-p L Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. f Entered aa lecond-Claas Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879 ŠTEV. 107. NEW YORK, V SOBOTO, 6. MAJA, 1905. LETNIK XTI. Kritičen dan. Pričetek prometa. V CHIOAGU BODO PRIČELI S SPLOŠNIM PROMETOM. — ŠTEAJKARJI NISO TAKO NASILNI, KAKOR DOSED AJ. Zaloge premoga od Peabody Coal Co. na 28. uliai so v plamenu. KEDO JE ZAŽGAL? tei st< pila: ii'casro. HI., 6. maja. V štrajku likov bode nastala najbrže danes ina kriza, kajti trg.ivine na State >o sklenile danes na vsak način k-lati 1100 vozov v razne kraje ta. Vsak voz bodeta spremijevala ]» ' • ;ij:i in pomožni šerifi. Šerif ret! zaprisegel je tto včeraj zvečer pon"h šerifov in je mnenja, d.- t m Število zadostovalo. Ako pa ii m» bode tako. potem mora na-ii državna milica. Governer De-je izjavil, da bode poslal takoj > .-j v Chicago, ako ga za to na-- 'I. Ako bi «e današnje regu-r. -iijanje vozov vsled napa-.] . 1 -t rani -t raj carjev izjalovilo, ] ■ i. brezdvomno milica v me- Z ' -j;« r rem* »ga "d Peabodv Coal < ,.!iv iN. ulin ob p rog" i Fort V.' - • t-znice j" v plamenu. Imeli i um/ba j> jedna največjih .1 . r. • kt ' i ie naperjen štrajk kov. T kaj ->' splošno zatrjuje, 7. -ali Štrajkarji. Krog - ■ j, nabrala velikanska množica ljudi, toda nihče ni hotel gasiti, ^ : | pa vzvati gasilce. Se le nek j Va j alarmiral gasilce. Policija i/j a ";>. da je zalogo nekdo zažgal iz .i- ' : -/.' ' in«i>ti, toda iega ne more dokazat«'.. Ker je šerif Barrett zapre til, da ]■ le j ./val milico v mesto, so štraj-karji in njihovi prijatelji mnogo mir-r«'.;ši. so bili prejšnje dni. Poli- ci;-ki --f O'Neill je odredil, da mora policija zapreti vsakogar, kteri skuša slediti kakemu vozu. Mesto ima sedaj za štrajk na razpolago 2000 policajev, kteri zamorejo spremljati 1500 vozov. Tukajšnje banke SO dale $.5000 kot podporo zvezi delodajalcev. Ako bode štrajk že dalj časa trajal. bodo razni trgovci začasno zaprli svoje tnpovine in p>tem naraste število brezposelnih kar za desettisoče. Chicatro, 5. maja. Na IS. ulici, blizo State S-., skušal je -neunij&i voznik .Tob.n Dansberrv pre tepsti nekega dečka. kteri ga je psoval. Toda deček je mel dovclj pristašev in v splošnem prepiru, kteri je vsled tega nastal, dob'.! je Dan^berrv krogi jo v nogo. Po La Salle St. je množica zasle-di.vala reunijskeira voznfka Otisa R« it ha. Ko je skušal na Clark St. skrčiti na v«.z poulične železnice, ga je voz, kteri je dospel od nasprotne -stran . podrl na tla. tako da je težko ranjen. Včeraj je Ima tudi neka ženska obstreljena, das.ravno je šla po-vsem mirno po jx>tu. Krogljo je dobila v zatilnik. Zdravniki upajo, da bode oklevala. Ljudstvo je najbolj ogorčeno proti zaiii'>r>k".m voznikom, kajti mnogo jh je za službo n< sj* - durih. Tekom mino! h dveh tednov dovedli so v mesto nad 1000 zamorcev, od kojih so ne-1.:fil dovedli seboj tudi svoje rod- enei t'n on Traction Compa-pretili s štrajkom in ako se se bode število štrajkarjev mož pomno/ lo. enci National. Pacific, North-n United States Express Compare oboroženi z velikimi revolverji »s .vi polnimi nabojev. Družbe so s razposlale 120 vozov, tako da se ino»o nabranega blaga razvozilo, •ija izjavlja, da zamore eskorti-800 tovornih in 350 ekspresnih žal* v službi, dokler izvršujejo svoje delo pravilno. Zastopnik unije je pa zopet mnenja, da so delodajalci po-j zvali zamorce v Chicago, da uničijo I unijo, tako da imajo člani slednje pravico novodošlece nasedati, naravno na svojo lastno odgovornost. Javne ulice ima vsakdo pravico vporabljati, kakor tudi jemati v službo delavce, pa naj ie bodo zamorski ali beli, glasil se je odgovor. Kasno zvečer so na ulici trije moški napadli člana Team Owners' Ass. Andrew Grahama, ker ni hotel zveze delodajalcev v boju proti štrajkar-jem podpirati. Pretepli so ga do nezavesti. Mnogo voznikov velik:h grocerij -kih t vrti k se je pridružilo štrajkar-jem. Sedaj se pripravlja tudi možtvo via enih p n mikov na štrajk, kajti mno-iro tvrdk razpošilja svoje blago po vodi. Semkaj je dospel John J. Lennon, blagajnik organ zacije American Federation of Labor. Vsi je n Poli« rati Učinke štrajka čutijo sedaj tudi ekspresne dnižbe, ktere obavljajo transtiort na velikih jezerih. Tovorni promet večinoma počiva. Nektere pa-robrodne družbe celo nc sprejemajo blaira, dtkler ne bode štrajk končan. Chicago, 5. maja. Vodje štrajkujo-*• h voznikov in zveza delodajalcev se ne ganejo od svojega stališča in se neeejo poravnati. Pogoje, ktere so stavili ved je štrajkarjev za pričetek spravnih pogajanj, so delodajalci zavrnili, češ, da niso sprejemljive. Predsednik unije voznikov je v razgovoru s zastopnikom organizacije delodajalcev izjavil, da morajo delodajalci naj-preje odsloviti vse neunijske delavce in šs bi potom je mogoče končati a štrajkom. Delodajalci so pa odgovorili. da bodo vse nove voznike cfodr- Novosti iz inozemstva. V TOVARNAH V VARŠAVI IN DRUGIH MESTIH POLJSKE SE ZOPET DELA. Izjemno stanje v sibirskih okrajih Anger in Sudja. DRŽAVNI TAJNIK HAY SE VRNE Dunaj. 0. maja. Ameriški državni tajnik Hay odpotuje početkom junija nazaj v Zjedinjene države. Paris. Ii. maja. Ameriški poslanik McCorn ick obiskal je ministerskega predsednika Rouvierja, z kterim sta se d<>'iro razgovarjala. Rouvier ga je sprejel z vso iskrenostjo in izjavil, da tra veseli, na francoskih tleli pozdraviti diplomata, kteri je že d< Igo vrsto let služil v deželi zaveznika. London. 5. maja. Bivša francoska cesarica Evgenija, vdova Napoleona !It.f obhaja danes svoj 79. rojstni dan. Vso zimo je preživela v Egiptu. Sedaj se je nastanila v svojej vili na rtu St. Martin, kjer namerava ostati par mesecev. Varšava. 5. maja. V raznih tovarnah so danes zopet pričeli z delom, dasiravno so se agitatorji trudili, da bi štrajk podaljšali. Tomsk, 5. maja. V okraju premo-irovih rovov Anger in Sudja, je vlada proglasila izjemno stanje. Slovenske novosti. V Calumetu. Mich., umrla je Ana -Termanova, roj. Majerle. Pokojnica je doma iz Predgrada pri Poljanah na Dolenjskem. Ostavlja dvoje ne-doletnili otrok. — V Eveletliu, Minn., je nepoznani napadalec na ulici zabodel rojaka Petra Kocjana. — Rojak Frank Čemažar iz Ostrov-nika na Gorenjskem je ponesrečil. Povozil ga j«1 vlak v Bradleyu, 111. Pro rokovanje za New York. Zopet nam nekdo prorokuje: Polovica hiš v New Yorku se bode tekom jedneea lela podrla. Prorok je naj-brže dobil podkupnino od stavbinske-•.ra svetnika lloppcrja, kteri naj Še živi na mnoga leta! Napredek. Naše mesto je dobilo novo, veliko avtomobilsko ambnlanco, ktero je po-sv< til mayor njenemu namenu. Izvrstno ime — avtomobilska ambulanca. Besedi sta neločljivi. Prosperiteta in štrajk. Poročali smo že. da je Baltimore & Ohio železnica naročila za $12,000,000 deset tisoč novih tovornih vozov. Prosperiteta in promet sta tako velika, da se železnice pritožujejo vsled pomanjkanja vagonov. Toda le počasu — Debs pripravlja nov železniški štrajk in za sežiganje so že stari vagoni dobri. Prijateljstvo z cesarji. Intimno prijateljstvo z ameriškimi milijonarji in evropskimi vladarji bo toliko časa trajalo, dokler kak vladar koga ne napumpa. — N. Y. American. — To se je že zgodilo, toda prijateljstvo traja še dalje, ker vladarji potrebujejo še denarja. Razburjenost v Washingtonu. Washingtonska "aristokracija" je razburjena. Poljedelski minister Wilson se namerava v juniju poročiti z povsem navadno učiteljico na deželi. Pomislite vendar, dama, ktera piti ne ve, kako je treba prikloniti glavo in podati roko v poljub — postane kabinetna dama. Kam bodemo Se prišli t Nebogatovu nasproti. Ruski admiral Rožcstvcnskij je ostavil z svojim brodovjem zaliv Hoakohe in odplul proti jugu, da se mu Nebogatova divizija pridruži. — Gromoboj je odplul proti japonskem obrežju. JAPONCI ŠE VEDNO RAZBURJENI RADI "KRŠITVE" FRANCOSKE NEUTR ALNO STI. — JAPONSKE VOJNE LADI JE SO SE POJAVILE OB OBREŽJU OTOKA BORNEO. Petro grad, G. maja. Sedaj se vsa javnost zanima za Nebogatovo divizijo brodovja, ktera je srečno dospela na Kitajsko morj«*. Vendar se pa priznava. da je tej diviziji nasprotnik s lrtrimi ladijami zelo nevaren. Nadalje tudi Nebogatovo možtvo v manevriranju in streljanju in tako iz-vežbano, kakor ono Rožestvenskega, ktero se je za časa muditve pri Madagaskarju dobro fizvežbalo. Kapitan Klado, kteri je bil do hull-?>ke afere Rož est vensko v glavni taktik, je Imenovan štabnim kapitanom. Kronštad, 6. maja. Vojna ladija Slava, ktero so tukaj popravljali, je sedaj zopet gotova za službo na visokem moriu in je danes nastopila večdnevno preskuševalno vožnjo. Paris, 0. maja. .Ta].oiici so v vedno večjih skrbeh radi muditve ruskega vojnega brodovja v* francoskem teri-torijalnem vodovju. Oni sami priznajo, da so bile lad i je vsidrane izven tromiljske meje, zajedno pa trdijo, da so bili Rusi v nepre9tanej zvezi z obrežjem- Paris, 6. maja. Tukajšnjim Temps se brzojavlja iz Petrograda, da so Japonci, n«; pa Rusi kršili neutralnost s tem. da se njihove ladiije mude pri otoku Borneo. Saigon, 5. maja. Oni oddelek ruskega vojnega brodovja, kteri je bil vsi-dran blizo zaliva Hon Kohe, severno od Kamrana, je dne 3. maja ostavil svoje sidrišče. Admiral Rožestvenskij je popreje o svojem odpotovanju obvestil francoske oblasti. Petrograd, 6. maja. Admiralitet: se poroča iz najzanesljivejših viro /, da je admiiral Rožestvenskij odplu proti jugu, da se 'zjedini z oddelkom brodovja, kterega vodi admiral Ne-bogatov. Admiraliteta je tudi dobi'i» obvestilo, da se je divizija japonskih križark in torpedolovk napotila proti jugu, da ako jej bode le mogoče napasti in uničiti Nebogatovo brodov;*-, predno se zamore zjediniti z glavnim brodovjem. Japonske ladije se bodo ustavile najbrže v ožini Sunda, p.i kterej je nameraval Nebogatov prvotno pluti, na kar se je pa okren*l severno po Malajskej ožini, ker je bila Sundska ožipa preveč zavarvana. Da se mu je posrečilo priti na Kitajsko morje, obudilo je tukaj veliko zadovoljstvo. Toda skrb za Nebogatova bode še le pri kraju, ko se Nebogatov pridruži k glavnemu brodovju. Paris, 5. maja. Tukajšnji diploma-tični zastopniki Japonske neprestano obiskujejo ministerstvo inostranih del, da bi zvedela, kaj se je storilo, da se rusko brodovje prisili, da spoštuje neutralnost francoskega vodovja v Coehinchini. Obiski še niso zado-bili oblike protesta. Iz Petrograda se »oroča. da je admiral Rožestvenskij 'bvestil ruslko admiraliteto, da so se pojavile japonske vojne ladije v teritorialnem vodovju nizozemskega Borneo. Ako se izlkaže vest kot resnična. bode ruska vlada vložila protest pri nizozemskej vladi. Petrograd, 5. maja. Ruska oklopna križarkn. Gromoboj je ostavila Vladivostok :n odplula na presto morje. Tokio, 5. maja. Vsa javnost se sedaj zanima za drugo rusko pacifično brodovje. Vlada je sprejela na znanje vsa francoska zagotavljanja o spoštovanju ncutralnosti na francoskem vodovju pri zalivu Kamranu. Toda razburjenje je postalo tem večje, ko je itukajšnja vlada zvedela, da se brodovje še vedno mudi ob francoskem obrežju. Konservativne stranke pričakujejo- mirno francoske izjave in pričakujejo, da bode francoska vlada končno vendarle ukazala Rusom, da ost a vi jo njihovo vodovje. Obravnave proti morilcu Hochu. SESTRA UMORJENE HOCHOVE SOPROGE MARIJE WAL-CKER-HOCHOVE JE IZPOVEDALA PROTI HOCHU. Tudi pogrebnik, kteri je nesrečnico pokopal, pričal je proti njemu. RAZNI IZVEDENCI. Nemiri na Bermudih. Hamilton, Bermuda, 5. maja. Tukajšnji obrežni delavci, kteri so pričeli Štrajkati., so pričeli danes dru-•rini delavcem groziti. Ljudje, kteri so delali za $1.25 na dan in za 24 centov za vsako nočno uro. zahtevajo sedaj po 24 centov na uro pri dnevnem delu in 36 centov na uro pri nočnem delu. Delodajalci so ponudili $1.50 na dan in staro plačo za" nočnodelo. Danes nakladajo tovor sami trgovci ia njihovi klerki ter dijaki. Vojaštvo je pripravljeno n? . eventuelne izgrede in oblasti so najele posebne policaje. Včeraj in danes ni prišlo do nemirov. $100,000 škode. V Home City. Kans., zgorelo je 15 hiš in mnogo rodbin je izgubilo vse svoje imetje. Škoda preseza $100.000. Varani linčarji. St. Louis, Mo., 5. maja. V zapore v Clavtonu so dovedli zamorca Petra Hubbard a, kteri je tekom 24 .ur dva-'kra.t ušel linčanju. Hubbard je prišel brez uzroka v sobo gospodične Myrtle Bennett, pri ktere očetu je služil.. Dvakrat so ga dohiteli linčarji, kteri so ga hoteli obesiti. Prvič so se pomirili in mu uikazali, naj mesto takoj ostavi. Ko so ga pa včeraj zopet našli, ga je rešil nočni čuvaj s tem, da ga je zaprl. Proti cigaretam. South Bend, Ind., 5. maja. V tu-kajšnjej menažeriji je dal krotilec zveri nekej opici med predstavo cigareto, ktero je opica kadila. Ker je pa pri tem grešila opica po proticigaret-nem zakonu, koji se nanaša le na ljudi, aretirali so mesto opice krotilca. Kazenska razprava se bode vršila te dni. Cerkev zgorela. V Johnson City, Tenn., zgorela je tamošnja cerkev, poslopje mestne banke, Cargalova galerija in dve trgovini, Škoda znaša $100,000. Živa zgorela. Ko je gospa Frank Prune rjeva v Roehestru, N. Y., prižgala luč, vnela se jej je obleka in pri te— je zadobi-la take rane da je kmalo na to umrla. 114 let star. Detroit Mich., 5. maja. Pjotr Kos-pajeršak, rodom iz Poljske, je tukaj umrl v 114 letu svoje starosti. Vse svoje življenje ni kadil niti pil opojnih pijač. Večinoma je živel na prostem zraku. Predsednik na lovu. Glenwood Springs, Col., 5. maja. — Odkar se mudi predsednik Roosevelt tukaj na lovu, je le malokdaj sijalo solnce. Dež in sneg se kar redoma menjata. Vsled tega zamogel se je predsednik le tri dni posvetiti lovu in ako hoče lovska družba prirediti še kak lov, mora brezdvomno že danes oditi v gozde. Žrtve valov. Newport, R. I., 5. aprila. Vlačni parnik Gertrude je semkaj sporočil, da se je jadrankaMoonbeam na potu iz Hobokena v Providence in še dve drugi jadranki po noči potopile. Na imenovanej jadranki je bil kapitan Charles Achers z dvema otrokoma in soprogo. Vsled signalov skušal je kapitan vlačnega parnika priti svojim tovarišem kljub viharju na pomoč, toda jadranka je zginola v valovju pred njegovimi očmi. Rešilnih čolnov niso mogli izpostaviti. ROJAKOM priporočamo našega zastopnika Ml. JANKO PLEŠKOTA, ki se mudi se daj na potovanju ter bode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik j« pri naa ie več let tsIuš-ban ter im* pravico pobirati naročnine sa list, sprejemati naročila m faaJi-ge, oglase in 4rngo. Upravništvo "Glasa Naroda" Chicago. 111.. 5. maja. Pri včeraj-šnjej obravnavi proti John Hochu bila je navzoča tudi gospa Berta Sohno-va, sestra Marije Walcker-Hochove, ktera je bila usmrtena s pomočjo strupa. Ona je pripovedovala o raznih ob:skih svoje sestre, ktero je obiskovala. ker jej je Hoch vedno pisaril, da je zelo bolna. Ona je tudi svojej bol-nej sestri stregla. Zdravila, ktera je bolnici zapisal zdravnik, je Hoch vedno sam prirejal. "Sie-ii videli, kako je Hoch prre-jal zdravila?" vprašal je državni pravnik. "Ne", glasil se je odgovor. "Hoch je imel zdravila vedno ali že pripravljena, ali je pa odšel sam v !kuhinjo, kjer jih je priredil. Necega dne, ko je odšel on v drugo nadstropje. sem pa odšla v njegovo sobo in sem videla na mizi steklenico, v ktere j je bil bel prah." "Pro^i tem protestiram!" vzkliknil je Hoch. Posrrebnik Frank M. Sprevne je izpovedal. da je Hoch potem, ko je on (pogrebn ik) priredil truplo pokojn.ice za pogreb, vzkliknil: "Tu sedaj leži. Ako bi me ne prisilna, da je oženim, bi še živela." — "Je-l-i bilo to vse, kar je Hoch dejal?" vprašal je Ho-ehov zagovornik. — "Ne, on je dejal, da bi se živela, ako bi se z njim ne poročila.'' Grozen umor. Preklal jej je glavo. - o- V JERSEY CITY, N. J., JE V LJUBOSUMNOSTI ITALIJAN NI-COLO MURDACA UMORIL SVOJO SOPROGO. Napadel in umoril jo je s sekiro v prisotnosti svojega Tletnega sina. MORILCA SO ZAPRLI. Washingtonske novosti. Mrzlica na Istmu. NA OZEMLJU PANAMSKEGA PREKOPA VEDNO BOLJ RAZSAJA RUMENA MRZLICA. Pritožbe radi protifcitajskega zakona. Opaževanje solčnega mraka. ŽELEZNIŠKI KONGRES. "Washington. 5. maja. Vesti o razširjanju mrzlice na ozemlju panamskega prekopa postajajo vedno bolj vznemirljive, tako da se je bati, da dela pri prekopu ne bodo hitro napredovala. Vojnemu oddelku se poroča, da je sedaj za rumeno mrzlico obolel pomožni auditor prekopove komisije Robert R West, kakor tudi inženerja N. M. Barrett in Chas. Seach. Dasiravno se od uradne strani direktno ne kritiku je tamošno zdravstveno stanje, se vendar v drugih krogih zatrjuje, da je bolezen nastala vsled slabih zdravstvemih odredb prejšnjih komisij. Vojni tajn:k Taft in nova komisija skuša odrediti vse potrebno, da prepreči, da rumena mrzlica ne postane epidemična. — Kitajski poslanik Sir Chintun Liang Cheng izdal je na svoje rojake ■naslovljeno okrožnico, s ktero jih prosi, naj mu naznanijo vsak slučaj, v kterem naše oblasti niso dopustile Kitajcem izikrcanja po preteku pogodbe iz leta 1894. Zajedno naj Kitajci tudi naznanijo, koliko Škodo so imeli, da zamore poslaništvo zahtevati od Zjedinjenih držav odškodnino. V Washingto-nu smatrajo to sovražnim činom pioti prijateljskem ljudstvu. — Podadmiral Colby M. Chester je naznanil mornaric nem oddelku, da ga bode več častnikov in civilistov spremljevalo letošnje poletje na Špansko, kjer bodo opaževali solnčni mraik. — V hotelu New Willard pričel se je včeraj železniški kongres, kteremu predseduje podpredsednik naše republike, Mr. Fairbanks. Tem povodom je prišlo v Washington 450 delegatov iz vseh krajev sveta in njehovo število se bode tekom par dni podvojilo. Iz inozemstva je dospelo 300 delegatov. Doeleee je Fairbanks iskreno pozdravil in čestital Zjedinjenim državam, da se vrši kongres v tej deželi. Italijanska narodnost in umorstva sta že od nekdaj tesno spojeni stvari in kjerkoli se pojav jo Italijani, tam so tudi umori in ubojstva na dnevnem redu. V Jersey City. N. J., pripetila se je včeraj grozna žaloigra. V svojem stanovanju. 75 Colgate St., je namreč r5f) let stari Nicolo Murdaca s sekiro umoril svojo soprogo, in sicer v navzočnosti svojega 7 let stareora sina. Takoj neto je morilec bežal, dočim so sosedje vsled jokanja nedolžnega dečka prihiteli na lice mesta, kjer so našli morilčevo soprogo mrtvo ležati v svojej krvi. Njena glava je b:la popolnoma preklana. Dasiravno je bil deček vsled strahu do skrajnosti razburjen. je vendar še lahko povedal, da je njegov oče tolkel mater s sekiro. Razni sosedje so nato pričeli zasledovati morilca in so ga v spremstvu policaja Nigravella tudi vjeli. Murdaca, kteri spočetka ni hotel trovoriti, toda 'končno je vendarle prenehal z molčanjem in povedal, da je prišel v Ameriko pred kakimi sedmimi leti in da je ostavil doma ženo ter otroko. V minolem avgustu odpotoval ie v Italijo in do vedel semkaj svoje drage. Včeraj se je slabo počutil in ou.-e! na delo. Popolndne se je s svojo ženo dalj časa razgovarjal in pri tem mu je ona dejala, da zamore sedaj počet.i. kar se jej poljubi, ker živi v svobodnej deželi. Ako mu to ne ugaja, naj jo ostavi. To ga je tako razburilo, da je zgrabil za sekiro in ženo umoril. Iz Avstro-Ogrske. Napredek Čehov. CESCINA JE URADNI JEZIK TUDI ZA NEMŠKE OKRAJE NA ČEŠKEM. NEMCI VŽALJENI. Ministerski predsednik Tisza se bode avobojeval z poslancem Počkajem. "NESRAMNEŽ." Praga, 6. maja. VI: da je ravnokar razglasila odredbo državnega sodišča, ktera določa, da se mora v nadalje rabiti češčina kot uradni jezik po vsej ('eškej. in toraj tudi v onih okrajih Češke, kteri so nemški. V Nemcih je obudilo to naravno veliko ogorčenje, ktero pa nikakor ni opravičeno, ako pomislimo, da se v ostalih slavjanskih leželah Avstrije rabi še vedno nemščina kot uradni jezik. Sedaj so nemški poslanci Češke izdali na ljudstvo poziv, naj izroči vladi spomenico, z ktero naj se zopet uvede nemščina kot uradni jezik. Budimpešta. G. maja. Ministerski predsednik Tisza in opozicijonelni poslanec Počkaj se isodeta dvobojevala vsled skrajno razburjene debate, kar tera se je vršila včeraj v ogrsko-hr-vatskem državnem zboru. Tisza je zahteve opozicije . oziroma adreso na-slovljeno na kralja, napadel in izjavil. da zamore Ogrska kot neodvisna Iržr.va sklepati ] • .dbe le p-id najneugodnejšimi pogoji, dočiii! ie velike n>!,osti. da ostanejo avstrijska trgo-višča ogrskim proizvodom odprta. Na to je poslanec Počkaj dejal, "da že preseda potrpežljivost, ila propali ministerski predsednik tako nesramno govori." Temu je sledil škandal, in seja se je prenehala. Tisza je poslal Počkaju svoje sekundante. Zveza neunijskih delavcev v Bostonu. Boston ,Mass., 4. maja. Tukajšna Employers Ass. sklenila je zadružiti vse neunijske delavce v tukajšnjim mestu in jih skupiti pod varstvo organizacije Citizens Industrial Ass. of America. Tako bode nastala delavska organizacija, ktera bode diametralno nasprotovala ciljem delavskih unij. Gibanje ktero se je pričelo v Bostonu v svrho organizacije neunijskih delavcev se bode kmalo razširilo po vseh državah. Nova organizacija bode v kratkem odpi'la posredovalnico za delo. Tovarnar dežja. Los Angeles, Cal.. 4. maja. Tovarnar dežja, imenom Chas Hatpela. kteri je obljubil da bode odl5. decembra do 1. maja napravil za južno Californijo IS palcev dežja za kar sr> mu tukajšnji poljedelci obljubili •f 1.000 nagrade, je svojo nalogo izvršil in tudi dobil večji del navedene svote. V imenovanej dobi je namreč padlo, 1S.06 palcev dežja, oziroma mnogo več nego leto popreje. Hat-piela ima svojo "tovarno dežja v Altadeni kacih 20 milj daleč od tukaj Hatpiela izdeluje dež z pomo< jo plina kterega spušča v ozračje po visokem dimniku. Laž. '"Kralj Edward obiskal je včeraj dopoludne saloone", tako poroča nek angležki časnik. Ne saloone, temveč salone. Saloonov več ne obiskuje, sedaj je postal pobožen in je celo tem-perenčnik, on, nekdanji divji Wales. OTROCI REŠILI MATER. Mrs. Terezija Krčmar iz Manitowoc, Wis., nam naznanja, kaj so storili njeni otroci za njo "Jaz sem stara ženska", izjavlja ona. "Leta so mi odvzela vso moč in pripravljati sem se pričela na konec mojega življenja. Potem so mi pa otroci prinesli Trinerjevo ameriško grenko vino, naravno le malo količino. Toda jaz sem opazila, 'kao hitro se ojačujejo moje moči. Tek se mi je obnovil in vse moje telo se je ojačilo in okrepilo. Sedaj nikakor ne morem biti brez tega izbornega sredstva, ktero je jedina moja nada. Radi tega priporočam zdravilo vsem bolnim, tako starim in mladim." Trinerjevo ameriško grenko vino pomnoži kri, podeli popolno jakost želodcu in je jedino sredstvo Sedem soprogov. Sedem soprogov je imela in stara je šele 34 let; namreč naša semeščan-ka Crawtlierjeva. ktero je sodišče zopet osvobodilo. Sedem soprogov, sedem ločitev. Osmi soprog zasluži kolajno za junaštvo. Štrajk v Troy, N. Y. Male in nežne likariee v Troy, N. Y., od kjer dobivamo potrebne "collars and cuffs", se razumejo v štrajku na pretep istotako dobro, kakor njihovi kolegi, cliicaški vozniki. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Gneisenau 4. maja iz Bremena s 1414 potniki. Dospeti imajo; Rhein iz Bremena. Georgic Lz Liverpoola. Lugano iz Hamburga. Sardinia iz Hamburga. L'Aquitaine iz Havre. Uitonia iz Reke. Hudson iz Havre. Bo vie iz Liverpoola. Weimar iz Genove. Pretoria iz Hamburga. Gertv iz Trsta. La Fontaine iz Havre. Umbria iz Liverpooia. New York iz Southamptona. Bluecher iz Hamburga. Finland iz Antwerpen. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Odplnli so: St. Paul 0. maja v Southampton. Caledonia 6. maja v Glasgow. Zeeland 6. maja v Antwerpen. Campania 6. maja v Liverpool. Weimar 6. maja v Genovo. Odplnli bodo: Kaiser Wilhel mder Grosse 9. maja v Bremen. Pranz Oscar, 9. maja v Genovo. Uitonia 9. maja v Reko. Oeeanic 10. maja v Liverpool. Rvndam 10. maja v Rotterdam. La Touraine 11. maja v Havre. Gneisenun 11. maja v Bremon. Bluecher 11. maja v Hamburg. New York 13. maja v Southampton. Umbria IS. maja v Liverpool. za izboljšanje teka. Treba ga je rabiti pri vseh želodčnih boleznih. V S Finland 13» maja v Antwerpen. lekamab. Joseph Triner, 799 South j Koeni^ Albert 13. maja v Genovo. Ashlani Avenue, Chicago, HL j Astoria 13. nuga v Glasgow S "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor. ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko ... $3.00 " pol leta............. 150 Za Evropo, ra vse Mo.......4.50 ** " " pol leta....... 2.50 " 44 " četrt leta...... 175 V Evropo pošiljamo liat skupno dve številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika Dopisom in pošiljatvam naredite naslov. "Glas Nurodu" 109 Greenwich Street, New York City. Tclofon: 3795 Corllana. Avstrijsko vojaštvo in narodnost. Znano je. lnoma zmožni slovenščine Kol:ko domačinov, tudi vrlih častnikov je bilo zadnjih 15 let prestavljenih n. pr. v avstrijsko Sibirijo (Galicijo'), v nemške, da celo v ogrske srarnizije. Sicer se navadno vsak častnik od-ptuji svojemu narodu, ker se ravno mora. toda jezik podrejenega voja-št va govori vendarle, in to posebno ob času vojne pomen j a mnogo! V Ljubljani na pr. je le jeden častnik pri vseh oddelkih 17. pešpolka, ki morda popolnoma zna slovenski! Dosednj je bil vsaj poveljnik dopolnilno - okrajnega poveljstva št. 17 v Ljubljani rojen Slovenec; sedaj pa je poslalo vojno ministerstvo v Ljubljano podpolkovnika, ki pa je slovenščine popolnoma nezmožen. Tudi njegov namestnik, prideljeni stotnik, čisto nič razume polkovnega jež ka, dasi je pri polku že več let, toraj bi se bil vsled ukaza vojnega ministra moral 6lovensoine že davno priučiti. Sedaj pa uvažujmo sledeče: Dopolnilno okrajno poveljstvo je urad z obširnim delokrogom. T~rad je v vedni zvezi z desetimi političnim' oblast vi Kranjske ter sporazumno - temi rešuje vse v delokrog vojaških dopolnilnih oblasti prve in stance spadajoče vi<«sre. razne prošnje za oproščenje vojaške službe, orožne vaje itd. Kako naj poveljnik, oz roma nje gov namestnik pravično odloči v korist stranke ali prosilca, če je prošnja pisana v slovenščini, ktere nikdo izmed njih ne razume/ Pr di l jrni nižji častnik tudi ne razume vrvati na razvoj ruske zgodovine. Radi malenkosti v obliki prekrivanja in pisanja Jezusovega imena se je ruski narod razdvojil v dva tabora, v ortod'dcse >in heterodokse. Toda obe skupinji imata iste religij ozn e ideje, kakor tudi ekonomski red. Šizmatike ali ra^kolntke nazivljajo v Rusiji "starovjerce". Oni ne odobravajo centralizacijo cerkve, so ee-stokrat zanikali i carjevo oblast in •=o nasprotniki avtokratstva odnosno činovništva. Kraj njih nastalo je vse polno verskih sekt, v kterih opažamo mnoge ?clo primitivne pojave. TJazun teh hetcrodoksov pa živi v Rusiji mtmgo katoličanov, protestantov in Zidov, kteri slednji tvorijo rak-rano velike Rusije. Prucnvercem se je v Rusiji dolgo Časa dobro god:lo. Ako so jih za časa Nikolaja T. preganjali, zgodilo se je! to iz političnih vzrokov, kar velja zlasti o poljskih katolikih in litvin-sfk.ih unijatih. Versko zatiranje pričelo se je pravzaprav tedaj, ko je vlada proklamirala avtokratstvo, pravo-slavje in narodnost, oz;roma od po-četka rasifikacije nadalje. Ustanovitelj te dogme je vrhovni prokurator Pobjedonoscev. Danes je baš gibanje za svobodo doseglo tudi cerkev. Slednja je dobila zopet avtonomijo in ostale veroizpovedi so postale svobodne. Mesto sinoda zavzame zopet patrijarh in škofovski koncil. Car je odstopil jedno oblast in s iom povedel rusko ljudstvo za korak 'bližje političnej svobodi. Rusija ni več v prvotnem pomenu besede — Izlam, čegar jatagan je sencek polumesec, temveč moderna država, ko j a se razvija svobodnejše, kakor marsiktera draga ustavna država. RAZNOTEROSTI. Samomor ministerijalnega tajnika. Na Dunaju se je obesil ministerijalni tajnik v pravosodnem ministerstvu. dr. Pavel Czech pl. Rechtensee. Zapustil je vdovo in enega otroka. Vzrok samomoru, ki vzbuja pozornost, ni znan. Limonada v vojski. Nemški državni zbor je razpravljal nedavno proračun vojske. Zbornica se je o tej priliki ba-vila tudi z vprašanjem o pobijanju alkoholizma v vojski, vzlasti na Bavarskem. Dela se na to. da se bode vojakom mesto opojnih pijač, dajalo limonado. Nova jezikovna pridobitev. Vsled opetovanih želj, ki jih je izrekel eali ^ki deželni zbor, pa tudi poljski klub dr/avneira zbora, se razširi raba polj skega službenega jezika pri orožnikih v Galiciji. Brambovski minister izda v najkrajšem Času načrt tozadevne službene predloge. Kitajska šteje po najnovejši cenitvi 427 milijonov duš, od teh jih odpade na Mandžurijo devet milijonov. Tnrški sultan ne more trpeti teme in vsako noč so razsvetljene ne le vse dvorane v njegovi palači, ampak tudi vrti okolu palače. Navadno Čita sultanu predno zaspi njegov brat oziroma jeden najzvestejšili služabnikov, Ako sultan kaj sanja, pokličejo takoj ko se probudi, razlagalca sanj, ki mora sultanu pojasniti pomen sanj. Nameravani ritualni umor? —V Zwigrodu (tarnovsko okrožje v Galiciji) je šla katoliška deklica kupovat v židovsko prodajal nieo. Žid je, ki so bili v prodajalni, so deklico potegnili s seboj, so jo slekli in umi!i ter zaprli v klet. Ko je čez nekaj časa prišel v klet neki Žid. je deklica v temi ubežala ter začela vpiti. Vpitje je sosede opozorilo in kmalo se je zbralo mnogo ljudstva, ki je bilo nad Žide ogorčeno. Ti so iz strahu zbežali v frančiškanski samostan ter tam prosili pomoči. Med tem je pa policija aretirala nekaj sumljivih Židov in kmalo je prišla sodnijska komisija. Obleko deklice so našli zakopano na židovskem pokopališču. KJE JE moj bratranec FRANK REZEK, doma od Sv. Križa pri Litiji na Dolenjskem. Pred jednim letom bival je v Hezron, Colo, Rojake prosi za njegov naslov: John Hribar, Box 243, Thomas, W. Va. Newyorska kronika. Dragi gospod rojak:— Danes se že zopet glasim, kot sem Vam bil obljubil. Mnogo jih je sieer, ki žele, naj bi se sploh več ne oglasil, a jim ne izpolnim teh vročih želja. Ljudje so posebno čudne stvari. Dobro se jim zdi peglati druge, če pa pridejo sami na vrsto, pa gledajo, kot levi šah ar na Križni gocri. Zadnjič sem Vam bil obljubil, da se danes temeljito pogovoriva s Pin-čem. Prva znamenitost pri njem je od zadnjič ta, da postaja tudi sam sebi nevaren. Zdel se je namreč premalo rudeč m zato je ogrizel samega sebe, da se dostojno pobarva. Druga znamenitost je, da so ,mu postavili torbo na pamet. Tretja, a najimenitnejša pa je, da se je poprijel novega rokodelstva. Dosedaj se je hranil s tem, da je za stavo v testo skakal. Ker je pa Čutni, da v njegovi obilni crlavi s pičlo vsebino ni vse v redu, vtaknil je svoj gobec v tinto in se uvekovečil na kosu papirja. To pošilja sedaj okrog seveda le tistim klavenvim gimpelnom, kteri občudujejo pasji gobec kod nekaj vzvišenega, nadnaravnega. Sčasoma se tudi tem revčkom podaljšajo usta, zapusti jih pamet, spomin oslabi in to gre vedno dalje in dalje, dokler se ne znajdejo nekega dne vsi rudeei od sramu kot izmečki poštene pasje družbe pri znanem gnojišču našega Pln-ča. Zadna novost Pinča je tudi banka. ktero je pričel za enkrat s knofi. Pri njem dobiš za knof od hlač jedne-sra za srajco; on razpošilja na vse 'kraje stare domovine svoje zanikrne kocine, ktere rabijo na Kranjskem za pinzelne. Prodaja tudi karte — seve take za tarok in mrjaš in spravlja vse ljudi najsigurneje — ob denar. Poleg dvamilijonske družbe za pospeševanje ljudi na oni svet je Pinč gotovo najznamenitejši cucek sedanjega stoletja. Za njegovo pretepeno 'kožo se že sedaj trgajo razni — šintarjd, ker vedo. da bode dala tako krepke jermene, da se bodo lahko držali vsi pinči poznejših rodov z njimi na eu- V četi tek smo imeli jednega izmed najimenitnejših svetnikov, kar jih premore prat ilka — sv. Florjana. On je bil tisti, kteri je prišel prvi na to misel, da se voda pa ogenj nič kaj lej>o ne gledata; on je tisti, kteri je priišel do znamenite znajdbe, da se v golido samo ne molze, ampak da se z njo tudi lahko gasi. On je imeniten pomočnik za časen in večen ogenj — in toraj nehote velik nasprotnik vseh sroreče zaljubljenih ljudij. Navadno ima tudi uspeh, le rojaiku Zanetu ne more do živega. Mene pogasi že v 24 urah; pri komur pa ljubezen cveti kot Cvet, pajo ni mogoče pogasiti ni s parno brizgalno. opolnim kroniko sedanjega tedna, moram omeniti tudi slavni mladi klub "Ilirija". Včeraj so imeli gospodje "generalno probo", ktero so tako dobro prestali, da se je vse čudilo. Različni veliki listi ptujih narodnosti so poslali svoje zastopnike, kteri so se jako laskavo izražali. To je vse čiane tako navdušilo, da so prvi "probi" dostarvili še drugo, kte-ra se je dstoitaiko sijajno obnesla. "Iz malega raste veliko", sta vpila £T. Kontrašica in stari Berde ter sta jo zavila tja za -vogle. Med novosti sipada tudi rojak Mrva, kteri je odprl vsega priporočila vreden auskoh. Le žal, da je vse preveč soljeno pri njem — še računi so slani. Če raztrgaš postavim v njegovem auskohu na njegovem stolu svoje hlače, plačati mu moraš odškodnino, ker si na ta način onečastil njegov stol s tem, do si prišel z njim v preintim-no dotiko s svojimi deli. Sicer se pa pogovorimo o tem prihodnjič, ker se mi zdi zadosti za danes. Poslovim se kot po navadi in pozdravim vse. Veliko tipa. A.: Kaj? Zato si posodil Mihi denar, da je zamogel staviti v loterijo? B: Mi je obljubil, če zadene vseh pet, da kupi lepo hišo, mene pa vzame za portirja. Ni poskušala. On: Nemogoče je, vstreči vsem ljudem. Ali ni res? Ona: Nevem. Nisem še poskušala. Dvom. McCann: Doktor, jaz nisem jemal vaših zdravil. Dr. Doseham: Zakaj ne? McCann: Well, na steklenici je zapisano: Trikrat na dan jedno krog-ljico. Ker pa so krogljiee vse jednake, nisem vedel ktero bi vzel in sem sklenil počakati in povprašati vas. Še preveč. To je vendar nesramno, da me je klepec imenoval osla. Gotovo, gotovo. To je preveč za vas. Rojakom v Coloradu naznanjamo, da nimamo v Pueblu nikacega zastopnika za prodajo parobrodnih listkov. Nekteri železniški agentje pravijo, da so z nami v zvezi, a potnike pošiljajo, kamor se jim ljubi, le nikdar k nam, dasi jim odvzemo denarje za brzojave. Zato rojaki v Coloradu bodite opozorjeni na tako postopanje. Ako želite pri meni kupiti iistek za parnik, kupite tam le železniški listek do New Yorka, Prank Sskser. DOPISI. Kansas City, Kansas, 1. maja. Oziraje se na oglas v št. 99. Vašega cenjenega lista, Vam naznanjam, da je tukaj v Kansas City dovolj dela. V omenjenem oglasu je iskalo pet mož dela, toraj kogar veseli, naj se poda v našo naselbino. Tukaj se dela v klavn eah. Plača je različna, na pr. $1.75 za 10 ur na dan. Rojaki Slovenci, ali bratje Hrvatje, ki ste morda sedaj brez zaslužka, potrudite se v naš kraj, tu boste dobili lahko posla, kakor preje omenjano, samo če vas bode volja. S pozdravom na vse rojake. Anton Poje, 24 N. 2nd St., Kansas .City, Kan. Kje je IVAN ŠINKOVEC, visok, ši-rocega obraza, sivih očij in kostanjevih las? Bival je v South Lo-rainn, Ohio, 18. aprila in ravno istega dne je odnesel zlati široki prstan, kteri je imel na vrhu podobo Jezusa na križu. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti na: JOHN STER-ŽAJ, Cor. 10th Avenne & Globe St., South Lorain, Ohio. (3-9—5) KJE JE JOSIP VODENIK, doma iz Suš j a št. 8, pošta Polšnik pri Litiji. Delal je v Forest City, Pa., ter odpotoval od tamkaj dne 6. marca 1905 z namenom peljati se skozi New York v staro domovino. A tukaj se ni oglasil in tudi domu še ni došel po sporočilu njegove žene, ki je zanj v velikih skrbeh. Kdor izmed rojakov ve za njegov sedanji naslov, naj ga izvoli naznaniti: "Glas Narodu". (2-7 5) Iščem svojega brata JERNEJ KLE-MENCA, po domače Klemencov, doma iz Jekovce pri Planini. — JOHN KT.EMF.NC, Box 1, Reitz, Pa. (5-9—5) Kje je MARTIN SKALA, doma iz Podzemelj pri Metliki? Pred jednim letom bival je v Lorain, Ohio. Star je okoli 24 let in biva tu v Ameriki približno 6 let. Postave je srednje in obritega obraza. Na jednem očesu je malo škilast. Rojake prosi za njegov naslov: MIKE VRBANEK, 672 10th Avenue, Lorain, Ohio. JOHN KR&&KER 1199 St. Clair St., Clefeland, 0. NAZNANILO. Od Mestne hranilnice ljubljanske smo prejeli večje število letnih obračunov za leto 1904, v kterih je vrednost vsake hranilne knjižice z dnem 31. dec. 1904 z obrestmi vred označena. Vsem onim, 3d imajo- kaj denarja naloženega pri gori omenjeni hranilnici, dopošljemo na željo jeden obračun. Plačati je le poštnino 5c. Upravništvo "Glasa Naroda". (6-13—5 v d) Pripereža njakem svoja izvrstna TINA, ktera v kakovosti Mdkcflja-jej« tu infi ameriška vima. lUiii vino (Ceaceri) predajam pe Me gaiomo; telo vime (Oatawba) po 7§c pJoao. NAJMANJŠE NAROČILO ZA TINO n M CALOX. EBDrJEVEC, sa kterega mob importer al brinje is Kranjskega, velja IS rteklsaic f 15.00. Briajevoc je najbolj« vrote, ker je šfano &a isti način, ka NABOČS AM JE PRILOŽITI DENAA Sa obfla naroida priporoča JOHN KRAKER 1199 St Clair St. Cleveland, O. i— .Rojakom. Slovencem. in bratom Hrvatom ▼ Miiwau kee, Wis., in okolici pri poro fam najtopleje svoj SALOON, u 171 Ifcoed St. v Milwaukee Wis. Postrežba Učna. Rojaki dobro došli! JAKOB RAKUN, lastnik. (19-jtm-06 9xw) AH* iHpMI j k U K Z. Za 100 kron avstr. veljave treba j« dati $20. 48 in k temu še 10 centov za poitarino, ker mora biti denarna poši-ljatev registrirana. Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via The Great Wabash železnice. Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom * * CONTINENTAL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction fa "Continental Limited" iz New Yorka. Vozovi s komotnimi otvarjaj očimi se stoli prosti. VSTAVI SE V NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texacom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika. Informacije glede vožnjih cen, oskrbljenja Pullmanovih in turisti-ških vagonov dobiti je pri H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway, New York. J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston. Mass. Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbare ZJedinJene države Severne Amerikec Sedež: Forest City, Pa. etn* au Jani tarja 1903 v državi -O-O- OliBORNEEI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Rum, Pa L tajaik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa....... D. tajnik: ALOJZU ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUH3Č, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUirS, P. O., Luzern«, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest Citv, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Tclban, P. O. Box ««7, Peresi City. Pa. POZOR! Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam najtopleje ter naznanjam, da prodajam raznovrstne parobrodue listke, menjavam move«, ter odpošiljam denarje t staro dostavimo. Poertražba solidna in peš t en*. Z velespoštovanjem BOŽO G0JZ0YIC EM Ohettaat St„ JOHNSTOWN. PA * Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", §17 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejene kegliSCe in Igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošlil Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča 1 Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. i SL1VOVKA! POZOR! Redka priložnost za salonerje, Ka splošno željo Slovencev in Hrvatov sem kupil najfinejših češpelj v Floridi in dal žgati slivovko po avstrijskem načinu. Izborno pijačo razpecavam: Prosto posodo, prosto postavljeno na kolodvoru v Readingu, Pa. gal....................................$3.40 V steklenicah po £ gal.? 12 steklenic sknpaj________$11.00 6 steklenic................................. Vzorci po vsej Ameriki z prvo pošto in zastonj. Ne pijte mešanice od whiskey a, temveč zahtevajte ovsod zdravo pijačo SLIVOVKO Pazite m znamko steklenice, tla je prava. Pišite takoj na naslov: JAS. WERTZ, 329 Penn Street, Reading, F>eu Opomba« Xa željo priobčimo vse saloone v Ameriki; kjer se toči naša pristna slivovka. ak&fcttHBBHHiaBBSi Blood purifier IIU (1(111 <**•■ filHU C»'»MI l tM ••• (IIIN (HMQM( • UMICMtM (lltlMIlt ra s postom. . .Neprevidena smrt. Veliki četrtek popoldne se je ponesrečil 58 letni rudar Ivan Lapajne iz Sp. Idrije. — Med delom v jami se je odkrojila precej velika skala od stolpa ter padla nanj. Bil je takoj mrtev. Delal je z vojaškimi leti vred 30 let. Udeležil se je tudi bosanske okupacije. Zapušča vdovo. Prva dva Makedonca so pokopali na Boli. Beli. Xa pokopališču se je /brala velika množica radovednežev, da vidi makedonski pokop. Tovariši pokov ikov so z vinom oblili jami .in krsti. Po pogrebu so imeli Makedonci takoj »ikoli grobov — p>grebščino. Pili so vino in žganje. P.rat ene^ra pokojnikov odložil je takoj po pogrebu svoje pokrivalo in sedaj hodi po Boh. Beli v znak žalovanja — goloelav. — Yse je radovedno kedaj se zopet pokrije. S Hrušice. Tunela od naše strani še nič ne kopljejo dalje. Hočejo čakati. da od koroške strani pridejo bližje: ko jih bo ločilo samo še 300 metrov*. tedaj bodo prijeli tudi od nase strani. To se jima kmalu zgoditi. — Življenje na ITrušici je sedaj precej bol j mirno, ker je delavcev zelo malo le nekaj stotin: tudi z veseljem opažamo da so sedanji delavci dokaj mirnejši. nciro so bili oni v začetku. Vlomili so tat je v noči od 13. na 14. aprila v gostilniško sobo na "Stari pošti" in odnesli nekaj krajcarjev denarja ter več smodk. Vročinska bolezen se zopet pojavlja v Kranju. Ta bolezen se je popolnoma udomačila pri nas. Nekateri pravijo da je temu vzrok sveži gorenjski zrak. PRIMORSKE NOVICE. V Onatijo ie prišlo od 1. septembra 1001 do vštetejm 12. aprila 100o — 15.104 oseb. Od 0. aprila 1005 do všteteca 12. aprila 1005 je nrirastlo 7PS o«eb. Dne 12. aprila 1005 je bilo navzočih 3.0?.^ oseb. Ukradene ribe. Prodajalec rib Josip Gandolfo je v Trstu shranil v svojo "naško" (lesena vsa luknjasta barčica. ki rabi za shrambo rib) kakih 100 kir. jegulj. Naška je bila privezana ob breI|žeca bosanskega tobaka — Cigarete, cigare ai tobak pošiljamo vsakemu zastonj na poskuSnjo, če se nam pošlje 50c v znamkah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu natančen naslov in pošljite ga na KITAJTE NOVO IZŠLO KNJIGO ZDRAVJE! Katero je SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jezika na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo j njegovo življenje. Knjiga piše v prvolni pis^ito po knjigo ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLIXSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se: SO tisoč? liliji«: zastonj razdeli med nas narod, po ji celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj. Edino Profesor Ooliinsxx je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. berite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slučaju bolezni najliitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE. Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS, 3IEDICAL, INSTITUTE, 140 W. 34th Street, NEW YORK, N. Y. POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige se le sedaj gotove. NIC VEG BOLEZNM, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. Dragi psp. doktor iz Universal Radical Instituta v New Ycrka, Srčno se Vam zahvaljujem za Vaša uspešna zdravila, s kterimi =te ozrirax ili mojega malega df*eta Vi ste otrok?, ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, d;:si mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, moio najiskreriijšo zahvalo. Zajedno Vas pooblaščam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na Kterikoli bolezni. Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Rutilsky — 3 — 116 — DimieyPa. Dela čudovita ozdravljenja. Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale so potrjene.od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. Berite to kar potrjujejo osebe, kt»-rih slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in žene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. V speli tega novega obtiči le v tem, ker i in a svoj poseben zdraviliški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Ravma-tizein, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lnse, če vas boli želodec, dalje, za spolske bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, nn-poteneo, neredno mesečno čiščenje, krvnein trebušne bolezni,oslabelost telf-sa in vsakojn.ke druge bolezni. Universal Medical Institute New York Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, aa seui več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-niu križa, tako, da mi je bilo življenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvala Bogu popolnoma zdrav po jednomesečnem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta. Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih. V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springtield Ave, Grantford., N. Y. To spričevalo je bilo podpisano v mojei prisotnosti 8. septembra leta 1903. Nikola Grill, Notary Public,99 Grand St. h vsakovrstno bolezen poseben zdravnik! Za vsacega bolnika se posvetuje eel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista. To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrini vspeliom. Ce imate priliko, posetite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja ,,Static". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, impotenco, ter oslabelost organizma. Ne izgubljajte časa po nepotrebnem. 'Ako bivate daleč, naj si bode tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po „Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Kanade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Važej družini. ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZKI V KRATKEM ČASU. INASUOV; Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, Mew York, bli2;u Broadway. URADNE URE: Vsak dan od 10. do l. ure pop., ter od 2. do 6 ure pop. — Ob torkih in soboVvh od 2. ure dojf, do 5. ure pop., in od7. do 8. ure »večer. — Ob nedeljah od 10. Tire dop. do 1. ure pop. ___ ____i___:________________ __ i ___ - HHH - Moje ječe. gov<; V Spisal Silvijo Pellio«, prerel —a— (Balje.) Tako sein premišljeval nekoliko časa, potem pa takoj pričel. Zvečer sem odposlal svoje pismo, prihodnje jutro pa sem dobil nekaj zahvalnih vrstic, dokaj mrzlih, pa Tender brez zbadljivih izrazov, a tudi brez najmanjšega znamenja odobravanja ali vabila, da naj nadaljujem. To pismice mi ni kar nič dopadalo; pa vender sem se odločil, da ne jen-jam do konca. Moja naloga ni mogla biti kratka in bila je vsebina petim ali šestim na-daljnim mojim pismom, na vsako dobil sem kratek zahvalen odgovor, ko-jega vsebina je bila vselej kaka de-klamaeija, govoreča o popolnoma dru-zih rečeh; sedaj proklinjal je svoje sovražnike, sedaj se je smejal, ker se je sploh pečal ž njimi in zatrjeval, da je prav naravno, da močnejši uničujejo slabejše in da mu ni nobene reči tako žal. kakor tega. da ni mogočen; sedaj mi je zopet zaupal svoje ljubezni. katere razburjajo mučeno nje-lomišljijo. der. nazadnje moje pismo o krščai stvu rekel je. da dobim dolg odgovor. Čakal sem dalje ko teden dnij, mej tem pa mi je pisaril vsak dsn u \>t-m drugem in sicer večinoma podle stvari. Prosil sem ga. naj se spomni od-guvorji di.l Dt-ja mi in priporočal sem riu, naj porabi svojo nadarjenost v !«'. da re>i:o nrei-jsli vse razloge, ko-je sem mu bil napisal. Odjn v \ il mi je nekako surovo, obsipa je s pridevki, kot so: "filozof, sum« -vesi i o/, mož. kojemn ni treba «!< •'*.•» | rev i -' •••vat i in vže ume. «la kresnice niso svetilnice. 'Potem pa je zopet veselo govoril o podlih XL. Potrpel s< n:. dri ne bi se pokazal pol i/ne-.i in 11» rpi jivi a in nisem upal, da te Ji !». <.er-! •• bndalo«=ti ne bi p ■ ■■n «'a njin • pride čas tre-zj —ti. Kazal sev i n tov j. da ne i*ii': .. K-Urav:! i . j.-, v. a „bna- , ^ar-j.' nasproti ;*..- ■ ' ;.-n. ;>.. l! >sti nje- I nečne ženske, •• 1 n*i j« i mvil. da D» Ittl seje. kakor bi ]»• malo verjeli n • ". m- dobravr•• ju in ^navijal; je: '^Klepetajte o nenravnosi i, koli-I V- !' ' ■ te, tov s- . da vas razvese-] ! o r-.iie povesti: vsi ljudje ljubijo \.«eljt\ kakor jaz. a niso tako1 o«!': vi 11 srčni, da bi o njem govorili odkrito; povedal Vam jih bom toliko da Vas l»n očaral in da mi bote morali pritrjevati v svojem sreu.'' In teden 7a tf-lnom je prešel, on pa ni nehal s svojo podlostjo, jaz pa (ki sem pričakoval od vsacega pisma, da vdobim v njem kak drug predmet in ker me je zapeljevala radovednost) prebiral sem vse, tako da moje srce sicer še ni bilo zapeljano, bilo pa je razburjeno, odtegnjeno blagemu in svetemu premišljevanju. Druženje z nizkimi ljudmi ponižuje, ako se nima mnogo večje kreposti mimo navadne, mnogo večje mimo moje. "Glej tako te jc", dejal sem si, "kaznovala tvoja samovestnost! Tu imaš dobiček, ker si hotel biti blago-vestnik brez potrebne svetosti!" Nekega dne odločil sem se. pisati mu tc-Ie besede: '*l>o sedaj trudil sem se privesti Vas na druge predmete. Vi pa mi pi-Š"te vedno povesti, o katerih sem Vam odkrito povedal, da mi ne dopa-dejo. Ako hočete da govoriva o družili rečeh, nadaljevala h ..leva svoje dopisovanje, sicer pa si podajeva roke v slovo in vsak na j bode sam za-se. Dva dni hi! sem brez odgovora in začetkoma sem se tega veseliL O blažena "samota!" klical sem. koliko manj bridka si ti kot občevanje, v ko-jem se človek ne vjema s človekom in ki le ponižuje! Mesto da bi se mučil z branjem onih podlost ij, mesto da bi se brezuspešno trudil s pobijanjem njihovim, postavljaj« proti njim poštenje srca. ki povišuje človeštvo, hočem se z .pet razgovarjati z Bogom, sladkimi spomini na svojo rodbino in na svoje prave prijatelje. Začel bode; zopet bolj brati sv. pismo. pisati svoje misli na mizo. proučevanje dno svojega srca in skrbeč, da je poboljšam, skušati hočem zopet sladkosti nedolžne svoje melanholije, ki je stokrat več vredna, nego veseli ne-blagi izrodki domišljije. Kolikokrat je prišel Tremerello v mojo sol»o. dejal mi je: "Nimam -še odgovora". "Dobro", rekel sem mu jaz. Tretji tlan mi reče: "Gospod N. N. je malo bolan". "Kaj mu je?" "Ni mi povedal, a vedno je na postelji, ne je, ne pije in slabe volje je". Ginjen sem bil misle, da on trpi in da nima nikogar, ki bi ga tolažil. Ušlo mi je iz ustnic ali bolje iz srca: "Pisal mu bodem nekaj vrstic". "Še nocoj mu jih |>onesem", reče Tremerello ter odide. Bil sem v nekej zadregi, ko sem se usedel k mizi. "Storim li prav, ako mu zopet pišem? Ali nisem ravno častil samote kot najden zaklad t Kaka je tedaj moja nestanovitnost! In vender revež ne je, ne pije; gotovo je bolan. Je-li to čas zapustiti ga t zadnje moje pismo bilo je trdo; brez dvoma Je pripomoglo k njegovej žalosti. Morda bi navzlic različnemu najinemu mišljenju nikdar ne razrušil najinega prijateljstva. Gotovo se mu je moje pismo zdelo mnogo osorneje, kakor je bilo, smatral jo je brez dvoma neovrglivim zaničujoeim ga slovesom ' XLI. Pisal pa sem tako: "Slišim, da se ne počutite dobro, kar me jako boli. Prav rad bi bil pri Vas ter Vam opravljal vse dolžnosti prijateljstva. Upam, da je bilo Vaše slabo zdravje edini vzrok Vašega molčanja zadnje tri dni. Morda Vas vendar ni razžalilo moje pismo od pred-včerajšnega dne? Pisal sem je, zagotavljam Vas, brez najmanjše slabo-hotnosti in samo iz namena, da bi Vas spravil na druge resnejše predmete, katere bi razmotfrivali. Ako Vam pisanje dene slabo, poročite mi vsaj natanjko, kako da se počutite; jaz Vam bodem vsak dan kaj malega pisal v Vaše razvedrer.je in da ne bote pozabili, da Vam hočem le dobro." Nikdar ne bi bil pričakoval pisma, kakoršno mi je odpisal. Začel je tako: "Odpovem ti prijateljstvo; ako ti ne veš. kaj bi počel z mojim, ne vem jaz, J kaj mi je početi s tvojim: jaz nisem | človek, ki se enkrat zapojen, povrne, i Ker veš da sem bolan, zaletel si se zo-: pet hinavsko v me, z upanjem, da je i oslabela bolezen moj um in me prisilila, da poslušam tvoje pridige . . . "In tako je šlo naprej, silno me psu-vaje rogal se mi je. norčeval se iz vse-•_ra, kar sem mu bil pisal o veri in j nravnosti trdil, da bo vedno enak. živ in mrtev, t. j. največji sovražnik, in navečji zaničevalec vseli filozofij,; ki se razlikujejo od njegove. Bil sem presenečen! "No, lepo spreobraeam! "rekel sem žalosten in prestrašen. Bog mi je priča, da so bili moji nameni čisti! Ne. teh psovk nisem zaslužil! pa po-trpimo, ena zmota več! Naj jo tudi I ■ n skusi, ko si domišljuje razžaljenja : :< jih noče odpustiti! Več kot sem | s?nrii .storiti nisem dolžan. Vendar se je za nekaj dnij polegla moja nevolja in mislil sem, da je bilo morda ono razjarjeno pismo plod no-i ran je razburjenosti. Morda se ga že -' ar, mislil sem si. a je prepono- >• :. d;> bi spoznal svojo krivdo. Ali hi lie l>ilo lepo, sedaj ko je imel dovolj časa premisliti se, ako mu pišem še enkrat ? Mu j•» premagovanja me je stalo, ••redi o sem daroval toliko samolju- •\ . Kdor se ponižuje brez podlih t nov. ne poniža se. akoprav ga z;:vrne neopravičeno zasmehovanje. Prejel sem v odgovor pismo, ki je sieer bilo manj osorno, a ne manj psu-vajoče. Nepotolažljivi mi je pisal, da občuduje evangeljsko mojo mirnost. '"Sedaj torej pričniva zopet", nadaljeval je, svoje dopisovanje; pa govoriva naravnost. Midva se ne ljubiva. Dopisovala si bova, da zabavlja vsak samega sebe, pišoč, kar mu ravno pride na misli. Vi svoje serafične domišljije jaz pa svoja bogokletstva; Vi svoje sanje o veljavi moža in žene, jaz pa odkrito povest o svojih mesenih užitkih; jaz zaupanjem, da spreobrnem Vas. in Vi, da spreobrnete mene. Odpišite mi. ako Vam ugaja moj predlog." Odgovoril sem: "Vaš predlog ni predlog, ampak zasmehovanje. Skušal sem. pokazati Vam svoje dobre namene z Vami. Zakaj več me vest ne sili. želim pa Vam vse dobro na tem in onem svetu. Tako sem končal tajno ono občevanje s človekom, ki je bil morda — kdo ve ? — bolj užaljen vsled svoje nesreče in bolj nor vsled obupanja, kakor pa zloben. XLIL Blagoslavljal sem resnično v drugo samoto in zopet so mi tekli nekoliko časa dnevi brez spremembe. Poletje je prešlo; v drugi polovici septembra^ nehala je vročina. Oktober je bil tu, veselil sem se, ko sem imel sobo, ki bo po zimi gotovo dobra. Kar mi ]K>ve nekega jutra čuvaj, da ima povelje, peljati me v drugo ječo. "In kam?" "Malo naprej, v bolj mrzlo sobo." "Zakaj pa niste mislili na to, ko sem umiral vročine, ko je bil zrak poln komarjev, postelja polna stenic? ••Povelja ni bilo prej". "Pojva torej v božjem imenu!" Ako sem bil*prav mnogo pretrpel v tej ječi, sem jo le nerad zapustil; ne samo radi tega. ker je bila v mrzlem letnem času gotovo bolja, ampak zavoljo tolikili "radi". Tu bile so one mravlje, katere sem ljubil in živil z vso skrbjo, ako bi ne bilo otročje, rekel bi z očetovsko skrbjo. Pred nekolikimi dnevi bil se je izselil oni dragi mi pajek, s kojim sem prej govoril, iz kakega uzroka, ne vem; rekel pa sem: '' Kdo ve, morda se me zopet spominja in se povrne f In sedaj, ko pojdem proč, se morda povrne in najde ječo prazno, ali ako bo notri kak drug prebivalec, bo morda kak sovražnik pajkov in pomendral bo to lepo prejo in zmečkal ubogo ži-valico! Sicer pa. ali mi ni krasila uda-nost Angeličina? Na to okno se je tolikokrat naslanjala in darežljivo metala mravljam mrve svojih prest. Tu je navadno sedela; tu mi je to dopo-vedala, tu ono; tam se naslanjala ob svojo mizo in jokala svoje solze. Kraj kamor so me sedaj deli, bil je tudi pod svinčeno streho, a proti severu in zapadu, enim oknom na to, dragim na ono stran, bivališče, kjer si se mogel prehladiti, kjer je bil v mrzlih mesecih grozen mraz. Okno proti zapadu bilo je kaj veliko, ono proti severu bilo je majhno in visoko, ravno nad mojo posteljo. Pristopil sem najprej k prvemu, videla se je iz njega patrijarhova palača. Zraven moje bile so druge ječe in sicer v stranskem poslopju, ki ni bilo preveč obširno na desnej roki, isto-tako v novo zidanem poslopju, ki mi je bilo nasproti. V tem bile ste dve ječi, druga vrh druge. Spodnja imela je velikansko okno, skozi katero sem videl sprehajati se gosposko opravljenega človeka. Bil je gospod Caporali. Ta me je zagledal, dal mi znamenje in povedala sva si imeni. Hotel sem potem pogledati, kam da se vidi skozi drugo okno. Postavil sem torej na posteljo mizo in na mizo stol, zlezel sem na vrh in videl sem da je enako visoko z enim delom pa-laeine strehe. Preko te videl se je lep kos mesta in lagune. Hotel sem si ogledati lepi ta razgled in če tudi sem slišal, ko so se odpirale duri, se nisem ozrl. Bil je čuvaj, ki je, zagle-davši me tam gori. pozabil, da ne morem iti kakor miš skozi mrežo in je mislil, da poskušam uiti; skočil je prestrašen na posteljo, navzlic temu, da ga je bolel križ, ter me vlekel za noge nazaj. "Ali ne vidite", dejal sem mu, " ali ste neumni, da jaz vže radi teh mrež ne morem uiti? Ali ne razumete da sem zlezel tu gori iz gole radovednosti?" "Saj vidim, gospod, saj vidim, razumem; pa pojte doli, vi hočete uiti.' Moral sem doli, smejaje se. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal ^ Dr. RICHTERJEV svetovni, prenovljen! "SIDRO" Pain Expeller ,5 J kot najboljši lek zoper REUMATIZEH, iž FQE0ST1TIC0, FODAGRO iti in razne reumatične neprilike. * SAHC t 2Set. in SOct. v vseh lekarnah SS aH pri F. Ak Richter & Go. d 215 Pear! Street, New York. Za kratek čas. Dobra kritika. A: "Kako sodiš slike naših modernih slikarjev?" B: "Najprvo jih od daleč pogledam; kadar sem pa blizo, eno oko za-tisnem Smola. "Kako je z mladim doktorjem, ki je lani sel v Afriko ?" "Prav žalostno! Prvi bolnik, kte-remu je ozdrarvil želodec, ga je sne-del!" Dober svet. Če hočeš veselo in pametno živeti, opazuj norce in modre poslušaj. Na trgu. Gospa županja: "Ta jajca so pa res drobna !'' Prodajalka: "Res je; pa če bi bile kokoši vedele, da jih boste vi kupili, bi bile gotovo bolj debele znesle." Praktičen mož. A: "Slišal sem pravit/i, da bi moral človek rad imeti tri reči: vino, ženo in petje. Kako jc pa pri tebi?" B: "Prav po domače: Kadar začne žena peti, grem vino pit!" Skužnja učit Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO YIN0 po najboljSem navodilu, it najbolj Sih rož !a korenin, ki jih je dobiti v Evropi in .Ameriki, ter iz flaegs, naravnega vina. Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje rapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 324 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hm« ' torn, kteri potujejo tet Duluth, naznanjam, da sem se preselil z 1 mojim saloonom, in sicer prav blizo kolodvora. 1 JHoJSAL,OON se nahaja pod fit.1 . 409 W. Michigan St., I m je samo pol bloka oddaljem od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, | kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo r naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-l kemu najboljSo postrežbo zagotavljani. S spoštovanjem JOSIP SCHARABON, 409 W. Michigan St. DULUTH, MINN. Navihan snubec. A: "Kako je neki mogel dobiti Sirkov Francelj Kopriveevo Rezo, ko je vendar njen oče dejal,, da jo da le tistemu, 'ki je najbolj varčen?" B: "Prav lahko! Ko je v nedeljo "'stari" sedel v gostilni, poprosi ga Francelj za pipo tobaka. Ko ga dobi, dene ga v usta, nameeto v pipo. — "Zakaj pa nečeš kaditi?" vpraša Koprivec. — "Jaz imam navado", odreže sc Francelj, "da ga najprej požvečim, potlej pa posušim na peči L:i skad m, pepel pa nosljam, da ne gre nič \ izgubo!" — Drugi dan je bila Reza njegova." -Č-; 3& Jj Cenjenim rojakom nazna- šf "H"; njam, da so ojr 1 harmonike, f _ Kadar pošiljaš Dovče v ataro domovino obrni se izveetno na: FRANK SAK8ER 109 Greenwich St Nsw Yrrk, ktere jaz izdelujem, v Washing-tonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča •John Golob, 293 Bridge St., Joliet, III. m ZASTONJ l se naši občeznani "Jersey električni pasovi' tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrake. Za pur, o_,n ni treba ničesar pobijati, ker to je dariio. Kedar zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden telodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni. ijšS Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Va5 električni paa je toraj vse učinil, kar »te mi obljubili, in še več, pas meje iznova zopet pomladil. K'■an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111. Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem •edaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo I Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastoni. Pišite i Jet-soy Specialty Co., 125 Cedar St.. New York, N. V. Compagnie Generate Transatlantics. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE. PARIZA, ŠViCE, INOMOSfA IN UORUANE POSTNI PARNIKI SO« "La Lorraine" na A RINI KI PLJUJEJO IVIE)D TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM. parniki imajo jako obsežen pokrit PROSTOR na KR0YU za šetanje p0tnik0y tretjega RAZREDA. odpluje i/. Ne\r Turka dne 9. maja 1905. odpluje i z New Torka dne '23. maja 1905. odpluje iz New Torka dne 6. junija 1905. ultonia, slay0nia in PANNONIA so parniki na ava vijaka. Ti paroiki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladn4 za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan p~ mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in Tie Cunard Steamship Co,, Ltd., 2S Broadway, New York. 126 3tate St., Boston. 67 Dearborn St.f Chios go. •at- —1 Nižje podpisan* pri poro» čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Oreenwich Street, . . NOW YORK . . t katerem točim vedno pivo, doma presana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRJDAV0N' KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. —---------- SEIKO VINO zavaruje Ti zdravje, zavaruje Tvojo moč, zavaruje Tvojo srečo,^^ zavaruje Tvoje življenje za več let. Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem in starim ljudem. — Pri vseh nerednostih želodca, živcev in krvi, je to vino najlolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu. — Dobiva se ««■ v lekarnah, drogerijah in boljših salo nih. hhii Jos. Triner, 799 South Ashland Ave., Chicago, 111 SVARILO I Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznim? imeni. Kadarkoli knpnješ kako čisto zdravilno vino, zahtavaj TRIKE RJE VEG A! NEBIROS ASTRO JVIEJDIOAL, CURE (NEBIROS ASTROLGGIČNO ZDRAVLJENJE) Slavna egipčanska vedeževalka Agulia-rept L. Nebiros zdravi po novej astro-logičnej medicinskej metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdravniki ozdraviti. Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in umi-mje obsedence. Za zdravila uporabljale razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in j ihjsam a pripravlj a. Obče znano je, da se zamore s posredovanjem čitanja iz zvezd ali astrologije jako imenitno in edino uspešno -zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njoj njegovo preteklost in prihodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekletam, o njih ženinih. — Ona dajo najboljše nasvete v vsek domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hi&o. — Ure: Vsak dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob -ledeQah in j raznikih. m^i 214 L 25. ST., 8£W YORK, t"1-™ Na pismena vprašanja se točno odgovarja- TEL 4524 MAJ ISON SQ. _________________^ ________ _