Poštnina platan* r gotovini
ji. izdaja.
Cena Din
Izhaja vsak dan zjutraj razven t ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1*—, lanskoletna 2‘—; mo-»ečna naročnina Din 20—, za tujino 301—. Uredništvo f Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-09 !n 30-71.
Jugoslovan
Rokopliov ne tratam«.
Oglasi po tarifi in dogmam. (Jprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tdJEMB. Podružnica v Mariboru, &&&• »and rova cesta št. 24, teL 2W8Q.
V Celju: Slomškov trg 4L Pošt. ček. ra!.: Ljubljana 1WBHL
St. 35
Ljubljana, četrtek, dne 12. februarja 1931
Leto H.
Pandit Motilal Nehru t.
Ptedsednik vseindijskega kongresa in eden od prvoboriteljev za osvoboditev Indije Pandit Motilal Nehru je v Allahahadu umrl. Kai bo-leamii je dobil v jedi.
Bratska gesta jugoslovanskega naroda
Beograd, 11. februarja. AA. Akcijski odbor, ki je svoječasno zbral tri milijone Din podpor za ljudi, ki so jih prizadele povodnji v Južni Franciji, je izrazil željo, naj bi se ta vsota porabila za zgraditev šolskega poslopja v jugoslovanskem narodnem slogu, ki naj bi stala v Franciji. To naj bi spominjalo na bratsko gesto jugoslovanske-g naroda.
Odbor je pripravil posebno vsoto za notranjo ureditev te šole, ki bo' takisto v ju-gcclovansk ji narodnem slogu.
Zdaj je francoska vlada sporočila po svojem r>«>alaništvu v Beogradu, da je za to šolo določila mesto Montauban blizu Tou-lousa, kjer študira mnogo jugoslovanskih dijakov. Šola bo stala sredi mesta.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 11. februarja. AA. Danes od 11. do 13. je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Zivkovica seja ministrskega sveta, ki so ee je udeležili vsi gg, ministri razen g. Marinkoviča, ministra zunanjih zadev, ki se mudi v inozemstvu, in Mirka Neudorferja, ministra brez listnice, ki je bolan. Na seji so razpravljali o tekočih zadevali.
Novi pomočnik prosvetnega ministra
Beograd, 11. februarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev general Petra Živ-kovica je postavljen za pomočnika ministra prosvete v 1-2 dr. Teodor Nikič, izredni profesor na univerzi.
Pravilnik k zakonu o dobro vol jcih
Beograd, 11. februarja. A.V. Na osnovi čl. 10 zakona o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1928 in zakona o izpremembah in dopolnilih zakona o dobrovoljcih z dne 18. novembra 1930 je minister za kmetijstvo v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve predpisal pravilnik za izvršitev zakona o dobrovoljcih.
Mednarodna banka za agrarne kredite
Ženeva, 11 februarja, d. Madmarodn.. plačilna banka za agrarne kredite, za katere ustanovitev se je odbor izvedencev v Društvu narodov ie zedinili, se bo baje ustanovila po načrtu, ki g je izdelalo tajni';«) Društva narodov no vzorcu mednarodne reparaoijske baiwe v Baslu. S. 'eda bo iinela manjši kapital, njen sedež pa bo b-je na Dunaju.
Jugoslovansko-madjarska obmejna konferenca
Budimpešta, 11. februarja. Danes so v Segedinu otvorili jugoslovansko-madjarsko obmejno konferenco, katere se udeležujeta po dva delegata jugoslovanske in madjarske vlade. Namen konference je, urediti vprašanje o obmejnih znamenjih.
Avstralija grozi z izstopom iz imperija
Camberra, 11. februarja. AA. Predsednik avstralske vlade je objavil izjavo, v kateri pravi, da se bo Avstralija uprla načrtom ministra Teodorja Langa o avstralskih dolgovih napram angleškim akcijonarjem. Avstralija bo prisiljena proučiti svoj položaj v angleškem imperiju in ga postaviti na novo osnovo, ako bi prodrl načrt o inflacijski politiki. Naše zveze z angleškim imperijem niso nerazdružljive. Z ostalimi vladami tega imperija pa želimo sodelovati le. £e bo obveljalo načelo, da naj vsak živi iz lasttuii •red s te v.
p	i	vi	•	i___v_m_______________i	f i;_____
___________________________________  _	.lurtiusi
Povolfni odmevi eltspozeja v nemškem in francoskem tisku - Pariški tisk na _ važnost podanih izjav in optimizem nemškega zunanjega ministra glede odnoH|ef s Francijo - Neodločnost narodnih socijalistov po teatraličnem eksodusu
Berlin, 11. febiuarja. AA. Vsi Esti obširno komentirajo govor zunanjega ministra Curtiusa. Komentarji so večinoma zelo simpatični.
Konservativna »Bfirsenzeitung« naglasa s posebnim zadovoljstvom izjavo zunanjega ministra, da se Nemčija ne sme obnoviti na osnovi njene največje nesreče in da se ne sme ponavljati obtožba, da je Nemčija edina zakrivila svetovno vojno.
»Vossische Zeitung« piše, da nemška zunanja politika nemoteno zasileduje svojo smer brez ozira na grožnje in inozemske zmešnjave.
»Berliner Tageblatt« pozdravlja Curtiu-»ovo jasno besedo, da Nemčija ne ostane pod vsakim pogojem v Društvu narodov in da se bo ravnala v tem vprašanju po svojih potrebah in po zahtevah časa.
Parii, 11. februarja. AA. Francoski listi posvečajo govoru nemškega zunanjega ministra Curtiusa veliko pozornost.
Levičarsko časopisje splošno priznava jasnost, s katero je Curtius obrazložil razna vprašanja in simpatično komentira njegova izvajanja.
List »Oeuvre« pravi, da vsebuje Curtiu-sov govor tri izjave naj večje važnosti: prvič, da želi Nemčija nadalje sodelovati v Društvu nr odov, drugič, da Nemčja ne bo
odpovedala Youngovega načrta, čeprav ne m re zajamčiti njegove izvedbe, in tretjič izjava, da je vprašanje Irancosko-nemsKih odnošajer temeljni kamen nemške zunanje politike.
>Echo de Pariš« in »Figaro« pozivljeta zunanje minisitrstvo, naj sledi s prav tako jasnimi izjavami nemškemu vzgledu.
»Petit Parisien« pravi, da je Curtiusov govor nekak manifest, ki pa je, čeprav ne vsebuje ničesar novega, vendar-le važen in vsebuje mnogo močnih argumentov za ii-boljšanje ncmško-irancoskih odnošajev, o katerih se je izrazil Curtius zelo optimistično. List končno meni, da je Curtius tako govoril iz notranjepolitičnih ozirov.
Pariz, 11. februarja. AA. V zunanje-po-litičnem odboru francoske zbornice so nacionalistični poslanci kritizirali postopanje francoskih bank, ki se žele udeležiti mednarodne kreditne operacije za prodajo nekega dela prednostnih akcij nemških državnih železnic.
Zunanji minister Briand je odgovoril, da bi francosko sodelovanje pri tej akciji odgovarjali« duhu in politiki evropskega soglasja in da bi rodilo koristL
Berlin, 11. februarja. AA.‘ Zmerni elementi v narodnosocijalistični opoziciji zanikajo vest, da bodo narodnosocijalistični
poslanci zapustili državni zbor, odtuSIli poslanske mandate ter ustanovili parlament v Weimarju. Nemškonadijandhia stranka, ki je zapustila parlament aftagpno z narodnimi sooijalisti, nima namana,, da bi trajno zapustila zbornico, teimesž jjo mnenja, da je dolžnost legalne nadalje sodelovati v parlamentu. IBdložuj v zbornici zelo zanima politične -knqpt, M naglašajo, da bo parlamentarno d«H® w •#-sotnosti nemirnih narodnoaoeijtttHtii&nft elementov zelo olajšano. Celo deam&nsibD časopisje dvomi o pravilnosti takift® ničarske opozicije in naglaša, da aftftepi narodnih socijalistov slabe položijj <fhwni-čarske parlamentarne opozicije in «fin javnost posvetila večjo pozornost itemn ekstremističnemu krilu v parlammttn, M bo tako samo vodilo opozicijo.
Berlin, 11. februarja. AA. Narotao jalistični poslanec Stoehr je sporoSil g sedniku parlamenta Loebeju, <fla laga mesto podpredsednika paritaunsnttaL To dejanje naj bo protest proti vlažknH politiki. V istem pismu sporoča, da alta Hmfti njegova tovariša v predsedstveni jfaami«! podala ostavko. Gre za dve tajniška nneatti, ki sta pripadli narodno - Bonjffriiidtiižmii stranki.
Schober o Bethlenovem obisku na Dunaja
Avstrijski zunanji minister demantira vesti o defenzivni
madjarske strani ni bil stavljen tak
Dunaj, 11. februarja, d; Glavni odbor avstrijskega narodnega sveta je imel danes sejo, na kateri je govoril podkanoelar in zunanji minister dr. Sčhober. V svojem govoru se je bavil z najvažnejšimi dogodki na polju avstrijske zunanje politike. Omenjal je zadnja zasedanja -Društva narodov in Panevropskega študijskega odbora, dalje gospodarsko iu razorožitveno konferenco ter slednjič posete grškega in nvadjar-skega ministr. predsednika na Dunaju.
Dalje je rekel: Avstrijska vlada bo sredi tega meseca nadaljevala s Češkoslovaško pogajanja o reviziji trgovinske pogodbe, pa tudi sicer se bodo vršila pogajanja na ženevski podlagi predvsem z Madjarsko in z Jugoslavijo. V smislu našega političnega načela, da vzdržujemo z vsemi državami prijateljske in gospodarski koristne odno-
šaje, je prišel tudi Venizelos na Dunaj, da tu podpiše prijateljsko pogodbo z Avstrijo.
Glede poseta madjarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena je dr. Schober poudarili to-le: Ta poset je bil v prvi vrsti oficijeien protiposet. Dne 26. januarja t. 1. z grofom Bethlenom podpisani dogovor o prijateljstvu iu pogodba o razsodišču predstavljata dopolnitev prejšnjih pogodb. Te pogodbe bom v kratkem predložil Narodnemu svetu. Ti novi dogovori obsegajo razen dopolnitve, ki so se glede na razvoj razsodiščnih pogodb od leta 1923. dalje izkazale kot zaželjene, tudi poseben poudarek prijateljskega razmerja, ki obstoji med Avstrijo in Madjarsko, ki opravičuje, da je tudi novi dogovor dobil naslov »prijatelj-ske pogodbe«. Ni prav razumljivo in se da razlagati samo s splošno nervoznostjo,
zvezi z Madjarsko - »Tudi z predlog«
da je ta prijateljska pogodba z Martjpns&o v raznih deželah dala povod vi poasbdii neopravičene kombinacije. PodkanetHar <Ar. Schober je odločno dementiral vse vnKfi * kaki defenzivni zvezi z Madjarsko, ku&tor tudi o pripravah za kako tako zvena, ibjja-vil je: Niti za mojega kanclerovaqga w perijodi mojega prednika ni bilo goram « takem načrtu. Tudi z madjarske dtrogni mi bil nikoli stavljen kak tak predlog, ifSiner pa je to glede na naše stališče tudi popolnoma izključeno. Vse kombinacij^ Tka so navezujejo na to pogodbo, je trelka :sma~ trati kot golo fantazijo.
H koncu je dr. Schober še omenSB, 4ta jjo nemškega državnega kancelarja in maroškega zunanjega ministra povabili mo D»-naj in sicer za začetek marca. Njega ga pa je dr. Beneš povabil v Prag«.
Italijanski iredentizem v Švici
Propaganda za odcepitev tičinskega kantona
Pariz, 11. februarja, r. List »Adula«, ki izhaja v Bellinzoni v tičinskein kantonu v Švici in ki ga vodi že dvajset let neka gospa Bontempi, je izdal pred kratkim nekak »Almanah italijanske Švice«. Ta publikacija je vznemirila švicarske zvezne oblasti kakor tudi oblasti omenjenega kantona. Almanah je dalje povzročil nastop duhovščine, ker zastopa na več ali manj prikrit način stališče, da se ima tičinski kanton priključiti k Italiji. Od tam da prihaja vse dobro, dočim izvira vse zlo iz dejstva, da je ta kanton del Švice. Državni svet tičinskega kantona je končno nastopil proti gospe Bontempi ter jo odstavil z njenega mesta nadzornice otroških vrtcev z motivacijo, da očituje čustva, ki niso v zadostni meri švicarska ter žalijo javno mnenje.
Slučaj Bontempi je našel odmev tudi v rimskem tisku. »Tribuna« je nastopila proti omenjenemu ukrepu kantonskih oblasti, češ, da se za njim skriva nasprotstvo proti italijanskemu fašizmu. List naglaša, da ne more držati obtožba, da bi gospa Bontempi uganjala irendeiitistično propagando. Vse stranke v kantonu da so pod vplivom pariške antifašistične koncentracije, katera pošilja k njim svoje odposlance, da jim dajejo politična navodila.
»Tribuna« pravi dalje, da je italijanstvo tičinskega kantona v resni nevarnosti. Da-
ši v Italiji sicer nihče ne misli na odcepitev tičinskega kantona od Švice, mora pa njegovo italijanstvo ostati nedotaknjeno, kajti ta kanton je vrinjen južno od Sv. Gotharda v Lombardijo, tako da sega sko-ro do Milana.
Atentat na tajnika čsl. poslaništva na Dunaju
Dunaj, 11. februarja, d. Danes opoldne je bil na tajnika češkoslovaškega poslaništva Zajičeka v poslopju češkoslov. poslaništva izvršen atentat s samokresom., Storilec je češkoslovaški državljan nemškega rodu.
Tajnik Zajiček je sprejel moža,, ki je prišel urgirat neko imovinsko in patentno zadevo v Češkoslovaški, ki se je že zdavnaj začela. Po kratkem razgovoru je mož nenadoma potegnil samokres in dvakrat ustrelil na tajnika. Hudo ranjen se je Zajiček zgrudil, prej pa je še alarmiral osobje poslaništva. Pripeljali so ga v bolnico in ga operirali na očesu. Rana ni posebno nevarna in se bo v dveh treh tednih izlečila.
Storilca so aretirali. Imenuje se Zetka in stanuje v V. dunajskem okraju. Pred leti je bil avstrijski policijski uradnik in je dobival iz Češkoslovaške pokojnino. Svoj čas je bil že interniran v umobolnici.
Trden položaj romunske vlade
Bukarešta, 11. februarja, n. predsednik Mironescu je imel včemgj dolg razgovor z baje nezadovoljnim* ■ siroma Mihalake-om in Madgearugona. Nar t. je bil v avdijenci pri kralju. Ta snrtdHB-ca je trajala eno uro.
Po avdijenci je ministrski predsefanlk dal novinarjem krajšo izjavo in dea—ttral vse vesti o bližnji demisiji roinundko fla-de. Vlada bo nadaljevala svoje delo n go* spodarsko obnovo Kumunije. Nata se |o Mironescu ponovno sestal s prej omaojeni-ma ministroma. Sklenilo se je, da bo vlada ponovno premotrila politični polaiai* čim se vrne v Bukarešto Maniu. Puftokoje-jo. da se vrne dr. Maniu koncem tega aie-seca.
Bukarešta, 11. februarja, n. Finam&ri odbor zbornice je sprejel zakonski nažrt, po kal^rem bo zakonska obrestna mera am*-š?la 12 odstotkov. Obrestna mera po vzajemnem sporazumu ne sme biti vefcja od 16 odstotkov.
Italijanska letala nad avstrijskim ozemlje
Innsbruck, 11. februarja, d. Vieraj wte4 14.
in 15. uro so trije italijanski aeropla«i,ki n prišli od VVolfendorua in leteli v vi*wi SSO^ metrov, pri Luegu na Brennerju prekteK «*-st. Ijsko ozennlje. Napravili so pentljo i® se potem vrnili Gre najbrže za letal«, kf 09 pomotoma preletela mejo.
Vsebina bolgarsko-grškega spora
številna še nerešena vprašanja — glede usode
Rim, 11. februarja, n. »Giomale d Ita-lia« se zopet bavi z grško-bolgarskimi od-noeaji ter prikazuje zadržanje Italije o priliki britanske intervencije v Atenah in Sofiji. List trdi, da Italija ne namerava izvajati nikakega pritiska na bolgarsko ali gjško vlado, marveč da namerava na prijateljski način posredovati pri obeh vladah, da čim prej rišita sp^re, ki obstojajo med obema balkanskima državama.
Ti spori so: 1. svobodno preseljevanje obojestranskih narodnih manjšin. Bolgarija in Grčija sta v Neuillyju poleg mirov-n pogodbe podpisali še posebno konvencij , s katero sti* uredili vprašanje o izmenjavi prebivalstva. Pri realizaciji te konvencije pa so se pojavile nove težkoče. Zaradi '.ega so zastopniki obeh držav pozneje
Ženevi podpisali dve novi konvenciji. Te dve kon enciji je Bolgarska že ratificirala, Grčija pa še ne. — 2. Odškodnina grškim državljanom, ki so bili za časa vojne v Bolgariji gmctno prizadeti. To vprašanje je sporno, ker Bolgarska trdi, da je bilo rešeno že pred haaškim sodiščem in da je bila odškodnina grškim državljanom obsežena v globalni vsoti bojnih reparacij, ki jih mora Bolgarija hlačati Grčiji. Grčija pa je mnenja, da to vprašanje ooslej še ni . > šeno. — 3. Odškodnina grškim državljanom, ki so trpeli gm 'no škodo o priliki velikega požara 1. 1906. v bolgarskem mesf An-hi lu. To vprašanje so predložili grško-bolgarski arbitražni komisiji v Parizu, a ta komisija je zavzela stališče, da ni kompetentna rešiti to zadevo. — 4. Vprašanje dospadskih goz Tov. Zastopniki H dgarije trde, Ja je to vprašanje docela vprašanje Bolgarske in da ima privatnopravni značaj, pa da ga -more zaradi tega rešiti le bolgarsko sodišče. Gr?Vi zastopniki pa mHK
Silna skrb fašistovskega tiska pogajanj
da je to vprašanje mednarodno pravnega značaja, in zahtevajo, da ga reši razsodišča. — 5. Vprašanje bolgarskega cerkveno-šolslcega imetja na grškem ozemlju. Bolgari menijo, da je tudi to vprašanje že rešeno in se ri tem sklicujejo na konvencijo, ki sta jo podpisala Politis in Kalfov, in na neko odločitev haaškega sodišča. Grki. pa ne priznavajo, da se omenjena konven-vencija in izrek haaškega sodišča nanašata na to vprašanje, ter zahtevajo, da se o njem z Bolgari naknadno pogodijo. — 6. Odpoved grško-bolgarske trgovinske pogodbe. Grčija je odpovedala to pogodbo zaradi tega, ker je Bolgarija povišala svoje carinske tarife. Bolgari trdijo, da niso povišali carinskih tarifov, da bi škodili grškim interesom, nego da so jih povišali iz finančnih razlogov, proti čemur Grčija ne bi smela izvajati nikake represalije.
Glede odškodnine bolgarskim emigrantom iz Makedonije, ki jih je 7000, zastopa Grčija stališče, da je bilo to vprašanje že rešeno prd Društvom narodov, tendar pa bi Grčija pristala na to, da ga haaško sodišče ponovno reši. Po tem takem to vprašanje ni sporno.
»Giomale d Italija« pravi, da bo ureditev teh spornih vprašanj silno ojačala po-politični položaj Grčije na Balkanu in razjasnila njene odnošaje napram Bolgariji. Bolgarija pa bo tem lažje uredila *voje notranje zadeve in se afirmirala v mednarodni politiki. List izraža nado, da se bodo grško-bolgarski odnošaji kljub sedanjemu nerazpoloženju na obeh straneh v kratktvi razjasnili in poglobili. Vsekakor je uspeh dosedanjega dela ta, da sporna vprašanja med obema državama niso več na mrtvi točki.
Zakon o plačevanju glob vsled gozdnih prestopkov
Znaten popust na globah
Beograd, 11. februarja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za gozdove in rudnike, po zaslišanju predsednika ministrskega sveta, predpisal in proglasil zakon o eksekutivnem plača-nju v gozdovih napravljene škode in kazni za gozdne prestopke pred uveljavitvijo zakona o gozdovih z dne 29. decembra 1929.
§ 1. Vse izvršne sodbe se kazni, izrečene od pristojnih prvo- in drugostopenjskih upravnih oblasti radi gozdnih prestopkov v državnih gozdovih in gozdovih samoupravnih teles (občinskih gozdovih, gozdovih imovnih občin, zemljiških zajednic in podobno), v kolikor niso plačane in v kolikor niso v zmislu finančnega zakona za leto 1928/29 oproščene, se bodo plačale, če so pravnomočno izrečene za leta 1930, 1929 in 1928, v polnem znesku, to je* 100%, za leto 1927 90%, za leto 1926 80%, za leto 1925 70%, za leto 1924 60%, za leto 1923 50%, za leto 1922 40%, za leto 1921 30%, za leto 1920 20%, za leto 1919 10% obsodbenega zneska.
v razdobju 1919—1929
Kazni, izrečene v prejšnjih letih se ne bodo plačevale.
§ 2. Analogno kaznim se mora izvršiti plačilo odškodnine za gozdne prestopke v državnih gozdovih na osnovi pravomočnlh sodb prvo-in drugostopenjskih upravnih oblasti za škode, napravljene v državnih gozdovih in gozdovih samoupravnih teles (občinskih gozdovih, gozdovih Imovnih občin, zemljiških zajednic in podobno), po ključu, predvidenem v čl. 1. tega zakona po predhodnem sklepu pristojnih samoupravnih teleg.
§ 3. V slučaju neizterljivosti eksekutivnim potom kazni in odškodnin po § 1. in 2. tega zakona morejo prvostopenjske upravne oblasti pozvati obsojene k fizičnemu delu v gozdnih nasadih in gozdovih na način, kakor to smatrajo pristojne oblasti za potrebno. Pri takem plačilu kazni se bo računalo za vsak delovni dan 30 Din.
9	4. Zakon stopa v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«.
ilesen opomin
Bred teratkim so skoraj vsi slovenski tk* zabeležili članek, ki sta ga napisala Otto Maull in Helmut Carstanjen v »Zeit-3cbri#t fttr Geopolitik«. V tem članku ne trdilu j»ba 'cenjena avtorja nič manj, ko da je bivša Spodnja Štajerska nemško ozenlj« in bi se zato morala silno pomakniti meja med Avstrijo in Jugoslavijo proti jugu. A niti s tem nista zadovoljna cenjena avtorja in pravita, da bi celo za Kranjsko taoral odločiti plebiscit, če naj pripade Avirtrfji ali Jugoslaviji. Odveč je vsak po-vdarek, da slone vse te nemške zahteve na tako praznih in neresnih razlogih, da sploh ne bi zaslužile drage, ko da gre javnost preifo njih s prezirom. Kljub vsej neresnosti teh zahtev, pa jim je treba posvetiti le malo več pozornosti, ker so izšle v reviji, fcf njiva med Nemci znanstveno reputacijo in ker se v tej reviji znova goji duh onega miTftarističnega nemštva, ki je že enkrat privedel do svetovne vojne.
T&fa nekaj drugega je v članku, kar za-aluiai še posebej našo pozornost. V članku m- namreč pravi, da je v Podravju še ve-<ftw’ tnnogo prebivalstva, ki nemško čuti, H ftr#e živeti v kulturni skupnosti z Nemci* ii se, kakor bi rekli mi, še vedno ne mar® fn tudi noče otresti stare nemške mi-•elmasti. In zaradi te trditve je treba, da odigsjvori na neskromni članek nemške re-•viije' tndi slovenska javnost in sicer tako odSufcife in s tako silo, da bo ob vsej meji *awef nov duh. Pa ne samo na meji, temveč fndf v središču 1 Rl prvo, kar je treba reči z vsem povdar-fcom, je to, da velja za našega človeka samo- kulturna skupnost — jugoslovanska. Sto in stoletja nas združuje eno hotenje, sto In stoletja nas je tlačila tuja kultura in 4mtm fe za nas vse, le ena rešitev, da čisto gaSBvhiro v eni jugoslovanski kulturni aftupmsti. A ne samo v teoriji mora to ve-IJkfli, ®emveč predvsem tudi v praksi. Zato p® morajo v tej smeri delati vsi, ne samo ODA, ki so po svoji službeni dolžnosti obve-nm n« takšno delo, temveč vsi inteligenti ki »fliSsejo več, da bi doživel naš narod nesvobodnih dni. Samo poslušajte, kako vam tik za kulturno skupnostjo z Nemci govore o plebiscitu za Kranjsko. Ni politične svobode m nas brez jugoslovanske kulturne skupnosti in še vedno je pomenila kulturna skupnost z Nemci konec naše svobode. Bilo ja vedno tako in je še danes tako.
V	zvezi s tem pa nujno nastane drugo vprašanja, kakšen interes imamo mi, da prapora mo nemški jezik. O propagandi a®w8lrega jezika pa že skoraj moramo govor Pfff, <5e vidimo, kako se ponekod še ve-diro Šrf mnenje, da je vsak Slovenec iz-gu¥i«% 2e ne zna perfektno nemško, če nJ dvojezičen. Nekateri niti pojmovati ne nuMrejov kako upliva na kmetske ljudi ob m«&* 1» si morajo reči: Pod Avstrijo nisi pričfei naprej, če nisi znal nemško, sedaj pa
|WWHivlja ista pesem. Ali zlasti na meji *e fs pseem ne sme več slišati in tu je treba dejansko dokazati ljudem, da so se pričeli novi časi in da ne velja več nemška kuEtutma skupnost, temveč samo slovenska ul Jugoslovanska. Ne predpisovati nemščini tsČTe veljave, kakor ji gre in čas bi že bil, da bi vsaj vsi naši inteligenti spoznali, da je tisti, ki zna dva jezika, pa ne nemškega, prav toliko vreden, ko tisti ki zna le slovensko in nemško. Je na svetu še dosti jezikov, ki so vsaj tako pomembni ko neKaičuaa.
Cisto nepotrebno je tudi, kako se pri nas vse sprejema, kar pride z Dunaja. Nemški časapfSi, nemške knjige, nemški filmi, nemški teatri, vse, kar pride z Dunaja, najde pri uas silen odjem, pa če je še tako zabito In ghipo. Toda je že lako, da smo proti vsaki stvari kritični, zlasti domači, da pa takoj utihne vsa kritika, če gre za stvar, ki jo nam pošlje kulturno že leta in leta propadajoči Dunaj. So tudi takšni ljudje med nami, ki iz nekšne nacijonalne perverznosti nalašč hvalijo to dunajsko robo, samo da jim ni treba pogledati drugam, kjer je mnogo boljšega blaga v izobilju na razpolago.
Kakor kaže članek v nemški reviji, je položaj takšen: Oni na severu kujejo še naprej načrte proti nam, naši zaslepljenci pa jim pomagajo, ko se ogrevajo za nemški Jezik in nemško kulturo. In ti naivneži bi »i celo domišljevali, da so kulturno širokogrudni, ker tuje časte, lastno pa omalovažujejo. Toda njih zmota je naravnost velikanska. Ker nobene širokogrudnosti ni v tem ponižnem letanju za nemško kulturo, temveč le zadnji preostanek nesvobodnih dn'i.;(rt} zares svoboden in ponosen človek j« ta preostanek že zdavnaj zavrgel, ker le slabotni ljudje tbirajo staro šaro.
Sijajen uspeh mariborske Glasbene Matice v Beogradu
Beograd, 11. februarja. 1. Povodom snoč-njega koncerta mariborske Glasbene Matice, ki se ga je udeležil tudi. Nj. Vel. kralj, poroča današnja »Pravda« med drugim ta-ko-le:
Na tem koncertu je poleg solistov, ki so docela zadovoljili publiko, najbolj imponi-ral »ensemble« s svojo izvežbanostjo. Veliki zbor, ki so ga tvorili izključno srednješolci, nas je iznenadil v vsakem pogledu; v zvočnosti in čisti intonaciji, v preciznem ritmu, v lepi dikciji in dinamiki. Nič manj nas ni iznenadil orkester, ki je svojo partituro tehnično in ritmično popolnoma obvladal. Za tako precizno uvežbanost se je treba zahvaliti dirigentu Hladku-BoMnj-skemu. Ta koncert predstavlja ogromen uspeh mariborske glasbene šole posebno zato, ker je pokazala muzikalnost mase in nele poedinih talentov. To je s pedagoškega stališča najbolj važno. V tem pogledu zavzema mariborska Matica eno izrned prvih mest v Jugoslaviji.«
Danes popoldne je priredila mariborska Glasbena matica v gledališču na Vračaru svoj poslednji koncert, ki je v vsakem pogledu popolnoma uspel. Nocoj ob 23’OS zapustijo Mariborčani Beograd.
VeEik požar v Zgornjem Kašl|u
Požar je bil najbrže podtaknjen — Uničil je veliko gospodarsko poslopje posestnika in avtopodjetnika g. Frana Grada — Škodo cenijo na pol milijona dinarjev
Zgornji Kašelj, 11. februarja.
Okoli 7.15 je izbruhnil v velikem gospodarskem poslopju, ki je last' posestnika g. Frana Orada, požar. Opazila sta ga dva šoferja av-topodjetmika Grada ki sta se ravno pripeljala z avtobusom v Zg. Kašelj. Ko sta hotela vstopiti v poslopje, kjer je bila tudi avtogaraža in pa sobica za šoferje, sta se znaila v gostem dimu-Pa tudi zublji »o že švigali iz ostrešja.
Hitela sta v hišo, kjer ima g. Grad gostilno, in sporočila gospodarju: »Butare tam v šupi so se vnele!« Ko so domačini planili iz hiše, je bil ves zadnji del velikega gospodarskega poslopija že v plamenih.
Domači gasilci so bili z motorno brizgalno takoj na mestu požara in začeli gasiti. Istočasno ee je razvedelo po vsej okolici, da gori v Zg. K 'Iju. Daleč na okoli jj bilo videti velikansko zublje. V vseh okoliških cerkvicah so bili plait vona, oglasila se je pa tudi vevška si-rona. Iz Vevč so obvestili o požaru tudi ljub-lj-ji«1 gasilce, k so olliit eli z motorno bri-ajjailno v Zg. KaSelj. Se pred njimi so prišli na pomoč gasilci iz Vevč, iz Sostrega, iz Zaloga in iz Bizovika. P -lopja samega gasilci niso mogli več rešiti, pač pa so požar lokalizirali, kajti obstojala je nevarnost, da se vnamejo trije veliki sosednji objekti. Ta1 so gasilci preprečili katastrofalen ipožatr, ki bi v pepeli! gotovo polovico Zg. Kašlja, ki šteje 106 hiš.
Z*mslii spori
Nedeljske tekme:
1. Sokolska smučarska tekma v Kranju:	dopoldne;
2. otvoritev sokolske skakalnice v Kranju: popoldne;
3. Rrmiška tekma športnega kluba »Celje* v Celju;
4. skupinska smuška tekma SPD Maribor na Pohorju;
5. prvenstvo zagrebškega poosaveza V Gorskem Kotaru.
Vremensko poročilo
Sv. Pianinu: —6« C, na podlagi 30 cm suhega pršiča, smuka dobra, vetra ni, oblačno.
Krvavec: —6" C, na podlagi 100 cm suhega pršiča, smuka idealna, veter sovero-vzhodni, jasno.
Bohinj: —12" C, na podlagi 28 cm pršiča, smuka idealna, veter, jasno, skakalnica vporahna.
Dovje: —10" C, na podlagi 30 cm snega, smuka idealna, veterseverni, jasno, sankališče in skakalnica porabna.
Rateče: —12° C, na podlagi 50 cm, smuka idealna, sever, jasno.
Planica: —13° C, na podlagi 60 cm, smuka idealna, sever, jasno.
Kako živi N j-Vel. naš kralj
»Neues Wiener Journal« je objavil pod naslovom »Intimnosti o jugoslovanskem kralju« Članek, v katerem pravi med drugim: Podaniki ugoslovanskega kralja Aleksandra I. niti ne slutijo, da je njihov vladar že davno pokoncu, ko se mnogi med njimi Sele odpravljalo na svo-, e delo. Še pred osmo uro se nahaja energični vladar v svoji pisarni, a do tega časa morajo vsi dopisi, vsa poročila in pisma iz vse kraljevine biti urejena. To odgovarja stari navadi, katere se drži kralj tudi na potovanju. Dve uri posveča vladar čitanju poročil in listov ter pregledovanju pošte. Nič ne uide njegovi pozornosti.
Nato se začne sprejemanje strank. Ob ponedeljkih sprejme kralj Aleksander kot prvega referenta šefa generalnega štaba, nato komandanta mesta v Beogradu in upravnika Beograda. Ob drugih dnevih sprejema člane vlade, de-putacije in razne referente. To traja kake tri ure. Po enih popoldne se začenja zasebno, življenje kralja Aleksandra. Sele tedaj vidi svojo družico kraljico Marijo, s katero kosi v družiti dežurnih oficirjev. Od dveh do štirih kralj počiva. Včasih obstoji njegov odmor iz sprehodov, avtomobilskih ali jahalnih izletov, večiuo-ma pa se sprehaja s kraljico.
Točno ob štirih je kralj zopet v svojem kabinetu, kjer opravlja napovedane avdijence do sedmih zvečer. Celo pri svečanih avdijencah poslanikov inozemskih držav se kralj drži popolnoma navadno, je sam in brez dvomih uradnikov.
V	nadaljevanju naglaša dunajski list, da so vse osebe, ki so bile kdaj sprejete v avdijenci, naravnost očarane po ljubeznivem in neprisiljenem zadržanju Njegovega Veličanstva. Naš vladar ima tudi izredno dober spomin. Po več letih zopet spozna osebo, s katero je kdaj govoril. Zapomni si tudi točno vse podrobnosti, ki so v zvezi z dotičnimi osebami. Tako je na svojih potovanjih po južni Srbiji redno spoznal vse vojščake s solunske fronte. Ta sposobnost našega vladarja povečuje v veliki meri že itak splošno njegovo popularnost.
Malo je topografov, ki bi tako dobro poznali deželo, nadaljuje dunajski list, kakor pozna naš vladar. Zanima ee tudi za ekonomske razmere posameznih pokrajin. Na Bvojih izpreho-dih ustavlja svoj avtomobil ter se spušča v pogovor s prebivalci, zanimajoč se tudi za njihove osebne razmere. Večkrat se zgodi, da po kakem takem obisku dobi ta ali oni, ki je bil nagovorjen, vsoto denarja kot podporo ali pa, če je kralj videl pri kakem kmetu leseno oralo, pride čez nekaj časa lep moderen železen plug.
Ob sedmih zvečer zapušča kralj Aleksander svojo pisarno in se nato sprehaja nekaj časa po dvornem vrtu ali pa gre v spremstvu krntpco Marije na izprehod po beograjskih ulicah. Kralj Aleksander in kraljica Marija sta velika ljubitelja filma. Zato sta dala urediti v dvorcu na De-dinju pri Beogradu tudi veliko kinematografsko dvorano, v kateri se predvajajo najznamenitejši filmi pred kraljevo dvojico in njenimi gosti, preden pridejo pred široko javnost.
Oba, kralj in kraljica, sta navdušena športnika. Rezultati vseh važnih nogometnih tekem se sporočajo takoj dvoru, in to ne samo za časa njunega bivanja v Beogradu, temveč tudi tedaj, ko sta na potovanju.
Zvečer, ko odidejo vsi gosti in se kralj nahaja sam v krogu svoje družine, sede pogoato-ma h klavirju in nekaj časa igra. Včasih se kralj umakne takoj po kosilu v svojo sobo, da opravi svojo osebno korespondenco; poleg tega pa se bavi tudi s svojo veliko zbirko raznega denarja.
Kralj Aleksander čita pozno v noč in večkrat se vidi luč v njegovi spalnici tudi po polnoči. Posebno zanimajo kralja arbeloška in zgodovinska dela. Kakor njegov oče kralj Peter je tudi kralj Aleksander strasten ljubitelj knjige in razpolaga danes s knjižnico, ki šteje 30.000 zvezkov. Ko se nahaja v Parizu, obišče tudi antikvariate na Seineskem keju, kjer je prav tako dober znanec, kakor nekdaj Anatole France.
Poleg dvorne biblioteke imu kralj tudi svojo osebno knjižnico, v kateri se nahajajo poleg klasikov vseh kulturnih narodov tudi najnovejSn dela iz znanosti in politiek. Ker kralj vsako, ki jo nabavi, tudi prečita, je razumljivo, da posveča vsak večer mnogo časa čitanju.
Narod ve — zaključuje dunajski list, da je kralj Aleksander prvi in najvestnejši delavec države in v tem kakor tudi v ujegoveni naravnem in nei*umetničenem ljubeznivem obnašanju g svojimi podaniki je izvor popularnosti in obolevanja, ki jih uživa kralj Aleksander v vseh slojih prebivalstva Jugoslavije, kar se je jasno očitovalo tudi v zadnjih manifestacijah v Zagrebu in po vsej državi.
Železniški promet v Liki ni še vzpostavljen
Split, 11. februarja, k. Čeprav 60 včeraj napovedali, da bo proga na Liki danes že docela očiščena snega in pripravljena za redni promet, so snežili zameti in led vendarle toliki, da jih delavci doslej še niso mogli odstraniti. Poleg tega pa je v pretekli noči zapadel nov sneg. Vse je že kazalo, da bodo jutri vlaki zares že pričeli redno voziti na lej progi. Zaradi stalnega prekinjanja rednega prometa na liSki progi v bližini Zrmanje so strokovnjaki predlagali železniški direkciji, naj bi se vršil promet na progi Zagreb— Split ob takih razmerah po tinski progi. Vlaki ii Zagrebu prihajajo do Gradčaca, is Splita pa do Knina.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, U. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda *a jutri: Oblačno, od časa do časa sneg, v globljih legah južno.
Inž. Klodič o povečanju sušaške luke
Sušak naj bi predvsem razbremenila Martinščica - Preuredi naj se po vzorku velikih pomorskih mest
PSesni čevlji h svil. atlasa že po Din 65.—
ZNIŽANJE . cen!
SEDAJ
165.
SEDAJ
PETOVIA, Ljubljana, Dunajska cesta 1-a
Ljubljana, 11. februarja.
Noooj je imel v Ljubljanskem dvoru pomočnik direktorja drž. železnice inženjer Klodič velezaninvivo predavanje o povečanju sušaške luike. Predavanja so se udeležili dlani Odseka uradnikov I. in II. kategorije Udruženja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev oblastnega odbora v Ljubljani, poleg njih <pa mnogo občinstva, med katerimi smo opazili tudi zastopnike našega obrtništva, trgovstva in industrije ter raznih gospodarskih organizacij In ustanov.
Sušaška luka je preobremenjena
Inženjer Klodič je podal najprej kratek opis Sušaka z luko Baroš, ki jo danes imenujemo luka Karadjordje in je glavno izhodišče severnega dela države na morje. Sušak se neprestano razvija in ravno tako raste neprestano promet na sušaSki postaji in v luki. Promet Reke je dosegel leta 1913. 1,500.000 ton, za odvijanje lega prometa pa je imela Reka 340.000 m* površine na suhem na raspoiago, pri čemer štejemo samo prostor za hiške naprave kakor tire, eikiladlišča itd., ne pa prostor za železniško postajno napravo. Nabrežnega zidu, ob katerem .pristajajo ladje, je bilo 4500 m »kupaj z lulko Baroš. Teinu nasproti ima danes sušafka luka 35 000 m1 površine na suhem, a obalnega zidu 950 m. Nabrežna dolžina meri proti reški Itrki le 25%, promet pa je leta 1929. dosegel 60% predvojnega reškega, t. j. 890.000 ton. In vendar znaša kapacitete postaje samo 300.000 ton tovora, tako da je torej obdelala sušaška postaja leta 1929. 200% preko svoje kapacitete.
Generalni načrt inž. Klodiča
V nadaljnih izvajanjih je inž. Klodič poudarjal, da bi se prevoz blaga preko Sušaka takoj dvignil za 40—50%, aiko bi imeli na Sušaku dovolj skladišč. Najboljša nova železniška zveza r morjem ne bo prineala veliko koristi, če luka me bo mogla obvladati prometa, ki ga železnica prinese.
Leta 1924. so se obrnili nekateri sušašiki interesenti nanj, naj prouči povečanje sušaške luke in naj napravi generalni načrt. Zamislil si ea je taiko-le:
Naprava nove luke ob Delti in Brajdiči je spričo naših tinančnih razmer toliko kakor nemogoča stvar. Enak tokotoran kakor ga ima Raradjordjeva luka, dolg 500 m, bi stal 60 milijonov Din, poinolj pa 10 milijonov Din. Pripravno mesto za novo lulko moremo torej po-iskati izven Sušaka nekje v bližini in tu na* narava sama vodi v zaliv Martinščiro. Ta zaliv leži samo 2 in pol lem oddaljen od sušaške postaje in tvori na ravni bazen 600 m dolžine in 300 m širine. Morje v njem je do 25 m globoko, kar je posebno pripravno. V ozadju zaliva leži precej široko polje kakor nalašč pripravno za nova lesna skladišča.
Ako bi nami tudi luka Martinščica več ne “«'o»U>vala, ima še b&karski zaliv na razpolago, m Jo v »ra&ii Srti približno 7M km odda-i ljen od Sušaka. Bakrstci zaliv je dolg 4 'A km, Širok 1 km, ima pa precej strme bregove, a voda je do 45 m globoka. Seveda bi se vpora-'bi!o za Inko samo majhen del okoli mesteca Baikar.
V velikih pomorskih mestih najdemo čestokrat tole razdelitev železniških in luških naprav: Od glavne železniške postaje vodijo tiri na glavno luško postajo. Od glavne luške postaje se razdeluje blago na posamezne krajne luške postaje. Od krajnih luških postaj pride Totem tovor v posamezne dele luke do ladij. To jo enostavna organizacija s ceneno administracijo. Tudi je to ugodno za pošiljatelje, ker nosi ves ta sistem samo enotno ime pomorskega inexta in luke, kjer se iskrca blago brez posebnih direktiv pošiljatelja.
Tak sistem bi lahko uvedli tudi v našem slučaju. Železniška postaja Sušak bi bila seveda tudi glavna luška postaja Sušak, obenem pa tudi krajna luška postaja za luko Karadjordje.
V	Mariinščici bi bila krajna luška postaja za MartišSico, a v Bakru krajna luška postaja za Baikar. V to svriio je treba vse tri luke zvezati z železniškimi tiri. Za zvezo Sušaka z Mar-tinšaioo bi bilo na izbiro več varijant.
Najenostavneje je zvezati Sušak z Ma.rtinSčico po predoru naravnost. Vhod v predor bi bil tik izhoda sedanjega krožnega predora, a njegov izhod v mali dragi na zapadnl strani zaliva Martiusčice. Od tukaj hi šla proga na nasipu ob strmi obali (tukaj je morje samo 8 m globoko) naprej na omenjeno polje. Cela zveza bi bila dolga 2*/» km. PTcdor bi meril 1-430 m in bi biil enotiirem. Saj tudi enotirna zveza med glavnim in savskim kolodvorom v Zagrebu, ki te približno enako dolga, popolnoma ustreza. Krajna luška postaja na Martinšfiinom polju bi imela 11 tirov. Tik postaje bi imeli prostora za lesna skladišča v obsegu 70.000 m2. Tako bi bil prostor na Brajdiči podvojen.
Iz postaje vodijo tiri na vse štiri nabrežne zidove, ki so skupaj 990 m dolgi. Tik ob luških tirih so skladišča, dolga po 100 m in široka 15 m, enonadstropna. Med obrežne zidove in skladiSča se postavi dizalice. Tako pridobimo
60.000 m* luške površine na suhem razen skladiščnega prostora za les. V morskem basenu je
123.000 m2 vodne površine, a dolg je 610 m in širok 160—240 m. Kar se tiiče vremenskih razmer, se v zalivu Martinščice burja malo občuti, ker ga ščiti pred njo lastno strmo pobočje. Jn-gozapad (libeč) je redek veter. V poštev prihaja pa jugoralok (široko). Zaradi njega je potreben na vzhodni strani vhoda v zaliv luko-bran dolg približno 100 m in visok vsaj VA.
Kako naj zvežemo bakrsko luko s sušaško? Tudi tukaj so varijante mogoče. Najbolje bi bilo napraviti iz Marlinščice 3,1/» km dolgi predor naravnost pod sedlom sv. Kuzme do baiknr-skega zaliva. V tem slučaju bi bile vse tri luke, Karadjordje, Martinščica in Baikar razvrščene na progi dolgi 7 'A km. V Bakru bi se dal-> napravita nabrežne zidove, skladišči itd. v poljubnem obsegu, pri Čemer pripomnim, da bi bile naprave razmerno dražje kakor v Marti nščioi, ker so pobočja zaliva zelo strma. Pomolov bi tukaj nikakor ne kazalo izdelati, ker bi
bil to zaradi globoke vode zelo draga stvar. Pa saj to tudii ne bi bilo treba, ker se dajo nabrežni zidovi poljubno podalšati.
Stroški za Martinščiro
S!roški za vse naprave za Martinščico bi bili:
a) Železnike naprave 19,(!€0.000 Din,
b) nabrežno zidovje L, 11., III. s skladišči in z vsemi drugima napravami vred 24,000.000 Din,
c) nabrežni zid št. IV s skladišči in z vsemi drugimi napravami, 20,000.000 Din,
č) luikobran 7,000.000 Din.
Skupaj 70,000.000 Din. Sprva bi mogli izpustiti nabrežni zid IV, tako da se zniža gradbena svota na 50,C 1.000 Din, in ako izpustimo za silo tudi lukobran, dobimo znesek okroglo 40,000.000 Din.
Po tem načrtu bi dobili enotam luški sistem na kvarnem, a glava bi mu bila Sušak. V Mar-tinščioi bi mogli pristati največji parobrodi, ki prihajajo pri nas ploh v poštev.
Kako se Sušak povečava
Sedaj pa poglejmo kako se razvija dopolnitev sušaške luke v resnici. Obstoji načrt potisniti postajo tik pod hrib tako, da bi se moglo tudi sedanji prostor postaje izkoristiti kakor skladišča za le«; od tega projekta je realizirano samo skladišče. Taka preložitev postaje pa prejudicira razvoj Sušaka, saj ne vemo, kako se bodo razmere dalje razvijale.
Povečanje Karadjordje luke pa se je zamislilo talctfr^Ob Brajdiči pri izlivu ReSine napravili so leseni molo, a na obali Brajdiče izgrajen je nabrežni zid za pristajanje ladij. Molo in ta nabrežni zid izpostavljeni so brez vsake zaščite jugolatočnim viharjem. Pristajanje parobrodov na nabrežnem zid-u Brajdiče je pri južnem vetru skoraj nemogoča stvar. Ladje so primorane držati paro, da lahko takoj odplove v odprto morje, ako bi naprave, ki pričvrstujejo ladjo k obrežju, popustile. Vsako butanje ladje ob zid bi pomenjailo pogubo ladje in rušenje obalnega zidu.
Na Karadjordje vem obrežju se namerava napraviti že tolikokrat zahtevana skladišča, kar moremo le pozdraviti.
Potrebo izgradnje Vuke v Martinšfici se uvi-deva, toda ne misli se na »poj MartinšČice direktno s Sušakom. Kakor znano, dobi Bakar svojo železniško zvezo z bakarsko postajo; proga bo kmalu otvorjena. Luka Martinščica se ima zvezati g to novo bakrsko železnico z odcepom od nove postaje Kostrena. Kaj dobimo na ta način? Dobimo tul luke, ki niso med se bo.] v nikakšni zvezi več. Baikarska postaja ne more »lužiti kakor razdelilna postaja za te luke, ker je premajhna, a njeno povečanje je radi položnih razmer proge skoraj nemogoče, vsekakor pa združeno z ogromnimi stroški. Razdelilna postaja bi mogla biti samo postaja Srps-ke Mo-ravice. Toda ta je 90 km oddaljena od Sušaka!
V	kakšnem loškem sistemu ne more biti več govora, administracija se podraži, a trgovski kroni imajo opraviti s tremi lukami in morajo dirigirati svoje blago že iz hiše v posamezne luke, kar gotovo kompticira in podražuje tudi železniško službo. Vsa dosedanja dela, čeprav v resnici nujno potrebna in za katera moramo biti tudi hvaležni, »o bila izvršena brez pravega programa. Tudi se gleda na to, da se zmanjšajo kolikor mogoče trenutni stroški ne glede na to, da je to bodočnosti v veliko škodo. Ni še pa prepozno vsaj za ostalo delo, ki nas še Čaka, postaviti primeren program.
DuSi in slog evangelifev
V	torek je predaval univ. prof. dr. Andrej Snoj o duhu in slogu evangelijev. Pregledal jo vse štiri evngelije, omenil njih pisce in poudaril skupnost in razliko evangeljskega jezika.
Zanimanje za slog in jezik v evangelijih so je začelo prav posebno gojiti v 18. stoletju. Po najdenih papirjih so dognali, da je evangeljski jezik govorica preprostega ljudstva. Večina evangelijev je pisana v grščini.
Matej, pisec prvega evangelija, ki je nastal med leti 50. do 62., je napisal svoj evangelij v aramejskem jeziku. Toda še za časa življenja apostolov je bil preveden v grščino. Ta evangelij ima judovsko obiležje. Judovske šege smatra Matej za poznane. Tu je podana naj-vernejša slika farizejev. Matej ni suhoparen pri-povedovatelj, ampak umetnik. Njegovo podajanje je sistematično in rad grupira več dejanj, ki so se godila v raznih dobah, v en sam dogodek. (Pridiga ua gori je kompleks več govorov.) Ljubi simboliko. (Uporaba Števila 14 v Kristusovem rodovniku.) Stavke grupira v verze, po načinu tedanje judovske poezije. Matejev grSki jezik ima mogo hebejizmov.
Drugi evangelij je spisal Marko. Ta ni bil priča dogodkov, ki jih opisuje. Poslušal pa je Petrove govore in po njih je v Rimu napisal evangelij. Sv. Avguštin je imenoval njegov evangelij le skrajšan Matejev evangelij. Po Marku govori sam Peter. To se posebno izraža v temperamentnem pripovedovanju. Markov evangelij je prvi, ki je bil pisan v grškem jeziku. Vendar pa njegov pisec ni imel helenistične izobrazbe. Misli niso vedno logično zvezane. Vse spominja na slog preprostega človeka. Aramej-ščina ima tu več prostora kot pri Mateju.
Luka je napisal tretji evangelij. Bil je Grk in po poklicu zdravnik. Spremljal je Pavla po njegovih potovanjih. Evangelij je napisal v letih 60,—62. Kakor se pri Marku pozna Petrov upliv, tako pri Luki Pavlov. Kristusa prikazuje kot usmiljenega zdravnika. Luka piše kot zgodovinar. Ljubi zgodovinske podatke in z njimi prepleta ves evangelij. Izraz je precizen. Luka je imel helemistično izobrazbo, pa je vendar le pisal v ljudskem jeziku. Aramejske izraze izpušča, ali pa jih prevaja v grščino. Glede lepote in čistosti jezika je njegov evangelij na prvem mestu.
Četrti evangelij je bil zamišljen kot dopolnilo prvih treh. Napisal ga je Janez, ribičev sin. Navaja mnogo Kristusovih govorov, izpušča pa dejanja. Zato se imenuje njegov evangelij duhovni evangelij. Kjer opisuje zgodovinske dogodke, piše živo. Iz tega spoznamo pisca, ki je
vse to doživel. Toda vsi dogodki so mu sekundarnega pomena. Vso silo uporabi za to, da dokaže Judom, da je Jezus res sin božji. Jezik je enakomeren, i v pripovedovanju i v govorih Kristusa. Besedni zaklad je skromen. Konstrukcije so enostavne. Jezik ima veliko skladnost z govorico neskvarjenega naroda.
Knjiga evangelijev je ljudska knjiga in lz
Glede ua določila člena 1 pravilnika za bolniški sklad Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev drž. uprave za Dravsko banovino obvešča odbor članstvo, da namerava rednemu občnemu zboru 20. t. m. predlagati spremembo, oz. razširjenje delokroga bolniškega sklada, kakor sledi:
1. Bolniški sklad zavaruje vse svoje člane, torej ne glede na kraj njih bivališča.
To zavarovanje naj zasigura članom:
a) prosto zdravniško oskrbo po potrebi doma ali v redni ordinaciji skladnih zdravnikov, ti Jih orbor določi glede na bivališče članov. Ti zdravniki se objavijo članom, čim sklene odbor z njimi pogodbo;
b) prosto oskrbo v II. razredu državnih in javnih bolnic za čas ene in iste bolezni.
Izvzeta so specijalna zdravljenja na klinikah in v sanatorijih, razen na Golniku, kjer pripada članom III. razred.
Oskrbovalna doba v bolnicah je zaenkrat vezana za število članstva v skladu, in sicer: pri 400—500 članih 30 dni, od 501—750 Članih	40 dni,
od 751—100 članih	50 dni,	in
uad 1000 članih 60	dni.
Oskrbno dobo za	Golnik	določa	odbor po
zdravniškem mnenju	od slučaja	do slučaja.
c) Prosto dobivanje medikamentov po receptih skladnih zdravnikov, ne izvzemši špecljali tete, v lekarnah, s katerimi se pogodi odbor in jih objavi članom.
2. Stroški za zobotehnične naprave pri skladnih zobozdravnikih plačuje do spremembe po obč. zboru sklad le, v kolikor so neobhodno potrebne v svrho redne prebave in proti predhodni predložitvi proračuna, ki je za zobozdravnika ali zobotehnika obvezen.
Izvzete so torej naprave zlatih kron in naprava delnega (mostički) ali celotnega novega zobovja. Pri teh zobotehničnih napravah pa more član zaprositi za podporo. Višino podpore kakor tudi popravila zobovja, ki za enkrat niso neobhodno potrebna, določa odbor sporazumno s šef-zdravnikom sklada.
3. Za kraje, kjer ne bi bilo mogoče priskrbeti članom skladnega zdravnika, ima oboleli član pravico do primerne odškodnine, ki mu jo sklad na vlogo, opremljeno z .zdravniškim spričevalom, izplača. Višino te podpore določi odbor sporazumno a šef-zdravnikom.
4. Član, ki potrebuje zdravniško pomoč ali zdravljenje v bolnici, se mora sam ali po svojem zastopniku zglasiti s člansko izkaznico pri odbrou, ki mu izda izkaznico za zdravnika oziroma za bolnico.
Člani izven sedeža društva se obračajo v tem oziru pismeno na odbor.
Le ako je zdravniška pomoč ali odprava v bolnico nujno potrebna, naj se javi naknadno
—	nemudoma obolenje odboru, ki izda nato izkaznico za zdravnika ali bolnico. Nujnost mora član ali njegov zastopnik dokazati.
5. Sklad začne delovati, ko doseže število 400 članov, pri katerih velja pravilo, da mora biti vsak vsaj že dva meseca včlanjen v bolniškem skladu. Ta karenčna doba velja od 1. marca 1931 naprej.
6. Vsak Član bolniškega sklada je dolžan plačevati mesečne prispevke tudi v dobi, ko uživa oskrbo sklada.
7. Mesečni prispevek znaša za osebo 10 Din.
8. Sedanjim članom bolniškega sklada se vračunajo do sedaj vplačani prispevki.
9. Upravičene pritožbe članov bolniškega sklada glede poslovanja skladnih zdravnikov ali skladnih lekarnarjev mora odbor vpoštevati in nemudoma rešavati.
V	teh primerih poda izjavo skladov šef-zdrav-nik.
10. Stroški za upravo bolniškega sklada se krijejo iz dohodkov tega sklada.
11. Določila §§ 6, 7, 10, 11, sedmega in osmega odst. § 12, 7, 8 in 9 9 odst. § 14 društvenih pravil je smiselno uporabljati za bolniški sklad.
12. Odboru se nalaga izvršitev te novele do 1. maja 1931, ako so doseženi pogoji tč. 5 sicer pa do časa, ko bodo pogoji doseženi. Dosego pogojev in čas mora odbor objaviti v glavnih ljubljanskih dnevnikih.
Pozivamo osobito zunanje člane, da po tjih krajevnih potrebah v tem okvirju dostavijo svoje pripombe ozir. želje nemudoma odboru, ki jih bo v predlogu po možnosti vpošteval.
Zaradi hitrejšega uveljavljenja sklada naj hi se reflektantje prijavili vsaj do 1. aprila t. i., vštevSi one, ki so sc dosedaj prijavili za bolniški sklad po dosedanji obliki.
Opozarjamo, da lahko pristopijo k bolniškemu skladu vsi državni ali banovinski uslužbenci ter njihovi svojci, ki pa morajo biti po določilih
nje je nastala človeška knjiga. Vendar pa sloj: ni glavni vzrok, da je knjiga postala človeška ampak preprostost iu duh evaugelijev. Prepro stost pa ni naivnost, ampak nepokvarj«aosi Kristus je tako govoril, da ga ju lahka pra\ vsak razumel. Tak je tudi jezik v evangelijih Duh in slog evangelijev je v veliki meri duli in slog Kristusov.
pravil tudi člani podpornega sklada (posmrtne ga fonda).
Nadalje opozarjamo že danes na rarnotaki aktualen reelen predlog občnemu zboru gl«d< dejanja brezobrestnih posojil članov društva.
S tema predlogoma bo združen tudi predlo;, za otvoritev enoiapolmesečnega roka glede'pri stopnih olajšav za novopristopivše, da dvigne mo število članstva nad seoanjih 500.»	\
skupnosti je moč.	ftdfor.
Zanimiva razstava šole m Cerkljah
Cerkljanska šola bo proslavila svoj 140teto obstoj z zgodovinsko razstavo vseh literarnih in kulturnih del svojih bivših gojencev, «8ite Ijev in slavnih rojakov, med katere Štejem«' zlasti Davorina Jenka, Mateja Ravniharja, An tona Kodra, Jakoba Bedenka, Andreja Vavkna Ignaca Borštnika, Franca Barleta, dr. K ropi v nika, ministra Hribarja, dr. Hacina, prot Meža na in Frankeja.
Vse bivše učence in učitelje prosimo, da pošljejo šolskemu upravitelju v Cerkljah pr. Kranju svoje slike, življenjepise, spomine n šolska leta in po možnosti literarna dela na vedenih slavnih rojakov, zlasti pa svoja.
Zidanje šolskega poslopja \ Dol. Lendavi
Zidanje nove Sole v Dol. Lendavi je gotov; stvar. Priziv , ki ga ja občina vložila proti ro ku zidanja, je kr. banska uprava zavrnila ko' neutemeljen in naročila, da je z delom tako v letu 1931. pričeti. Tako bo končno rešen: pereča zadeva, ki je leta in leta ovirala nor maki razvoj napredka v kraju. Vsa stvar j( zdaj v rokah občine, ki naj pokaže vse svoj« razumevanje.
Primerno se mi zdi ob tej priliki opozori! na nekaj, kar bo pozneje nomogoče popfavili Ali se vam ne zdi Hajošev vrt pretesen za.mo demo mestno šolo? Ali se splača občini rad male vsote, ki bi jo dobila za tri stare stavb« poleg hajoševega vrta, te prodajati? Koliko j« vredno primerno igrišče pred šolo, ve tisti, k; živi z mladino. In šolski vrt? Ali je res našn šola samo mestna? Primeren šolski vrt bo vse kakor velikega pomena za ves kraj.
Dobro bi bilo, če bi občinski odbor pred *z vršitvijo šolskega vprašanja resno razmišljal < tej zadevi. Primerjal naj bi izkupiček, ki g; utegne dobiti za prodane stare stavbe in p:1 položaj, ki bi ga ustvaril novi šoli s tem, da j nudi ugodno stavbišče. Občinski odbor naj k zaveda, da gre na njihov račun, kar bo naredi! dobrega in kar slabega. Samo malo veHkodu šnosti in »tavbiš«'e za Solo se bo povečate »; občinski prostor, ki je poleg Hajoševega vrta Občinska pisarna se bo itak preselila v star« šolsko poslopje in tako se mirno odstranijo ♦.« stare stavbe.
Kakor že rečeno, od razumevanja občinskeg; odbora je odvisna vsa ureditev nove Solgk« zgradbe. Šola bo najjasnejša slika, kdo je j« ustvarjali S.
Bled
Nov sneg. V četrtek ponoči in v petek ves dat jc močno snežilo, tako da imamo na Bledu sku raj četrt metra sne(ra. Smuka je nad vse ugodna Športna redula SK Bl“.d se je vriila v nedelje
1.	februarja in je privabila nešteto domočino> ter tudi mnogo občinstvu iz Lesc in Radovljice Komisija je izvolila gdč. Berto Uliti rjavo z Bit da za »Miss Bled*. Dobil« je lepo ilarilo. Drug-durilo j« prisodila komisija t;dč. 1‘vnunovi iz fti. dovljiee, tretje ilarilo pa je dobila gdč. Anic« Žirovnikom z Bleda.
*]nnasloiniiat iltihile t> trafiki ge. Svetinovo pri Trohi, v Drini pri g. Potočniku in v tr«l'lki |t Mandeljcu polep; poite in lekarne. »JuRoslovuii' jo najcenejii slovenski dnevnik. Tudi ncdelj-k:' 5t«'vilkn «t«ne snmo 1 Din. Polep drugih aktual niti vesli prinaša ‘bižlicne objave, ratgluaa ao dišč in sodnih ohlastev ter razglase 'užitih uradov.
Bolniško zavarovanje državnih uslužbencev
Spremembe, ki jih bo predlagal odbor na občnem zboru dne 20. t*m.
novi roman
pisateljice romana »KNEGINJA ZUROVA« prične v nedeljo izhajati v »Jugoslovanu«. Naslov romana je
»FARNMOR«
in popisuje boje in življenj eangleškega lorda Farnmora in koketke, ki ga hoče premotiti.
Vse prednosti romana »Kneginja Zuro-va« ima tudi roman »Farnmor«, samo da je še živahnejši in še bolj napet.
Marsikaj še ni v redu
Slov. gorice, februarja. Marsikaj še pri nas ob sevrni meji ni v redu, dasi srno že 12 let rešeni tlačanskih spon. So še vedno med nami ljudje, ki sicer ljubijo kruh in zaslužek v Jugoslaviji, a še namenoma škilijo preko meje. Te bo treba malo bolj od blizu pogledati in jih prepričati o neovržni resnici, da prebiva na južni strani Mure kompaktno naseljno slovensko prebivalstvo in da so drugorod-ci le priseljeni gostje, ki se solnčijo ob naši znani gostoljubnosti in miroljubju, kakor so tudi številni Slovenci naseljeni v Gra-zu in na Dunaju, samo Bog ne daj, da bi si upali tam izzivajoče nastopati.
Kaj pa slišimo pri naših gostih n. pr. v Mariboru? Hodijo kupovat in se oblačit v Gradec, vračajo se v dvojno novo obleko oblečeni nazaj, bojkotirajo mariborsko gledališče in posečajo graško, kar pa je najbolj kričeče, je to, da nosijo nalagat svoj v Jugoslaviji pribarantan denar v graške denarne zavode ter tako slabijo naše in krepijo inozemsko gospodarstvo in trgovstvo.
Bo treba zaklicati glasnejši — pozor! Pa še nekaj! Zdi se, da so po Mariboru namenoma porazvrščene osebe, ki delajo propagando za nemški občevalni jezik za mesto in okolico, pa sejejo mvžnjo proti slovenskemu. Ako bi se tem bogovom posvetilo večjo in potrebno pozornost, bi prišli do zanimivega zaključka.
Naša strpnost in konciljantnost do dru-gorodcev je in ostane neomajna, mi mrzimo objestno nestrpnost! Aid nikdar ne bomo trpeli, da bi se smatral Maribor z okolico za lisičji brlog, v katerem bi igrali nemški gostje vlogo ježa.
— Naš članek »Slovaki na Ogrskem« je ponatisnila dunajska korespondenca »Siid-Ost-Ko-respandenz«. — V celoti pa je bjavila naš članek »Sporazum zagrebških dnd« beograjska »Politika«. Prav tako je ta članek v celoti objavil »vsled njegove pomembnosti in točnosti« tudi »Jugoslovenski Glasnik« v Beogradu.
— Prodaja konkurznega blaga. V konkurzni stvari Batiča Josipa, trgovca v Ljubljani se vrši javna prodaja 289 kom. klišejev vporabnih osobito za razpošiljalnice za natisk cenikov v pisarni konkurznega upravitelja g. dr. Antona Urbanca, odvetnika v Ljubljani, Tavčarjeva ul. št. 1 dne 14. februarja 1931. ob 15. (3) uri poldne.	606
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.	398
— Pobijanje brezposelnosti v Dunavski banovini. V Somboru se mudi že več dni podban Dunavske banovine g. Nikolič. Pri njem se je zglasila skupina brezposelnih delavcev in mu obrazložila položaj brezposelnih strokovnih delavcev. Podban je deputaciji zagotovil, da bo sklical anketo raznih tovarn v Dunavski banovini, na kateri se bodo pomenili, na kakšen način bi bilo mogoče zaposliti čim več delavcev in zopet sprejeti v službo odpuščene delavce.
— Presenetljiv rezultat licitacije. Zagrebška občina je razpisala licitacijo za rušenje starega poslopja Zakladne bolnice. Dobila je 5 ponudb, med katerimi pa so bile v zahtevah milijonske razlike. Tvrdka Polak in Bornstein je n. pr. zahtevala za rušenje zgradbe 1,400.000 Din, neki drugi ponudnik je zahteval za to delo
1,700.000	Din, zato je vzbudila pravzaprav senzacijo ponudba nekega Dragotina Peška, ki za rušenje zgradbe in odvoz materijala ni zahteval niti pare, temveč je ponudil za vse to občini še svojih 135.000 Din. Jasno je, da je bila njegova ponudba sprejeta. Veliko skrb pa povzročajo zdaj upravi bivše bolnice podgane, katerih je v kletnih prostorih poslopja na tisoče. Najeti »o morali več zavodov in strokovnjakov za pobijanje mrčesa, ki so že začeli s strupi preganjati in moriti podganjo zalego.
d Papežev govor bo prenašala tudi ljubljanska radio-postaja. Govoril bo sv. Oče danes ob 16-45 na valu 19.84 m. Govor bodo prenašale vse večje evropske postaje (Rim 441).
d Tečaj zn izobrazbo delovodij žclezobeton-skc stroke. Zadruga stavbnih mojstrov v Dravski banovini v Ljubljani otvarja tečaj za izobrazbo gradbenih delovodij železobetonske stroke. Ta tečaj bo vodil in v njem predaval univerzitetni profesor g. dr. ing. Kassal. Tečaj bo brezplačen in bodo predavanja, ki bodo trajala dva meseca, v večernih urah, tako da je vsakemu delovodji omogočeno ta tečaj obiskovati. Vpiše se lahko vsaki delovodja, ki prinese od svojega dosedanjega ali prejšnjega delodajalca potrdilo, da je kot delovodja bil zaposlen. Priglase sprejema načelstvo zadruge stavbnih mojstrov (Rimska cesta 13) do 20. februarja 1931. Začetek tečaja kakor tudi program predavanja in ure bo objavljen v časopisih.
d Udriiženje jugoslovanskih inženerjcv in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v petek 13. februarja ob 20. uri v družabnem lokalu na Kongresnem trgu l/II (Kazino). Predaval bo g. ing. Mattanovich Drago o predmetu: Arhitekt in moderna svetlobna tehnika. Vabljeni so člani ter vsi, ki se zanimajo.
d Dražba vina. Ormoška mestna občina bo v nedeljo 22. februarja ob 14. v občinski pisarni na prostovoljni javni dražbi prodala 60 hi prvovrstnega sortiranega vina, svoj pridelek iz Vinskega vrha, letnik 1930. Pogoje za licitacije izveste v občinski pisarni.
d Vreme. Barometer je kazal ob 7. uri v Ljubljani 768’7, termometer —7, relativna vlaga 60%, pihal je SW, oblačnost 10. Popoldne je snežilo. V Mariboru je kazal barometer 766-7, termometer —5, relativna vlaga 90%, pihal je W, oblačnost 10. Mirno je bilo v Sarajevu in v Skoplju, jasno pa v Mostaru, Beogradu, Sarajevu in Skoplju. V Ljubljani je bila najnižja temperatura —10-4, v Mariboru —13, v Mostaru —2, v Zagrebu —3, v Beogradu —4, v Sarajevu —10, v Skoplju —5 in v Splitu 1.
Cjublvana
Četrtek, 12. februarja 1931., Evlalija. Pravoslavni: 30. januarja Sv. Jerarha.
Nočno službo imata lekarna Sušnik na Marijinem trgu in K u r a 11 na Gosposvetski c.
¥
■	Drž. konservatorij v Ljubljani. Pri interni produkciji konservatoristov v petek 13. februarja, ki bo trajala od 6. do pol 8. ure zvečer v Filharmonični dvorani, nastopijo gojenci in gojenke sledečih šol: Iz kompozicijske šole prof. Osterca nastopi Avčin Marij z delom: »Pet malih skladb za klavir«. Igra jih Lipovšek Marijan. Iz šole prof. Launa svira klarinet Branko Rueh. Iz šole prof. Berana nastopi Bajde Oto. Iz šole prof. Jan Šlaisa nastopi Pfeifer Leo. Iz šole ge. prof. Trostove poje Berglez Ileda. Iz šole ravnatelja Mateja Hubada nastopijo: Zu-
pan Leopoldina, Zupan Drago, Arko Ilerta in Jug Milan. Posamezne točke spremljajo na klavirju gg. Lipovšek Marijan, Šivic Pavel in Gal-latia Reinhild. Litografirani programi se bodo dobivali pri vstopu v dvorano proti plačilu Din
2.—. Vstop prost.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrla sta Zupanc Jera, 80 let stara, beračica, Vidovdanska cesta 9 in Resnik Roza, 22 let stara, služkinja, Cesta dveh cesarjev. N. v m. p.! Žalujočim naše sožalje!
■ Pevski zbor Glasbene Matice. V četrtek (12. februarja) važna vaja mešanega zbora ob 20. uri.
■ Tatvine. Pred gostilno Škulj v Rožni ulici je bilo ukradeno Šivic Jožefi, posestnikovi hčeri iz Črne vasi, iz košare z voza torbica z 210 Din gotovine. — Iz vestibula realne gimnazije v Vegovi ulici je bilo ukradeno Igliču Francu, dijaku III. razreda, kolo, vredno 1900 Din. — Iz predsobe v Gorupov! ulici 3, je bil ukraden dijaku Kotniku Evgenu površnik, vreden 350 dinarjev.
fflavibcv
m Seja župne uprave Sokola. Danes ob 19. uri bo v društveni pisarni seja župne uprave Sokola. Na dnevnem redu bo razgovor o župnem občnem zboru, ki bo 20. t. m.
m Kontrola cen. Lani je ministrstvo izdalo posebna navodila za pobijanje cen, isto je storila tudi banska uprava in v občinskem odboru je bil izvoljen poseben odsek za regulacijo cen. Vse ostalo delo pa je ostalo le na papirju. Cene, ki so se povsod drugod že znižale, So pri nas prav tako visoke kakor so bile takrat, ko je bila živina, moka itd. še draga. Čas bi že bil, da bi se v tem oziru kdorkoli ganil.
m Brezposelnost v januarju. Pri Borzi dela je od decembra ostalo v evidenci 698 brezposelnih, v januarju pa se jih je na novo prijavilo še 553. Od decembra je ostalo 135 prostih mest, v januarju pa jih je bilo ponujenih še 346. Dela je v januarju dobilo 272 delavcev in delavk, v evidenci pa jih je ostalo še 978. Od nameščenih jih zasluži do 50 Din 73 delavcev in 13 delavk, do 70 Din 62 delavcev in 2 delavki, od nekvalificiranih do 20 Din 2 delavki, do 40 Din 223 delavcev in 145 delavk, do 60 Din 2 delavca in 21 delavk, do 80 Din 8 delavk, več kot 80 Din 2 delavki. Mezde so mišljene z zaslužkom na dan. Rednih podpor je posredovalnica izdala v gotovini 36.841 Din 332 osebam, izrednih 3000 Din 19 osebam, za potne stroške 205 Din 3 osebam, polovične vozne listke pa 65 osebam v skupni vrednosti 4.418 Din.
m Poroko. V preteklem tednu so se v Mariboru poročili: dr. Franjo Hribar, zdravnik in gdč. Terezija Winkelmuller, zasebnica; Avguštin Polič, poslovodja in gdč. Mici Duhova, natakarica; Anton Kolar, mizar in gdč. Anica Po-ličeva, hči posestnika; Albin Starc, inšpektor tvrdke »Singer« in gdč. Marija Wagnerjeva, zasebnica; Alojzij Orož, posestnik in gdč. Milica Marinčkova, hči posestnika; Ernest Cokan, posestnik in gdč. Uršula Kotnikova, hči posestnika; Peregrin Stražar, kurjač drž. žel. in gdč. Helena Fiderškova, gostilničarka; Albin
Jz Avugib
Kočevje
Prva seja okrajnega cestnega odbora. V petek,
6.	L m. se jc vršila ob 10. v mestni posvetoval-nici prva seju novega okrajnega cestnega odbora, kateri je prisostvovalo 16 novoimenovanih članov, poleg teli pa še dva načelnika bivšega odbora, dočim se tretji ni odzval vabilu. Sedaj so namreč laški, ribniški in kočevski cestni odbori združeni v enega. Zastopnika vlade sreskega načelnika g. Platzerja je nudomestoval Breški načelnik g. dr. Čuš, ki je po uvodnih besedah zaprisegel novega načelnika g. župana Kostanjevca in ostale člane odbora. Po kratkem uvodnem govoru je g. načelnik prešel takoj na proračun, kot najvažnejšo točko današnje, seje. Do odločitve pa ni prišlo, ker sc odborniki niso mogli zediniti glede nekaterih važnih postavk. Zato je načelnik sporazumno z odborom sejo prekinil. Nadaljevala se
bo 19. februarja ob pol 11. uri.
čiščenje liske proge
Ves torek so delavci zagrebškega železniškega ravnateljstva čistili zameteno progo med Zrmanjo in Padjena. Ker so zameti zelo visoki in zamrznjeni, proge niso mogli očistiti. Nadalj-no čiščenje proge so morali opustiti tudi zato, ker je med neprestanim sneženjem začela pihati močna burja.
Zaradi tega ne bo vozil brzovlak iz Zagreba proti Splitu in ne obratno. Vozijo samo potniški vlaki iz Zagreba do Gračaca. Posrečilo se je tudi oprostiti tovorni vlak, ki je obtičal v zametu pri Zrmanji.
Ljubezen dveh otrok, ki sta hotela v smrt
Beograjski listi so nedavno poročali, kako sta zginila učenec 6. razreda gimnazije 161etni Aleksander Stojanovič in učenka 3. razreda gimnazije 131etna Živka Djordjevič. Oba sta obiskovala gimnazijo v Prištini, kjer sta tudi doma.
Aleksander in Živka sta se imela rada že od otroških let in sta si prisegla, da bosta šla raje v smrt, kakor pa da bi se ločila. Zivkina mati je opazila zadnje čase skrbi vzbujajoče spremembe na hčerki. Kmalu je doznala za njeno ljubezen. Hčerka ji je tudi priznala, da se često sestaja s Stojanovičem. Mati je otroku zabičila, da se ne sme več sestati s fantom ter je odslej še bolj pazila na hčerko. Otroka sta se pa sestajala skrivoma še naprej in ker sta spoznala, da so jima starši ovira v ljubezni, sta napisala dolgo in zanimivo poslovilno pismo, v katerem sta obtožila Zivkino mater za njun nesrečen konec.
Ko sta napisala pismo, sta odšla k reki Lab, da bi skupno skočila v reko in se utopila. Ko sta pa prišla k bregu, je Živka nenadoma spoznala, da bi bilo škoda umreti in ne več ljubiti Aleksandra. In med tem ko je prištinska policija zaman iskala oba begunca, sta ta dva korakala po planini Crnojevu in tavala okrog po gozdu, dokler nista od glada in mraza onemogla. V ponedeljek sta se zopet odločila za samomor, hotela sta skočiti v neki prepad, toda baš v trenotku, ko sta stala na robu prepada in se poslavljala, ju je presenetila orožniška patrulja. Orožniki so uvideli, da sta otroka že dolgo iskana begunca iz Prištine. Odpeljali so ju najprvo v Uroševac, odtod pa v Prištino. Razumljivo je, da je beg mladih zaljubljencev, pa tudi njuna vrnitev, bila velika senzacija za ves kraj.
b Tuji denar jc dvignil in ga vložil na svoje ime. Šef postaje v Koprivniških Bregih Šime Borovčak je imel v mestni hranilnica v Zagrebu vložno knjižico za 32.000 Din. Nedavno jo je izročil svojemu uslužbencu Andriji Hereji in ga poslal v Zagreb z naročilom, da bi v hranilnici dvignil nekaj denarja. Uslužbenec je pa dvignil vseh 32.000 Din, od katerih je 2000 pri držal, ostale je pa vložil v neko banko na svo je ime. Ko so odkrili njegovo sleparijo, so ga aretirali in izročili sodišču.
b 20 lot robije za umor. Lani meseca septembra je kmet Tihomir Mišovič iz okolice Kraljeva šel v gozd po drva. Ker se dolgo ni vrnil, je prišlo njegovemu tastu Todoru na misel, da se mu je kaj hudega pripetilo. Šel ga je iskat v gozd in ga našel umorjenega pod nekim drevesom. Umora sta bila osumljena Tihomirova žena Angelina in njen prijatelj Novak Stolovič. Ta dva sta se namreč že dolgo poznala in nekoč celo pretila Tihomiru, da ga bosta ubila Pred dnevi sta prišla pred sodnike v Kralje, vu. Angelina je priznala, da je z Novakom živela v prepovedanem razmerju in imela z njim otroka, ki ga je rodila v Novakovem stanovanju. Novak je vse to tajil. Priče, ki so jih zuslišali okoli 60, so ga pa zelo obremenile. Sodišče je spoznalo, da je Novak umoril Tihomirja in ga obsodilo na 20 let robije, Angelino je pa oprostilo.
b Umazana afera. Iz Subotice poročajo, da zavzema afera, ki so jo odkrili v Opštini v Bački Topoli, vedno večji obseg. Sresko sodišče v Bački Topoli je zaslišalo številne priče. Listi poročajo, da je sreski načelnik izročil sodišču ob-; mo ovadbo, v kateri je razkrinkal umazanije občinskega beležnika Nebojše čosiča in njegove zveze z Aleksandrom Sirtesem. Sreski načelnik obtožuje čosiča, da je poleg drugih deliktov zlorabljal tudi ženske, ki so bile v zaporu. Te je namreč izvabljal iz zaporov na o-je stanovanje in z njimi prirejal orgije. Več prič je izpovedalo za čosiča zelo obremenilno. Med drugimi je bil zaslišan veterinar Rot, ki so ga k tej aferi spravili na nepojasnen način ob
20.000	Din. Senzacije je bila izjava Sirt^eva. Pred preiskovalnim sodnikom je priznal, da je priskrbel občinskemu beležniku nekatere izmed žrtev. Cost ič pa vstraja na tem, da je nedolžen in žrtev svojih številnih sovražnikov. Preiskava
o	tej aferi bo trajala še več dni.
Bizjak, čevljar in gdč. Marija Čelofigova, prodajalka; Ivan Slokar, klepar in gdč. Marija Lamutova, tkalka; Anton Potočnik, kurjač drž. žel. in ga. Marija Rančigajeva, rojena Marčiče-va, posestnica v Hočah; Marko Miklar, zasebni uradnik in gdč. Olga Nabergojeva, zasebnica; Maks Springer, tkalec in gdč. Marica Gabrova, tkalka ter Ivan Macher, posestnik v Radvanju in gdč. Pavla Ternovškova, hči izvoščka. Bilo srečno!
m Nalezljive bolezni v Mariboru. V času od
1.	do 7. t. m. je naraslo število na nalezljivih boleznih obolelih oseb v Mariboru na 250 in med temi je 245 slučajev gripe. Na davici so obolele 4 osebe, na šenu pa 1. Umrl ni nihče. Nedvomno pa je število na gripi obolelih še znatno večje kakor izkazuje uradna statistika.
m Zborovanje zasebnih nameščencev. V torek je imela tukajšnja organizacija zasebnih nameščencev v Zadružnem domu na Slomškovem trgu svoj letošnji občni zbor, ki ga je vodil predsednik Peteani. Na občnem zboru so sprejeli resolucijo o reformi socialnega zavarovanja.
m Preureditev gledališkega lovorja. Po dolgem prizadevanju se je sedaj občina le odločila za temeljito preureditev gledališkega pred-prostorja, ki gledalcem doslej ni nudilo nobene udobnosti in je bilo kraj, kjer se je človek najlažje prehladil. Obenem se bo ukinil tudi kino »Apolo« v istem poslopju in se bo v njegove prostore vselila Študijska knjižnica. Prav tako se bo menda iz kazinskega poslopja morala izseliti tudi Uradniška menza.
m Iz gledališča. Danes zvečer se bo ponovila opereta »Ciganska ljubezen« za abonente reda C. V soboto, dne 14. t. m. bo po znižanih cenah zadnja letošnja uprizoritev Nušičeve politične komedije »Gospa ministrica«, ki je doslej privabila v gledališče največ ljudi.
m Ljudska univerza v Mariboru. Jutri, v petek bo v kinu »Apolo« prvi slovenski humoristični večer, na katerem bo nastopil znani ljubljanski šaljivi pevec g. Bučar, ki ga vsa Slovenija pozna z gramofonskih plošč. Nastopil bo v šaljivi maski. Prodaja vstopnic pri ge. Brišni-kovi in g. Hbferju.
m Ljudska univerza v Studencih. Danes v četrtek ob 19. uri bo predaval g. dr. Ljudovik Pivko »O četnikih in dobrovoljcih v svetovni vojni«.
m Odgoditcv smuške tekme. Zaradi mednarodnih smuških tekem v Bohinju se 50 kilome-terska smuška tekma Mariborskega smučarskega kluba, ki bi se morala vršiti v nedeljo, dne 15. t. m. na Pohorju, preloži na poznejši čas.
m Trg v sredo. Včerajšnji trg je bil zopet pičlo založen, ker sneg še vedno ovira dovoz pridelkov iz okolice. Temu primerno so se tudi dvignile cene perutnine, zelenjadi in sadja. Tudi sena je bilo samo 3 voze in slame 2 voza. Seno se je prodajalo po 80 do 95 Dn, slama pa pa 50 do 55 Din zn 100 kilogramov.
m S sejma za prašiče. Na zadnjem sejmu n prašiče je bilo 87 živali. Prodali so se: mladi prašiči 7 do 9 tednov stari 150 do 200 Din, 3 do^ 3 mesece stari 250 do 390 Din, 5 do 7 mesecev stari 390 do 550 Din, 8 do 10 mesecev stari 600 do 700 Din, 1 leto stari 900 do 1100 Din. Meso: kilogram žive teže 8 do 9 Din, mrtve teže 10 do 12 Din.
m Napad v Pivolah. V nedeljo zvečer so se
v	gostilni Josipa Lebeja v Pivolah stepli pijani fantje. Gostilničar jih je hotel pomiriti in zgnati na cesto, pri tem pa ga je eden izmed njih sunil z nožem v glavo in levo roko, tako da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnico.
m Pobeg, Pobegnil je od doma v nedeljo 18-letni Ervin Štraub, stanujoč pri svojem bratu Ivanu v Sokolski ulici in se doslej še ni vrnil.
m Aretacije. V ponedeljek so bili v Mariboru aretirani Jožefa Š. in Friderjk T. radi prepovedanega povralkn in Friderik, M. radi pijanosti.
m Aretacija. V torek je bita v Mariboru aretirana samo ena oseba, in sicer Marjeta K. zaradi pijanosti.
Ptuj
Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuj bo v ponedeljek 16. t. m. Vprizorila se bo nad vse zabavna burka »Odgodena noč« v režiji g. Trbuhoviča. Ta burka, ki so jo vpri-zarjali tudi v Beogradu in Zagrebu vselej pred razprodanimi hišami in pri kateri se občinstvo nasmeje do solz, bo prav primerna in obilna zabava za ptujsko občinstvo na pustni ponedeljek.
Higijcnska razstava. Zdravstveni dom v Mariboru priredi s sodelovanjem Zveze kulturnih društev v Ptuju enotedensko higijensko razstavo. Otvoritev ruzstave bo dne 15. t. ni. ob pol 11. uri dopoldne v razstuvnem prostoru v meščanski šoli. Pri tej priliki bo predaval g. dr. Vrtovec o vprašanju, kako* obvarovali otroke infekcijskih bolezni. Dne 16. t. m. bo predaval g. dr. Vrečko od 16 do 17. ure v gledališki dvorani o temi, kako ostanem zdrav, šolski mladini in v razstavni dvorani od 20 do 21 ure, za odrastle o isti temi. Dne 17. t. m. g. dr. Štuhec o tuberkulozi za šolsko mladino od 15. do 16. ure v gledališki dvorani in od 20. do 21. ure v razstavni dvorani za odrasle. Dne 18. t. m. g. prim. dr. Benčan od 20. do 21. ure v razstavni dvorani o ženskih boleznih, samo /a žene in odrasle dekleta. Dne 19. t. m. g. dr. Mrgole od 17. do 18. ure v razstavni dvorani o spolnih boleznih samo za odrasle moške. Dne 20. t. m. se bo vršilo predavanje o pravilni negi dojenčkov od 20. do 21. ure v razstavni^ dvorani. Dne 21. t. m. g. dr. Vrečko ob 15. uri o zdravem in nezdravem domu, in od 16. do 17. ure g Orožen o domačih zeliščih za zdravstvo. Dne 22, t. m. bo predaval g. Puhar ob pol 11. uri dopoldne o alkoholizmu v gledališki dvorani, oh pol 12. do 12. ure pa g. Orožen o domačih zeliščih za zdravstvo. Večino predavanj bodo pojasnjevali filmi oziroma skioptične slike. Razstava bo odprta dnevno od 8. do 12. in od 2. do 6. ure! Za obisk razstave in predavanj sc ne bo pobirala nikaka vstopnina. Vabimo meščane in okoličane, da v čim večjem številu obiščejo razstavo in predavanja.
Gel/e
* Uraduj dan Srezkega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem I okraju bo v ponedeljek 16. februarja od 9. do
12.	v Rogatcu v posebni sobi hotela Sporn. — Načelstvo.
* Velika sokolska maškarada bo v soboto 14. t. m. v Celjskem domu. Štiri najlepše maske bodo odlikovane s krasnimi darili.
* Dobava vodomerov za mestno občino. Mestna občina razpisuje dobavo okoli 480 komadov vodomerov ter sprejema ponudbe do 28. februarja. Natančnejši podatki so razvidni z uradne deske mestnega načelstva.
* Statistika pravd pri celjskih sodiščih v preteklem letu. Celjsko okrožno sodišče je imelo v letu 19:50. 26 izvršilnih stvari, 544 pravd in tožb, 205 meničnih stvari, 217 prizivov, 212 rekurzov, 2175 kazenskih stvari, 35 kazenskih stvari mladoletnikov; celjsko okrajno sodišče pa je imelo 1620 pravd, 60 maloletnih pravd, 642 kazenskih zadev, 32 kazenskih stvari mladoletnikov, 3516 izvršilnih stvari, 662 zapuščinskih zadev ter 3552 zemljiških vknjižb.
* Učiteljsko zborovanje v Celju. 9. t. m. se je v Celju sešlo 128 učiteljev iii učijeljic, včlanjenih v Celjskem učiteljskem društvu. Predsednik g. Jos. Gosak, šolski upravitelj na Teharju, je po uvodnit} besedah omenil najaktualnejše Šolske in stanovske zadeve. Sledilo je obširno predavanje š. upravitelja g. Rajka Vrečarja o geometrijskem in projekcijskem risanju v osnovni oz. obrtni nadaljevalni šoli. Vzporedno je nazorno obravnaval snov in metodo tega risanja. Sledil je zelo živahen razgovor o debati o učiteljstvu v banskem svetu. Nato so se vrstila poročila o znižanju kuriva podeželskemu učiteljstvu, o nadaljevalnem šolstvu, o gibanju in stremljenju učiteljstva pri nas in drugod. Sestavila se je podrobna statistika o delu učiteljstva izven šole. V tej zadevi je bila končno soglasno odobrena resolucija, ki bo predložena merodajnim mestom.
* Poroka. V nedeljo sla bila poročena pri Sv. Petru pod Sv. Gorami g. Jelovšek Josip, trgovec v Celju ingdčma G« bron Pavla, hčerka veleposestnika od Sv. Petra pod Sv. Gorami. Čestitajmo!
* Drugo gostovanje Ljubljančanov v Mestnem gledališču, ki so v torek igrali Nušičevo »Gospo ministrico« je imelo sijajen uspeh. Ob popolnoma razprodani hiši so gostje dali Celjanom verno sliko onih razmer v političnem življenju, ki so že za nami. Ministrica ge. Juvanove je seveda najbolj zabavala, pa tuui drugi so s svojimi tipičnimi značaji učinkovali, zlasti g. Cesar in g. Kralj ter bivši igravoi celjskega gledališča gg. Bratina, Daneš in Železnik. Pri predsta-
vi	je nastopila tudi članica celjskega Dramatičnega društva gdč. Karnjovškova, ki je v zadnjem trenutku prevzela vlogo Kristine in jo zadovoljivo odigrala.
* Poštni predali in občinstvo. Celjska pošta ima še vedno ono število poštnih predalov, ki ga je imela pred vojno, ki pa današnjim razmeram ne zadostuje več. Število podjetij, trgovin. obratov in uradov se je po vojni skoraj podvojilo in je s teni tudi rastel promet s pisemsko pošto. Ker je ostalo število pismonoš v zadnjih letih isto, mora vsak posamezni pismonoša tudi več pošte raznašati. Odtod tudi dejstvo, da dobivajo mnogoteri svojo pošto šele opoldan. Temu bi se dalo odpomoči, če bi se na pošti napravil nov boks za poštne predale. Naročniki predalov bi svojo pošto lahko dvignili takoj po prihodu jutranjih vlakov, pismonoše pa bi bili tako razbremenjeni, da bi tildi ne-naročniki preje dobivali pošto. Dobro bi bilo, če bi se reflektanti na predale pismeno obrnili na poštno upravo in ji razložili svoje želje.
* Na progi Podsreda—Kozje—Celje začne celjski mestni avtobus zopet obratovali po 'dosedanjem voznem redu danes, v četrtek 12. februarja z odhodom ob 17. iz Celja.
* Borza dela v Celju potrebuje 1 majarja-kravarja, 1 poljskega delavca, 1 navadnega delavca, 1 majarja-šviicarja, 12 rudarjev, 1 vodovodnega inštalaterja, 1 mojstra za izdelovanje medeninastih izdelkov, 2 mizarja, 2 kolarja, 2 predi,lea in kodrijAca žime, 2 raznašalca kruha, 12 vajencev, 1 rudarskega paznika, 2 mlinarja;
1	kmečko varuško, 34 kmečkih dekel, 4 natakarice, 1 kavarniško kuharico, 6 kuharic, 11 služkinj, 1 sotoarioo, 1 kuhinjsko služkinjo, 1 varuško, 1 postrežnioo, 1 gospodinjo.
* Lovski ples. Podružnica SLD Celje priredi
28.	februarja v Narodnem domu veiik lovski P/6®:, Vabljeni lovci, prijatelji lova ter vsi, ki
* »L0 nePri?ilieno in prijetno zabavo.
-Mestni kino predvaja od danes naprej zvočni tlim /Tango ljubezni« z Willy Forstom ter Krnst Verebeseni. Kot predigra zvočna enodejanka.
* Pri medklubski slnlom-tekmi, ki jo priredi Zimsko-sportnl odsek SPD v nedeljo 15. t. m. pri Celjski koči, bodo tekmovali tudi oficirji, podoficirji in vojaki celjske garnizije.
* Najdba. Na Glavnem trgu so naši rumeno ročno torbico iz krokodilovega usnja. Dobi se na policiji.
Pragersko
Poroka. V ponedeljek, dne 9. t. m. sta bila poročena Alojzij Ducman in Ivanka Kosarjeva i/. iz Stražgonjc pri Pragerskem. Obilo sreče!
Gripa. Tudi pri nas se je pojavila Španska gripa, na kateri je obolelo veliko odraslih, pa tudi otrok. Umrl doslej, hvalabogu, še ni nihče.
Rimske toplice
Javna ljudska knjižnica pripravlja za pustno nedeljo nadivse zabaven večer. Pričetek ob 18. uri v hotelu »Nova Pošta«!
Poroka. Danes sta bila poročena v tukajšnji Župni cerkvi g. Joško Ulaga, uradnik direkcije železnic v Beogradu in gdč. Mira Stokavnikova ■ter g. Marinšek Ciril, pismonoša tukajšnjega poštnega urada in gdč. Bernarda Ulagova. Obema paroma obilo sreče!
Snega nam je namcllo do 30 cm. V hribih pa ga je zapadlo še mnogo več. Teren za naše smučarje je zopet ugoden. V minuli noči je nastopil hud mraz, kakršnega še ni bilo to zimo.
Gasilno društvo v Rimskih toplicah bo imelo svoj redni občni zbor na Jožefovo 19. marca *• 1- v Gasilnem domu. Pri tej priliki bo proslavilo tudi 10-letiiico -svojega obstoja.
Namesto L poroki v grob
Gripa je zadnje čase pri nas zahtevala več smrtnih žrtev. Razsaja v nekaterih krajih že epidemično. Najbolj žalostno je pa to, da so njene žrtve večinoma mladi ljudje, ki jih vrže v posteljo kar čez noč in jih v nekaj dneh za vedno vzame svojcem. Mlad človek si misli, saj ne bo hudega, majhno prehlajenje, kdo bi klical zdravnika. In to postane za marsikoga usodno.
Tako nam poročajo iz Slovenskih goric o tragični smrti 281etne Amalije Frasove. Umrla je v nedeljo pri Sv. Jakobu eno' uro po zadnjem oklicu. Pobrala jo je gripa. Še istega dne bi se morala omožiti z viničarjem Francetom Žmavcem. Namesto da bi šla k poroki, so jo položili na mrtvaški oder.
Volkovi na Pohorju
Iz Sv. Lovrenca na Pohorju poročajo, da so se pri Rdečem bregu pojavili zadnje dni volkovi. V Lešnikovih loviščih so našli že 15 raztrganih srn. Deloma pa so prestrašene srne pribežale že v neposredno bližino hiš in celo na dvorišče.
Tamkajšnji lovci nameravajo prihodnje dni prirediti dobro organiziran lov na zveri. Odkod so volkovi prišli, ni znano. Nekateri trde, da se stara volkulja s tremi mladiči že od lanskega leta potepa po Pohorju.
Ko je streljal z lovsko puško
Ljubljana, 11. februarja.
V	ljubljansko bolnico so danes z rešilnim vozom prepeljali več ponesrečencev, in sicer:
Hiršla Ivana, lbletnega posestnikovega sina iz Št. Jurja ob Kumu. Doma je na podstrešju našel staro lovsko puško. Radoveden jo je začel ogledovati in ko je našel še naboje, jo je nabil. Poskušal je streljati v "tarčo, ker pa je bila puška zarjavela, jo je razneslo, pri čemer mu je odtrgalo skoro vse prste leve roke in mu obenem razmesarilo vso dlan.
Simoniška Franca, 181etnega brezposelnega delavca, brez stalnega bivališča. Mudil se je radi dela na Jesenicah. Ko se je snoči oglasil pri nekem posestniku radi prenočišča, ga je popadel domači pes in ga ugriznil pod levim očesom. Simoniškova poškodba je težka.
Nečimara Maksa, lOletnega sina delavca iz Ljubljane, Verovškova 61. Doma se je v kuhinji polil z vr6čo mastjo po kolenih in zadobil težke opekline.
Kuščarja Vladimira, 51etnega sinčka poslovodje z Bleda. Napotil se je iz hiše preko ceste in je prišel po nesreči pod sanke neznanega voznika. Sanke so mu šle čez levo nogo in mu jo zlomile.
Pred senatom tfrojice
Ljubljana, 11. februarja.
Včeraj so se vršile pred senatom trojice še tri obravnave.
Napad na Stražnika
Dne 19. oktobra 1930. je kmalu po polnoči zaslišal službujoči stražnik Obranovič Josip s Tržaške ceste kričanje in prepevanje. Podal se je takoj na lice mesta in dobil na križišču Blei-weisove in Tržaške ceste večjo družbo, ki je kalila nočni mir. Opozoril jo je k miru in redu, a ker se družba pozivu ni pokorila, je stražnik pozval nekega fanta, da se legitimira.
Med tem, ko je stražnik vzel notes in hotel pisati, ga je M. Alojzij, mesarski vajenec iz Ljubljane, že kaznovan, nenadoma sunil s pestjo v zobe in mu zbil levi zgornji sekavec in dva zoba precej omajal. Stražnik je bil takoj krvav. Kljub temu je onega, ki ga je hotel legitimirati, še vedno držal in bi gotovo opravil svojo službeno dolžnost, da ga ni takoj nato Z. Anton, mesarski pomočnik iz Ljubljane, še nekaznovan, sunil od zadaj v hrbet, tako da je padel na tla in si pri padcu poškodoval prsle na rokah. Radi padca je moral stražnik izpustiti fanta, ki ga je hotel legitimirati.
Na pomoč je prišel nato stražniku neki civilist, nakar se jima je posrečilo Z. spraviti na stražnico, dočiin so ostali pobegnili.
M. je priznal inkriminirano dejanje, Z. pa se je zagovarjal, da jo bil močno vinjen in da se ne spominja na dogodek. Obsojena sta bila M. na 2 meseca strogega zapora in na plačilo 1200 Din stroškov za popravo zob stražniku, Z. pa na 14 dni zapora pogojno na dve leti.
Brez dela je hotel živeti
II.	Henrik, rojen leta 1912. v Kojskem pri Gorici, delavec, stanujoč v Hrenovi ulici, še nekaznovan, se je celo poletje in jesen do svoje aretacije potepal po Dravski in Savski banovini in ni hotel prijeti za delo, čeprav ga je kdo zaprosil. Vtihotapljal se je poleti navadno v prenočišča raznih delavcev, ki so ložirali pri gostilničarju Roškarju v Ljubljani in pri njih prenočeval. Dne 12." novembra 1930. je s silo iiotel imeti od Roškarja zastonj kavo in ker je ni dobil, mu je razbil šipo v vežnih vratih, vredno 50 Din, gostilniško mizo in kovčeg, tako da trpi Roškar skupaj 90 Din škode. H. je tudi ukradel Roškarju čopič, vreden 30 Din.
Dne 6. januarja t. 1. je ukradel Bezenšku Dominiku iz predsobe stanovanja suknjič s kožu-hovinastim ovratnikom in kožuliovinasto podlogo v vrednosti 2700 Din in par usnjatih rokavic. še isti dan je okoli 17*30 skušal ukradeno suknjo prodati v Rožni dolini. Ko je bil aretiran, se je z vso silo uprl aretaciji in s pestjo sunil stražnika v lice in zbežal. S pomočjo P. Stanislava, ki je bežečega obdolženca ujel, je stražnik Pohleven obvladal obdolženca.
Obdolženec je imel pri sebi tudi dolgo rjavo zimsko suknjo in par ženskih rokavic, ki jih je ludi nekje ukradel. Obsojen je bil na 4 mesece
strogega zapora, po prestani kazni pa bo Izgnan v svojo domovinsko občino.
Vlom v Srnarci pri Litiji
' Četrta in zadnja obravnava se je vršila proti P. Maksu, rojenemu leta 1909., iz Slatine v ptujskem srezu, pekovskemu pomočniku, obtoženemu, da je vlomil v Šmarci pri Litiji v pisarno pekovskega mojstra Vavpotiča Alojza in mu odnesel 8175 Din. P. je bil obsojen na 15 mesecev strogega zapora.
Poskus samomora
Škofja Loka, 11 februarja.
Družinske razmere pri posestniku Pavlu v neposredni soseščini Škofje Loke so bile že dolgo vse preje nego rožnate. Mesto lepega soglasja in mirnega življenja so se vrstili v hiši dogodki, o katerih bi prav vedeli govoriti le domači. Iz početnih prerekanj, nasprotstev in sporov so se razvili ostri, nasilni nastopi, ki so opetovano poglobili sovraštvo do skrajnih mej in je bilo le čudno, da so mogli vsi člani hiše vztrajati pod isto streho.
Do prav izrazito nevšečnih in nevarnih nastopov je prišlo poslednje čase, ko so si bili domači takorekoč iz dneva v dan huje v laseh.
V	posebno vzpodtiko so privedli še posebej dogodki koncem preteklega tedna, ko je moral sin izviti iz rok očetu sekiro, da ni prišlo do poboja. Par dni zatem je sledil napad z nožem in je bil ustvarjen zasilni mir z intervencijo orožnikov.
V	ponedeljek popoldne je kriza prikipela do vrhunca. Iz vzrokov, ki bodo iz bistva ostali javnosti gotovo prikriti, je* preko 60! etn i gospodar posegel po rezilu in si je prerezal žile na roki. Močni krvavitvi je sledila oslabelost in bi bil nesrečnež gotovo izdihnil, da ni prispel takoj v pomaganje zdravnik, ki je nadalj-ni odtok krvi zaustavil in nudil obupancu pomoči.
Stanje ranjenca je nevarno in bo v vsakem slučaju potrebna daljša doba za zopetno okrevanje.
Cerknica
Sokolsko društvo Cerknica priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob 20. uri maškerado v Sokolskem domu. Za tri najlepše maske so pripravljena darila.
Nedeljske prireditve. V nedeljo je proslavilo pusta prostovoljno gasilno društvo na Dol. Jezeru. Odigrali so dobro tridejanko »Najboljši je gasilec«. — Svoj bohemski karneval so imeli tudi na Rakeku, katerega je priredil SK »Javornik« skupno v Kolom jugoslovanskih sester.
—	V Cerknici smo pa poslušali opero »Mlada Breda«, katero so peli v dvorani Prosvetnega društva.
Nevaren padec. Preteklo noč je spodrsnilo na cesti v Žirovnici nekemu možu, ki je šel iz Cerknice v Stari trg. Mož je tako nevarno padel, da se je težje poškodoval in je prišel tudi ob zavest. V nezavesti je ležal na cesti več kot eno uro, ker je bilo ponoči in tedaj le malokdo hodi po cesti. Ko ga je nekdo mimoidoči našel, so ga odnesli v bližnjo hišo, kjer so ga zopet spravili k zavesti.
Semenj v Grahovem. V ponedeljek je bil v Grahovem živinski in kramarski semenj. Kljub slabim potom je precej kmetov pripeljalo svojo živino naprodaj. Jasno: Denarja ni, najmanj pa na kmetih.
Kaj napravi alkohol! V petek ponoči so se vračali iz Rakeka neki oglar, doma od Sv. Vida in še dva Cerkničana. Ker so bili vsi precej vinjeni, so se začeli pri kapelici na stari ce-sti kar na lepem ravsati. Vsak je udrihal po najbližjem. Kljub teinu, da je bila tema, so vsi dobro zadeli. Najhujše pa je odnesel oglar; po obrazu je ves potolčen in tudi obleka ni več cela. Iskati je moral zdravniško pomoč. — Vsled tega krožijo po Cerknici govorice, da je bil oglar napaden in da so mu odvzeli zlato pero in drugo stvari, kar pa neodgovarja lasnici.
Glavno zastopstvo »Jugoslavije«. Pred kratkim je otvorila zavarovalna družba »Jugoslavija« svojo podružnico tudi v Cerknici, in sicer
v	Žumrovi hiši, kjer se nahaja gostilna »Javornik«.
Škofja Loka
Prvo gledališko predstavo smo imeli v nedeljo zvečer, v Sokolskem domu. Pravzaprav jako pozen začetek, a vendar bolje sedaj, kot nikoli. V režiji skrbnega in ve sta ega g. Košce so igrali Molierijevo tridejansko komedijo »Namišljeni bolnik«. Igra je, kar radi priznamo, vsestransko prav lepo, skladno, enotno im ne-pretirano potekla. Občinstvo, ki je napolnilo veliko dvorano do kraja se je imenitno zabavalo in je nagradilo igralce z živahnim aplavzom. Naslovno partijo je prikazal prav všečno »stara simpatična korenina škofjeloške drame« br. Bu.rdyCh Oto, ki je imel v »služkinji« gdč. Izdi prav odlično in mnogo obetajočo soigralko. Gdč. Ankele Herrna in Anica sla prav prijetni odrski postavi in nam bo všeč, če še kaj zaigrala. Cleante im Beralde sta storila kar se je dalo; iz teh uilog se pač ni dalo izviti kaj prida več. Br. Nekrep je bil kratek in malce nerazumljiv. Arganovega zdravnika je igral Mažuc. Ali se ni zdel v maski preveč karikiran? Režiser si je izbral vlogo Tomaža. Kar preveč srčkan fant za Angeliko, ki ga je morala odkloniti. »Noitar« br. Berčič je ostal samemu sebi zvest in je ugajal. Vsi igralci so vloge obvladali; še-petalka je bila ha mestu, scenerija izvrstna. Skoro si želimo, da nam nova poživljena igralska skupina zopet kaj prikaže — saj se kina tako zelo naveliča.
Velika sokolska maškarada bo v nedeljo v Škofji Loki. Ne pozabite nanjo im pridite vsi!
Radovljica
Radovljica. Na pustno soboto, 14. t. ni. se vrši v Sokolskem domu običajna predpustna plesna prireditev, ki nosi letos naslov »V rožcah pod luno«. Temu naslovu primerno bo dekori-rana dvorana. Sodeluje jazz »Sloga« iz Ljubljane. Vstopnina Din 10.— za osebo, začetek ob 20. uri.Dostojne maske dobrodošle! Na pustni torek zvečer pa je v Sokolskem domu, kakor vsako leto, vesel zaključek predpusta. Na obe prireditvi opozarjamo prijatelje Sokola in jih vabimo v veseli krog.	607
Kranj
Sokolska maikerada. V soboto bo v vseh prostorih Narodnega domu Iradicijonalna Sokolova maškeruda.
Oblni zbor invalidov. Udruženje vojnih invalidov v Kranju bo imelo v nedeljo 15. t. m. ob 9. uri dopoldne v posebni sobi gostilne »Pri Ja-keču« svoj redni občni zbor.
Promet na javnih cestah. Vsa vozila morajo biti do 20. februarja opremljena z lesenimi tablicami v velikosti 15X2(1 cm.
Gozdnim posestnikom. Lansko leto sc je zaradi izredne suše in malomarnega gospodarstva labudar razmnožil kakor še nikoli preje v našem okolišu. Ponekod so morali posekati obsežne nezrele smrekove nasade. Sresko načelstvo opozarja vse gozdne posestnike, naj pregledajo svoje gozdove do 1. maja. Posekajo naj vse podrtine, sušee in hirajoče iglavce. Lubje, vrliače in vejevje je treba previdno sežgali.
Lastnikom motornih vozil. Pregled motornih koles, tovornih in osebnih avtombilov bo v soboto 21. februarja ob 9. uri dopoldne pred Narodnim domom. Istočasno bodo plombirane nove evidenčne tablice, ki so že dospele in se dobijo do 15. t. m. pri sreskem načelstvu v Kranju.
Remšnik
Tuk. organi finančne kontrole člani Sokol* Marenberg-Vuhred bodo priredili v nedeljo 15. februarja v prostorih gostilne g. Jurija Grogi« Vč ilico z godbo, plesom, šaljivo pošto in a kratko burko. Sviral bo sokolski Jazz-band iz Maribora. Vsi člani in prijatelji iskreno vabljeni.
Trbovlje
Predavunje inž. Lupše o Siamu. Danes ob pol
7.	uri zvečer bo predaval v tukajšnjem Sokolskem domu g. ing. Lupša o svojih doživljajih v Siamu s skioptičnimi slikami. Dolžnost vsega članstva in prijateljev Sokolstva je, da se tega zanimivega predavanja polnoštevilno udeleže.
Nesreča pri sankanju. Predvčerajšnjim se je pri sankanju za novo cesto težko ponesrečila Milka Rotar. S sankami je tako nesrečno priletela v obcestno ograjo, da je dobila težke poškodbe po obrazu in v ustih. Prvo pomoč ji je nudil tukajšnji zdravnik bratovske skladnice, ki jo je odpravil v bolnico.
Hrastnik
O vlomu v konzumno zadrugo na Dolu pri Hrastniku smo pred nekaj tedni poročali in obetali, da bo tat kmalu na varnem. Izkazalo se je pa, da je bila prvotna sled, ki so jo zasledovali hrastniški orožniki, pogrešena, neumorno iskanje je pa peljalo naposled le k cilju; kakor izvemo, ni bil tat samo eden, temveč družba najmanj štirih 16 do 17-letnih pobalinov iz Hrastnika, ki jih je brezposelnost in slaba družba zvodila na stran-pota, ki peljejo v laške zapore.
Zagorje
Smuška tekma. Fantovski krožek na Sv. Planini priredi v nedeljo 15. t. m. ob 12. uri smuško tekmo na Sv. Planini pod vodstvom tamo-šnjega učitelja g. Pahorja. Pri tekmi sodeluje tudi smuški odsek iz Zagorja. Tekmovalna proga je dolga 5 km in so za najboljše smučarje pripravljena lepa darila. Prireditev te tekme je vredna vse hvale, kajti z njo se propagira ta lep in zdrav šport tudi med širše plasti našega naroda.
Sokolski oder. Prosvetni odsek našega Sokola bo vprizoril v soboto 14. t. m. ob pol 20. uri zvečer v Sokolskem domu veseloigro »Glavni dobitek« v režiji učitelja br. Adamiča. Vabljeni !
Važno predavanje o pokojninskem zavarovanju bo v nedeljo dopoldne s pričetkom ob 9. uri v salonu rudniške restavracije. Predaval bo poddirektor Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. dr. Janko Vrančič, ki ga je zaprosilo tukajšnje Društvo rudniških nameščencev.
Citatno večkrat, da znižajo avtopodjetniki voznino po različnih krajih, tako tudi v Hrastniku zaradi splošne krize. Pri nas se je v tem že tudi govorilo pred novim letom, voznina je še pa vedno ista. Ker uporabljajo pri nas avtobus največ dijaki, ki se vozijo v ljubljanske šole, ki že itak težko žrtvujejo denar za vL':, bi bilo na mestu, da bi to sprevidel tudi avto-podjetnik in znižal voznino ter tako omogočil redno vožnjo revnih dijakov k vlaku in obratno.
Volitev delavskih (rudarskih) zaupnikov bo v nedeljo 15. t. m. dopoldne, in to za obrat Kotredež v zbiralnici Kotredežkega obrata in za obrat Kisovec v zbiralnica Kisovškega obrata. Razumljivo je, da vlada med delavstvom za volitve veliko zanimanje, ker so zaupniki posredovalci med podjetnikom in delojemalcem, vendar se vršijo priprave brez vsake poprejšnje agitacije.
Slovenska Bistrica
Oviran promet. Sneg, ki je zapadel zadnja dni preteklega tedna, je močno segel v vozni red avtobusne proge Celje—Maribor. Avto sicer prihaja, toda z veliko zamudo. V petek se je večernemu avtobusu med Framom in Slov. Bistrico odtrgala gonilna veriga in avtobus se je v vsej svoji dolžini postavil preko ceste, tako, da je bil promet za dobro uro nemogoč. V Slovensko Bistrico je pripeljal z dveurno zamudo. Sneg je prometu sicer ovira, naši kmetje pa so ga še kar veseli, ker obeta lepo in toplo pomlad.
Uradni dnevi sreskega načelstva. Uradni dne-
vi	sreskega načelstva so sedaj spremenjeni, in sicer tako, da se ne bo uradovalo prvi, nego drugi četrtek v mesecu. Uradovalo se bo kot doslej od 8. ure dalje v občinski pisarni. Ta mesec bo uraden dan 12., naslednje mesece pa padajo uradni dnevi na naslednje dneve: 12. marca, 9. aprila, 7. maja, 11. junija, 9. julija,
6.	avgusta, 10. septembra, 8. oktobra, 12. novembra in 10. decembra 1931.
Licitacija za dobavo gramoza. Kraljevska banska uprava je razpisala -javno pismeno ofertalno licitacijo za dobavo gramoza na državne in banovinske ceste, in sicer za 12.000 kub. metrov lomljenega gramoza in njegovo deponiranje v banovinskem kamnolomu v Zg. Bistrici.
Vodovod. Občina je zaprosila lansko leto kraljevsko bansko oblast za podporo za zgraditev vodovoda. Kakor smo doznali, bo banska uprava poslala v kratkem izvedenca, ki bo izvršil vse priprave. Sedaj že lahko upamo, da bomo dobili vsaj v dogledni bodočnosti vodovod, kar je že skrajni čas.
C
Podružnica drž. obrtfne banke v Ljubljani
Ljubljana, 11. februarja.
Kakor smo že včeraj v kratkem poročali, se je vršil 10. t. m. v prostorih Mestne hranilnice v Ljubljani sestanek delničarjev državne Obrtne banke iz Dravske banovine. Kot zastopnika centrale sta prispela iz Beograda g. Milan Stojanovič in generalni ravnatelj banke g. Milan Dragič. Otvoritev zborovanja je vodil član centralne uprave g. Engelbert Franchetti, ki je med drugim naglašal smoter sestanka, da se ustanovi upravni odbor novo ustanovljene ljubljanske podružnice. Izvajanjem g. Engelberta Franchettija je odgovoril g. predsednik Stojanovič, ki je v daljšem govoru naglasil potrebe obrtničtva in prizadevanja za zgraditev lastnega denarnega zavoda. K vprašanju ustanovitve ljubljanske podružnice je g. predsednik naglašal, da se predvideva možnost znižanja obrestne mere ter obrazložil delo, ki ga bo vršila ljubljanska podružnica med obrtniki v Dravski banovini. Pri obravnavi finančnih postavk se je pokazalo, da se bo dividenda za preteklo poslovno leto povišala na 14 Din. (Lansko leto je znašala dividenda samo 9 Din na delnicah.)
Poslednjim izvajanjem g. generalnega direktorja je odgovoril predsednik zveze obrtnih zadrug g. Josip Rebek, ki je posebno naglasil pomen novega zavoda za slovensko obrtništvo ter posebno priznal naklonjenost centralne uprave, ki je zahtevala od delničarjev predloge za imenovanje podružnične uprave.
V	upravni svet so bili z vzklikom izvoljeni sledeči gospodje: Bnjcar Ivan, sedlar, Zagorje ob Savi; Baraga Ludvik, mehanik; Engelbert Franchetti, brivski mojster; Lovro Pičman, kleparski in inštalaterski mojster; Franc Ravnihar, tesarski mojster; Josip Rebek, ključavničarski mojster; Miroslav Urbas, tovarnar; Karol Vidmar, pekovski mojster.
Ob zaključku zborovanja je gosp. Engelbert Franchetti povdaril, da je kot poslovni lokal zasigurano poslopje g. Jos. Zidarja na Dunajski cesti št. 81, kjer bo pričela podružnica poslovati dne 1. aprila 1931.
Želimo novemu denarnemu zavodu v Ljubljani kar največji razmah z željo, da odpomore našemu obrtništvu v težki sedanji gospodarski krizi!
Gospodarske vesti
X Posojila drž. Hipotekarne banke v letu
1930. Drž. Hipotekarna banka je v letu 1930. odobrila 2971 posojil v skupnem znesku 4817 milj. dinarjev. Posameznim prosilcem v Beogradu je bilo odobrenih 183'7 milj. dinarjev, v Zagrebu 255 milj., v Ljubljani 03 milj., v Novem Sadu 30 4 milj., v Nišu 40-6 milj., v Sarajevu 84'2 milj., v Skoplju 34-3 milj., v Splitu 32'3 milj., na Cetinju 2G'7 milj. Posojila so bila plasirana potom lastnih podružnic in sicer: občinskim upravam in banovinam v znesku 208'1 milj., mestnim upravam 238 milj., vasem 19'7 milj., raznim pa 19-9 milj. dinarjev.
X Za preureditev novčanega prometa. Pred kratkim je novosadska Trgovsko-industrijsko-obrtna zbornica predlagala Narodni banki, da izda nove bankovce po 25 in 50 Din, ker je razlika med 10 in 100-dinarskimi bankovci prevelika. Ta predlog novosadske zbornice je podprla tudi zagrebška zbornica, ki je obenem Narodno banko opozorila na njeno obljubo iz leta 1919., da bo izdala bankovce tudi po
50.000	Din. Končno je zagrebška zbornica stavila Narodni banki še predlog, naj se izdajo bankovci po 500 Din, ker je razlika ined 100 in 1000-dinarskimi bankovci prav tako prevelika.
X Nove pogodbe za dobavo premoga državnim železnicam. Dne 10. februarja je sklicalo Udruženje rudarskih podjetnikov v Beogradu konferenco premogokopnih lastnikov, na kateri se je razpravljalo o novih pogodbah z državnimi železnicami za dobavo premoga za leto
1931.-32.
X Prodaja drv «« bo vršila potoni licitacije dne 25. februarja t. 1. pri Direkciji šum v Ljubljani. Ponudbe je vložiti do 25. februarju t. 1. (Oglas In pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice z.a TOI v Ljubljani).
X Inozemska povpraševanja. Zveza obrtnikov in pomočnikov v kraljevini Jugoslaviji je obvestila vse organizacije in prizadete, da je na teh tujih tržiščih veliko zanimanje za naslednje blago: Amsterdam; mast, in nepredelane kože; London: mast in slanina; Frankfurt: kože; Bolean: slanina in svinjska mast; Milan: živina ta slanina; Trento: zaklana perutnina v mrzlem stanju; Bologna:	svinjska
mast ta druga mast v svežem in polmrzlein stanju; Stockholm:	meso, sirove in predelane
kože; Argirokastro: predelane kože in obutev; Smirna: kolesa in športni predmeti.
X Francosko posojilo Nemčiji. Francoski ministrski svet je v svoji seji dne 9. t. m. sklepal o zagotovitvi mednarodnega posojila Nemčiji v znesku ene miljarde frankov za ureditev vplačil na račun reparacij. Posojilo naj bi bilo kratkoročno, rok povračila je določen do dne 31. decembra 1932. Francoske banke bi prevzele podpis 250 milj. frankov. Predvsem se gre za lom-bardiranje prioritetnih delnic državnih nemških železnic. Nemška vlada je v to svrho stavila na razpolago 300 milj. Mk prioritetnih delnic. Nemška zavarovalnica uslužbencev je prevzela obli-go za 130 milj. Mk, ostali znesek 170 milj. Mk pa bodo pokrili mednarodni finančni krogi.
X Francosko posojilo Romuniji. Pariški listi objavljajo obširna poročila o bivanju romunskega finančnega ministra Popovicija v Parizu in o skorajšnji sklenitvi posojila v znesku 40*000.000 dolarjev. >Excelsior« pravi,da bo francoska vlada, kolikor je v njeni moči, podpirata Romunijo, zahtevala pa bo razne garancije. Posojilo ne sine služiti za kritje proračunskih primanjkljajev, denar je treba uporabiti Izključno za finančno-gospodarsko rekonstrukcijo Romunije, romunski kapital se mora svobodno kretati in stopiti v stike z evropskim gospodarstvom. Proračunsko ravnotežje je treba doseči s črtanjem pretiranih izdatkov In povišanjem dohodkov. Romunski finančni minister je dal prizadetim bankam in finančni n krogom ter francoski vladi garancije, ki so potrebne za povoljno zaključitev posojila. »Echo de Pariš« je objavil članek novinarja Pertinax-a, ki je mnenja, da se bo to posojilo morda kljub temu uporabljalo za kritje proračunskih stroškov. Pertinax je prepričan, da bi bilo treba resno proučiti vsa vprašanja romunski h financ, prodno so bo podpisala pogodba o posojata.
X Šindikttliacm romunske industrije. Trgovinski minister Manojlescu je izdelaj načrt zakona o ureditvi industrijske proizvodnje v Romuniji. Ta načrt je v romunskem gospodarskem življenju izzval veliko sc-uzacijo, ker zelo omejuje pravica Industrije. Vsa industrija pride pod nadzorstvo vlade. Teži se za izvedbo načela, da se vsa industrija postavi v sindikate in da se program in razmere proizvodnje dotacijo sporazumno z vlado. Nove tovarne se ne bodo moglo ustanavljati brez vladnega dovoljenja. V vsako že sedaj obstoječo tovarno bo vlada odposlala »vajega zastopnika, brez katerega se v važnih vprašanjih ne bo moglo odločevati. Sindikat bo določil vso kvoto proizvod-
nje. Odločal bi tudi o ustavitvi dela in slednjič bo celo upravljal vnovčevanje proizvodov. Kapitalistična krogi so zelo vznemirjeni in so po svojih listih pričeli s posebno akcijo-
X Stalno napredovanje češkoslovaške avtomobilske industrije. V letu 1929 je bilo na Češkoslovaškem prodanih domačih avtomobilov 12.492, izvozili pa so jih skupno 501, skupna produkcija je torej znašala 12.993, v letu 1930 pa je bilo prodanih domačih avtomobilov doma 13.350 komadov, izvozilo pa se je 917 voz, skupna produkcija je znašala torej 14.267 komadov.
X Dunaj še ni obubožal. Kakor poročajo večerni listi, se pripravlja veliko posojilo v višini 300 do 400,000.000 šilingov za namene gradb stanovanj na Dunaju. Posojilo se bo najelo na domačem trgu.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. februarja t. 1. ponudbe glede dobavo 300 komadov prirobic za cevi, 300 kg karbolineja, 50 kg olja proti prahu, 100 kg pocinkane žice in varovalnih elementov; do 17. februarja t. I. pa glede dobave 200 kg testenin, 300 kg pridatka za kavo, 1000 kg surove kave, 5000 kg koruze in 1300 kg otrobov.
Prometno-komercjjelni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov spa-rilnih cevi za lielioforke. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 m vrvic za zastore ter glede dobave manufakture; do 17. februarja t. 1. pa glede dobave 200 doz čistila za kovine in 50 kg balzamovega terpentinovega olja. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg strojnega olja.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. februarja t. 1. ponudbe glede dobave ščetk in sidola.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave orodja.
Prodaja. Dne 19. februarja t. 1. se bo vršila pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertulna licitacija glede prodaje 10 elektromotorjev, 3 dinamostrojev, 1 brusilnega stroja in 1 pralne črpalke. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave pločevine, medene žice, merilnega aparata, 300 kub. metrov jamskega lesa in 10.000 komadov krajnikov ter glede dobave 20 komadov okret-nik vozičkov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 19. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi III. armijslce oblasti v Skoplju ustmena licitacija glede dobave 20.000 kub. metrov drv. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.)
Gradbeni oddelek Direkcije držuvnili železnic v Ljubljani sprejema do 20. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1300 kub. m tolčenega gramozu. (Pogoji so nu vpogled pri istem oddelku).
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 250 kg različnega laka, 250 kg cinkovcga belila in 2000 kg cilinderskcga olja.
Direkcija državnih železnic v Subotici sprejemu do 20. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 10 državnih zastav.
Direkcija držuvnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 300 m gumijevih cevi.
Direkcij državnega rudnika Breza sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 40 kg jermen, 60 kg gumijastih plošč, 9000 komadov šamotne opeke in 5000 kg Samotne moke.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave instala cijskega materijala, 1600 komadov pil, 500 kg bombaža za čiščenje, 1700 kg strojnega in 800 kg cilinderskega olja ter glede dobave 500 m po1 cinkanih jeklenih vrvi.
Borzna poročila
dne 11. februarja 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 11. februarja. Amsterdam 22'785, Berlin 13'4975, Bruselj 7'920, Budimpešta 9'9014, Bukarešt —, Curih 1094-40—1007 40, Dunu 7-9533—7-9883, London 275-48—276-27. Newyork 56-545—56-745, Pariz 222-58, Praga 107'47 do 168-27. Trst 296-93-297-10.
Zagreb, 11. februarja. Amsterdam 22-785 bi. Dunaj 795-33-798-33, Berlin 13-4825-13-5125 Bruselj 792 bi-, Budimpešta 988-64—991-64, Lon-
don 275-47—270-27, Milan 296-01—298-01, New-vork ček 56-545—50-745, Pariz 221-58—228-58, Praga 167-47—168-27, Zttrich 1094-40-1097-40.
Beograd, 11. februarja. Amsterdam 22-7590 do 22-8190, Berlin 13-4825—13-5125, Budimpešta 988-64—991-64, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 795-33—798-33, London 275-47—276-27, New-york 50-5474-50-7474, Pariz 221-58—223-58, Praga 167-47—108-28.
Dunaj, 11. februarja. Amsterdam 285-85, Beograd 12-5468, Berlin 169-29, Bruselj 99-32, Budimpešta 124-25, Bukarešta 4 235, Kopenhagen 190-35, London 34-5963, Madrid 71-10, Milan 37'265, Newyork 71175, Pariz 27-91, Praga 21-0037, Sofija 5*575, Stockholm 190-70, Varšava 79-74, Curih 137 45.
Curih, 11. februarja. Beograd 9-1275, Pariz 20-3075, London 25-1725, Milan 27-11, Madrid 51-90, Amsterdam 207-85, Berlin 123-15, Dunaj 72'75, Sofija H'75, Praga 15-325, Budimpešta 90-375.
Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 11. februarja. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86'50—87-50, voj, škoda ar. 419—420, kasa 419—422, feb. 417—417-50 (417), marc 416 do 417-50 (417), april, maj, junij 417—417-50 (junij 418), 4% agr. obv. 50—51-50, 7% Bler 83-83-25 (85, 83, 84, 83-25), 8% Bler 93-93-125 (92-75, 93, 92-87), 7% pos. hipot. b. 82-25-83 (82"50). — Banke: Hrvatska 50 d., Praštedio-na 775—780, Udružena 194-50—195-50, Ljubij. kred. 125 d., Medjunarodna 68-50 d.. Narodna banka 8100—8300. — Industrije: Šečerana Osijek 280—285, Trboveljska 342—345, Slavonija 200 d., Vevče 128 d.
Beograd, 11. februarja. 7% inv. pos. 87 do 87’50, 4% gar. obv. 49"50, 7% pos. drž. hip. b. 82-50-82-75, 7% Bler 81-25, 8% Bler 93, 6% begluške obv. 69-50, vojna škoda 421 uit. feb. 417-418, uit. junij 421.
Dunaj, 11. februarja. Bankverein 16-55, Kreditni zavod 47-35, Dunav-Sava-Adria 15-30, prioritete 92-20, Ruše 34, Trbovlje 44, Leykam 4-30. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 11. februarja. 7% Bler 82—83. Newyork, 11. februarja. 8% Bler 92-25—93, 7% Bler 84—85, 7% pos. drž. hip. b. 80—81.
Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču čvrsta, promet: 1 vagon pšenice.
Novi Sad, 11. februarja. Koruza: baška ladja Dunav in Sava predčasno, suha 85—87, sremska garant. 78—80, baška garant. 80—82-50. Vso ostalo neizpreinenjeno. Promet: pšenica 14 vagonov, koruza 27, moka 4 vagone. Borza Novi Sad: jutri zaprta.
Budimpešta, 11. februarja. Tendenca: prijazna, promet: miren. Pšenica: marc 15-18—15-20 (15-18-15-19), maj 15-04-15-20 (15-04-15-00). Rž: marc. 11-17—11-23 (11-32—11-35), maj 1142
29.	Koruza: maj 12-50—12-75 (12-72—12-74). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet: 2 vag. rezane jalovine.
Speri
Stane Pelan (S. K, Ilirija) — smuški trener prestolonaslednika Petra.
Kakor znano, so prispeli pred dnevi iz Beograda v Suvobor prestolonaslednik Peter z obema mlajšima princema. Mladi kraljevič je navdušen prijatelj smučanja, dočim bosta princa Tomislav in Andrej uživala v sankaškem športu.
Uprava kraljevskega dvorca Suvobor je prosila ]ZSS, da preskrbi primernega smuškega trenerja za prestolonasledniku Petru. Savez je no svoji izredni seji določil za to častno mesto svojega odbornika g. Staneta Petanu, članu S. K. Ilirije, splošno znanega športnika. Gospod Pelan je bil eden izmed najboljših golmanov v Jugoslaviji in je vztrajal na tem mestu od ustanovitve S. K. Ilirije leta 1911 polnih 15 let. Udejstvoval se je tudi pri drugili panogah športa, posebno v lahki atletiki in v vseh panogah zimskih športov. Bil je eden prvih smuških nustavnikov naše vojsko in kot tuk na glasu kot izredno dober učitelj in tovariš. G. Stane Pelan je v torek nastopil svojo nad vse častno mesto. Iskreno čestitamo!
JZSS pridobil inamenitega trenerja za naše skakače.
V	torek zvečer se je pripeljal z monakovskim brzovlakom v Ljubljano znameniti norveški smučar Sigmund Guttormsen. Doma je iz Kongsberga, kjer sta nedavno trenirula člana Smučarskega kluba Ljubljana Šramel in Zupan. Do Oberhoffa, pozorišča evropskegu prvenstva v smučanju, je spremljal norveško ekipo. Od tam je prispel v Ljubljano in odpotuje v četrtek v Bohinj. Do ve. likih mednarodnih prireditev v dneh 20. do 24. t. m. ho nadziral skakalnico in jo pripravil, da ho na dan tekmovanja v brezhibnem stanju. V nedeljo bo nastopil pri otvoritvi sokolske skakal
ntee v Kranju. V ponedeljek 16. t. m., ko se bo že povrnila naša tekmovalna ekipa iz Oberhoffa, bo pričel s treningom naših skakačev. Cas je sicer kratek, toda naši skakači imajo že dobro podlago od bivšega trenerja inž. Hanssena. Podjetnost JZSS je res hvalevredna in mu želimo, da mu bo tudi vreme naklonjeno, da bo mogel izvesti že dvakrat preložene mednarodne prireditve.
Skakalna tekma na Bledu razveljavljena. JZSS je na sinočnji seji razveljavil nedeljsko skakalno tekmo na Bledu, ker je savez ni odobril in ker ni bilo navzočih saveznih sodnikov.
Bohinjske tekme namerava savez na vsak način izvesti. Snega je že sedaj obilo in še vedno naletava. V slučaju, da bo nastopil jug, bo savez preložil tekmovalno progo v senčnato lego.
Medklubska slalom-tekma Zimskošportnega odseku SPD v Celju. V nedeljo 15. t. m. priredi Zimsko-sportni odsek SPD v Celju na Celjski koči medklubsko slalom-tekmo. Start bo ob io'30 pri koči. Vršil se bo tudi slalom za juniorje in seniorje. Tekmovalo se bo po pravilniku JZSS. Prijave sprejema SPD, skrajni rok za prijave pa je pol ure pred startom.
Svetovno prvenstvo v table-tenisu.
Danes v sredo se je pričel v Budimpešti turnir za svetovno prvenstvo v table tenisu. Med II državami; ki tekmujejo, je tudi Jugoslavija, ki pa ni
poslala najmočnejše ekipe. Dosedanji rezultati so bili: Avstrija : Romunija 5:0, Švedska : Nem-čija 3:2, Madjarska : Romunija 5:0, Litva : Jugoslavija 5:0, Madjarska : Jugoslavija 5:0, Ce-škoslovaška : Litva 5:0.
ttadio
Ljubljana, četrtek, 12. februarja. 12.15 Plošče (operetna glasba ta šlagerji iz zvočnih filmov).
12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza.
17.30 Otroška ura, Manca Romanova. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Peno Horn: Duševna vzgoja otroka. 20.00 Koncert delavske godbe »Zarja«. 21.00 Kuplete poje Danijel Bučar. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio orkester. 23.00 Napoved programa za iitslednji dan.
Ljubljana, petek, 13. februarja. 12.15 Plošče (ruska glasba, ouverture). 12.45 Dnevne vesta.
13.00 čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester.
18.30 P. dr. R. Tominec: Samostanske naselbine kot kulturni faktor. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura:	Sadje (Krekova gosp. šola). 20.00 Vaeuč. prof. dr. Fr. Girivec: Ob oOletnlci Fjodora Dostojevskega.
20.30 Samospevi Milama Juga. 21.15 Ilavval-jazz.
22.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, četrtek, 12. februarja. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Ljubljana.
Zagreb, petek, 13. februarja. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.90 Novice. 20.30 Koncert (Beograd). 22.30 Novice, vreme, sneg. 22.40 Plesna ura.
Beograd, četrtek, 12. februarja. 11.25 Plošče.
12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.30 Otroška ura. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Jugoslov. pesmi. 18.00 Narodni napevi (trlo).
19.30 Francoščina. 20.00 Ljubljana (opera). Beograd, petek, 13. februarja. 11.25 Plošče.
12.45 Radio orkester. 13.80 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Po Evropi. 19.30 Nemščina. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Komorna glasba. 21.80 Komedija. 22.15 Radio orkester.
22.30 Novice. 22.50 Balalajke — koncert.
Agitirajte za Jugoslovana!
r
Oglasi socijalne in posredovalne vsebino: beseda SO pur. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priloiile znamko.
Zakoni v knjižicah:
Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 0 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 1*2 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Gradišče A
Lipslti
T
pomladni velejejm
193T
£
splošni vzorčni velesejm..........od	I do	7. marca
veliki tehnični in stavbni velesejm	od	l. do	11. marca
tekstilni velesej m...............od	1. do	4. marca
velesejm športnih predmetov	...	od	1. do	5. marca
Pojasnila dobite pri
zasiopsivu Stegu, Ljubljana
Gledališka ulica 8/11
Nogavice, rokavice, volna in bombaZ 469
najceneje in v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljnbliana. Žldovižt ulica in Stari trg
Gg. odvetnike, notarje in trgovce
opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6-—.
„|AVOR“
lesna Industrija v Logatca ima svoj lokal
za pohištvo
tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice	397
Železnata vino
lekarnarja
dr. G. PICCOLI-Ja
v Ljubllanl krepča oslabele, malokrvne, odrasle ln otroke. 324
Oglašujta
Telefon 29-25 | »Jugoslovanu!«
Kultura
Finžgarjev Divji lovec
Za pisateljevo šestdesetletnico je naše Narodno gledališče uprizorilo Divijega lovca, ki je pred kakšnimi tridesetimi leti prvikrat prišel v Ljubljani na oder in ki je potem prešel deske skoraj vseh podeželskih odrov pri nas. Divji lovec je lepa tragedija iz našega ljudskega življenja, na katero je do danes gotovo ie narahlo legel čas, toda napisana je iz tako živega, svobodnega, kvišku se borečega duha, tako polna je zanimivih tipov iz našega kme-tiškega življenja, kakršno je balo pred nekaj desetletji in kakršno je tu pa tam morda že danes, toliko lepe, bogate naše govorice je v nji, da nas je resnično osvojila in da smo je bili veseli od srca. Divji lovec bo le najbrž ostal ena naših najlepših iger, ki bo med naSe ljudi nosila klic po lepem, vse ljubezni vrednem človeku, kakršen je in kakršen bo nvoral biti mimo vseh pisanih norm in mimo vseh materialnih in denarnih veljav tega sveta.
Predstavo je zrežiral prof. Šest. Poskrbel je sa Izredno lep, živ ambijent na odru — tabo lepe, preproste pa nazorne inscenacije še nismo izlepa videli — in je s krepkimi črtami izoblikoval igro. Cesar je prav lepo postavil divjega lovca, Boltarjeva je bila lepa Majda. Njenega bogatega stiskavega očeta je s krepkim, pa morda zdaj pa zdaj že čez mero poudarjenim izraaom kreiral Skrbinšek, Janezovega tekmeca Gašperja je dobro diskretno podal Levar. Dogodek zase je bil Železnikov originalni Tonček. V manjših vlogah so se uveljavili predvsem Medvedova in Jan, potem pa Danilova, Gabrijelčičeva, Daneš, Kralj, Brati-
la, Jerman, Potokar, Plut, Kaukler in mali pastirček.
Občinstvo je predstavo i navdušenjem sprejelo.	Fri.
En leinilc Doma in svetfa
Pred mano leži cel kup Doma in sveta, deset številk lanskega letnika, pa listam po teh velikih, vsega polnih zvezkih, prebiram in iščem, da bi kaj malega napisal o njem. Skoraj nerodno mi je, da naj zdajle, v februarju 1931., za dnevnik napišem poročilo o reviji, kar je je lani izšlo — toda pri nas je že tako, pri nas ima vsaka stvar svojo majhno zamudo, pri nas prihaja vse malo pozno recenzentom in referentom na mizo, vse prihaja pri nas malo pozno na dan. In ko takole pretehtavam in pregle-davam ta letnik DiS, mi je približno tako težko, kakor mora biti težko dobremu, vernemu čitalcu in naročniku, ki še v današnjih dneh vsak mesec naročniku, ki še v današnjih dneh vsak mesec redno jemlje svojo leposlovno revijo v roke, pogleda vanjo in vzame iz nje, kar mu ravno pride najbolj prav, in ko ima ob koncu leta na svoji stelaži zbran ves letnik, prav za prav ne ve, koliko je vredno vse skupaj, koliko je prav za prav vse skupaj vredno zanj.
Eno drži: brez Doma in sveta bi si dandanes ne mogli predstavljati lica slovenske literature in vsega duhovnega življenja pri nas, Dom in svet je poleg Ljubljanskega Zvona naša naj-reprezentativnejša književna in umetniška revija in stvar orijentacije je, kateri od obeh pripisuje človek prvenstvo. Dočim Ljubljanski Zvon po širokogrudni formulaciji svojega idejnega programa, po neki široki nevezanosti slehernega človeka, ki naj bo sotvoren njegovemu poslanstvu, predstavlja neko izrazito prehodno fazo, ki siplje šele prva semena, da bodo kdaj pognale iz njih kali ene same nove, jasne umetniške in življenjske volje, ki bo s srcem, z ro-
kami in z zobmi pri jedru zagrabila ves naš narodni, kulturni in socialni problem, se zdi, da je Doni in svet za zdaj in morda še za vrsto let že našel svoj temelj in odnos do vsega našega življenja, da njegova pota že zdavnaj niso več samo poizkušnje in da njegova zbiranja že zdavnaj niso več en sam večen rendez-vous in slovo: Dom in svet pomeni dandanes najjasnejšo, najostreje izoblikovano kulturno akcijo pri nas in tega dejstva ne kaže tajiti niti človeku, ki se z viri in zadnjimi konsekvencami njegovega duha mogoče ne strinja. Enotnost misli in volje, enotnost življenja in borb, enotnost cilja in sredstev, kakršno manifestira Dom in svet v našem kulturnem snovanju, pa se lahko rodi samo iz zavesti skupne usode pod solncem in sredi sveta. Tu nam drugim ne kaže zatiskati oči, pa naj nam bo težko, kolikor nam hoče: Dom in svet je dandanes edini resni, živi, tvorni kulturni kolektiv pri nas.
Pretekli letnik so uredili France Koblar, dr. France Stele in dr. Anton Vodnik. Najtežji akcent njegove vrednosti je na člankih in idejnih izpovedih — saj je pa tudi res, da je eno-dušnost najlažje doseži v ideji in poslednjem smotru, dočim je v sredstvih in načinih borbe in pa v načinu umetniškega oblikovanja — saj umetniško oblikovanje ni prav za prav nič drugega kakor najposrednejša borba zoper to in za novo obliko sveta — od človeka do človeka mnogo več nujnih razdorov in razlik. Progra-matični članki — aktualen, borben uvodnik prinaša sleherna številka DiS —, s katerih stremljenjem se sicer ne moremo strinjati od začetka do konca, so skoraj vsi izpoved ene same volje, enega duha; nekaj disharmonij zazveni samo iz slovitega Vurnikovega članka, ki je zavoljo svojega nestrpnega, nazaj obrnjenega ekskluzi-vizma izzval odpor doma in v ostali javnosti. Kar se tiče ideje in programa, moramo priznati, da v nobenem drugem kulturnem krogu pri nas ne opažamo tako organskega, tako vsega optimizma vrednega razvoja kakor pri dominsve-tovcih; zato pa je tudi njihova mlada esejistika
in kritika (France Vodnik, Rajko Loiar, Tine Debeljak) na višku, kakor ga ne zavzema noben drug krog. Ta mladi rod je z novim letom tudi prevzel uredništvo revije (Ložar, Debeljak. A. Vodnik).
Leposlovno DiS skoraj ni manj enoten. Krog njegovih pripovednikov tvorijo Pregelj, Bevk, Lavrenčič, Magajna, Malešič. Avsenak, — po svoji snovni vezanosti in po svojem oblikovnem stremljenju se morda samo Bevk za spoznanje odločuje od ostalih; Pregelj je lani objavil samo odlomek Lebupha in ž njim vzbudil obče zanimanje za najnovejše delo. ki ga snuje.
V	dramatiki prinaša letnik Jalnove Brate in Leskovfev fragment Drugi. Lirikov premore DiS cel sveženj mladih: Pogačnik, Božo in Vital Vodušek, Kocbek, Avsenak, Borko, od starejših sta se oglasila še Lovrenčič in Sardenko. Izmed letos objavljenih pesmi so vzbudile največ pozornosti pesmi Boža Voduška, ki .•azodevajo resničnega, s časom živečega poeta.
Mimo vsega naštetega prinaša DiS stalne, z vsem znanjem in čutom pisane preglede slovstva, likovne umetnosti in glasbe in umetniške priloge. Letnik DiS je v resnici knjiga, kakršno bi človek, ki mu je do duhovne podobe današnjega časa in sveta, težko pogrešal na svoji polici.	prj
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 12. februarja »Trije vaški svetniki«.
Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Opera
Četrtek, 12. februarja:	»Madarne Bubterfley«.
NARODNO GLEDALIŠČE v MARIBORU
Četrtek, 12. februarja ob 20. uri »Ciganska Iju-
bei.^t ab. C.
Službene objave
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preda. 161. - 13/81-1.
Razglas.
Dr. Horvat Franc, notar v Kamniku, je #1. januarja 1931 umrl.
Za virštlca dolžnosti izpraznjenega notarskega mesta je biil postavljen dr. Pehani Beno, notarski kandidat v Kamniku.
Predsedništvo višjega sodišča v Ljubljani, dne 7. februarja 1981.
H®
Prede. 48—4/31—2.	8—2
Razpis.
Pni okrajnem sodišču v Gornji Radgoni ee odda mesto pisarniškega uradnika. Oddado se hikratu vsa mesta pisarniških uradnikov, ki bd »e izpraznila tekom razpisa ali pa zaradi njega tudi pri drugih sodiščih.
Prednost imajo prosilci z zemlj i&koknj i in im iapiiitom.
Svojeročno spisane, pravilno kotLkovane in s predpisanimi prilogama opremljene prošnje n »j ee vlioie po službeni poti najkasneje do
30.	marra 1931. pri podpisanem predsedništvu.
Predseduištvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 8. februarja 1931.
A
Nc I 474/31—3.	*	838
Amortizacija.
Po prošnji Radovan Terezije iz Toplic 21 uvaja ee postopanje v namen amortizacije nastopnih, po prosilcu baje izgubljenih vrednostnih papirjev ter se tisti, ki jih ima, poziva, da uveljavi svoje pravice v teku šestih (6) mesecev, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vrednostni papirji niso več veljavni.
Oznamenilo papirjev; hranilna knjižica nramlnice in posojilnce za Kandijo in okolico^ reg. zadr. z o. z., št. 7758, glaseča se na ime Radovan Terezija iz Toplic 21 z vlogo 2658 Din 79 par.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 6. februarja 1931.
E 1150/30-6.	345
Dražbeni oklic.
Dne 9. marca 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Za-
lo	vče, vi. štev. 565.
Cenilna vrednost: 4062 Din; najmaniši ponudek: 2708-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe je prigilasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ' ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 26. januarja 1931.
•{*
E 650/30—6.	342
Dražbeni oklic.
Dne 13. marca 1931. ob desetih &o pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2
dražba nepremičnin; zemljišča s prostorom za žago, zidani mlin in zidana strojnica ter ležarinski prostor, zemljiška knjiga k. o. Leskovec, vi. št. 788.
Cenilna vrednost: e pritiklinami 241.000 dinarjev; vrednost pritikline: 127.500 Din in sicer transmisij, žag, jermenov, mlinskih kamnov, lokomobile, križni jarmenik z vozovoma, dinamo za razsvetljavo itd.; najmanjši ponudek: Din 120.500'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je prigilasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Krško, dne 5. februarja 1931.
E 211/30-9.	*	343
Dražbeni oklic.
Dne 14. marca 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Prigorica, vi. št. 220.
Cenilna vrednost: 23.690-60 Din, naj-majnši ponudek 15.793‘50 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdra/z.telja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici, odd. II., dne 7. februarja 1931.
*
E 967/30	328
Dražbeni oklic
Dne 18. marca 1931. ob po 1 d e -setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiše in zemljišča, zemljiška knjiga k. o. Polzela, vi. štev. 419.
Cenilna vrednost: 17.533 Din; najmanjši ponudek: 11.690 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravžitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 5. februarja 1931.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
138.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa; 28. januarja 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica hišnih in zemljiških posestnikov v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, razmere svojih članov zboljševati v gmotnem ozeru, zlasti vzpodbujati varčnost, in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim udom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva.
Ta namen dosega zadruga s tem, da
a) sprejema in obrestuje hranilne vloge in pa vloge v tekočem računu;
b) pridobiva nadaljna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom;
c) daje svojim članom posojila;
č) eakomptuje meniee.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 15. januarja 1931.
Vsak družabnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa s štirikratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo po razglasih, nabiti!. v uradu zadruge.
.ačelstvo obstoja iz načelnika in najmanj 6, največ 11 odbornikov.
Člani načelstva so: Pečanka Ladislav, Bleiweisova cesta 11, načelnik; Frelih Ivan, Salendrova 6; Hrovatin Maks, Bleiweisova cesta 4; Jeglič Janko Nep. Ilirska ulica 27; Olup Josip, Stari trg 1; dr. Regally Josip, K alja Petra trg 3; Zemlja Franjo, Gor. kolodvor, vsi v Ljubljani; Tribuč Josip, Glin-ce, Tržaška cesta 6;. Rohne Janko, Selo, Pokopališka ul. 3.
Zadrugo zastopa načelstvo in podpisuje za njo na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931.
Firm. 68/31 - Zadr. IX 238/1.
139.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. januarja 1931.
Besedilo: »Novinarski dom«, stavbna in gospodarska registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Namen zadruge je:
1. Postaviti v Ljubljani »Novinarski dom«, ki bo reprezentacijski sedež Novinarske organizacije za Dravsko banovino in obenem sedež slovanskih in zavezniških knji-ževniških in drugih umetniških in kulturnih organizacij. »Novinarski dom« bi obsegal obenem še družabne in poslovne prostore za imenovane organizacije ter poslovne trgovske lokale in stanovanja za novinarje in druge člane.
2. Preskrbovati svojim članom poceni in zdrava stanovanja ali lastna domovja v Ljubljani in na drugem ozemlju Dravske banovine ter ustanavljati in vzdrževati zdravilišča, letovišča in druge domove za oddih v korist članom zadruge in novinarske organizacije za Dravsko banovino. Zato kupuje, prezidava, ali na novo gradi primerna domovanja in jih prodaja članom al: pa jim oddaja v najem stanovanja. Zadruga tudi pomaga članom, da si sami preskrbe stavbišča in grade stanovanjske hiše; v ta namen jim daje posojila iz lastne imovine ali pa posreduje, da dobe posojilo drugod.
3. Zalagati in izdajati liste in revije ter publicistična in druga literarna dela svo jih članov; v ta namen si zadruga tudi lahko ustanovi lastno tiskarno ali jo vzame v zakup.
4. Zbirati in oddajati časopisne oglase in vse vrste reklame za svoje člane.
5.	Podpirati svoje člane v primerih velike sile in posebno v primerih smrti ’l,ar.o.
Zadružna pogodba (statut) z dne 19. no-vemba 1930.
Vsak družabnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa s štirikratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo po razglasih v »Službenem listu«.
Načelstvo obstoji iz 5 do 11 zadružnikov.
Člani načelstva so:
Železnikar Aleksander, šef-urednik, Ljub-lj-Jia, Križevniška ulica 11, načelnik;
Potočnik Drago, urednik, Ljubljana, Zidovska ulica, podnačelnik;
Prunk Josip, novinar, Ljubljana, Mirje št. 27; Seunig Franc, novinar, Ljubljana, Gledališka 10; dr. Kramer Albert, minister n. r., Ljubljana, Knafljeva ulica 5; dr. Kulovec Franc, minister n. r., Ljubljana, Miklošičeva cesta; Virant Stanko, šef-urednik, Ljubljana, Knafljeva ul. 5.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo, ki podpisuje za njo na ta način, da se pod besedilo tvrdke, ki naj ga zapiše ali odtisne kdorkoli, lastnoročno podpišeta načelnik ali njegov namestnik in še en član načelstva.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931.
Firm. 74/31 — Zadr. IX 241/1.
Razne objave
351
Vabilo na XII. redni občni zbor,
ki ga bo imela družba ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. v Ljubljani v torek dne 10. marca 1931. ob desetih
v prostorih podružnice Jadransko-Podunav-ske banke v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 7, s tem
dnevnim redom:
1. Poročilo o poslovanju v letu 1930.
2. Predložitev bilance za leto 1930.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev bilance in podelitev absolu-torija.
5. Razdelitev čistega dobička.
6. Dopolnilna volitev upravnega in nadzorstvenega sveta.
7. Slučajnosti.
§ 17. družbenih pravil: Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora položiti vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred ali pri družbeni blagajni ali pri podružnici Ja-dransko-Podunavske banke v Ljubljani ali pa pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice v Ljubljani.
V	Ljubliani dne 4. februarja 1931.
Upravni svet.
Objava.
350
Izgubil sem šolsko odpustnico V. razreda, izdano od osnovne šole na Raki ob zaključku šolskega leta 1920. na ime ČeSnovar Franc, in jo proglašam za neveljavno. Češnovar Franc, s. r. posestnika sin na Vrhu pošta Raka pr’ Krškem
C. M. ‘Remuvqu.es
nazaj
Roman
(Copyrighl by M. Feature Syndicate.
Ponatit, tudi v izvlečku, prepovedan.)
»Smo bili tudi tamkaj,« Je dejal Wllly lakonično,
—	torej — z Bogom —«
Privzdignil je svojo tornistro in obesil na ramo puško. Odkorakali smo naprej. Ko je šel Ludvik mimo njega, se je postavil podčastnik z rdečim trakom na rokavu strumno v stoj. Razumeli smo, kaj hoče: ni pozdravil uniforme in ne vojne; — pozdravil Je tovariša od zunaj.
WillyJevo stanovanje je bilo naj bližje. 2e se je kanilo, ko smo se hoteli ustaviti pred hišo. »Naj-prvo bomo spremili Ludvika na varno,« je dejal bo-jaželjno Willy, »svojo krompirjevo salato in opomine bom dobil itak dovolj zgodaj.«
Med potjo smo se ustavili in se nekoliko osna-žili, da ne bi naši stariši opazili, da prihajamo od tepeža. Obrisal sem Ludviku obraz, potem smo mu popravili obveze in zakrili krvaveča mesta, da ne bi se njegova mati prestrašila. Pozneje bo moral itak v lazaret in si pustiti rane nanovo obvezati.
Mirno smo došli. Ludvik se je poslovil od nas in šel gori. »Samo, če bi mogel vedeti, kaj je z Ludvikom že nekaj tednov sem,« sem dejal Willy-ju.
»Griža bo,« Je menil Willy, »ker Ludvik je bil drugače — še se spominjaš na napad pri Langer-mark?«
Pokimal sem. »Se bo že zopet popravilo,« sem pristavil. »Torej, Ernest, imej se dobro; jaz pa po-
gledam, kaj je delala zadnjega pol leta rodbina Ho-meyer. Eno uro ganotja — potem me bodo začeli vzgajati. Moja mati — cel mož, bi bila pravi narednik. Zlato srce ima stara, ampak v granitnem oklepu.«
Sam sem šel naprej. Naenkrat se je svet spremenil. V mojih ušesih je šumelo, kakor da bi tekla reka pod cestnim tlakom. Dokler nisem stal pred našo hišo, nisem nič videl, nič slišal. Počasi sem stopal gori. Nad vratmi je visel napis: »Prisrčno dobrodošel,« zraven je tičal šopek cvetja. 2e so me opazili in vsi so me pričakovali pred vratmi. Mati najbolj spredaj na stopnišču. Potem oče, sestre — za njim se je videlo v stanovanjsko sobo. Na mizi Je bila pripravljena Jed — vse je bilo svečano. — »Kakšne neumnosti pa počnete,« sem dejal,« cvetje in vse drugo,
— zakaj pa — tako važno pa vendar to ni — mati, zakaj plakaš, — jaz sem vendar zopet tukaj — vojne je konec — zato ni treba jokati —« šele zdaj sem opazil, da so tudi meni tekle solze po licih.
2.
Jedli smo krompirjeve pufarje z jajci in klobaso
— čudovita Jed. Dve leti je že od tega, kar sem zadnjič videl jajce, da o krompirjevih pufarjih sploh ne govorim.
Potem smo sedeli siti, udobno v stanovanjski sobi okrog velike mize. Luč je gorela, kanarček v kletki je pel, peč je bila topla, Wolf je ležal pod mizo in spal. Tako lepo Je bilo kot je le moglo biti.
Zdaj nam pa povej. Ernest, kaj si vse doživel.« je dejal oče.
»Doživel —« sem odvrnil in pomislil, —« doživel nisem pravzaprav nič. Saj je bila neprestano vojna, kaj naj se doživi?«
Čeprav sem si napenjal možgane, se nisem mogel na nič posebnega spomniti. O stvareh, ki so se godile
tam zunaj, ni mogoče govoriti s civilistom, drugih pa nisem poznal. »Vi tukaj ste gotovo mnogo več doživeli,« sem dejal opravičujoče.
To pa so. Sestre so mi pripovedovale, kako so morale hrčkati, da so imeli kaj jesti. Dvakrat so jim orožniki na kolodvoru vse vzeli. Potem so prišle na to misel, da so zašile jajca v plašče, klobase vtaknile za bluze, torbe s krompirjem pa so skrile pod krili. Tako so ušle. Vladni svetnik Pleister Je umrl avgusta vsled pljučnice. Doktor Knottovega psa Je nekdo ujel in so napravili iz njega milo. Gospodična Men-strup je porodila. Druga hči tete Grete se Je prejšnji mesec poročila — rltmojstra je dobila — kaj praviš k temu, Ernest?
Nisem mogel k tej novici ničesar reči —; videl sem tudi že mrtve ritmojstre.
Potem so mi pripovedovali še vse drugo, kar se je zgodilo v času od mojega zadnjega dopusta. Poslušal sem, toda moje misli so letele kmalu drugam. Prej so bile take stvari za me zanimive — kaj pa mi je danes vse to mar?
Vstal sem in pogledal skozi okno. Spodaj Je viselo na vrvi nekaj spodnjih hlač. V polmraku plapolajo sivo in leno. Negotova pol temina beline miglja. — Naenkrat se pokaže za vsem tem zesenčena in od daleč druga slika: — v vetru plapojoče perilo, na večer ena sama ustna harmonika, pohod v mraku, — in mnogo mrtvih zamorcev v obledelih, plavih plaščih, z razpokanimi ustnicami in krvavimi očmi, — plin... Slika Je trenotek povsem jasna, potem se maje in zginja. Skozi plapolajo spodnje hlače, belina se zopet prikaže, jaz pa začutim za seboj zopet sobo s stariši, toploto in varnost. Mirno
—	mislim, olajšan se obrnem.
Tri ženske za enega moškega
Nekateri ljudje pravijo, da spadajo ženske med najbolj čudne stvari na svetu. Mogoče, da taki ljudje pretiravajo, toda proces, ki se je te dni vršil v Basel-u v Švici, to trditev precej potrjuje.
Pred sodiščem se je moral namreč zagovarjati te dni neki Viljem Schnyder — Schneider —, ker je zapeljal kar tri ženske hkrati: neko gospodično iz dobre rodbine, ki mu J« žrtvovala »voje srce in svoj denar, potem neko natakarico, ki ga je hotela imeti po vsi sili za »ženina«, in pa neko 50-letoo vdovo, ki je bi-la tem bolj zaverovana nanj, kolikor več denarja ji je pokradel. Vse te tri ženske pa so Se pred sodiščem zatrjevale, kako zelo »ljubijo« svojega Vilkota iii vse so prosile sodnike, naj ga izpuste.
Obtoženec je 27 let star in oženjen, in ločen od svoje prave žene. Po svoji zunanjosti je naravnost grd človek, ima pa na ženska srca vseeno čudovit upliv, da lahko ž njimi počne, kar hoče.
Zanimivo je, kako se je seznanil i vdovo. Tej ga je predstavila njegova prijateljica iz »boljše hiše« in jo prosila, naj ga vzame na stanovanje in hrano. Čez dva dni pa je 50-letna ženska že gorela in žarela kakor suha slama in mu je dajala denarja, kolikor ga je hotel. In ko mu Batna ni hotela dajati več denarja, ga je kradel; k j pa ga je enkrat zalotila in ozmerjala, ji je prekanjenec zagrozil, da se bo ustrelil. Te grožnje pa se je stara reva tako prestrašila, da se je hotela sama zastrupiti s plinom ...
Ko pa je sodnik omenil, če ji ni enkrat zagrozil, »da jo bo zadavil kakor staro mačko«, če mu ne da denarja, je ženska rekla: »To je bila le posledica ljubezni«.
Za vdovin denar pa se je Schnyder lepo oblačil, da je bil bolj vščeč obema drugima. To je gospodični iz »boljše hiše« tudi priznal s besedami: »Stara želi, naj bom lepo oblečen — pa naj bo!«
Tudi obe drugi ženski sta izjavili, da ga ljubita Se danes in natakarica in gospodična iz boljše hiše še vedno upata, da bosta enkrat srečni soprogi prevejanega možakarja. Samo
nekoliko potrpeti bo še treba, dokler gospod Schnyder ne bo odsedel svojih 8 mesecev težke ječe.
Tragedija matere
Meseca decembra lanskega leta so obsodili v Londonu na smrt neko gospo Wise, ker Je umorila svojega otroka. Zenska je živela s svojimi otroci v strašni bedi in v svojem obupu je sklenila, da bo sebe in svoje otroke zastrupila s plinom. Ko pa je plin že nekaj časa vhajal v sobo, je zmagala v njej zopet volja do življenja in zato je petelina na cevi zopet zaprla. Vsled zastrupljenja s plinom Ji je umrl samo najmlaj-ši komaj devet mesecev stari otrok, ona in drugi nieni otroci pa so ostali živi.
Kljub tem okolnostim, vsled katerih bi bila ženska gotovo povsod oproščena, jo je angleško sodišče zaradi detomora obsodilo na smrt. Ta sodba je bila tem hujša, ker se Je v trenotku, ko je bila sojena, ženska zopet čutila mater...
Za ta slučaj so se pa začela zanimati razna ženska društva v Angliji in tudi vse angleško časopisje opozarja na barbarstvo, ki leži v tem, da bi žensko, ki se Čuti mater, nekaj tednov pred porodom usmrtili. Z zadevo se bo pečal tudi angleški parlament, ker ženske energično zahtevajo, da se zastarela postava spremeni.
—o—
Za kratek čas »Ti, jutri bo deset let kar sva se vzela — ali naj zakoljem kakšno kokoš?«
»Kako pa — kaj pa more kokoš za to?«
Težka železniška nesreča v Krakovu
V soboto zjutraj je trčil iz Krakova odhajajo® ekspresna vlak z braovlakom, ki je prihajal v Krakov. Deset oseb je bilo ubitih, težko in lahko ranjenih pa je veliko število. Slika nami kaže
obe lokomotivi, ki sta skočili iz tirov.
Morska kača
Ic Londona poročajo, da se je neki Anglež ■ veliko vnemo vtopil v študije o raznih skrivnostnih rečeh, rezultate svojih študij pa je objavil v posebni knjigi »o morski kači« (The
Case for the Sea-Serpent).
V tej knjigi je zbral vse dokaze, ki govore za to, da morska kača res živi, ker se jih Je nabralo v zadnjih 100 letih. Knjiga je opremljena z zelo zanimivimi slikami.
Skoraj v vseh slučajih, kedar so ljudje videli morsko kačo, so jo videli pri belem dnevu, pravi pisatelj. Tudi priče so zelo verodostojno in mnenje, da gre tu za navadno sleparijo ali pa za kakšno mornarsko praznoverje, ni prevet trdno. Tudi to ne drži, pravi dalje, da gre tu v resnici le za kakšne znane morske živali. Po njegovem mnenju morska kača ni ene vrste žival, ampak so tri vrste živali, ki jih pomorščaki tako imenujejo.
Zanimiva je povest o morski kači, ki se jo dogodila za časa vojske s podmornicami. Angleška križarka »Hilary«, ki jo je potopila neka nemška podmornica 25. maja 1. 1917., je zagledala nekoč na morju neko stvar, ki Je bila podobna periskopu podmornice, pa le ni bila periskop. Mogoče je bilo to kakšno grčavo deblo, toda pri nadaljnem opazovanju so videli, da je to neka živa reč. Ladja se je tisti stvari približala na 25 metrov in kapitan opisuje to, kar so videli iz bližine, tako-le: »Glava jo bila podobna kravji glavi, ni pa imela ušes in tudi ne rogov. Žival je glavo dvakrat-trilcrat dvignila, ko smo se mimo nje peljali. Truplo pa se Je premikalo naprej čisto po kačje. Dolgost živali smo cenili na približno 20 metrov. Nato smo začeli na žival streljati in žival se je potopila, da je nismo več videli.«
Tri dni pozneje se je angleška križarka potopila, ker jo je zadel nemški torpedo ...
Film brez moških
Kakor poročajo iz Hollywooda, izdelujejo tam nov film, kjer ne bo nastopal noben moški, ampak bodo igrale vse vloge le ženske. Film so bo imenoval »Zenske kot možje«. V glavnih vlogah bo nastopalo 9 mladih deklic.
»Hotel Royale» v Rimu
V prvem nadstropju tega hotela se je bil nastanil italijanski anarhist Micliele Sehirro, ld jo nameraval napasti Mussolini-ja. V sobi so našli tudi bo<mbo, ki si jo je bil naredil Sehirro sam
Fiuski drsalec Thunberg Finski drsalec Clas Thunberg si je na tekmah v Stockholmu zopet priboril naslov evropskega prvaka v brzem drsanju
Požar velikega kinomatografa
Na največji cesiti v Newywiku se nahaja velik kino, ki ima prostora za več tisoč Ijuda. N »davno je v tem poslopju kmalu po koncu predstave nastal požar, ki je trajal celo noč. Gasilci eo delali do ranega Jutra z velikim naporom, ker je voda, ki so jo brizgali na stene, vsled hude
zime »proti zmrzovala.
*zdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičev« ulioa 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadneb. — Za inseratni del odgovarja Avgust Koiman. — Voi v Ljubljani.