roiSJnina plačara v gotovini. C,T! V. 269. V LJUBLJANI, sobota, 2o. novembra 1927. Posamezna šievilka Din 1'—. LETO IV. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po polti: Din 20'—, inozemstvo Din 30’—. Neouvissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 28. CvHAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2832. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633, Zdrave posledice nezdrave politike. Jasno je, da nima nihče tako velikih zaslug za zmago državne misli v vsej Jugoslaviji, ko naš prijazen zapadni sosed. S svojimi nasilji nad našimi brati v Primorju so polagoma Italijani doseg- li da je popolnoma zamrl vsak separa-*'zem in da je danes vsa Jugoslavija gle-zunanje politike ene misli, kakor je “Pred. kratkim Narodna skupščina tako učinkovito dokazala. v Vse kaže, da bomo enako izkušnjo doživeli tudi z nameravano redukcijo slovenske univerze. Čim bolj konkretne so postajale vesti o nameravanem ukinje-nju nekaterih oddelkov medicinske in tehniške fakultete, tem bolj se združuje slovenski narod okoli svoje univerze, tem bolj postaja vprašanje popolne slovenske univerze slovensko narodno vprašanje. Vse stranke brez razlike, vsi Slovenci brez ozira na strankarsko pripadnost, so danes edini v tem da mora biti slovenska univerza ne samo ohranjena v sedanjem obsegu, temveč še izpopolnjena. Enotnost slovenskega naroda je zopet dosežena na vsej črti in slovenska solidarnost je ustvarjena. Zato tudi prav nič ne dvomimo v uspeh, kajti solidaren narod zmaga vedno. In tako je dal boj za slovensko univerzo prvi realen uspeh, da so strankarski boji pred splošno slovenskim vprašanjem utihnili. Naravno posledica tega pa je, da o narasla slovenska zavest in to celo v krogih, v katerih je že slabotno živela. Boj za slovensko univerzo pa ima še drUgo dobro lastnost. Povzročil je, da so tudi široki sloji slovenskega naroda izvedeli, da se na slovenski univerzi dela, Pridno in požrtvovalno dela in da more slovenska univerza uspešno tekmovati tudi z univerzami najnaprednejših narodov. Padel je v vodo predsodek, ko da Slovenci nismo nič storili za svojo univerzo in da nam jo je Beograd samo podaril. Z lastnimi sredstvi je izpopolnil slovenski narod ljubljansko univerzo in ■!11Vatna požrtvovalnost je omogočila, da kak^^ hm«13 fakulteta opremljena, or treba. Neizmerne so zasluge, ki so 1 ,Ph pridobili v teh osmih letih profe-®orJi na naši univerzi. Tiho in brez vsake reklame so delali in delali in danes morejo s ponosom pokazati na svoje delo — na izdelano slovensko univerzo. Naši prvi znanstveniki so se izkazali tudi kot prvi narodni delavci in v tem je največje jamstvo, da je napredek našega naroda zasiguran. I za slovensko univerzo vzbuja naj-0|jse sile v narodu in zbližal je inteligenco in narod tako, da morejo iz tega N&Stati tudi Pozitivni kulturni uspehi. . ezdrava stvar je rodila dobre posledice 1,1 vsled teh bo tudi samo nezdrava stvar Propadla. Nesmiselna je bila itak zadosti. Zaradi par milijonov je bil alarmiran 'es hrvatski in slovenski narod, zaradi Par milijonov je bila povzročena nezadovoljnost, ki mora državni misli prizadeti stokrat večjo škodo. Ali se to izplaka? Ali res ne vidijo odločilni krogi, da se drugje dajo prihraniti in brez vsake skode stokrat večji milijoni? Vseskozi slaba stvar je namera redukcij fakultet in izmisliti si je mogel to stvar samo tisti, ki je hotel vzbuditi slovensko in hrvatsko zavest z elementarno Sl‘o. To je tudi doseženo in tako bo boj slovensko univerzo ne samo uničil čl. voisfinan?neffa zakoria, temveč tudi povečal slovensko zavest. Dvakrat koristen 0 tako boj za slovensko univerzo in za-0 ga bo tudi slovenski narod z dvakrat efiio odločnostjo dobojeval do konca. Slab utis italliansko-albanske vojaške zveze, i Po Bratianovi smrti. Beograd, 26. novembra. V političnih krogih se smatra albansko-italijanska pogodba kot posebno težka zato, ke je to prvi akt po vojni, v katerem se govori o vojni, in to ravno v času, ko se pripravlja čim krepkejša atmosfera za mir. Poleg tega se opaža, da je Bodrero šele včeraj 25. t. m., torej tri dni po podpisu pogodbe obvestil našo vlado o tej pogodbi, medtem ko je naša vlada obvestila italijansko o francoski-jugosloven-skem paktu štiri dni pred podpisom. Včeraj so ves dan prihajali v naše ministrstvo zunanjih poslov inozemski poslaniki. Nekatere je sprejel sam minister, nekatere pa njegov pomočnik Pavlovič. Bodrero je tudi sporočil, da je med Italijo in Albanijo sklenjena nova obrambna pogodba in je pri tem naglasil, da želi in veruje, da bo naša vlada morala umeti, da je to novo dejstvo, ki bo pripomoglo k miru v Evropi. Bodrero je poleg tega poudaril, da podpisa te pogodbe niso povzročila nikaka čustvovanja vsled dogodkov zadnjih dni. Bodrero je hotel naglasiti, da ta pakt ni nič drugega ko samo dopolnilo tiranskega pakta, M je že leto dni v veljavi. Pavlovič je vzel to Bodrerovo sporočilo na znanje. Popoldne so bili pri Marinkoviču francoski poslanik Darji, češkoslovaški poslanik Šeba in avstrijski poslanik Hofinger. « O italijansko-albanski pogodbi se pra- vi na merodajnem mestu, da je bila naša vlada že pred nekoliko dnevi obveščena iz Tirane, da je pripravljena sklenitev nove politične in vojaške pogodbe med Italijo in Albanijo. Našemu poslaniku v Tirani je bilo naročeno, da naj sporoči šefu albanske vlade, da je po našem mnenju taka pogodba nepotrebna, ker ne preti Albaniji z nobene strani nevarnost. A če je nepotrebna, je tudi škodljiva. Mi smo kot sosedi bili dolžni, da povemo svojo iskreno mnenje, prepuščajoč Albaniji, da to stvar sama reši kot nezavisna država. Kar se tiče splošnih evropskih interesov in interesov tretjih držav, je treba proučiti, v koliko je taka pogodba v sklaj du s temi interesi in njihovim duhom, ki “mm vladatl v mednarodnih odnošajih. Značilno Je, da se v tej pogodbi nič ne omenja zvezo narodov. Ker je poznano razpoloženje ene od pogodbenih strank, moramo verjeti, da je to stališče izšlo ne iz navideznega uspeha uapram Ligi narodov, ampak iz želje, da se izpostavi zasmehu ustanova Lige narodov. Poskus, da se sklenitev te pogodbe predstavlja kot replika na francosko - jugoslovensko pogodbo od strani Italije, očividno ni , točen. Ta pogodba nima istega značaja, j pa tudi Albanija ni taka vojna sila, da bi ! se njena pridružitev Italiji mogla postaviti kot protiustrež francosko - jugoslovanske zveze. Nadalje je gotovo, da taka zveza ni mogla biti pripravljena in sklenjena v treh do štirih dneh, ker je bila stvarno gotova 14. novembra in se je na njej že ponovno delalo, ko se še ni vedelo za jugoslovansko - francoski pakt. Obenem to jasno dokazuje, da je bila sklenitev francosko - jugoslovanskega pakta neobhodno potrebna za evropski mir. PARIZ IN BEOGRAD ZA OHRANITEV MIRU. * Beograd, 26. novembra. Kakor se v poučenih krogih trdi, je bila včeraj glede na pogodbo med Italijo in Albanijo takoj izvršena izmenjava misli med pariškim in beograjskim zunanjim kabinetom. Razgovori se bodo nadaljevali še te dni, a se ne bodo, kakor je podoba, storili nobeni posebni koraki, dokler se ne prouči pomembnost in važnost postopanja italijanske vlade. Poset francoskega poslanika Darda pri dr. Marinkoviču je v zvezi s tem vprašanjem. Naše ministrstvo zunanjih poslov je sporočilo svoje stališče našemu poslaniku v Parizu, ki bo skupno z Briandom razpravna1 o vseh vprašanjih in določil stališče, ki ga bo treba eventualno zavzeti napram Italiji glede namere, da se ogroža vsak mir in red na Balkanu. KREPKI NEMŠKI ODGOVOR NA ITALIJAN SKO-ALB ANSKO ZVEZO. Berlin, 26. novembra. »Vossische Zei-tung« naziva italijansko-albansko pogodbo za prosto provokacijo, zlasti člena 2 do 5, in pravi, da mora ta stvar priti pred Zvezo narodov, da ta prouči, v koliko je ta pogodba v nasprotju s statuti Zveze narodov. Dovolj čudna je drznost, s katero is-itiva Mussolini Jugoslavijo in Franeijo. je najboljši odgovor in klofuta Bri-andu, ki je po podpisu pogodbe med Francijo in Jugoslavijo apeliral na Italijo, da kot tretja sila pristopi k tej pogodbi. >Vorwarts< konstatira, da se je Mussolini s tem korakom pokazal največjega sovražnika miru. S tem je tudi odgovoril na miroljubni govor Voje Marinkoviča. Ni dvoma, da bodo sedaj sledile slične pogodbe. LONDON PRESENEČEN. Berlin, 26. novembra. »Lokalanzeiger javlja iz Londona, da je sklenitev itali-jansko-albanske pogodbe iznenadila on-dotne politične kroge, zlasti diplomatske. Trdi se, da je na tej pogodbi zainteresirana Madjarska, a se čuva, da bi se to objavilo. KONFERENCA RADIKALNIH VODI-LJEV. Beograd, 26. novembra. Včeraj je bila v radikalnem poslanskem klubu konferenca Uzunoviča, dr. Ninčiča, Trifunoviča, Mihajloviča, Krste Miletiča in drugih radikalov, ki so razpravljali o političnem položaju. Sklenili so zahtevati sejo kluba. POSLOVNIK ZA SAMOUPRAVNE ZASTOPE. Beograd, 26. novembra. Na predlog glavne kontrole je podpisal predsednik vlade Velja Vukičevič pravilnik o poslovnem redu in organizaciji oblastne kontrole za pregled računov samoupravnih oblasti in drugih javnih korporacij, ki dobivajo stalno pomoč od države, Ta pravilnik je podpisan na osnovi člena 108 zakona o glavni kontroli. TROCKIJEVI PRISTAŠI DEPORTIRANI V SIBIRIJO. Rim, 26. novembra. »Giomale d’Italia« prinaša vest iz Moskve, da so bili vsi ugledni pristaši Trockega deportirani v tovornih vagonih v Sibirijo, oziroma na ruski Iztok. Deportacija se je izvršila zato, da se glavna ruska mesta Moskva, Ljeningrad in Kijev iznebe nezanesljivih elementov. Ostali pristaši so pod na;-strožjim policijskim nadzorstvom. RAZŠIRJENJE ŽE^T^F^rr. VICE V ANGLIJI. London, 26. novembra. V vladnih krogih se računa s skorajšnjimi volitvami. opisne agencije javljajo, da bo vlada že prihodnji teden predložila v spodnji zbornici predlog o razširjenju ženske volilne pravice in bo na ta način dobilo 3 milijone žensk glasovalno pravico. Pariz, 26. novembra. Ugotovljeno je~ da se nahaja princ Karol v svojem dvoru v Normandiji, kjer se je sestal s svojimi prijatelji. Doznava se, da so ti priporočali princu, da naj se predvsem pobota s svojo rodbino in šele potem stavi svoje-zahteve v vprašanju prestola. Toda tukajšnja javnost se manj interesira za te-dogodke, temveč je bolj v skrbeh, koliko so ti dogodki v zvezi z bližnijimi zunanjimi političnimi komplikacijami. Bati se je, da se bo sedaj še krepkeje zganila bolgarska iredenta, a da se bo zganila zopet Rusija, ki še vedno ni priznala aneksiie Besarabije. Ta vznemirjenost raste bolj in bolj in iz Bukarešte prihajajo vesti, da bo rumunska vlada nujno poslala ojačenja v Besarabijo, ker postaja tam položaj dan za dnevom resnejši. Še večja skrb se pojavlja za prihodnjo zunanjo politično orientacijo Rumunije. ker se Bratianu smtara kot zadnji iskreni prijatelj Francije na Iztoku. Njegova smrt pomeni močan adut v Mussolinije-vih rokah. NOVE VOLITVE V RUMUNIJI. 4 Bukarešta, 26. novembra. V rumun-skem političnem življenju je vladalo včeraj popolno zatišje, a to ne znači, da bo šlo vse mirno svojo pot. Med strankami se vodijo pogajanja, a še ni nikakih uspehov. Dr. Maniu je pristal na koncentracijo) tudi z liberalci pod pogojem, da razpusti nova vlada parlament in razpiše nove volitve. Ako pristane Vintila Bratianu na tako rešitev, bodo prenehale vse zapreke, ki so do sedaj obstojal emed liberalci in Narodno seljaško stranko. O vprašanju prestolonasledstva za sedaj po prepričanju mirnih poluuvuv ne more biti govora, ker bi se tudi sam princ Karol ne hotel povrniti na prestol s pomočjo revolucije ali prevrata. Vprašanje dinastije naj bi rešil novi parlament, ki bi bil izvoljen brez nasilja in bi predstavljal pravo voljo naroda. V političnih krogih se obsoja pisanje inozemskega tiska, ki napravlja senzacije na račun Rumunske. Vlada ima jamstva samega princa Karola, da se bo vrnil v Rumunijo samo v okviru zakonske forme, a nikakor lie z nasiljem. Vlada ve prav dobro, da je princ Karol gentle-man in da bi njegov ponos ne dopustit, da prelomi svojo besedo. KONCENTRACIJSKA VLADA V RUMUNIJI. Bukarešta, 26. novembra. Ministrski svet je pod predsedstvom Vintile Bratia-na izdelal program za pogreb Joana Bra-tiana. Na tej seji je Vintila Bratianu poročal o stanju pogajanj, ki se vršijo g šefi opozicionalnih strank zaradi sestave koncentracijske vlade. Po seji je Bratianu izjavil novinarjem, da imajo pogajanja o koncentracijski vladi lepe izglede. BRATIANU NA MRTVAŠKEM ODRU. Bukarešta, 26. novembra. Včeraj ob 11. in pol je bilo prepeljano Bratianovo truplo iz njegove hiše v »Athenemn«. V povorki niso bili regenti, ker to ni bil službeni pogreb. Dvorana je vsa v črnem, kandelabri so pokriti z rumunskimi narodnimi zastavami, istotako katafalk. KAROL NE SME V RUMUNIJO. Pariz, 26. novembra. »Information« javlja, da je dobil princ Karol obvestilo iz Bukarešte, da naj se ne vrača v Rumunijo, ker se bo njegov povratek onemogočil na vsak način. ALJEHIN OBOLEL. Buenos Aires, 26. novembra. Aljehin je-lažje obolel in zato se včerajšnja partija ni mogla odigrati. Smatra se, da se bo> igrala danes. Odločna beseda univerzitetnega sveta. Univerzitetni svet ljubljanske? univerze je sklenil na svoji včerajšnji izredni seji to resolucijo. V dobi nujne potrebe za vsestransko konsolidacijo naše države se zopet javljajo poskusi, ukiniti na ljubljanski univerzi kako fakulteto ali kak njen oddelek. Ti poskusi vznemirjajo ne le dijake in profesorje, ki jim je mir, sigurnost in stalnost za znanstveno delovanje noob-hodna potreba, temveč razburjajo globoko vse plasti našega naroda. Letos grozi s posebnim zakonom določenemu obsegu ljubljanske univerze okrnitev kratkomalo na pooblastilo ministrskemu svetu, ki je predvideno v finančnem zakonu. Z ujedinjenjem s Srbi in Hrvati v narodno državo se je izpolnila več kot stoletna želja Slovencev po lastni univerzi. Razlogi, ki go bili odločilni za ustanovitev ljubljanske univerze v letu 1919 niso do danes ničesar izgubili na veljavi. Kar hočemo in bomo vedno hoteli je popolna univerza v Ljubljani, je vseučilišče, s katerim je dana možnost vsestranske znanstvene izobrazbe, medsebojnega oplojevanja raznih ved in s tem sinteza duhovnega stremljenja. Uprav radi te univerzalnosti so postale univerze povsod ŽA- RIŠČA, katerih usoda sega do jedra narodne duše. To velja posebno za LJUBLJANSKO UNIVERZO, ki je SLOVENCEM SIMBOL OSVOBODITVE TER PRIZNANJA NJIHOVE ENAKOPRAVNOSTI IN NARODNO - KULTURNE INDIVIDUALNOSTI, zato pa tudi poroštvo iskrene vzajemnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. S katerokoli okrnitvijo ljubljanske univerze bi se slovenski narod ŽALIL. Ostalemu svetu bi bila taka kulturna amputacija nerazumljiva dobrodošla pa onim, ki ne gledajo prijazno na okrepitev jugoslovanske kulture in na učvrstitev našo države. Kajti naša univerza, postavljena v najzapadnejši del države, na križišče slovenske, germanske in romanske civilizacije, je SOSEDOM ŽIV OPOMIN NEUNIČLJIVOSTI SLOVENSTVA. Zato bi okrnitev ljubljanske univerze dala po razen utis našim bratom izven države. Univerzitetni svet, kot predstavitelj ljubljanske univerze smatra iz vseh razlogov za PATRIJOT1ČNO SVOJO dolžnost, da pokliče vse pristojne činitelje, naj ne odvračajo samo vsak poskus okrnitve te univerze, ampak skrbijo za po-polen njen razmah. TO JE V INTERESU CELE DRŽAVE. Ivan Jelačin ml. izvolien skoraj soglasno za {predsednika Zbornite za Toi. OTVORITVENA SEJA ZBORNICE ZA TOI. Včeraj dopoldne ob 10. uri je bila sklicana otvoritvena seja Zbornice za trgovino, obrl in industrijo ki jo je ob pol 11. uri otvoril predsednik volilne komisije višjesodni svet- ! nik g. Albert Levičnik in ugotovil, da so bile ibornične volitve v redu izvršene in v določene roku. Obvestil je o tem vse člane in jih pismeno povabil k osvoritveni seji, katere dnevni red je: konstituiranje Zbornice. Preči tal je zakonsko določilo člena 35 volilnega reda nakar je ugotovil navzočnost izvoljenih svetnikov razven svetnikov Kržišnika iz Rajhenburga in Stermeckega iz Celja, ki sta svojo odsotnost opravičila. Nato je izročil predsedstvo najstarejšemu člane zbornice g. Lenarčiču, ki je nato naznanil, da ima Zbornica voliti izmed sebe predsednika in tri podpredsednike. Dalje je omenil: Govor starostnega predsednika g. Lenarčiča. »Dovolj je bilo strankarskih prerekanj v naši Narodni skupščini, zato jih ne potrebujemo prav nič v naši gospodarski instituciji. Naša dolžnost in naloga je, da s svojini neoporečnim in vztrajnim delom dokažemo, da je zaupanje naših volilcev v nas upravičeno. Ohraniti moramo čist in neomadeževan ugled naše zbornice, ki ga je dosedaj vedno uživala med svojimi sestrami v državi. Naši tajniki so se z vso svojo silo in zmožnostjo posvetili delu za. prospeh in procvit Zbornice. Zato se vsem konceptnim uradnikom in ostalemu uslužbenstvu iskreno zahvaljujem za njih trud in vestnost, s katerim sta vršila svojo dolžnost v prid nas vseh. Z gospodarskimi spomenicami so podpirali in naše poslance, da so mogli ti potem uspešno nastopati za naše koristi v skupščini. Ves naš zbornični aparat je ostal na višku. | Z ozirom na težko gospodarsko krizo, ki jo preživlja vse naše gospodarstvo, je dolžnost nove Zbornice, da s čim uspešnejšim delova- t n j »m pripomore do napredka naše trgovine, | obrti in industrije. Glavni problemi^ ki naj jim posveti Zbornica vso svojo pažnjo, so predvsem: izenačenje davkov, odprava -ro-metnega in poslovnega davka, reforma dohodninskega davka, socijalno zavarovanje tako delojemalcev ‘kot delodajalcev in zlasti carinsko vprašanje.« Odredil je četrturno pavzo v svrho posvetovanja glede kandidata za predsedniško mesto. V tem se je prijavil k besedi zastopnik manjšine v zbornici g. Jos. Rebek, ki je skušal prečrtati protest Vrhovnega obrtniškega sveta glede nekakih nepravilnosti, ki so se baje Izvršile ob priliki zborničnih volitev, vendar tnu večina ni pustila govoriti in ga je z burnimi, neprestanimi medklici prisilila k molku. Nato je odredil volitve. Za skrutinatorja sta bila imenovana gg. Ivan Avsenelc in dr. Pipuš. Volili so drug za drugim obrtni, trgovski in industrijski odsek. Glasovalo je 46 članov. Za predsednika je bil izvoljen z 39 glasovi p. Ivan Jelačin ml., 7 glasovnic je bilo praz-nih- Za podpredsednika Zbornice in predsednika trgovskega odseka je bil z 27 glasovi izvoljen g. Leopold Bruderman. Za podpredsednika Zbornice in predsednika o-hrtnega odseka je bil izvoljen z 32 glasov! g. Ivan Ogrin. . . Za podpredsednika Zbornice in predsednika industrijskega odseka je bil izvoljen z 32 Pasovi g. Dragotin Hribar. Novoizvoljeni predsednik g Jelačin je ob odobravanju zavzel predsedniško mesto in v svojem nastopnem govora dejal med ostalim slodočč i Slavna zbornica! Zahvaljujem se vsem gospodom za izrečeno zaupanje, s katerim ste me počastili« ponovno izvolitvijo za zborničnega predsednika. z vsemi močmi brani vitaLne interese slovenskega dela našega naroda in da očuva našo tehniško in medicinsko fakulteto. Zbornica je trdnega prepričanja, da se more urediti vprašanje tako odlične važnosti kakor je iz-prememba v ustroju najvišjih našjh znanstvenih in učnih ustanov samo s posebnim, vsestransko dobro premišljenim zakonam, potem ko se je dala vsa potrebna prilika poklicanim zastopnikom znanstvenh in učnih ustanov podati in utemeljiti svoje mnenje in svoje zahteve.« 11 koncu naj še omenim, da je prej&nji zbornični poslovnik zastarel in je treba izdelati novega. Upam, da bomo mogli osnutek novega poslovnika gg. članom predložiti že do prihodnje ali druge plenarne seje.« Nato je predsednik zaključil sejo. Ker je starostni predsednik g. Lenarčič že obširno razložil težnje in smernice slovenskega gospodarstva, ne bom o teh obširneje govoril. Na prihodnji plenarni seji Zbornice, ki jo bom sklical v prvi polovici meseca decembra. bom podal svoj delovni program in poleg tega tudi poslovno poročilo o delovanju Zbornice v dobi interregnuma, v času njenega razpusta do današnjega dne. Ob novem konstituiranju Zbornice predlagam, da odpošlje Zbornica z današnje seje udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Dalje predlagam, da pošljemo brzojavko tudi g. ministru za trgovino in industrijo dr. Spahi. (Sprejeto.) Energično pa odklanjam insinuacije člana g. Rebeka, češ, da so se vršile pri volitvah v Zbornico razne nerednosti, nepravilnosti in nezakonitosti. To so besede, govorjene skozi okno. Škoda je časa, ki bi ga s tem izgubljali tukaj, ker mi za reševanje pritožb glede volitev nismo merodajen forum. Nas Čaka resno delo in le to moramo imeti zdaj pred očmi. Jaz se ne strašim borbe in truda za splo-n;ii-'dno korist, kar sem dokazal tekom 8, let svojega dela pri Zbornici. Ne da bi se mo povdariti, da sem človek načel in tak hočem ostati. Ljubim odkrito besedo in zato mi lahko vsak pove, kaj ni bilo pravilno v mojem preteklem delovanju. Če bo imel prav, mu bom odkritosrčno in brez ugovora pritrdil. Ne trpim pa na noben način, da bi se vnašale v Zbornico politične zmede in da bi gotovi gospodje sabotirali naše delo zgolj iz političnih vzrokv. Zalo vas vse pozivam k složnemu delu, da rešimo to, kar se še rešiti da. Javnost bo uvidela po našem delu. da smo resni ljudje. Zavračam tudi neokusne opazke, češ, da sem »poklicni predsednik”.. Vedno sem bil pripravljen na vse, na vsako žrtev in sleherni ■ .ti tudi danes sem pripravljen vsak trenutek odpotovati v ciljih Zbornice v Beograd, kjer je še dosti neizorane ledine. Omenim naj še, kar tudi sami vidite, to našo prekrasno zborovalno dvorano, ki je bila novo zgrajena po načrtih slavnega našega umetnika arhitekta prof. Plečnika. Zato je dolžnost zbornice, da se g. prof. Plečniku pi imerno oddolži, kar bo storila pred prihodnjo plenarno sejo s svečano otvoritvijo novih zborničnih prostorov. Smatram tudi za važno dolžnost, da Zbornica odločno protestira proti delni okrnitvi naše univerze, ki jo določa § 44. novega finančnega zakona. Naša protestna izjava se glasi: »Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani izreka svoj odločen protest proti čl. 44 predloga Finančnega zakona za 1928 29 s katorim se naj pooblasti Ministrski svet, da s svojim sklepom po končanem šolskem letu 1927/28 ukine razne univerzitetne fakultete. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo mora ugovarjati nameri, da se ukine tehniška in medicinska fakulteta ljubljanske univerze. Za to fakulteto je naše gospodarstvo v Sloveniji od vsega početka rado prispevalo, v svesti si, da je obstoj te najvišje tehniško - znanstvene institucije neobhodno jiotreben za napredek industrijskega dela, za industrializacijo naše dežele in za naše gospodarstvo sploh. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo protestira pa tudi proti temu, da se z enim sklepom Ministrskega sveta primorajo stotine akademske mladine zapustiti učilišče, katero so si svobodno izvolili ter zamenjati ga z drugim. Protestira dalje proti predlogu zakona, ki hoče premeščati akademske stolice in akademske učitelje in ki mora občutno zadeti naše odlične znan-, stvenike v pogojih njihovega znanstvenega delovanja in zasebnega življenja. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo apelira zlasti na slovensko delegacijo v Narodni skupščini, da z vsem svojim vplivom in Politične vesti. _ Vojaška pogodba med Albanijo in Italijo. Kakor smo poročali že včeraj, je sklenila Italija in Albanija vojaško defenzivno pogodbo kot odgovor na francosko - jugoslovanski pakt. Zgodbo sta podpisala v Tirani italijanski poslanik Solla in albanski zunanji minister Ilijas beg Keoni in sicer dne 22. novembra. Pogodba ima 7 členov, od katerih je najvažnejši 4, ki se glasi: Če ostanejo vsa prizadevanja za mirno poravnavo brezuspešna, tedaj se vsaka od pogodbenih strank zavezuje deliti usodo druge stranke s tem, da stavi na razpolago svoji zaveznici vsa razpoložljiva vojaška in druga sredstva, ki so koristna za odstranitev kenflikta, če zahteva ogrožena stranka takšno pomoč. — Še jasnejše pa je povedano v enako glasečih se pismih italijanskega poslanika in albanskega zunanjega ministra. Ti pismi tvorita integralni del pogodbe in bosta skupno z njo ratificirani. Pismi se glasita: Če bi bili vsi poizkusi za odvrnitev grožnje proti eni izmed zavezniških držav s strani tretje države potom mirnih sredstev brezuspešni in bi bila ena od zavezniških držav, ne da bi izzivala, napadena ter bi zato naprosila za vojaško pomoč zaveznice, tedaj prevzame vojaško poveljstvo nad zavezniškimi četami v Albaniji najvišji poveljnik albanske armade, v Italiji pa najvišji poveljnik italijanske armade. Ob sklenitvi miru bo morala zavezniška država, ki bo prihitela drugi zavezniški državi na pomoč, povrniti se v domovino z lastnimi sredstvi v roku, ki ji bo določen od najvišjega poveljnika, pod čegar poveljstvom je bila armada na zavezniškem ozemlju.« = Odmev vojaške pogodbe med Albanijo in Italijo v Angliji in Franciji. Tako v Franciji ko v Angliji je napravila vest o vojaški pogodbi med Italijo in Albanijo zelo slab utis. Francoski listi vidijo v novi pogodbi samo novo demonstracijo proti Franciji. Italija ustvarja polagoma atmosfero, ki ne obeta nič dobrega. V Parizu smatrajo novo voja-šk pogodbo kot znak velike zadrege, v kateri se nahaja Mussolini. Italija se je znova razkrila kot imperialistična država, ki je nevarna za svetovni mir. — Precej slično presojajo novo italijanateo - albansko pogodbo tudi v Londonu. Nova vojaška pogodba bo samo povečala jugoslovaž&ko - italijansko nasprotje. Angleški listi podčrtujejo, da je nova pogodba sestavljena čisto v agresivnem predvojnem tonu in zato povečuje nevarnost za evropski mir. — V nekaterih angleških političnih krogih trde, da je slično vojaško pogodbo, ki pa je tajna, sklenila z Italijo tudi Madjarska. = Kako misli izpeljati lord Rothcrmcro svojo akcijo. Tik pred svojim odhodom v Ameriko, kjer hoče lord Rothermere razviti veliko propagando v korist Madjarske, je sprejel lord Rothermere dopisnika »Pester Lloyda« in mu govoril, kako misli doseči revizijo Trianonskega dogoivora. Lord Rothermere pravi, da bo najksaneje v 18 mesecih Lloyd George angleški ministrski predsednik. L. George pa je opetovano izjavil, da je za revizijo mirovnih pogodb. Če pa bo Anglija zahtevala revizijo, potem bodo morale pristati na to tudi nasledstvene države, Ki bodo končno morale spoznati, da »tri Alzacije« v srednji Evropi samo ogrožajo mir. — Gospod lord naj dela račune, bo že še spoznal, da velja tudi za njega pregovor, da ljudje obračajo, Bog pa obrne. — Po Bratianovi smrti. Poroča se iz Bukarešte, da bo novo vlado sestavil najbrže princ Stirbey. V vladnih krogih so prepričani, da bo Bratianova smrt zaenkrat pomirila strasti in pri tem opozarjajo, da je vodja kmečke stranke Maniu za časa Bratiano-ve bolezni opetovano dokazal svoje spoštovanje do pokojnikove osebnosti. V neodvisnih političnih krogih pa se boje, da bodo nastali sedaj težki notranje politični zapletljaji. Na vsak način pa je jasno, da je možnost Karlovega povratka zelo narsla in da bi mogla imeti za Romunijo nedogledne politične posledice. — Vodstvo kmečke stranke se pripravlja, da prične po pogrebu poostren boj proti liberalnemu režimu. Gotovo je, da bo zahtevala kot predpogoj vsakega sodelovanja v vladi, da bo zbornica razouščena in razpisane nove volitve. Čeprav je nemirov le težko pričakovati, je vendarle vlada ukrenila obsežne policijske in vojaške varnostne mere. Stalin grozi, da bo uničil Trockijevo stranko. Moskovska komunistična strankarska konferenca, ki je bila poleg leningrad-ske od vseh najvažnejša, je dosegla svoj višek z govori Stalina in Buharina, ki sta oba podala pregled o gospodarskem in političnem stanju sovjetske unije. Predvsem pa sta oba ostro polemizirala proti nazorom opozicije. Stalin je označil opozicionalne nazore kot nasprotne Leninovim. Ti nazori so primerni le za inteligintne kroge, ki ne poznajo nja. Na koncu svojega govora je postavil Stalin alternativo: ali mora opozicija svoje ar go stranko razpustiti in javno preklica je nazore, ali pa bo sovjetska vlada uničila opozicionalno stranko. , - Chamberlain proti vsakemu posredovanju med Anglijo in Rusijo. Diplomatični poročevalec »Daily Telegrapha« sporoča, da bo angleška vlada energično nastopila proti r;p. -- -jm . >,v-. VmS? ;y :: D. JACKOWSKI, ravnatelj političnega oddelka poljskega zunanjega ministrstva, ki je dovršil v Berlinu pogajanja glede poljsko-nemške trgovinske pogodbe. vsakemu poskusu Brianda ali Stresemanna, da bi posredovala med njim in Litvinovom. Anglija in Rusija se moreta direktno sporazumeti, če hočeta in ne potrebujeta nobenih posrednikov. Znano je, da se je Rusija obvezala, da bo gotove razorožitvene predloge Nemčije branila v Ženevi in da bo za }° uslugo Nemčija posredovala med Anglijo m Rusijo. = Litvinov v Berlinu. Vodja sovjetske delegacije za razorožitveno komisijo, Litvinov je dospel v spremstvu narodnega komisarja Lunačarskega v Berlin. Ostali člani delegacije pridejo v Berlin šele kasneje. Litvinov ostane v Berlinu samo en dan. Obiskal bo dr. Stre-semanna in imel z njim daljši pogovor o raz-orožitveni konferenci. Nemška vlada je mantirala vest, da mislita Nemčija in 8^ *!. skupno nastopiti na razorožitveni koni®re ci. - ¥ JkKOLJ Pletenine s to ■nomko so najbolj Sel Telovniki »a dame ln gospode. — ŽemperjI, puloverji, lcosttunl. /'F 41^'j I KRATKE VESTI. Nemški parlament bo razpuščen julija meseca, nakar bodo takoj razpisane nove volitve. Komunistična »Pravda« poroča, da se je na raznih okrožnih konferencah komunistične stranke izreklo za politiko vladne večine 555.520 članov, za opozicijo pa le 3264. Maršal Pilsudski se bo najbrže osebno udeležil seje Sveta Zveze narodov. Odgovorni urednik »Hum&nitč« je bil aretiran, ker je objavil članke o mornariškem uporu v Toulonu. Madjarski zoa«topnik pri Zvezi narodov je izročil generalnemu tajništvu Zveze narodov noto, v kateri pravi, da so predlogi Sveta Zveze narodov glede madjarskih optantov nesprejemljivi in da je zato sporazum z Ruinu-nijo nemogoč Ruska trgovinska bilanca je bila letos prvič s 56 milijoni rubljev aktivna. Za državnega predsednika v Badenu je bil izvoljen socialni demokrat dr. Remmele, za njegovega namestnika pa finančni minister dr. Schmitt, član centruma. Poskus preobrata je bil odkrit v Carigrči-du. Policija je izvedla številne aretacije. Prevrat so hoteli izvršiti komunisti. Pa zakaj si prišla sem, Minka, papa je šel pravkar gor, da bi te poljubil in ti želel lahko noč — Vem, mamica, toda papa je začel z gospodično, na me še ni prišla vrsta ... Zagrebško pismo. Ne smele po vi v Ljubljani mislili, da je io delo lu v Zagrebu tako lahko, kot je bilo to v Ljubljani, kjer so prvega pol leta po vojni na magistratu samo ulice in trge pre-krševali in pa zastave razobešali. O, ne! 2e prej sem rekel, da je io vprašanje v čagrebu objelo vse sloje in do sega od Tuškanca do Save, od Maksimira do Sv. Duha. Ob tem vprašanju se živi vznemirjalo in tako močno je, da grobove odpira, biari kralji, viiezi, grofje in narodni junaki vstajajo iz grobov in zahtevajo od sebe najdenega Zagreba svoje pravo. »Glas iz ob-einstvac: je videl ob polnočni uri, da se je duh Matije Gubcu sprehajal po mestnih ulicah in iskal med njimi tisto, ki naj bi nosna njegovo ime. Takoj drugo jutro po tisti smo slišali ta »glas iz občinstva« v "Novostih«, kjer je predlagal, da naj se tista Praznina koncem »Nove Vesi«, ki leži pod ‘urogojem, imenuje »Zvezda Matije Gubca«. ~.a tem glasom pa se je oglasil takoj dru-Ji, ki je predlagal, da naj se sedanji Markov trg imenuje »Trg Matije Gubca«. Ko je Pnsel ia glas do ušes komisije gradskih sektorjev, so isti odreveneli. Toliko časa niso jPoali z delom pričeti, dokler ni bil ta glas oštena, revna duša. prenaša provizijo ed tvrdke Završnik in komp. Sprva nili ne ve, kaj nosi. Načelnik mu daje zato — denarna darila. Možina hrepeni po napredovanju. Svoj dom bi si rad ustvaril. Pošteno bi rad živel. In g. načelnik, tajnik Narodne gospodarske stranke, mu je obljubil avanz-ma. Možina je vesten uradnik. Zapisuje zamudnike. Mora. To je njegov kruh. In sedaj, ko si je malo opomogel, se hrepenenje še poveča. Zaljubi se v kolegico Rijo, s katero se že igračka načelnik Miklavčič, kupi ji celo šopek cvetlic in se uči po najnovejšem slov. Brutonu voščilnega pozdravljanja. Katastrofa pa pride, ko se spozabi na protestnem zborovanju zoper korupcijo. Vse kriči: ! »Dol s korupcijo!« Možina je poštena duša. Zato tudi zakriči: »Dok. Načelnik Miklavčič pa je videl, slišal. Predlagal ga je v napredovanje. Akt je bil že pri ministru. Sedaj ga na njegovo intervencijo vržejo v koš. — In Možina je zaigral. Nikoli ne bo napredoval. Rija ga ne bo vzela, četudi je zaklical samo »Dok! Suknjo z zlatimi našivi in zvezdicami, ki si jo je naskrivaj v svoji otroški hrepeneči duši že vnaprej kupil — lahko sedaj raztrga. Možina hoče v vodo. Pa ga sreča drug mož, oblasten mož, politik in mesar, opo-zicionalec, Član najmočnejše stranke, in ga pregovori. Celo tako daleč ga spravi, da podpiše javni napad zoper korupcionista Miklavčiča, ki ga sestavi tajništvo mesarjeve politične stranke. Podpisal je zato, ker mu je cpczicicnalna stranka po mesarju obljubila napredovanje v katerem vidi vso sovojo bodočo srečo. Napad izide. Miklavčič toži. Sodna razprava pa obsodi Možino, reveža, odkritosrčnega, ki pove vse, kakor je bilo. Seveda vse priče pričajo zoper njega. Miklavčič je šef, Štese je poduradnik, pijanček. Za koga bo pričal drugega, kakor za načelnika. In Možina je obsojen na šest mesecev. Ko pride iz zapora, razočaran, ubit od življenja in koruj cije, skoči v vodo. Samomorilec. To je na kratko vsebina dela, ki pa ima toliko liričnih, tragičnih momentov, kljub smehu, kljub nerodno smešnemu Možini, da ni smela moja trditev: »Roka pravice« je delo, ki ga moramo biti veseli, delo trajne vrednosti. Sredi liz našega povojnega življenja vzela, nam odkriva tragedijo marsikaterega malega človeka. Naravnost potencirano tragičen je trenotek, ko so ubogi Možina hoče rešiti, ko pade na kolena pred načelnika, tajnika nar. gospodarske stranke in v obupu začne klicati: »Živela nar. gospodarska stranka!« Smeje se človek lahko pri tem prizoru, toda ta smeh ni smeh »Ukročene trmoglavke«, to je Gogoljev, tragični smeh. In pred sodnijo! Ko so ga obsodili, stegne proseče roke k sodnikom: »Gospodje! Prosim, nikar me ne obsodite, jaz sem nedolžen .. .c Pravzaprav je bila drznost, da so si upali Celjani delo uprizoriti. Toda ravnatelj g. Bratina je s svojo originalno, preprosto, učinkovito inscenacijo in s pridnimi amaterji delo uprizoril kljub vsem oviram tako, da je človek, ki je prišel iz Ljubljane, veselo presenečen. Lahko bi se pokritiziralo marsikaj, zlasti govor in izgovarjavo, igranje, malo predlogi odmori itd., toda človek pozabi na vse to, ko občuti tisto ljubezen, s katero so Celjani delo uprizorili. In to vsi igralci, od ravnatelja Bratine do poslednjega, ki je nastopil. Prve tri scene, ki so si sledile v precej naglem tempu, so izzvale dolgotrajno ploskanje vseh navzočih. Avtor je prejel lep venec s celjskimi barvami. Želel bi samo, da se igralska - amaterska družba, ki se je zbrala okoli ravnatelja Bratine, tesno strne, da bo postala trdna gledališka družinica. Ce tudi diletanti - amaterji, ne smejo nikoli pozabiti, da mora biti njih cilj vedno le umetnost, ki jo morajo ravno kot amaterji gojiti s tem večjo vestnostjo in ljubeznijo. In š to mislijo, Celjani, bodite pozdravljeni in za-hvalieni! Bratko Kreft. Dnevne vesti — Kralj Aleksander krstni boter muslimanskega otroka. Muslimanskemu trgovcu Mehagi Hajroviču v lijelirii v Bosni se je rodil deveti otrok. Trgovec je naprosil kralja Aleksandra, da bi mu bil boter. Kralj je trgovcu željo izpolnil. Pr,i ceremoniji ga je zastopal polkovnik Vladimir K os tič. Slovesnemu aktu so prisostvovali zastopniki vseh tamkajšnjih civilnih in vojaških oblasti. — Razdelitev predvojnih dolgov. Povodom pogajanj z Avstrijo o razdelitvi predvojnih avstrijskih dolgov in določitvi kvote, ki odpade na naš teritorij, so odpotovali na Dunaj: dr. Miroslav Ploj, stalni član reparacij-ske komisije, Vitomir Konstantinovič, pomočnik generalnega direktorja državnih dolgov in Josip Pertot, inšpektor trgovinskega ministrstva kot člani delegacije naše države. — Predlog za skrajšanje vojaškega roka. Kot znano, znašajo stroški za našo vojsko in mornarico okoli ‘A celokupnega budgeta. V beograjski »Politiki« je razpravljal neki g. S. vprašanje ali ne bi bilo umestno skrajšati vojaško službeno dobo za 0 mesecev, tako da bi trajalo vojaško službovanje samo 1 leto. Država bi s tem perihranila poldrugo milijardo. — Odprava vizuma med Jugoslavijo in Nemčijo. S 5. decembrom bo odpravljen med našo državo in Nemčijo prisilni vizum na potnih listih. — Poštni minister na inšpekcijskem potovanju. Poštni minister je prispel na svojem inšpekcijskem potovanju predvčerajšnjim v Zagreb. Iz Zagreba pride tudi v Ljubljano. — Prav imajo. Profesorji sarajevske srednje tehnične in trgovske akademije so sklenili, da od 11. decembra dalje ne bodo več poučevali preko določenega števila ur, če se jim dotlej ne izplačajo zapadli honorarji za nadure. — Nova železniška proga Krapina—Rogatec bo dovršena, kot zatrjujejo v generalni direkciji državnih želeanic, do 1. novembra 1928. Z delom prično spomladi. — Popravilo liškc železniške proge. Te dni so pričeli izmenjavati na liški železniški progi tračnice, ki so bile, kot znano, v tako slabem stanju, da so povzročale nesreče. Nove tračnice so bile nabavljene na Poljskem. Izmenjani bodo tudi vsi pragi. Dela morajo biti končana do spomladi. — Deputacija šolskih upraviteljev pri prosvetnem šelu g. dr. K. Capudru. — Pri prosvetnem šefu g. dr. K. Capudru se je oglasila deputacija šolskih upraviteljev pod vodstvom poverjenika UJU g. Škulj-a ter mu izročila 16 predlogov, ki so bili sprejeti na anketi šolskih upraviteljev. G. šef se je izredno zanimal za vročene predloge ter nad 2 uri razpravljal z odposlanci o predlogih. — Obfcinski svet v Šibeniku razpuščen. Notranje ministrstvo je razpustilo občinski svet v Šibeniku. Za komisarja je imenovan dosedanji župan dr. Marko Kožni, kateremu je dodeljen sosvet. Nove volitve bodo dne 19. februarja 1928. — Ekskurzija češkoslovaških dijakov v Turčijo. Ob priliki letošnjega obiska turškega prosvetnega ministra v Češkoslovaški, se je sklenilo, da v aprilu prihodnjega leta poseli večje število češkoslovaških dijakov Turčijo. Potovanje bo trajalo mesec dni. Dijaki bodo posetili mesta: Carigrad, Trojo, Smirno iitd. Ekskurzije se bo udeležilo 150 viso-košolcev, srednješolcev in dijakov trgovskih šol. Prosvetno ministrstvo je privolilo v ekskurzijo ter dovolilo dijakom za čas potovanja potrebni dopust. — II. zbirka za Slovensko Stražo. Ob sedemletni« rapallskega dne so nadalje darovali za Slovensko Stražo: Kat. prosvetna društva: Pišece 35 Din, Sp. šiška 50, Kranjska gora pri Rog. Slatini ICO, Čitalnica Sv. Jedert n. Laškim 50, Orlovski odsek v Gor. Radgoni 20, v Ljubljani se je nabralo na uličnih zbirkah 400, v Sp. šiški pa 81 Din. Občine: Naklo pri Kranju 25, Terbegovci 50, Cven pri Ljutomeru 100 dinarjev. Vsem darovalcem se odbor Slovenske Straže najtopljeje zahvaljuje ter želi, da se oglasijo vsa društva in občine. Pozivamo jih, da pristopijo k Slovenski Straži, ker je letna članarina tako malenkostna, da jo zmorejo tudi najrevnejša društva in občine. Znaša celoletno komaj 10 Din. — Slovenska Straža, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. — Za A. Gabronov spomenik so nadalje darovali: Rebernik Jakob, Celje 50; Moretti Josip, Jesenice 10; Gregorič Josip, Rogatec 10; Toff Gašper, Ljubljana 10, Regovc Jože, Jesenice 10; Marout M,, Ljubljana 30; dr. Ravnik Rudolf, Maribor 500; dr. Brejc Janko 200; dr. Janko Arncjc, Škofja Loka 25; Erat Fran 20;; Serajnik Joško, Dovje 55; dr. Rožman 50 Din. Vsem darovalcem izreka odbor Slovenske Straže najisrenejšo zahvalo. S svojimi darovi ste pripomogli, da se bo postavil našemu koroškemu narodnemu pnvoborite-1 ju in mučeniku skromen, a dostojen nagrobni spomenik v prestolici Slovenije. Tudi Družba sv. Mohorja se je spomnila skoči-dolskega župnika A. Gabrona ter prinesla v letošnjem koledarju njegov življenjepis s sliko, za kar smo ji zelo hvaležni. Koroški Slovenci pa bodo po svojih močeh zbrali za spominsko ploščo, ki 'jo vzidajo pri farni cerkvi v Skočidolu. -Njegov duh naj živi večno med nami! — Slovenska Straža. — Ne vračajte naših dopisov, ki smo jih primorani Vam pošiljati radi neizmerne bede. Zavedamo se Vaših težkoč v borbi za življenski obstanek, a vendar je še v Vaši moči, da pomagate nam najbednejšim. Vsak najmanjši dar v blagu ali denarju bomo hvaležno sprejeli. Spominjajte se nas zlasti pred Rožičem, da pripravite vsaj malo veselja nam slepim. Milodare sprejema podporno društvo slepih v Ljubljani, VVolfova ul. 12. —■ Vojni invalid hoče preleteti ocea.ii. Kot poročajo iz Newyorka, namerava vojni invalid, ki je izgubil v vojni obe nogi in eno roko, letalec Danghetty iz Wheeling-a v Virginiji, preleteti ocean. Posrečilo se mu je dobiti potrebne državne podpore. Poleteti na- merava prihodnjo pomlad. Invalid misli letalo voditi sam. — Moderni skavti v Kočevju — napad na med. V Kočevju se je zbralo predvčerajšnjim 40 mladih srednješolcev. Večina je bila oborožena s 6 milimeterskimi flaubert-puškarni. Izbrali so si tri generale, »najhrabrejšk od njih je bil iz Ljubljane — ter jurišali pod njihovi mvodstvom čebeljnjak nekega graščaka. Ko so ga hrabro zavzeli, so se dobro pogostili z medom — pojedli so ga 40 kg. Posledica je bila, da so dobili fantiči v šoli ukor, vsi trije »generali« pa so bili izključeni. — Flaubert-puške je orožništvo konfisciralo. — 100 ribičev utonilo. Na zmrznjenem jezeru Mandžu ena Kitajskem so lovili te dni ribiči ribe. Ker so izkopali v led preveč odprtin, se je led nenadoma udrl. 100 Kitajcev in več Rusov je utonilo. — Obsojeni bančni ravnatelji. Iz Kolna poročajo: V Kolnu sta bila po 8-dnevni 'Obravnavi obsojena, bivša ravnatelja »Kolner Bankverein-a«, dr. Han ge in Wunderlich, zaradi poneverbe, na 5 mesecev zapora. Obtoženca sta špekulirala s tujimi vrednostnimi papirji. — Ženski Landru. Gospa Juliette Brucy, francoska nialomeščanka iz d’ Annay-sous-IVois, je kljub svoji mladosti bila že 4-krat poročena. Od prvega moža se je ločila, drugega moža so našli nekega dne obešenega, tretji mož je 'podlegel živčni bolezni četrti pa je umrl za zastrupljanjem plina. Pred dnevi so mlado vdovo, ki je imela že četvero mož, aretirali. Sodišče sumi, da gospa Brucy po svojih dejanjih sliči morilcu žensk, Landru-u. Okoliščine, v katerih je umrl pred meseci četrti mož, so bile tako sumljive, da je policija aretirala nenavadno žensko. Njenega moža so namreč našli mrtvega v s-pal-nici na tleh, njo pa v njegovi postelji. Plino-va cev je bila odprta tako, da je bila cela soba napolnjena s plinom. Komisija je dognala, da je mož mrtev, dočim je bila žena samo lahko zastrupljena. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je po par dneh okrevala. Zdravniki si niso mogli tolmačiti, kako to, da je plin tako različno vplival. Prepričani so bili, da se je na stanovanju gospe Juliette Brucy izvršil zločin. Po daljšem zašlišavanju je lepa Julietta priznala, da je moža umorila. Pripovedovala je: »Ko sem legla v njegovo posteljo, vsa nekaj časa kramljala, na kar je zaspal. Ko sem se prepričala, da trdno spi, sem odprla plinovo cev ter šla v klet, kjer sem preživela dva dni in dve noči. Ko sem se vrnila zopet v njegovo spalnico, ja bil mož že mrtev in legla sem v njegovo posteljo.« Vsi, ki poznajo gospo Brucy trdijo, da je skoro gotovo umorila tudi ostala dva moža. — Aretacija policijskega svetnika zaradi podkupovanja. Policija v Budimpešta je aretirala te dni policijskega svetnika zaradi izsiljevanja in podkupovanja. Policijski uradnik je imel voditi preiskavo zaradi prekoračenja policijske ure v nekem restavrantu. Gospod svetnik je zahteval 500 peng6 ier obljubil, da spravi zadevo s sveta, če mu da i gostilničar zahtevano vsoto. Le pod tem po- j gojem bi gostilničar obdržal pravico točenja pijače. Gostilničar je obvestil svojega pravnega zastopnika, ki je policijskemu komisarju nastavil past, v katero se je tudi vjel. Ko je policijski komisar vzel zahtevani denar, je gostilničarjev pravni zastopnik vložil tožbo proti izsiljevalcu. — Velikansko poneverjanje pri rumunski državni železnici. V Braili so prišli te dni na sled velikanski poneverbi. Železniška blagajnika Protopopescu in Cnistantinescu sta potvarjala izredno spretno sezname voznih listkov ter oškodovala na ta način državo za več kot 10 milijonov lejev. Baje je zapleten v afero tudi neki višji funkcijonar generalnega ravnateljstva rumunskih državnih železnic. — Velika nesreča v Meksiki. V Mogales, južno od Arizone se je pripetila velika nesreča, ki je zahtevala mnogo žntev. Okoli 100 šolarjev je napravilo v spremstvu 2 učiteljev izlet v okolico mesta. Skupina se je mudila v tistem trenutku, ko je privozil br-zovlak, na železniškem mostu. Vseh se je polastila strašna razburjenost. Vse je brezglavo begalo okoli. Strojevodju se je posrečilo v zadnjem trenutku ustaviti vlak. Bilo pa je že prepozno. 20 otrok in oba učitelja so osta- li na mestu mrtvi. Na kraj nesreče je odšla takoj rešilna ekspedicija. — Eksplozija v petrolejskem skladišču v Kanadi. V Kanadi je te dni prišlo do eksplozije v nekem petrolejskem skladišču. 4 delavci in 2 otroka so ‘postali žrtev eksplozije. Več hiš je porušenih. —Jules Verne-ova knjiga — motiv samomora 14 letnega dečka. Edvard M., odličen dijak II. letnika trgovske akademije v Beogradu, je velik prijatelj knjig. Posebno navdušen je za Jules Verne-a, Dela tega pisatelja je kar požiral. Te dni je zagledal deček v neki izložbi eno od Jules Verne-ovih knjig, ki je še ni čital. Za vse na svetu bi jo bil rad kupil, toda v žepu ni imel niti pare. Zato si je prilastil ob priliki obiska pri nekem svojem prijatelju stodinarski bankovec, ki ga je zagledal na mizi, nakar je šel knjigo nemudoma kupit. Ko pa jo je prečital, ga je jela peči radi tatvine vest. Svojim staršem se stvari ni upal povedati, da pa ene bi bil v slučaju, da bi mu prišli na sled, onečaščeen kot uzmovič, je sklenil, da si vzame »kakor kak gontleman v Jules Verne-ovih romanih , življenje. Ko se je mudil te dni na obisku pri enem svojih prijateljev, je potegnil v neopaženem trenutku iz žepa flaubert-pištolo ter se ustrelil v sence. Ko so prihiteli v sobo ljudje, je ležal bled in krvav mi tleh, poleg njega na mizi pa je ležalo ginljivo poslovilno pismo, k' ga je bil rinpisal za svojo mater in v katerem ji je bil vse natančno in skesano obrazložil, kaj ga je gnalo v smrt. Edvarda so prepeljali v bolnico. Dasi je težko poškodovan, lijegovo življenje za enkrat ni v nevarnosti. — Trgovski koledar' za 1. 1928 je izšel. Uredil ga je g. Franc Zelenik, založilo pa je ko- ledar Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani. Stane s poštnino vred 15 Din za izvod. — Kakor druga leta, je tudi letos vsebina koledarja zelo pestra in poučna. Za detajlno trgovino je priobčeno praktično knjigovodstvo, za splošno uporabo pa: Lestvica za dohodnino, davek za službene prejemke privatnih nameščencev, računanje obresti in dobička. Kako se izračuna kubična mera okroglih debel in klad. Razmerje med živo težo in težo zaklane živali. Maksimalne tarife iavoščkov v Ljubljani in Mariboru. PoStne pristojbine, kolkovine itd. Poleg tega obsega koledar obširno razpravo o »Pomenu in vlogi trgovca v narodnem gospodarstvu«. Koledar priporočamo posebno trgovcem in trgovskim nameščencem. Naroča se pri (Trgovskem društvu Merkur v Ljubljani. — »Das billige deutsclie Bueh.« Da bi se pogostim pritožbam, da so nemške knjige za jugoslovensko občinstvo predrage z uspehom pomogle, je izdala poznana knjigarna Koe-hler & Volkmar v Lipskem (Leipzigu) katalog: »Das billige deutsche Buch«, ki vsebuje skrbno zbirko najboljše nemške literature v cenih izdajah (nobena knjiga čez 4.— RiM). Opozarjamo naše čitatelje na to interesantno literarno novost tudi na to, da se katalog in v njem omenjena dela dobivajo pri tukajšnjih večjih knjigarnah. — Pri slabem razpoloženju je »Franz .!o-sefova« naravna grenka voda prijetno delu-količina sigurnordgovenia !2jaj-rdgoumlhw joče domače sredstvo, katerega tudi majhna za ženske bolezni hvalijo blago delovanje »Franz Fosefove« vode, zlasti odgovarja nežnemu organizmu. Ljubljana. 1— Ljubljanska tradicija je že postal za državni praznik dne 1. decembra slavnostni koncert Jugoslovanskega novinarskega udru-ženja. Tudi letošnji koncert ne .bo ni malo zaostajal za prejšnjimi. Umetniški del bo na reprezentativni višini. Sodelujejo veliki orkester, komorni trio, pevski zbori in solisti. Zabavni del bo imel posebno atrakcijo: vinsko poskušnjo iz najboljših kleti slovenskih vinogradnikov. Tako bo novinarski koncert tudi letos najsijajnejša in hkrati najbolj pre-srSna prireditev na začetku zimske družabne sezone. Vršil se bo — kakor prejšnja leta — v »Unionu«. 1— Predavaiiio dr. M. Vidmarja. Kakor smo že javili, ima univ. prof. dr. Milan Vidmar danes, v soboto ob 18.' (fi.) uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« javno predavanje o predmetu: »Tehnična fakulteta ljubljanske univerze«. Za to predavanje, ki jo je pripravila inžeenjerska zbornica, se naša javnost izredno zanima. Ocspod dr. Vidmar je že pri drugi priliki tako odločno nastopil proti okrnitvi slovenske univerze, da je povzročil občo pozornost. Pred predavanjem bo govoril predsednik Inženjerske zbornice ing. M. Šuktje. Na to prireditev, ki naj postane važna manifestacija, je Zbornica povabila slovensko javnost z namenom, da jo točneje i n Formi ra o pomenu tehnične fakultete za znanost in gospodarstvo. 1— Svet slušateljev ljubljanske univerze sklicuje za danes dne 26. novembra 1927 ob treh popoldne v svetovo sobo na univerzi sestanek vseh predavateljev, ki so določeni za nedeljska zborovanja. 1— Predavanja prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani se bodo'zopet redno vršila od 12. decembra dalje. V ponedeljek 28. t. m. so namreč v dvorani OUZD še vedno izpiti uredništva, drugi ponedeljek 5. decembra je pa Miklavžev večer. Interesenti naj nam oproste to preložitev predavanj. — Praška kolekcija slovenskega modernega slikarstva se je vrnila v Ljubljano in bo razstavljena od srede, 30. novembra, do četrtka, 8. decembra, v Jakopičevem paviljonu proti vstopnini 3 Din. Razstava, ki je v Pragi zbudila tako veliko zanimanje, obsega slikarska in grafična dela zadnjih 50 let, ki izhajajo iz državne in zasebne lasti ter iz zbirk Narodne galerije ter nudijo v zelo popolni sestavi vpogled v razvoj slovenskega modernega slikarstva. Gotovo bo zanimivo videti, s kakšnimi deli je bila naša umetnost na uspešni praški razstavi reprezentirarta. Večina del je na prodaj. Ker bo razstava odprta le dober teden, opozarjamo že sedaj. — Narodna galerija. 1— »Ljubljanski Sokol« naznanja, da se vrši predprodaja vstopnic za telovadno akademijo dne 30. t. on. dnevno v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami od 6. do 8. ure zvečer; sedeži po 10 Din, stojišča 5 Din. — Na praznik »Ujedinjenja« pa se vrši ob 10. uri dopoldne v društveni telovadnici svečana zaobljuba novega članstva; po zaobljubi razdelitev diplom zmagovalcem naraščajske tekme v Pragi 1. 1926 ter zmagovalcem letošnje župne naraščajske tekme v Ljubljani. Na to lepo interno društveno svečanost vabimo vse brale in sestre, posebno pa računamo še na čiinvečjo vde-ležbo starejših članov. Zdravo! — Odbor. 1— Skladba za veliki orkester, komorui trio, dva solospeva s klavirjem in štirje zbori, med njimi polovica takih, ki se še niso izvajali, so na sporedu slavnostnega koncerta, ki se bo vršil na narodni praznik, dne 1. decembra v »Unionu«. Odličen program in izvrstni sodelujoči zaslužijo največjo pozornost našega občinstva. Prired.iitev se vrši v korist pokojninskega fonda Jugoslo-venskega Novinarskega Udruženja. Ker je naša javnost novinarjem slej ko prej zvesta, ni dvoma, da bo tudi letos napolnila unionsko koncertno dvorano do zadnjega kotička. Po koncertu prosta zabava in ples. i— Predavanje v »Soči«. Danes v soboto 26. t. m. predava v Ljubljanskem dvoru prvič v društvu ;vSoča« g. prof. dr. E. Turk, ki si je izbral za temo: »Pokret jugoslovenskih dobroroljcev v svetovni vojni«, samo zato, ker trdijo naši sosedje po svojih listih, da so se prečanski Jugoslovani borili v sovražnem taboru proti antanti. Po predavanju sledi prosta zabava s petjem (kvartet). Začetek ob pol. 9. uri zvečer. Vstop prost. K mnogo-b roj ni udeležbi vabi »Sočane« in prijatelje odbor. Nedelja v Narodnem gledališču. Opera vprizori v nedeljo ob 15. uri popoldne zanimivo Prokofjeve opero »Zaljubljen v tri oranže -, drama pa ob 20. uri zvečer zabavno in napeto Wildeovo igro »Idealni soprog-Dramska prestava je po znižanih cenah. Oblastna taksa na gledališke karte. Od nedelje, dne 27. dalje se bo pobirala pri S^e' dališki dnevni in večernih blagajnah običajne vstopnine še oblastna taksa. TakSi' je namenjena za popravo in vzdrževani6 dramskega in opernega gledališča. Uredba o imenovani taksi je bila sklenjena na seji oblastne skupščine, dne 5. novembra 1927. 1—»Ljubljanski Sokol« je ravnokar prejel od Miklavža obvestilo, da pride letos v pofl-deljak, dne 5. decembra s posebno sijajni® spremstvom v Narodni dom. — Poddrobnosti se objavijo prihodnji teden. , 1— Angleško sukno za moške obleke in zf sukile dobite najveneje in najfinejše kvalitete pri FRANC PAVLIN-u, Gradišče 3. Maribor. m— Prijazna ponudba. Gospod poročeva-loc »Jutra« je v hudih skrbeh, kdo bo na Miklavževem večeru NRS dne 3. decembra igr?1 Miklavža; da .mu pa prihranimo nadaljnje skrbi, mu sporočamo, da je ta vloga že oddana. Pač pa še ni oddana vloga paI'Kl-,a "J zato si usojamo prositi ga, da bi j° Prfljk.„ on. S teni bi se mu nudila najlepŠŠ P) .J da pomeče vse mariborske radikfl‘e ' samostojno-demokratski koš. . . r,np m— Osma kandidatna lista. V četrtek, 24. t. m. je bila pri srezkem poglavar^™11 ‘ levi breg vložena osma kandidatna lista občinske volitve v Mariboru. Listo so vložni takozvani »samostojni obrtniki« in je nien *)°' silec čevljarski mojster Anton Krajcar. Ker je nosilec liste znan kot pristaš socialistične stranke, je že danes jasno, kako se bodo v mestnem svetu orientirali mandatarji te skupine, če bo seveda sploh katerega dobila. m— Vprašanje avstrijskega konzulata. Na avslrijsko-jugoslovanski obmejni prometni konferenci je bilo pokrenjeno tudi vpra-šarje ustanovitve avstrijskega konzulata v Mariboru in po poročilih, ki so na to prispela iz Beograda, bi se imel konzulat tudi rPs osnovati. Medtem smo pa doznali, da ta za' deva nikakor ae ni rešena in da na Dunaju K' ustanovitev novega konzulata niso preveč navdušeni, ker bi se s teni povišali izdatki avstrijske republike za konzularno službo, ki so itak že veliki. Kljub temu pa smo mnenja, da. bi bilo treba z akcijo nadaljevati, kajti potreba ustanovitve avstrijskega konzulata v Mariboru je res občutna in bo postala po organiziranju skupnega obmejnega kolodvora brez dvoma še bolj. V prvi vrsti bi pozdravilo uresničenje te ideje seveda potujoče občinstvo, ki mora sedaj po vizum v Ljuuijano.^, Gotovo je, da je osebni promet med Mariborom in obmejnim ozemljeni ter Avstrijo neprimerno večji, kakor pa med Ljubljano in ostalimi južnejšimi kraji ter Avstrijo. Če že ne bi bilo mogoče doseči ustanovitve popolnega konzulata, nai se postavi vsaj honorrani konzul ali pa kak drugi konzularni zastopnik, ki bo megel vršiti vsaj najnujnejše konzularne potrebe, v prvi vrsta na vimranje potnih listov. m— Prispevek oblasti za novo postajališče, Oblastni odbor mariborski je dovolil občiiii. Cirknica 15.0C0 Din podpore za kritje stroškov pri postavitvi novega železniškega P°' stajališča, ki se nahaja med dosedanjima P°" stajama Pesnica in Št. Ilj. m— Prcdavnaje podružnice Kmetijske družbe. Mariborska in okoliška podružnica Kmetijske družbe priredi v nedeljo, 27. t. ni-ob 9. uri dopoldne v vinarski in sadjarski šoli predavanje o pretakanju vina. Predaval bo inž. Ivo Zupanič. m— Oblastna vinska razstava. Dne 15. januarja ob 10. uri dopodne prihodnjega leta bo otvorjena v Ptuju vinska razstava za vso mariborsko oblast. Razstava, ki bo združena z vinskim sejmom, bo odprta v nedeljo, ponedeljek in torek. Oblastni odbor je dovolil za to razstavo 7000 Din podpore. m— Koncert kraljeve garde. Kakor snio že poročali, se bo vršil v petek, dne 2. decembra v Unionovi dvorani v Mariboru simfonični koncert orkestra kraljeve garde iz Beograda. Kakor doznavamo, bo pri koncertu sodelo- j valo 120 godbenikov. Koncert bo dirigiral višji kapelnik, podpolkovnik Dragotin Po-korny. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 27. t. m. bodeta zopet dve predstavi: popoldne priljubljena opereta »Čardaška kneginja«, da si jo morejo pogledati tudi okoličani. Za to predstavo veljajo znizane cene. Zvečer bo premijera najpopularnejše slovenske ljudske igre »Rokovnjačev r, )(i S(> bo igrala samo izven abeonmana. Garnitura Din 560— 350—, 200— Odeja klot Din 280— 220—, 1SS*— Zastori Din 240— 180'—, Q6*— Preproge, linolej, namizno perilo, posteljno perilo obrisače. Blago najboljše kakovosti, cene nižje kakor povsod. Veletrgovina R. Stermecki, Celje Prodaja na debelo in drobno. vtffcsb&isojejfcatieai « POZIV SLOVENSKI JAVNOSTI! Akademska omladina ljubljanske univerzo mogočno protestira proti nameravani okrnit- vi slovenske univerze. Zaveda se, od prvega do zadnjega, da je enako ogrožen vsak član te institucije, da je zainteresirano za njo vse ljudstvo. Zato je stopila solidarno, enotno v trodnevni štrajk, ki ni samo znak ogorčenega protesta, ampak je lepa slika študentov-| ske solidarnosti, brez razlike političnega pre-if Pričanja. Zato moramo popraviti krivico, ki se je z raznimi poročili zgodila tov. Bratku Kreftu. zborovanju v sredo ni govoril v imenu ^svobodnih akademikov«, ampak se je javil k besedi samo kot slušatelj ogrožene univer-ze- S svojim govorom ni kršil solidarnosti Protesta, kakor je to zapisano v enem izmed poročil. Istotako ni res, da bi bil pri kritiki napadel SLS kot stranko hlapcev. Z vsem svo-*lm govorom je z raznimi argumenti apeliral solidarno akcijo vseh akademikov, da se ohrani neokrnjena univerza in da mora aka-,remaka omlad"ina sama solidarno voditi bor- bo kulturno in socijaJno enakopravnost ovenakega naroda. Zato prosimo, da ob takih prilikah izosta- lo strankarsko tendenciozna poročila, zlasti Pa naprošamo vso javnost, da se pri nedeljskih protestnih shodih izogne vsakega strankarstva in ravno tako solidarno in odkritosrčno, kakor vsa akademska ©mladina, ma-Dilestira za ohranitev Almae inatris. Nedeljski protestni shodi naj bodo obenem manifesta solidarnosti vseh članov našega naroda, zakaj z okrnitvijo slovenske -univerze ni prizadet samo ta ali oni, temveč je ogroža narodna kultura, po kateri se sodi in vsak n.nnvl SSLU. napredovanje učiteljev. ^ 4. grup« II. kategorij®: V ljubljanski oblasti: ValeaUn Acce-to, učitelj v Moravčah, prečko Berlot, učitelj v Moravčah, Adelbert Božič, učitelj v Trbovljah, Maksimiljan Vilfan, učitelj v Metliki, 8taako Tavželj, učitelj v Hinjah, peter Golubič, učitelj v Banjalokd, ^Saako Gajšek, učitelj v Senovem, Karl štrbenk, učitelj v Črnomlju, Valter Erker, učitelj v Topli rebri, Julij Trotošek, učitelj v Črnomlju, ■Janko Černuta, učitelj na Jesenicah, Alojzij Koželj, učitelj v Henini, Gotard Rott, učitelj II. moške meščanske šole v Ljubljani, Rudolf Fajon, učitelj v Sostrem, JankoJankovič, učitelj v Poljanah, Ivan Kadunc, učitelj v Ribnici, Zora Rneisol, učiteljica v Mokronoga, Hilda Ahčin, učiteljica v Studencu-Ig, ^tanlalava Debeljak, učiteljica v Trati, ' anda Dev-Andolšek, učiteljica v Trbovljah, Bogomila Benedik, učiteljica na meščanska šoli v Tržiču, Friderika Zupan, učiteljica v Preloki, Josipina Repe, učiteljica v Žužemberku, Evlaltja Jurše, učiteljica v Planini, Terezija Klinar, učiteljica na meščanski šoli vT ržiču, • t?oznian, učiteljica v Prečni, j 13 Knific, učiteljica na Dvoru, vana Štrus, učiteljica v Žireh, Ranica Habijan, učiteljica v Litiji, Doroteja Skubic, učiteljica v Kopanju, Večer soparen bo«. Drugi solospev je Adamičeva kompozicija »Rib’ce po vodi plavajo«. Oba speva poje sopranistka gdč. Vera Majdičeva, katero spremlja na klavirju g. prof. Janko Ravnik. Dve skladbi, ki se bosta prvič izvajali, sta Adamičeva »Preizkušena zvestoba«, mešan zbor, in J. Pavčiča »Lenka«, mešan zbor s spremljevanjem klavirja. Obe kompoziciji bodo peli pevci »ljubljanskega Zvona« pod dirigentom g. iPrelovceni, spremljal pa jih bo g. prof. Ravnik. Po koncertu bo družaben večer s sodelovanjem Nagodetovega orkestra. Vstopnice za koncert so ze naprodaj v Matični knjigarni, na dan koncerta pa se bodo prodajale pri koncertna blagajni. Književnost. OTON ZUPANČIČ: »POKONCU IZPOD KORENIN«. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena trdovezani, večbarvni slikanici 9 poštnino vred Din 37.50. Pod tem naslovom je izšla za Miklavža pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani krasna slikanica, za katero je priredil slovensko besedilo Oton Zupančič. Bujna fantazija povede mlade radovedneže pod rujavo zemljo, kjer ždi in spi ob koreninah nešteto žuželk, hroščev, bub in gosenic in kjer tičijo v zemlji koreninice, korenčki in gomolji tisočev bilk in cvetk. Vse čaka klica matere, da jih pozove izpod koreenin v življenje. In ko ta klic zadoni, tedaj se prebudijo iz spanja zaspančki, si popravljajo in krojijo oblekce, jih barvajo in končno vsi veseli okrašeni z najrazličnejšimi cvetlicami zlezejo na ozelenelo trato. Vsa priroda jih je na mah polna. V nji se radujejo toplega solnca, dokler jih v pozni jeseni mrzel veter zopet ne nažene nazaj pod korenine. Lepše slikanice slovenska mladina za letošnji božič ne bi mogla dobit. Otroci jo bodo na mah vzljubili in vedno znova in znova pobirali in gledali. JOSIP RIBIČIČ: IGRICE«. Zbirka lažjih mladinskih iger. Ljubljana 1927. Založilo »Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta«. Knjižnica »Učiteljskega kenvikta« v Ljubljani I. zvezek. Cena broširani knjigi Din 12, vezani 15, s poštnino 1 Din več. Dolgo časa že ni izšla nikaka mladinska igra in zato je bila vrzel na tem polju od dne do dne večja. Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta je uvidelo, kako velika je potreba po mladinskih igrah in je založilo gornjo zbirko. Šest igric priznanega mladinskega pisatelja Ribičiča: Trapica, Vrabci, Miklavževo, Mir in ljubezen, V pustni noči, in Dedščina, bode marsikaterega prireditelja mladinskih predstav rešilo iz nemale zadrege pri izbiri igric. »Trapica« je primerna enodejanka za čas pred Vsemi svetimi. Ima 4 deške in eno dekliško vlogo. »Vrabci« dvodejanka, primerna za vzgajanje ljubezni do ptičev. Najprimernejši čas za vprizoritev te igrice je jesen v času ptičje selitve. »Miklavževo« ima dve dejanji. Prvo se vrši v kmetski kuhinji, kjer sv Miklavž obdaruje otroke, drugo pa v preddvoru nebes. Ker se ravno za Miklavževo prireditev potrebuje vedno tudi primerna igrica, bode ta zelo dobrodošla. ^Mir in ljubezen« je božična slika, zelo prikladna za prireditev, zvezana z obdarovanjem otrok. »V pustni noči« enodejanka za predpustni čas. »Dedščina« pa je zelo lepa igrica za 1. december in Vidov dan. S to zbirko je narastla naša mladinska dramatična literatura za šest res lepih igric, zato jo najtopleje priporočamo v nakup. Gospodarstvo. X Vinska razstava in vinski sejem v Ljutomeru. Kakor znano, je vinska razstava v Ljutomeru, dne 3. in 4. marca 1927 dobro uspela. Zategadelj je razstavni odbor skleni!, prirediti v prvi polovici januarja 1922 drugo vinsko razstavo, ki naj prvo z ozirom na obseg prireditve po možnosti še izpopolni m nadkrili. Ker je stvar v rokah agil nega odbora, smemo z gotovostjo pričakovali, da bo tudi ta prireditev uspela v polni meri. Razstavila se boao ljutomerska vina več letnikov in vrst. Opozarja se zlasti na izboren letošnji pridelek, ki bode interesentom na razpolago. Če spnreditve je primeren, ker se bode vino do takrat očistilo in ga bode lažje spoznati in oceniti tudi glede arome, ki je značilna za posamezne vrste. — Na to prireditev se vabijo že danes kupci ki reflekiirajo na pristno ljutomersko kapljico. BORZE, dne 25. novembra 1927. Deviz in valute. Ljubljana. Berlin 13.555—13.585 (13.57), Curih 1094—1097 (1095.5), Dunaj 7.0975 do 8.0275 (8.0125), London 276.65 ■— 277.45 (277.05), Newyork 56.64—56.84 (56.84 (56.74), Pariz 223—225 (224), Praga 168.05—168.85 (168.45), Trsta 308.75—309.50 (—). Zagreb. Amsterdam 22.97—23.03, Dunaj 7.9975—8.0275, Berlin 13.552—13.582, London 276.65—277.45, Newyork 56.64—56.84, Praga 168.05—168.85, Trst 308.75—310.75, Curih 1094-1097.. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.825, New-york 518.50, London 25.29125, Pariz 20.39, Milan 28.215, Praga 15.365, Budimpešta 90.775, Dunaj 73.125. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 402—402 (402), Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna banka 130—0, Praštediona 890—0, Kreditni zavod 160—0, Strojne tovarne in •livarne 60—70, Vevče 133—0, Kranjska industrijska 370—0, Ruše 280—295, Stavbna 56.0, Sešir 104—0. Blagovna tržišča. Ljubljanska blagovna borza (25. t. m.). Les: Zaključkov ni bilo. — Deželni pridelki : Zaključen je bil 1 vagon tur-sčice. Cena pšenici in pšenični molki ise je dvignila. Šport. Najboljši lahkoatletski uspehi v tekočem letu gotovo zanimajo vsakega športnika z ozirom na predstoječo olimpijado. Ti napredki so: 100 111: Kornig — Nemčija 10.4 sek. — 200 111: Borah — Amerika 20.9 sek. — 400 m: Specer — Amerika 47.8 sak. — 800 m: Martin — Francija 1:52.8 min. — 1500 m: Helgas — Finska 3:56.1 min. — 5000 m: Eklof — Švedska 14:45.1 min. — 10,000 m: Ritola — Finska 31 : 37 min. — 100 m leso: Werner — Amerika 14.6 sek. Skok v vis: King — Amerika 1.97 m. — Skok v dalj: Hubbard — Amerika 7.98 m — skok ob plaici:’Carr — Amerika 4.26 m — disk: Hoffmann — Amerika 47.05 m — krogla: Jarvinen — Finska 15.17 m — kopje: Pentilae — Finska 69.88 m — kladivo: Skold — Švedska 53.85 111 — maratonski tek (42.2 km): Bricker — Kanada 2 : 40 : 05 uri. Je li Radcmaoherjev stil popolnoma pravilen? Neki ^ angleški strokovni list se bavi v predstoječimi plavalnimi tekmami na amsterdamski olimpijadi; govori v tej zvezi tudi o Rademacherjevem načinu plavanja. Po mnenju kritika prsni stil Nemca ni pravilen, ker izvajajo njegove noge mesto pravilnih gibov s sunki nekako vijakaste gibe, ki jih imenuje Anglež »crawling«. Na ta način je dosegel Rademacher približno 70% svoje hitrosti s tem posebnim delovanjem nog, tehnika, ki se po angleškem naziranju ne sme uporabljati pri prsnem stilu. Vsled ugotovitve te točke po angleški kritiki je pričakovati, da Rademacherjev stil morebiti ne bo obveljal pred amsterdamskimi sodniki. Norveška — domovina smučarstva je naslov predavanju, ki ga bo imel Norvežan inž. Tunold Thorleif Hanssen v sredo 23. t. m. v veliki dvorani hotela Union. Predavanje bodo spremljale zanimive skioptične slike. Inž. Hanssen je znan norveški športnik, ki pozna tudi dobro srednjeevropske smučarske prilike, saj je živel tri leta med Čehi in je treniral v tem času češko smučarsko vrsto. Hanssen nam bo podal razmere in položaj smučarstva v Norveški in ostalih severnih državah, karakteristične pojave v življenju teh narodv, ki so vso zimo navezani na smuči kot njih najvažnejšo prometno sredstvo in o razvoju smučarskega športa pri njih. Opisal nam bo slovite Hollmen-kolnske dneve, najpomembnejše prireditve, pa tudi primerjavo nordijskega smučarstva s srednjeevropskim nam bo točno orisal. Zato je tem važnejše, da se udeleže tega predavanja vsi, ki se zanimajo za turistiko in zimske športe. Predprodaja vstopnic bo pri tvrdki Goreč, v palači Ljubljanske kreditne banke. Starost znanih tenisigračev. Rene Lacosie je Benjamn med slavnimi igrači, šteje 23 let. Cochei je star 26. 5orotra 29, Tilden 34, Jolinston 33 in Danec Axel Petersen 29 let. Najstarejši, še aktivni prvorazredni igrač je Anglež Ritchie, ki je pri lanskih prvenstvih v Londonu briljantno igral še tisti teden, ko je dovršil svoje 57. leto. še vedno ga je zelo težko poraziti in je eden najboljših poskusnih borcev. Sele če mlad igrač potolče Ritma, se ga upošteva, prej ne, piše »Tennis Illustrafed«. Boksmatch Bertazzolo—Cook neodločen. Z veliko napetostjo pričakovani boksmatch težke kategorije med italijanskim prvakom Bertazzolo in Avstralcem Georgom Cookom je končal v Milanu po napetem in trdem boju neodločno. Sedaj odpade tudi boksmatch med Bertazzolom in Spancem Paolinom za evropsko prvenstvo, ki bi se bil imel vršiti v Barceloni v slučaju, da premaga Bertazzolo Cooka. t csS Njegova stvar. — Poglej, dragi, kako lepa obleka. Ali ni res . . .« • - Da, toda bogve koliko stane . . . — Oh, to je tvoja stvar . . . To ln ono. KAKO OŽIVIMO NAVIDEZNO MRTVE. Navidezna smrt je zelo pogosta. Vsak dan imamo take slučaje: ljudje se utopijo, zadušijo, obesijo ali jih pa ubije močan električni tok. Večinoma je težko določiti, ali so še živi ali že mrtvi. V vsakdanjem pomenu be- KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Ralun poitne hranilnic« It. 14.257. reg. Mdr. 1 neom. sav. Brzojavke: „ KMETSKI DOM«. Talaf. It. 2*47. V LJUBLJANI •• Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, pritličje. 0*1*1 I OBRISTUJI VLOOI I p R ■ S K R B U J ■ 1 Posojila na vknjISbo, proti poroitvu tor *«• I £>0/ I Kavcija, Inkata, sraika in vrednostno papirja •tavl premMnln In vrednostnih papirjev tel' I "■ knjillce listih U/O br*s odpovedi. I ter ieke In nakacnice (nekazile) ne draga mesta, dovoljuje kredite v sokolom relunu pod I Veijo stolne vloge In vloge v tek. retunu URADNI URH neJugodneJSiml pogoji. | po dogovoru. v j Vsek delovnik od S. do 11>/. in od S. do 4.*/,. PooblaSCenl prodajalec ireih drZavne razredne loterije. BCK^A^*a»ttJwii*siwitifc>zueae sede lahko rečemo, da niso niti živi, niti mrtvi, temveč v neobčutljivem stanju, iz katerega jih je ipa mogoče še obuditi k življenju. Ta navidezna smrt je bolj pogosta, kot si predstavljamo, in mnogo ljudi, ki so jih smatrali mrtvim, bi bilo lahko obuditi k življenju. Obstoja več načinov obujanja navidezno mrtvih. Treba je, da je vsakdo v tem oziru poučen, kajti vsakemu se lahko pripeti, da pride v položaj, v katerem lahko pomaga svojemu bližnjemu, predno dospe poklicani 7xlravnik. Dosedaj najboljše znano sredstvo je način umetnega dihanja, ki ga je iznašel angleški fiziolog Schaefer. V inozemstvu se daje v njem obligaten pouk plavalnim mojstrom, ognjegascem in bolniškemu osobju. Obstoji v sledečem: Navideznega mrtveca položimo na trda tla (ne morda na posteljo ali zofo), s trebuhom (ne s hrbtom!) na zemljo. Roke mu stegnemo naprej, obraz obrnemo v stran. Nato pokleknemo čezenj tako, da so nam bedra navideznega mrtveca med nogami, tako, da lahko sedemo na njegova meča. Stegnemo svoje roke in jih položimo odprte na hrbet navideznega mrtveca v višini njegovih zadnjih reber, tako da se palca skoraj dotikata. Nato pritiskamo počasi navzgor z vso svojo tožo na trup, tako, da povzročimo izdihanje. Potem prenehamo s pritiskom, a pustimo roke na mestu in sedemo ponesrečencu na meča. Tu se se izvrši vdihanje vsled elastičnosti reber in trebuha. Nato spet zaenema s pritiskom od zadnjih reber navzgor in to počasi ponavljamo, tako, da pride kakih petnajst pritiskov na minuto. Ta metoda je torej čisto enostavna in se da lahko takoj in povsod uporabili, ter jo bi moral vsakdo poznati. Seveda ni takojšnjega uspeha, to so samo ob sebi razume. Traja dve do tri ure, dokler se navidezni mrtvec prebudi. Dogodili 'so se slučaji, ko je bilo treba s to metodo delati 7 ur, predno je bolnik začel sam dihati. Z njo so obudili k življenju nekega angleškega oficirja v Franciji, ki ga je med vojno puh granate vrgel v reko in je ležal pod vodo dve uri. Po peturnem umetnem dihanju po Schaeferjevi metodi se je spet zbudil k življenju. To je se- i veda čisto izreden slučaj in kaže uprav nadnaravno življensko silo tega častnika, vendar nam kaže, da bi se marsikdo, ki ga smatramo za utopljenca, le še dal obuditi k življenju. Francoski zdravnik Panis je iznašel poseben stroj, imenovan R. A. P. (respiration ar-tificielle Panis), s katerim je mogoče na umeten način, ne da bi se človek utrudil, izvrševati to metodo. Uporablja se lahko v vseh slučajih navidezne smrti in zanjo jo treba samo dobre volje in vztrajnosti. Vsakdo jo lahko povsod izvršuje: na cesti, ob bregu reke, v tovarni ali doma. Ob enem je tudi dobro, da se te- lo navideznega mrtveca greje s tem, da se ga pokrije z odejami, položi nanj steklenica z vročo vodo, da se mu drgne kožo z alkoholom in tako pospešuje obtok krvi. Zdravnik lahko tudi pomaga z vzbrizgavanjem lca-fninega olja ali kaferna in uporablja umet-. no vdihavanje kisika. Kisik je predvsem ne- • obhodno potreben, ako se je dotični zadušil z ogljikovim plinom. Vsekakor se pa Schaeferjeva metoda ne da nadomestiti z nobenim drugim sredstvom in se mora uporabiti na vsak način. K sklepu še nekaj primerov, kako je uspešna: Pri snaženju nekega plavža so plini zastrupili štiri delavce. Dihali niso več in vsakdo je bil prepričan, da so mrtvi. Po uporabi Schaeferjeve metode tekom en in pol ure, vdihavanju kisika, vbrizganju kafrinega olja in gretju so se prebudili in šli dva (Henry de Varigny v Journal des Deu®1 ' lija Erenkurg: 91 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruSSine prevedel S. L.) — Ravočka, zlata moja, zakaj ne ješ? Ali ti ni všeč? Riva je molčala. Samo pogledala je očeta z žalostnimi, črnimi očmi. Ko je Neichenson videl njen pogled, se je spomnil oči današnje uradnice, to je, one gotove osebe. >S-jj je še otrok,« je pomislil, »kakor moja Ri-vočka. Ta lopov Kabotinski ji je nevaren.t. Razneženemu Neicliensonu se je Jeamie celo zasmilila, vendar se je pa takoj spet znašel: neumno! Koliko je nesrečnikov? Če bi kdo hotel vsem pomagati, ga zmanjka. In koliko je ubitih v vojni! Koliko jih je pomoril legar! Tudi on sam, Neichenson je bil nesrečen! Če se je pa zdaj povzpel, si mu ni treba obte-ževati srca z neumnostjo. In Neichenson je takoj pozabil na Jeanne-o in rekel z glasom, polnim nežnosti: — Rivočka, zlata moja, pojej še malo, vsaj še en košček! To je jako okusen košček, od trebuščka!... 36. Zakaj se v ječah včasih krši tišina. V celici številka sedemindevetdeset, v četrtem objektu jetnišnice Sainte, kjer so bili shranjeni posebno novami in važni jetniki, je sedel mednarodni bandit, kojega imena kljub vsenvu ni bilo mogoče ugotoviti. Bandit je redno pometal svojo celico in čistil svojo pločevinasto skledo. V celiti je bilo tiho, tako tiho, kakor ni nikjer v svobodni naravi, niti v jeseni ne, ob najbolj tihih večerih. To je bila umetna, skrbno premišljena in zasnovana tišina, proizvod umetnosti, na katerega ravnatelj jet-nišnice ni bil zastonj ponosen. Ravnatelj je rad govoril svojemu pomočniku: »hodite tiho, ne govorite nikdar z njimi, kaznujte jih brez šuma, napravite, da bodo pozabili na vse zvoke.« In jetniki v četrtem objektu so res pozabili vse zvoke. Včasih po noči so sami s seboj šepetali, ali pa kašljali, da bi pretrgali to strašno, gosto tišino. Sanjali so o muhah, ki letajo in brenčijo. Okna so bila večno zaprta, ker so se celice prezračevale s p&močjo posebnih ventilatorjev in zato tudi muhe niso mogle ovirati genijalne iznajdbe ravnatelja. Če je kdo pobesnel in začel kričati, so mu pazniki takoj zamašili usta in ga odvedli v izolator, kjer so stene vsrkale vse zvoke. Jetnik celice sedemindevetdeset je bil obdolžen roparskega umora in je sedel že tretji mesec. Ves ta čas ni slišal človeške besede, razven o priliki zasliševanja. Ni videl, kdo mu je sosed, paznikov skoraj ni videl. Trikrat na dan se je odprla linica in v njej se je pokazala skleda z obedom ali s kavo. Ljudi ni bilo. Stene in vrata so svarile pred kričanjem: vse bo brezplodno. Enkrat, ko so ga vodili k zaslišanju, je sredi hodnika zakričal: — Naj kdo obvesti komuniste! ... Isti hip je imel pa že zamašena usta in ni megel govoriti naprej. Gospod Renon mu je im zasmehljivo rekel: — Mogoče boste tudi pri meni tako zgovorni, kakor ste bili na hodniku jetnišnice. Na noben način ni smel upati, da bo kaj sporočil zunanjemu svetu. To ga je mučilo. Rad bi bil povedal tovarišem na svobodi, da je mednarodni bandit, ki ga hočejo soditi pod imenom Nikolaja Cislasa, — komunist Andrej Lobov. Hotel jim je sporočiti, da na podlagi nekih nerazumljivo rafinirano zbranih dokazov propada strankin denar in tudi življenje strankinega delavca. To je bilo pa nemogoče, ker je arhitekt vsestransko poskrbel, da se v ječi take stvari prepreči. Ravnatelj je jetnišnico izvrstno upravljal in Andrej je lahko govoril samo s preiskovalnim sodnikom in s tišino. Trikrat na dan se je odprla linča v vratih. Jetniki so bili dobro in tečno hranjeni. Tukaj so bili zbrani večinoma zločinci, id so pričakovali smrtno kazen. Upravi je šlo zato da bi ti ljudje dobro rejeni šli na morišče. V tem oziru se je ravnatelj potrudil, ko kak šef sanatorija in ni smel dopustiti, da hi na drugi način umrl. Zato so od jetnikom pobrali popolnoma vse, kar bi jim na kakoi* šen koli način pomagalo na oni svet. Težko F najti bolj skrbne pestunje, kakor so pa niki četrtega objekta jetnišnice Sainte. ^ samo nože in vilice, tudi naralnice in kravate so odvzemali s strahom in skrbjo, k® kakšne bombe. Ko se je pred nekaj leti »e kemu kandidatu za giljotino na čudežen uiti •j šel čin posrečilo prepiliti železno mrežo m iz celice na streho jetnišnice, ga je pr* ravnatelj osebno pregovarjati: — Prijatelj udajte se, drugače vas bod® gasilci takoj dobili. Obljubljam vam še bo'is0 hrano. Bandit se je upiral: — Mi ni potrebno, ker bom če* P31 itak ob glavo. Raje si jo pa razčesne111 • • Tedaj je pa ravnatelj velel takoj a,p jetniško dvorišče z blazinami. Bandit J pa kljub temu prezvijačil. Izbral si )e *Je" pokrito mesto in treščil na zemljo. Ravnatelju so se od jeze orosile oči. Kaiko &i sme čkwe čigar glava je že last države, ki mu jo bff čez par dni svečano odsekala, sam razbij lobanjo?! Od takrat se kaj podobnega ni ve'! ponovilo. Ni bilo več ne pobegov, ne sam<>' morov. Hrana je bila izvrstna, izolatorji se skoraj hermetično zapirali. (Dalje pr::b.) Hektografični aparati zvitki, masa, črnilo, trakovi, Telefon 2980. dobite vedno In najceneje pri Telefon 2980. LUD BARAGA - LJUBLJANA, Šelcnburgova ulica štev. 6- VELOUR IN pl/š 'mmmm k20 damske plašče, velika Izbira — nizke cene ?. Miklauc ,Pri Škofu' Ljubljana, Llngarjeoa ul. SURNO-DOUBL KAMGARN za moške obleke, velika izbira — nizke cene R. Miklauc ,Prl Škoju Ljubljana, Llngarjeoa ul Na|k*IJIa v ffrtjl« in v konstrukciji mi Josip Petelinca iivalni stroji in kolesa GriUner, Adler, in !»hdnix. > — Najlopg« opreme, pouk v vezanja \ \ • brezplačen. Wm ................................ Uu&lisma ob vodi W!i«i PraSer-novega spomenika. Drva - Čebin Wollova l/II. - Telel. 20M Širite ,Narodni Dnevnik*. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinelši in naiokusneiii narmini kšs is vinskssa kisa. Zahtevajte ponudbo. TcSefon štev. 2389. Teftniino in higijenišno rsajmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: LJubMana, Dunajska cesta šl. ta, II. nadstr. •■HBIiaillBIBIIIIIMIBBIIIBliBaMIBBB Oglašujte v »Narodnem Dnevniku'*. ssEJsiHEssBieaassaHfflaaraMHBinnBBiHaBeBaiHBiEBttE Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pnpilarnem zavodu, ki obstoji že 64 tet CELJSKA MESTNA HRANILNICA V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvora) Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice ŠE MESTO CELJE Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo* urtntk, ki ga vlagajo so-diiča, tar nalolbam c«r-kveneaa in občinskega imaria, posveča pose* no paSnJo. m um x vsem premoženjem in vso davčno močjo. Hranilnica daje po* sojila na zemljišča, po najnižji obrestni meri. Vse prošnfe rešuj« brezplačno. MERKUR LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 TRG.- IND. D. D. i^KS?fiwSS5^ ____ tfunf n————■ sibbim,,,——Map—■—n———— rrMrnr-i 1 Isdajatelj: Aleksaader 2e!««niVsr. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za litkarne >M«rkOT< odgovoren: Anrirei Sever. Vsi v Ljubljani.