Planiranje gospodarskega razvoja na Nizozemskem
Težnje po planiranju gospodar&kega življenja so prodrle na Nizoz«msko v zad-njik desetih letiii kot neposredna posle-dica gospodarskega razvoja in sprememb med drugo svetovno vojno. Jzguba kolo-nialnih posesti je zek> ostro vplivaJa na gospodarski položaj Nizozem*kc, ki je z zeMužkom od ptasmaja svojega kapitala t [udoneziji pkčevala skoraj 20 odstotkov svojega rednega letnega uvoza. Težave, ki so pri tem nastale, je bilo mogoče prema-gati samo z aktivnim angažiranjetn države v lekočem gospodarskem razroju.
Prvi ukrep države na tej črti je bik> nacionaliziranje nizozem?ke narodne ban-ke. Fmančni minister je dobil pooblastila, da daje upravnemn odborn, » katerem ni .bilo več delničarjev, ker je bil bančni ka-pital nacionaJiziran, navodila glede spioš-nih smernic Talutne in kreditne politike. To je bil pravzaprav saiao prvi korak v ustvarjanju pogojev za uvedbo gospodar-?kega planiranja, katerega neposredni smoter je bila odprava pereče inflacijske neTarnosti.
Organizacija in pristojnost državnih te-les za gospodarskn planiranje pa nista ta-kega značaja. da bi mogli Nizozemsko uvrstiti med države s planskim gospodar-stvom. Za planiranje je prbtcjen central-ni planski urad. To je majhna Ustanova^ ki nadzira konjunkturne težnje in njihove posledice in na tej osnovi podaja svofe predloge. Urad je osredotočil svojo ak-tivno&t posebna na ocenjevinje števila potrebnih novih delomih mest (da bi vzdržal zaposlenost na čim v~iSji ravni), akutnulacije, ki bi jo bilo treba vložiti ?a odprtje teh delovnih mest, in ukrepov, ki bi jih bilo treba v ta namen storiti.
Centralni urad izdela vsaJco Ieto >cen-tralni gospodarski plan^, ki na temelju realizacij iz prejšnjcga leta, napove go-spodarski razvoj v naslednjem letu. Ta plan izraža deiansko predlog in mnenje urada, kakšen naj bi bil gospodarski raz-voj.
Razea letnih planov izdeluje centralni urad iudi dolgoletne plane, kar je prav-za-prav glavni problem gospodarske poli-tike na Nizoz^mskem. S tem ;e namreč v neposredni zvezi ustvarjanje novih delov-nih. mest z industrializaeijo, s čimer se nkvarja tadi poeebna državra komisija. V dosedanjem razdobju je izdclal dva dolgoročna p-lana, od kateria bo drugi končan letos.