef v Postojni 50 kr. V Litijski dekanii gg.: Burger Jožef, dekan 10 gold.. Kozjek, župnik v pokoji, Štupica, župnik v pokoji, po 5 gold., vsi t Šmartni pri Litii, Kobler Alojzi, župan v Litii 3 gold., Knifič, 1. kaplan . Janša, 2. kaplan , Adamič Franjo, učitelj , vsi v Šmartni pri Litii, Podobnik Jožef, župnik v Kresnicah, Levičnik Franc, župnik v Prežganji, Arko Janez, župnik na Janrjem, po 1 gold.	(Dal. prih.)
V Mariboru 1. julija 1866.
Dr. Matija Prelog, denarničar.
Za sv. Očeta. Gospa in gospodičini Kr. 3 gold.; „prosijo blagoslova za srečno zadnjo uro;" — E. R., E. V., H. H., M. E., M. K.. M. R., 6 gold. 10 kr. z enakim namenom; — M. R., M. H., M. K.. 2 gold.; prosijo „za pravo ljubezen do Jezusa in srečno zadnjo uro; — M. V., J. K' in več druzih 4 gold. 75 kr.; „prosijo blagoslova za dušni blagor;44 — K. D. 1 gld.; ..prosi blagoslova za resnično spreobernjenje.'4 — Med denarom 6 dvajsetic, 2 stari petici in 5 novih. — Neki duhoven v pomoč sv. Očetu ces. cekin, in prosi Njih blagoslova za se iu vso svojo sosesko. — J. K. t križavec za 2 gold. 12 kr. st. d. „Za odpušanje grehov in srečno zadnjo uro." — M. K. 2 gold. srebr. Prosi blagoslova za-so in za sina.
Za srednje afrik. misijon. Lucija Femcc 1 gold. — Marija Zajic 2 gold. — Iz Vogelj 3 gold.
Pogorori s gg. ftopisoraroi.
G. Fr.: Serčna hvala! — G. J Abr. v G.: Pri založništvu vravnuno. — G. d. K. v K.; Blagri blagrujočemu! — G. Fr. S.: Hvaležno prejeli in pride na svitlo. Sicer pa: „Bog ohrani žive, zdrav« — tud na polji bojne slave!44 — Gosp. dr. Ant. Podrieka pri sv. Li>n.: Na Vaše reklamiranje so Vam bili listi v novo poslani; 19. list pa je (od pošte Cividale) „retour'- prišel. Kako je to? — Gosp. Mih. H—t. v L.: 5 gold. 50 kr. za Detinstvo oddali v knez. škof. pisarnico. — G dr. Š. v T. : Oddano.