Stav. 316 (rmMtzfli »etma • vHUfjev.)_f Trm, t Utrtih 1S> »Ofnibri tU
Ufam nit.
Mil« vsak	tu« o% nedeljah Ni pnnft^
ob S zjutraj.
Vrtdaifcvo. Llica Sv. rranUSk* Asi&ega It 30. L mM. -- Vtf
4ooid naj «	iireditiJhm Hsts Ncfranklrvia pisma «e M
-prf^raajo In rokopisi se ne vračaju teđijjt*« fn odgovorni urednik Stefsn O diaa. Lastnik llai .Pdfnaf**. — Tisk {ii^srne ,E iinoiti". vpisane /a4ru^e f •Btte -J po ..in v Tr?tu, ulica Sv. TranCilka AglSl ejra J& TeIr»*on vedniltva in uprave Itev. 11-57.
Naročnina «r.«Sa: Za c«lo leto.......K 31 M
2a pel teta................. 15 M
trt ci«««.................., 7H
«a aedeljako lajajo m cel* Mo.......
• polku.................M

NlllMae številk« .Idieetiš* m pnuU^ po I Viku?«/, taalirote Mcfffet po 10 vlMrJrr.
Oglasi ae računajo >u milimetre ▼ Sr^iof!! uie k^loiia.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vta,
©»mitnice, zahvale, poslanice, oglati taMTBfh n-
toAht ...............po 20 vi«
Ogla* t tek >tu Usta do pet vrat........K «0.-*
vaška oadaljna vrsta............. 2.<*
iMaM oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Mase »prejema i u se ratni oddelek .Edinosti". Naročnin« ta reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno t« upravi .Edinosti- — PlaCa in toži se v Trstu.
Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv l»ranttika AsUfcega št. 20. — PottnoliranllniM račun *. 4*1.6*1.
Imm siiiiifittfipdfouia.
AVSTRIJSKO.
DlINAj. 14. (KorJ Uradno se razulari 14. novembra 1917.
Italijansko bojišče. — Na§e čete so vkorakale včeraj v Feltre. Na obeta str?! eh Suganske doline je ari tada fzm. grofa SefceticheuSttila mogočno razširila v zadnjih dneh pribo-i.ne uspehe. Njene divizije dosegle Primola-ro \v. so p><m ko so pred včera?> njhu - ' -	ob **»so-
av vrhod-«n istega h« okJ;>	" na
User Pltfl totii Moto ?e zvezne sile se rahnpio t^rrf ri	do- Pasabija
povsod na .sovražni?! tleh. Ob Ledra^skem je/eru so vrgle na#e nenadne čete sovražnika iz dveh oporišč, napravile ujetnike in
upJenile strojnice.
Na vzhodu In na Balkanu nič
važnega.
Načelnik generalnega štaba.
DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega poroče^S sk.ga stana se javlja: 11. t. m., zvečer.
V Italiji nobene bistvene i/premeribe Ooiožai^. Na vzhodu n»č novega.
NEMŠKO.
BEROLIN, 14. (Kor.l Veliki glavni stan, 14. novembra 1917.
Zapadno bojišče. — Nobenin
več ji bojnih dejanj. V Flsudriji jle zapet oživel topov ki boj šele zvečer in dosegel pri Dix;ntiide severno Psschendaele znatno silo.
Vzhodno boHščeininacedoii-s k a f r o u t a. — N»č posebnega.
Italijanska fronta.— V Sedmerih cbčtnnh so zavzele naše čete močno
zasnežene višinske postojanke Italijanov vzhodno \sisgn in okSopno utrdbo nn Motite Li?er. Primofeno irs Feltre sta v pasih rekah. Oh dolnji Piavl topovski ogeni.
BEROLIN, 14. (Kor.J Veliki glavni stnn, 14. novembra, zvečer.
Na zapadu tu vzhodu nobenih večjih bojnih de;a»ii. V Italiji uspešni boji v gorovju.
Prvi generalni kvart5rmojster pl. Ludecdorff.
BOLGARSKO.
SOFIJA. 13. (KorJ Generalni štab po-toča: Maeedoiiska fronta: Zapadno Giii J-skega jezera in v kolenu Čer ne od č_sa do časa živahen topovski ogenj. V Moglenc so bi!i sovražni poizvedovalni oddelki razgnaui. — r roma v Dobruaži: Na vsej fre ti pičel topovski ogenj, ki je trajal pri P.ista i J č-sa.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo.
13. novembra. — Oeneral (iiardino javlja: Na asiaški planoti je izvršil sovražnik v noči od 11. na 12. t. m. s svežimi in večjimi silami napad na ironto Gallio— Moiite Longara—Meletta di Gallio. Po jako srditem boju je bil sovražnik s skrajno težkimi izgubami odbit v protinapada. Deveti pešpolk (brigada Rezina) in alpinski bataljon iz Ve rone s^a se posebno oiliiku-vala. Podpirana sta bila uspešno od arti-1 erlie vseli kalibrov. Včeraj popoldne je naša arti^erija usj>cšno obstreljevala močna ribanja Čet sovražnika,-ki se pripravlja /a nov nanad. Neki naš napadni oddelek je napadel sovražno kolono, jo ujel in osvobodil nar "iS'li. ki bili ujeti nri nrej-"" : i akeiiali. Od Brente do dolnje Piavc so sovražile armade, katerih prodiranje so v zadnjih dneh zadrževali k Se na&i zadnji oddelki, prodrle polagoma v ozemlje, ki smo je izpraznili. Sedaj sov dotiki z našimi razvojnimi črtami. Pri Monte San Dona 'Ji Piave so včeraj zjutraj sovražni odd^V prisoci; na čolnih na desni breg, da bi /.gladili tamkaj predmostje. Naši so jih ia-koj obkolili. Nato smo izvršili protinapad in vrgli sovražnika nazaj. Včeraj je veliko število naših letalcev kljub neugodnim vremenskim razmeram obstreljevalo sovražna četna taborišča na levem bregu Piave; po cestah in bregovih reke korakajoče čete so bile obstreljevane od letalcev s strojnicami in sicer z neznatne višine.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN. 13. (Kor.) WoJffov urad poroča; V vodovju kro;.{ Anglije je bilo uni-jtn-li zopet 17.000 t< n. Med potopljenimi rarniki se je nahajal velik angleški par-nik tipa *Saxoniai (14.292 ton).
BEROLIN. 13. (Kor.) V.oiffov urad poroča: Dne 12. t. m. popoldne je prišlo pred "a;.Jrsko obalo med našimi torpedovkami m gkSkimi predstražami do topovskega boja. tekom katerega je bil en sovražni rušilec zadet. Naše torpedovke se vr-riile brez poškodb.
Britansko V9]na v Rusiji
POLOŽAJ V PETROGRADU ŠE VEDNO NERAZJAŠNJEN.
LONDON, 13. (Kor.) »Daiiy Nev.s poročajo iz Petrogra la: O četah Kerenskega ni došlo v Petrcgrad nobenih nadaljnih izročil. V predmostiih so napravljeni sjx)j-2ii jarki. Letske čete, ki so na strani pro-
vizorične vlade, so zasedle kolodvor cb
finski železniški progi, 20 milj od Petro-grada.
KOPENHAGEN, 13. (Kor.) Glaso-m stockhohnskega »Sozia Ide mokra teci« je prispel K orni lov na čelu svojih čet v Pe-trograd in je v posesti mesta, razven de-lavskega dela. Gamizija je stopila na njegovo stran. Kerenskij se nahaja pri svojih Cctah v Gačini. Inozemski diplomati so stopili v zvezo s Kornilovom. Tik pred njego-v :iii dohodom v Petrograd. so boljševiki javno razglasili od-pravo posestne pravice. Sedaj so se utrdi'i v delavskem delu mesta, toda njihova predaia je vprašanje par ur. Zjutraj !e or!speTo v Petrcgrad poročilo, da je proglasila Sibirija neodvisnost in bivšega earja za vladarja Sibirije.
KOPENHAGEN, 13. (Kor.) Berlingske Tiderde poroča iz Haparande: Kaledin je naznanil, da bodo kozaki podjiirali staro vlado in da je treba vzpostaviti oblast prejšnje vlade. Do takrat b'ido kozaki v lastnem czemlja sami prevzeli vladno oblast. Od Kerenskega, Kaledina in Korni-iova podpisani oklic pravi, da boste bodoči politični središči države Moskva in Novi Cerkask, skdnji kot staro kozaško glav-lo mesto. Govori se, da so kozaki zasedli Kijev. \ tukajšnjih en temnih krogih se za-trjiije. da imajo boljševiki na svoji strani
000 vojakov in mornarjev, Kornilov pa xr»:itne konjeniške sile, pouelmo kozake, ki - > kr\ .ivih bojih /drli v glavno mesto. Gamizija. IzvzesaS mornarjev, se je predala Komilovu. Boljševiki so s pomočjo mornarjev zasedli dela\ ski del mesta. Zastopniki entente so v zvezi s Kornilovom, ki ima svoj glavni stan v Carskem selu.
LONDON, 13. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Poročilo o dozdevnem porazu Kcren&ktga, kakor je bilo javljeno v neki brezžični brzojavki, se glasi dobesedno • edeče: Včeraj je revolucionarna ar-
da v srditem boju pri Carskem selu po-;)''>!noma l/uiOi kla 5>r(^tirevolueijonarne čete Kerenskega in Kornilova. V imenu revo-i cijoiiurne vlitde uka,. jeni vsem, naj se energično uoro vsein sovražnikom revo-:i*w:j- narne uj okracije hi odrede vse po-ircbiie odredbe za aretacijo Kerenskega. Tudi prepovedujem podobne pusiolovske akcije, ki bi zaino^le spraviti v nevarnost .evolucijo in zmago revoiucijcnanie armade. Podpisan: Mura v je v. poveljnik čet proti Kornilovu. — Noč 12. novembra bo '.•vc^a dalje v zgodovini. Na ix>izkus Ke-re. -\e;<a. a bi poslal proiii evulucijonarne čeie proti glavnemu mescu, ie bil da.ii od--.ičileii (iJ^ovor. Kerenskij se umika in mi i)iehajaiuo v ofenzivo. Vojaki, mornarji in Jjiavci Petrograda vedo, da morajo pomagati zmagi demokracije z orožjem v roki. In . ) tudi .-t r_-. Meščanstvo je hotele ločiti armado r t revolncije. Kerenskij jo je 1 :»tel uničiti ^ k »zašivoin. (^ba poizkusa sta e i/;'(>vi1a. I>e-avci in kmeti! Velika misel gospodstva dcmckraciie je združila vse arma le !n okrer^a njihovo voljo. Vsa Jcžcla bo skrbela, da gospodstvo sovjeta ne bo y.nl sno, an-^ak neizpremenljivo dej--tvo, in c'a bo p< :reir!o premoč delavcev,
vojakov iil iMileiOv'.	pTOii tvei"eil-
,!:emu se rravi, n istc vati pre-t* po£*?stn:-!'o-n, taržosz« m KornfloviL Boj proti Kerenskemn pomeal tndi utrditev pravice iaroJa do miru. r.vob )de, z.mlje, kruha in n'oei. Preteklost : c ne crrte povrniti. Treba T? še bojev i ; ži ev, ako hočemo odstraniti ovire: t .'n not ?e sedaj prosta in /maga ge-:va. Revolucrjonarna Rusija in > >viet imata , ra\ jo, da sta ponosna na pulkovsk' !-.!• Irk, ki je bM pod poveljstvom polkovrfka \Valde.ia. Spominjajmo se padlih in proslavljajmo borilce. živela rovolucijonarna, demokratična in socija-'istična Rusija. V :menu ljudskih komisarjev: Trockij.
V i is na Japonskem.
AMSTERDAM, 13. (Kor.) »Times« poročajo iz Tokija: Pi>ii>eiia iz Rusije so prebi vaifctvo v Tokiju močno vznemirila. Borza je bila popolnoma viisom no-v osu. Splošno se domneva, da bo ravnala Japonska v smislu želj aliirancev.
Govor Pa!n!eveja v Parizu.
PARIZ, 13. (Kor.) Ministrski predsednik Palnleve je priredil na čast LIoydu Georgu in italijanskemu naučnemu ministru Bere-niniju zajutrk. V pozdravnem govoru je PaJniev« naelašal, da je Lloyd George. bivši prijatelj miru. ptjstal odločen organizator vojne do skrajnosti, ker mora biti vojna, ki se vojuje proti vojni, nespravlji-va in ker se mora onim, ki so zapričeli vojno, onemogočiti, da bi jo zonet obnovili. Painleve je pozdravil nato Bereninija kot zastopnika onega naroda, ki je sedaj žrtev izkušenj! A' trenotku, ko ogroža nemška grozovitost mesta Benečije, ne smerno in ne moremo pozabiti, da nam je avgusta 1914 rav io dobrohotna nevtralnost Italije ( im;gt Čila. da smo zbrali vse .sile proti sovražniku in da je majnika 1915, v trenotku. ko se je ruska armada vsled po-manjkanja municije pričela umikati, Italija i/. 1 finega sklepa stopTla v vojno. V tem trenotku drve po vseh progah in potih francrsM in angleški vojaki, topovi in ^tre-livr, n i drugo stran Alp. Pomoč bo odgovarjala veliki nevarnosti. Aliiranci se ne l.oj:ijejo vsak zase, ampak vsak za vse. Končno je Pa:r»!eve izjavil: Ena sama fronta, ena armada in en narod, to je pro-
gram, ki ga .zahteva bodoča zmaga. Mi smo zvest narod, ki ne more trpeti, da bi bil podjarmljen kak drug narod. V vojnih časih je taka neodvisnost sila >n slabost obenem. To neodvisnost je treba spraviti v soglasje z enotnostjo vodstva; to zahteva uspešna vojna- politika, to bo naloga inter-aliiranega vojnega odbora ali najvišjega vojnega svela, ki so ga ravnokar ustvarili narodi aliirancev. Painleve je rekel nato: Citn težje so ure, tem Jvrepkejša mora biti naša odločnost. Slo bo za to, kdo pade prvi. To ne bodo aliiranci, ako se sami ne obsodijo v onemoglost. Aliiranci imajo štiri petine sveta-na svoji s rani in ogromne pomožne vire kakor tudi neizčrpne vire svobode. Oni, ki mislijo ob sedanjih okoliščinah na mir, so izdajalci najsvetejših interesov domovine in človeštva. Geslo je, boj do zmage.
Francoska zbornica.
PARIZ, 13. (Kor.) Po razpravi interpelacij o diplomatičneni in vojašikein položaju je sprejela zbornica z 250 proti 192 glasom dnevni red, ki izreka vladi zaupnico.	_
Venizelos v Londonu.
LONDON, 13. (Kor.) Uoyd George se je popoldne v spremstvu Venizelosa vrtu! iz Pariza v London.
Z Dunaja.
'Od naiega poseDu^a poročevalca.)
12. novembra.
Visoki dunajski krogi so sprejeli v petek nastop poslanske zbornice v poljskem vprašanju z največjo ravnodušnost jo. — Skoro se je že zdelo, da jim je ogorčenje Jugoslovanov, Cehov in Ukrajincev celo dobro došlo, da se pereče poljsko vprašanje nekako potlači. — »Udinost« je že obširno poročala, kako je prva ruska revolucija ietos potlačila nemške »Belauge«, ki so bili že zreli za proglasitev dne 5. aprila t. 1., in sicer zategadel, ker se je bil grot Czerniii izrekel za svetovni mir brez : aneisij in za samoodločbo narodov. Zato i so morali odpasti... načrti, ka"ko bi se ; avstrijski narodi zatirali pod nemško peto. Zdaj pa. je zopet nova ruska revolucija vzbudila nade za mir, — ali na poti je poljsko vprašanje. Kimati Leninu, da srno za mir. po drugi strani pa... prisvajali si zasedeno Poljsko, čeprav le pod obliko personalne unije, to vendar ne kaže in mora vzbujati v Rusiji neugodno razpoloženje proti Avstriji, še bolj pa proti Nemčiji.
Današnji prrnedeljski list »Der Montag« nravi v tem oziru naravnost: »Lond<m in Pariš ne morata danes ničesa sklepati, da ne mislita na Lenina in boljševike — in Isto velia za Dunaj in Berolin. — Dunaj in Berolin sta dala s tem že krepko po-skušnjo. Mislimo, da bi ne bili nikdar doživeli tafco hitrega umikanja obeh vlad v poliskem vprašanju, ako bi ne bil prišel Leninov meč nepcsre'Juo vmes. Leninu se moramo zahvaliti, ako sta obe vladi tako hitro za t a.i jI i neki načrt, ki bi po splošni so.-'bi napravljal neizrečene težave pri rešitvi mirovnega vprašanja.«
Tega dejstva ne bo možno več utajiti, tudi čc se zgodi, da bo Lenin že obešen, nredno bodo te vrstice tiskane v » Edinosti«. — Dejstvo ie torej, da je poljsko vprašanje za zdaj-padlo v vodo. — Dne 31. oktobra je bil v	zaplenjen ves ela-
nok z naslovom vred. tako strašno so bili navdušeni za tako modro rešitev, danes pa priznavajo sami. da jim je to na poti in da jim dela le uslugo, kdor je spravlia s poti. — Taka je ta politika — neodkrito-srčnosti in zahrbtnosti!
Tukajšnji poljski krogi so tudi že bili prepričani, da jim je nova ruska revolucija vse pokvarila. Po ent strani so nekako simparizovali z Leninom, po drugi pa jih ie preobrat v mišljenju naše zunanje vlade streznil — in zdaj tavajo »med upom in strahom«. — Danes so tu že prepričani, da je Kjerenski zopet gospodar položaja. — in v tem slučaju bi tudi poljsko vprašanje utegnilo zopet kako oživeti. Ob gorostasni kratkovidnosti, ki danes prevladuje v 'U^ših diplomatskih krogih, je tudi kaj takega možno, čeprav ostaja resnica slej ko prej. da so se s poljskim kraljestvom pre-nr gli-li, kakor tisti, ki je že zapil medvedo-v o kožo, dokler je medved — še po g^zdu letal. In ruski medvedje tudi še letajo po goz lih____
13. novembra.
Volliev v delegacijo.
Danes sta določeni dve seji poslanske zbornice; običajna bo ob 11 uri, dru'^a pa ob 6 zvečer. V tej drugi seji se izvrše volitve v delegacijo. — Ker imamo na Goriškem le enega delegata, se Slovenci in Italijaini vrstimo; zadnjič je bil delegat Italijan, zato bo zcLaj Slovenec in sicer — dr. A iton Gregorčič, namestnik Fon. — Kranjski poslanci si ne izbero delegara iz svoje dežehie srede, marveč bodo volili predsednika Jugoslovanskega kluba dr. Antona. Korošca. No\ i »Jugoslovan , je povedal. zakaj si izvolijo Korošca, namreč: v delegacijah bo brez dvoma govora tudi o našem državjiopravsiem programu, zato bo najuglednejši zastopnik te ideje — predsednik Jugoslovanskega kluba; zaradi tega torej si ne izvolijo kranjskega, marveč
jugoslovanskega delegata. — Znano je, da. se je neča! s to volkvijo tudi odbor.V. L.! S. v Ljubljani ter .sklenil, da morajo kranjski poslanci izvoliti — dr. Šusteršiča. Toda poslanci so drugačnega mnenja o potrebi in osebnosii delegata in si ne dajo vzeti pravice, da volijo po svojem prepričanju in ne po sklepih strankinega izvrševalne-ga odbora. Končno pa si ni treba zatikati oči pred dejstvom, da kranjski poslanci nočejo poslati v prevažno avstrijsko delegacijo prav — dr. Šušteršiča. ki po svojih osebnih svojstvih ni več sposoben za tako resne čase in tako težke razmere. Utemeljevanje je docela nepotrebno. Vsa Slovenija gotovo Ie z veseljem pozdravi možati sklep večine kranjskih poslancev, ki jiin je bolj pri srcu korist narodova nego dvomljive vrednosti strankina disciplina, ki bi jim bila vsiljena po slučajni večini. Pričakujemo. da ne bo radi tega dogodka prav nikakega ropotanja, kajti v današnjih razmerah bo za korist narodovo neprimerno boljši delegat dr. Korošec nego dr. Šušter-šič. Strankarske in osebne koristi se morajo umakniti splošni narodni koristi.
Kako ie v nali Gorici.
(Nadaljevanje.)
Grad. Okoli stolnice.
Popoldne sem si v spremstvu nadstraž-nika Orla ogledoval spodnji del mesta, ki je v splošnem bolje ohranjen, kot oni proti državnemu kolodvoru, gotovo, ker ga ko-likortoliko zakriva Grad. Grad sam je seveda močno razbit, deloma popolna po-drtina. Raštel je prav malo prizadet. Ob koncu Rastela je oni trivogelnik, odkoder se vzpenja ulica na Grad (riva CastelHo) močno prepleten z žičnimi ovirami. Že prej so od Raštela odcepljajoča Nunska ulica na zunaj ni videti močno poškodovana. Tako je «i. pr. znana Gieščičcva gostilna : pri peteiinčku« videli odzunaj precej cela. Vrata so zapažena. Znotraj je hudo razbito. Hiša, kjer se je nahajala gostilna »pri zajcu*, je obljudena. Samostan s cerkvijo navidezno ni trpel veliko.
Hiše na Stolnem trgu so poškodovane \se precej močno, posebno zelo je razbito poslopje deželnega odbora, tako ua je čisto neporabno. Zvonik stolne cerkve ni dosti poškodovan in tudi cerkev odzunaj r.i trpela mnogo; vse drugače pa je znotraj. Stropa ni nič, in po vsej glavni ladji leže meter visoko ruševine. Nr.d prezbite-rijem je samo p^l oboka. Veliki oltar je skoraj ves pokrit z gruščem in polomljenimi tramovi. Dohod v cerkev je bil, ker so vrata zaklenjena, skozi mala vratca od zadaj, v zakristijo, kjer leži vse križem. V zakristiji je stena proti velikemu oltarju skoraj vse uo stropa založena z vrečami. Na listni strani ni nobenega oltarja več, na evangelski pa so razmeroma dobro -(•hranjeni vsi; skoraj nedotaknjen je vo-tivni oltar Brezmadežne v levi stranski kapeli. Od prižnice stoji samo kip / blazino, na kateri je slonela pramca. Začudil sem se, ko sem zagleda! orgije še na koru. Stopnice tiagor so z obeh strani nepokvarjene. Poizkusiti sem hotel, ali orgije še pejo. Stopila sva s premljevalcem tja -gor. Spustil sem zastor kvišku in pročelne piščali so se pokazale popolnoma cele. Oba manuala cela. Orel je zavrte! kolo, ki goni meh. Potegnil sem par registrov, med njimi principa!, toda tipke se niso geniie pod prsti. Začul se je samo žalosten jokajoč glas, kakor tedai, če poide mehu sapa, dregega pa nič. Armatura je pač vsa zarjavela in ne deluje več. — Galeriji na obeh straneh ste dobro ohranjeni. — Stolno župnišče ie precej poškodovano.
Trg starega sv. Antona je bil poškodovan že takoj v začetku laške voine, tako n. pr. Attemsova palača, v zadnjem času pa ni trpel veliko. Hiša, kjer se nahaja Mi-renska čevljarska zadruga, ie ohranjena precej dobro in prav tako gostilna pri zvezdi«. Dreossijeva ulica na j e močno razbita. Znana »villa Diamantina ie po-drtina.
Ulice, ki vodijo v smeri od stolnice proii Korzu, so razmeroma precej dobro onra-niene, tako n. pr. Stolna rilca. Rabatišče, Kapucinska ulica, ulica Municipio in druse. Krebljeva hiša v Kapucinski uiici je malo trpeia. Hiša Goriške posojilnice, v kateri se nahaja Lasičeva gostilna, je odzunaj skoraj nedotaknjena, zadaj pa je precej po-ŠKodovana. Okna in vrata so Spremenjena v strelniee. Kraljeva tovarna kisa tudi ni zelo prizadeta." Magistralni vrt jc skorai čisto nepoškodovan in tudi magistrat ni trpel veliko. Italijanska ljudska šola je pa močno poškodovana.
Pri kapucinih.
Kapucinska cerkev je zadeta po granati na listni strani cerkvene ladje, a je odprtina zadelana. Znotraj je cerkev razmeroma malo poškodovana. Obok je cel, klopi so •na svojem mestu, prižnica cela, oltarji drugače nepoškodovani, le kipi leže po tleh. Veliki o!tar je skoraj čisto nedotaknjen in prav tako oltar Brezmadežne na list::; strani. Orgelj nI. — Sanr iian pa je nasprotno zelo poškodovan; nekaj c Jie je celih. V refektoriju, kjer je \ razmetano, stoji v kotu razbit pianino. ki tudi ne da glasu od sebe. Samostanska kuhinja je še dobro ohranjena. O knjižnici :ii nikakršne-
sledu. Le	po celicah ka!.a
latinska knjiga, star »brevir. Ves samostan je bi! italijanska, vojašnica. Nad vrati raz-hih celic so napisi, ki dovoljuje vstop samo v službi itd.
Enako kot samostan, no Lahi uporabljali za vojašnico tudi sodišče, ki je deioma močno razdejano in silno onesnaženo. Po nekaterih sobah leži še veliko število žim-nic. V desnem delu poslopja na dvorišču je moralo goreti, ker so zidovi močno očr-neli. Na stopnjicah v veži je ležalo veliko papirja, med njim vezati avstrijski zakonik iz leta 1875.
»Ne! coiupleamio ril liberta«.
Nehote pa se stori milo človeku, če pogleda no onem razsežnem Fogai jevem zemljišču med Sempetersko cesto in Klav-uičuo ulico. Velikansko pokopališče, na katerem leži pokopanih kakih 6000 do 7000 Italijanov, ki so ži tvovali svoje življenje za nič in prazen nič. Takih pokopališč je vseuaokoli Gorice, a to bo najbrže največje. Častniški grobovi so narejeni .skrb-neje, ograjeni s pločicami in imajo križe iz umetnega kamna. Nameščeni so ob robu ostalih grobov, grobov moštva, ki imajo lesene križe. Sredi pokopališča, katerega pa je porabljena le leva polovica popolnoma, desna pa samo v spodnjem koncu, stoji velikanski križ brez narisa. Med grobovi na levi strani pa stoji na mogočnem podstavku iz umetnega kamena drug velik križ, okrog .katerega je dejan ogromen lovorjev venec, ki meri najmanje tri metre v premeru. V vznožju križa leži na podstavku italijanska častniška čepica iz umetnega kamna, počez po vsem premeru venca pa se čita naslednji napis:
»A vol fratelli d' halia 1 lauri e i flor! Hi nostra terra, da! sang»»e voslro redenla, co! sangue vostre d i fesa. Nel compleanno di liberta a <ii 9 Agosto 1917. — I Goriziajii.«
»Vam bratom iz Italije poklanjamo lovor in cvetje naših tal, odrešenih po vaši krvi, branjenih z vašo krvjo. Ob obletnici osvoboditve djie 9. avgusta 1917. — Goricam. )
Odreševalci spe tu na neodrešenih tleh večno spanje; a kje so odrešenci. ki so se prezgodaj veselili svoje svobode?
V hiši na omenjenem Fogarjevem svetu so imeli Italijani delavnico za nagrobne križe. V hiši se nahaja še več sto kamenitih in lesenih k rižev z imeni pokopancev. Kdo jih bo znal sedaj postaviti na prava mesta?
Proti južnemu kolodvoru.
Ulica Treh kraljev je razmeroma malo poškodovana in prav tako tudi Tržaška cesta, ob kateri pa teče ob Jesni strani deloma skozi hiše :n za vrtnimi ograjami italijanski strelski jarek, naravnost mojstrski izdelan. Na vsak meter je napravljena z lesom obložena strelnica. Tudi skoraj vsa v ruta in okna v pritličju hiš na desni stran!
zadelana in opremljena s strežnicam*. »Kavarna Dogana' jc malo prizadeta, ravno tako tudi znana gostilna »pri K rancu.Dobila je le z dvorišča eno granato.
Novi dom- in »Mali dom« sta skoraj popolnoma nepoškodovana. Krušičeva hiša je spredaj zadeta od granate, drugače pa cela. Crnigcjevo mizarsko delavnico so Lahi trajno uporabljali in skrbno čuvali. Nad vsakimi vrati je napis, ki prepoveduje vstop nepcklicancem. Ostalo jc tudi še ic-kaj strojev, tudi cirkularna žaga. Dobro ohranjena jc tudi Batjelova delavnica in notem slovenska kmetijska šola. Na dvorišču se nahajajo velikanske množine municije, španskih jezdecev in druge ropotije. Nahaja se baje tam tudi veliko podzemsko zavetišče, katerega pa nisem videl. Park pred poslopjem je ves prepleten z žico in mečno okleščen. Strelski jarek zavije potem preko starega pokopališča proti Soči.
Južni kolodvor je popolnoma porušen, in tudi hiše v obližju so močno poškodovane.- dočim se pa lahko reče, da je Kf-rzo,
zlasti od starega pokopališča dalje proti m.-stil večinoma prav dobro ohranjen. Kar ie poškodeb, izhajajo veCjidel iz časa pred zavzetjem Gorice po Italijanih. Kavarna Corso je odspredaj skoraj čisto cela, zadaj na je precej porušenega; hiša, v kateri se ie nahajala pisarna dr. P« vletiča, ni prizadeta sk;-raj čisto nič.
Gledališče je spredaj nepoškodovano, zadaj pa precej hudo. Gledališka ulica jc trpela le malo. Poštno p slepje ima iz Vrine ulice dve luknji, pokvarjena je tudi streha, a drugače je dobro. Bolnišnica usmiljenih bratov je z južne strani močno poške devana, pročelje v Alvarezovi ulici ■p a Ve kaže mn poškodeb. Nasproti bolnišnice stoječa prctest.aitska cerkev jc skoraj čislo neprizadeta, stolp je pa precej razbit Takohnenovani Parkhote! : ie močno poškodovan, Medvedov kina razmeroma le malo.
Ker sva ravno v bližini, sva z mojim spremljevalcem na vsak način tudi hotela biti deležna dobrot, ki so se delile v gostilni »pri pošti«. Stopila sva tjakaj. Evo torej slike goriške gostilne: V kuhinji sc kuha. t cd a le za vojaštvo. Gospodar mi je potožil, ;la si jc nabavil zase salamo in jo obesil v shrambo. Ko se je vrnil, ni bilo salame več. Na dvorišču ie> dolga miza, za mizo na podložku soJ. Vino — imeniten iurlanec po 4 K — se toči v skledo, iz sklede pa z vrčkom v najraanovrstnejše posode: vrčke, čaše, sklodicc, lončke itd. Pod verand:) Je par okrcjjlih miz in stolov.
Strati H.
„EDINOST" Ste v. 316
V Trstu, do« 15. novembra 1917
c » v- lahko vsedtrš. To jc vse. Dobil st;u; i U r.; \ <*ia . vrček. moj si/remljtvaiec j j ■ lonček. Popffa sva i'1 ker m dru- j K /c kiaiiaj C. a ali najine pi>sode.
\" \rt'ti 11 lici ni vti večinoma poškodbe1 iz , rcj.sniili - = - . Ll hita Centr;;'iic po- j .«■ niče je »:« v zadnjem časi« dobra j o*1 znalne i.oŠl Jne. ki jih ima na pro-UaI sirani, zlasti v drugem nads n rJu. j Trgovski dom }j pogorišče že iz prvih ča-sp% laške v-, ine. Realka je preccj hudo po-i ši Jovana; za \ ;.«.kv:un je izpeljan deloma i- krit iarc'-:. Posinnie Kreditne banke | je vaju. prizadeto. Ljttđski vrt a hudo \ o- leščen in Z< ni itijcv spv .neniv stoji v niem. Odtod dalie je bila ulica še zastrta z zastirali iz trstike. Tržnici je polomljeno polovico strehe.
Z ogledo« : V rtne ulec ;e bila končana r.:d;a pc , :a. -vna naloga. Ogledal SOB sij veiino goriških ulic. vseh seveda ni bilo n i(oee. in opis ie itak že obširen. Bil pa je tudi deževen dan. zmračilo se ie kmalu, ri v temi ni prljann hoditi po goriški!! ulici Za odhod jc hv prepozno in prenočiti! sem pač moral v Gorfci. ker ni bilo niti j misliti, da bi v temi in dežju ponoči bredc! do kobila blato do Prvačine. Ta prijetnost iik ">e čakala drutfo jutro in mi je je bilo še podnevu več kot preveč. Večer sem porabil v to. da sem si po ljudeh, ki so sij o^'edali tudi okolico, zlasti Brda. dal opi-j sa.i te kraje. Verjel mi bo pa tudi menda! vsakdo, da po celodnevnem tekanju sem-j tertja nis-in bil ravno izpočit in da se ni-1 se? ! pritoževal prav nič, ko sem bil ob 8! zvečer že v postelji.	(Konec jutri.) I
ENsriie polUR^a vesti, j
Ldinosu in frankovci. »Hrvatska Drže /a kcustatuie, da smo mi posneli članek d^-i. Milobara (frai kovca) iz »Oest. Ia: dsehau' z < pazko: Ja je zanimiv in poučen z mnjii strani«. »Hrvatska dr-7 <\a pripominja: »V koliko pak se izvajani a strinjajo s stališčem deklaracije 30.1 iti - ja, ie vprašo ije, na kamero je * Edinost«, d« Ižna odgovora.« — »Hrvatska Država«,] želi torej odgovora. Evo jej ga, la-si bi mi ir _ niti, da ie p > vseh antecevidericijah eni-1 višen, nepotreben. Lahko rečemo, da ni j n !>en slovenski lisi od pr\ ega začetka odločneje, dosledneje, s pravim gnjevom, pobija! frankovstvo, kakor ravno naš list. \ eli *-:rM» vedno in vidimo daises v fra:i-k	strujo v političnem živijenju hr-
va takega naroda, ki je v nevarnost in sra-ir;»:o nele za hrvatstvo, marveč za vse južno sHvanstvo. Pokvarjeni elementi, najemniki in plačenci tujnistva, zastrupljc-vr' ji nahoda. nasprotovalci vsake konso-i ^ narodovih vrsi. torej vseskozi ne-varen element — to so stalna označen i a v našem listu za frankovstvo, ker je ne-va»nt> po svoiih namenih v služr i sovraž-11/kov. a jtiiumio po svojih metodah. A, kar sc deV'' racijo z dne maj-i, so pa to dogodki »ia novejega časa in vsaka številka našega listo, odkar ie bil proglašen ta za nas iu/,ne blovane zgodovinsko zna-inuiti dr/rvnopravni dokument, vsebuje gfa>no izpoved. da smo sć dc4 iaracijske ! ;tike oKit nili s polno dušo. vsem srcem hi globokim uverjeisjcm, da je nsša narodna politika sled »jfč krenila na pot. ki nas more edina dovesti do srečne narodne bodočnosti. J n r^vno zato, ker so to nolo-jriena dejstva in z;: vi:»a najnovejih časov, nismo pričakovali, da bi kdo mogel, krivo totaačitf salo gori oneujeno pri-; j- ; .i. . :,!i dvomiti na našem razmerju do i.aiikovsiva, ali da bi mogli ->riti celo na sms 1 .Kili sinu-u?'j do p UtičaHi ; BStdov-cc., ki jih mrzimo iz vse^a src:'.. Članek dra. Milobara smo priobčili koi simptom
—	kakor se pač omenjajo in navajajo tu.'i izjave pomičnih nav u^aiuov, r.e da bi bi Ji
—	iz že , K&rtaaih razlogov — podrobneje ozn: čili sva je stališče. Da bi se nas : : av: . lo v ka \o »omb'nacijo s fraijkov-stvom v wMw bdteca sofh^a: preje bij prič: •••. ali smrti, nago takega — presenečenja. Kadejai io se. da je »Hrvatska j Dr? a 7 lo^oUflll (Pripis. Ko ie ! ila ta j: ;ica že z!.'žena. nam je došto naslednje
;	N/ Drž.«, kjer uredništvo lojalno
j'	svojo apostrofo na naslov naše-
ga l;-*a. Sedaj ?io zadovoljni tudi n»i.)
P' j-a-i rešitve ccs*?"ja Kz ?a iz srartne j neva, :aS:i piije uradna »VViener Ab:nd-rf'-* : teh težkih č'^ih nam *e vzvišena os.! a e^sarja Karla postala -posebno dra-j ga. /e kot pres! ' aaslcdnik, zmagoslaven 1 vcj-kovojja — je sedaj njegovo cesarsko ime spojena z neminljivimi slavnimi čini naši * h' t žene site. Nj a ovo delotvorsio \:adanjc na če' > r4ar Cesi/tljive liabsbur-m larhije. K' sc sedaj razteza že sko-10 r.a leto dni. jc veir. delovalo na ti), da c':i;a ns. ^n osiia-eai izgled uJaju^ti do službe skup i! domovini, marveč. r« - \\ no xv.<,ž-Eosti olajša žrtve, ki jih ve; a a zadrteva ed vsakega i .;>a»r«tzn \a, t^r da ^a • vetu mir. V', a ?: treb'jje. da bo .ta -J. strer :i k aajvisi cilje:«i elovceanstva. neja. iz -bine src prihajajoča rae :st napo! iji-'e danes narode, z-Jru>"e* e pod slav-; a: žo" a habsburškim, ker jim je milo * a t Pr vidaost ohranila vrače Ijublje-T	aa ki cc arja zdravega in ne-
V ■ > aT»ega. Ln z najtopislo hva-Icžn« Mio za srečna reši ev se izvija z vseh ustnic najiskreneja violi te v eo Vsemo-žaiega, la bi našega vzvišenega cesarja tud: liadalv še:a« na sreči: njegove i re-iasiie hiše i»i v blag. r njegovim zvestim na radom.
Shct?5 za	mir. Z Dir aja^am
pišejo ine 12. r.< v.: Sccijalna dcim ' ra.eija dunajska je prire 'ila včeraj ve!:k shod za mir pt-: na sporazuma: br^: anefcs^ in cdš!iC-J •': in \ :> načelu sameodlačlc narode v. Ker je došlo čez 20.<>"0 oseb m \ veli'a.ta! dvorani pr:M!:'ro ni bilo dovolj prostora« j- b:,a ljudstvo potrjen na bliž-.i": r>.*cs ar Jrsališkega društva, kjer je bi!a i ' rjvia va*:!!i kakih 10 shodov. —
c. . 17«.: K.a; TMO«; .\ru-a.-.; Ciroi-.I-J
med njimi rudi voditeljica sodružica Adaf-| ht:d \J< ,;p. Vsi govorniki so zahtevah mir! na podlagi sporazumiienja. Restvlucija naglasa. da te vojne orožje ne bi incrglo končali. Zato je treba p\»ti drugačnega izhoda: iniru po <načelir! ruske revoiucije — brez aneksa, odškodnin in na podlagi sa-na. adločbe nart Jcv. Tudi pozn Ije resolucija vlado, da poda v len; smislu jasne iz-iavc. — Po siicdu so se deiavci mirno raz-š . Zapeli s;o svo?o delavsko pesem, daij s ra-a^ičrami klici d>. *-ka sv« i jezi pre.i, vr jnim hntskačem in -- vse se je iept> kon- j ealo. Policija je vendar ukrenila vse potrebno, da bi udnšila vsako veeio denv n-siracijo. — Poleg ministrstev so bili prikrito nastavljeni redarji. Tudi pod vhodom v parlament jih ie bilo nastavljc ;h kakih 40, a!i brez potrebe. Delavstvo je do«f jno demonstriralo-za mir in ni daloj policiji najmanjšega povoda, da bi nastopala. — Pa ne le delavstvo, marveč ves Dunaj — izvzemši tiste, ki vsled vojne bogate — danes soglaša z delavci in kriči po miru. Zanimivo je, da vse zmage na jugozapadu niso izprememle prepričanja, da zmage z orožjem ne prinesejo zaželjenega miru! — Tako daleč je že zmagalo trezno presojanje bojnega položaja!_
Prodaja kižrsva.
Oglje. 10 kg na izkaznico.
Staro mesto: Rdeče izkaznice štev. 1302—1411 (obrobna štev. 3) dne 16. 11., pri G. Turcovich, ul. della Mura 12, (cena vin. -kg).
Nove me^to: Rdeče izkaznice štev. 078—787 (obrobna štev. 3) dne 15. 11., pri A. Lozlej, ul. Boroević 57, (cena 58 v kg).
Ban^era nuova: Rdeče izkaznice štev. 2077—2186 (ob/obna štev. 3) dne 15. 11., pri H. Lambelet. ul. B cchi 1, (cena 58 • vin. kg), šiev. 2187—2297 (obrobna štev. 3) dne 16. 11., pri G. Schlembach. ul. Molin grande 20, (cona 58 vin. kg), štev. 2298— 2697 (obrobna štev. 3) dne 16. 11., pri C. Girotti, ui. Amalia 13, (cena 84 vin. kg).
Sv. Jakob: Rdeče izkaznice št. 3143— 3332 (obrobna štev. 2) dne 16. 11., pri G. Skcrl, ul. Bergamasco 5. (cena 58 vin. kg), štev. 3333—3442 (obrobna štev. 2) dne 16. II., pri R. Signorini, ul. della Ouardia 9. (cena 58 vrn. kg).
Roian: Rdeče izkaznice štev. 591—700 (obrobna štev. 2) dne 16. 11„ pri O. Gavi-nel. ul. Mirti 17. (cerna 58 vin. kg). Drva z ' kurjavo. 20 kg na izkaznico.
Stara u : Modre izkaznice štev. 859—1058 (obrobna štev. 5) dne 16. 11* pri C. Girotti, ul. Amalia 13. (cena 38 vin. kg).
bedenj: Mr>dre izkaznice štev. 266— (obrobna štev. 2) dne 16. 11., pri C. Srebernik. Skedenj 99, (cena 34 vin. kg).
Preme« (fossile). 20 kg na izkaznico.
Greta: Modre izkaznice štev. 344—349 (cfcrofena. štev. 2) in štev. 1—49 (obrobna štev. 3) dne 16. 11., pri M. Hrepeunik, Greta 8 (cena 18 vin, kg)._
Povodom obletnice sinrti cesarja Frana jo.-ipa i. se bo vršila v torek, 20. t. m., v stolnici sv. Justa ob 9 zjutraj slovesna služba božja.
Osebnosti na stran — stvar v sredo! — Sarajevski »Hrvatski Drcvnik« piše: V interesu monarhije bi biio, da bi bili vsi n; roji v njej ene misli, ln ker mi ne zahtevamo o J Nemcev ničesar njihovega, bi se lahko pogodili žnj'mi. da ni Wolfov, Do-btrnigcv, Heinejev, Tcufelov, in tiste sorte oko,lo »Grazer Tagespost«, »Frcie Stimmen«, »Neue Fr. Presse«. Deutsche Rundschau« in raznih pangermanskili i :ov. ki so v diaspori (razno-ti) -navadno najhujši, tako, da nimamo mi navskrižij z Nemci v Sotnogradu, Tirolu, Gornji in Dolnji Avstriji, a na potu so nam seveda tisti, ki so prišli k nam s kovčekom ali na-hrbtnia" ■ .m na plečih. In žalostno izkustvo :as je poučile, ua so se navadno nastanili kot mirni gostje in so bili nekaj časa tihi; naenkrat pa so se dvignili in začeli komandirati domačinom. Tako je v Kranjski. Koroški, južni Štajerski iri sedaj v Bosni! V Dalmaciji in v Istri so izročili bič Italija-
-crn____! Ko sc vidh.po obkoljene od tako
neprijaznih sosedov, iie more biti naš vsakdanji klic drugi, nego: osebnosti na stran ir. stvar v sredo! To smo dolžni radi i r-ebe, radi svojih krvnih bratov, to zahte-; va od nas čutstvo zvestobe v odporu proti ; tistim, ki so klicali še p»-e<l par leti: »Hoch ; liohenzollern!« in ki tudi danes ljubijo nc-: ko gotovo trobe nico, ki se vije v Potsda-tnu. Načeiu: • divide et iropera« postavimo (nasproti: ccr.cirrdia parvae res crescunt!
Nakaznice za kurivo. Z današnjim dnem ; se vsem onim obra om, ki so že meseca ; U ! mar ja ali pozneje napovedali, krlao 'kuriva ; atre-bujejo, dopošljej'. nakazrace , >:a nabave premoga. <"fr!»a ali drv. Na! z-iirce so ločene potrebi obrata in ao.rebi ! kuriva ter s:> numerirane s tekočimi številkami. Naalalje soobraii. kakor dosedaj, po svoi? važiiosti zt javne interese uvrščeni v nabavne razrede, »ki se t »odo po vrsti za?a:ali s krriv m, kolikor ga bo na raz-!p^!a;;a. v obstoječih za« g ah. — Potem j vzorca, ki je priložen na k:-/niči, mara t v r J k a naznaniti, pri kat-r^m trgovcu želi na' apevati svoje potrebščine. — Kdaj
na1 azaice v veljavo, se r] r. 10 . se vjavijo tudi cene. Dotlej to razdeljevala kurivo, k a1 ar doslej, m-esra- ; a-! narnc.
: S!;iiir:	»mao'p ijudi. Pan za druai
! prjnaša » u liski Hrvatski list^ izkaze o 1 zbirkah na c. in kr. vojnih ladjah r 1 hrve*-: a' - šolstvo v Puli. In so svrte to, ki na-i r, > nr.-t presenečajo, frap^rajo: po več lo-jti'i kron. To so Čini narodne požrtvcvai.io-sti, k: p a'a: en ja] o mnogo in pričajoč zlatih 'srcih pod vojaškimi suknjami. »Hrvatska [Država pravi, da so ti ljudje kvas bolje
' n-»r<vrlrii. Jw4rw"nrwt! v flocPjtl PritilOrijl —
Piše: Na delu in v hr>in, vezani pa vojaški j disciplini, se \^;;dar ne bc.je kazati svoje-i ga borbenega hrvatstva in misli edinstva-in svcbcJe Jugoslovanov. Ko b? le naši j ljudje v vseh položajih znali tako odkrito in odločno nastopati, v prvi vrsti pa: ko bi se naša narodna inteligenca hotela in znala učiti odločnosti in preziranja nevarnosti od teh enostavnih mcoiarjev. potcan bi naša narodna -tvar bila 11a boljem! ti mali. neznatni ljudje so bolji od nas in soj vredni več, nego na! TI in tak:	j
ljudje so nam jamstvo bolje bodočnosti. Mi »veliki« učimo se od »malih« ....
Trgovce z manufakturnim blagom, perilom in narejeno obleko vabi trgovinska zbornica k seji, ki se bo vršila v trgovinski zbornici danes, v četi tek, 15. t. m., ob 5 pop. Predmet posvetovanja: Oddaja bombažastega blaga v smislu nove naredbe, izdane 30. oktobra 1917. drž. zak. št. 418.
Malim štediteljeni. I>o lepih uspehov dosedanjih šestih vojnih posojil so seveda predvsem pripomogli milijonski podpisi bank, zavarovalnic, javnih zakladov, vojne industrije itd. Ce se pa statistika 6. voj-. nega posojila pregleda natančneje, se -pa j vidi, da so denarni zavodi itd. podpisali, nad štiri milijarde, torej nekako štiri petine vsega zneska, ostanek več kot ene milijarde pa so podpisali posamezniki s podpisi od 50 do 100.000 K. Toda tudi mali štedi-telji se ne smejo prezirati. Vsaka krona, ki io ie mogoče prihraniti, se mora dati za vojno .posojilo. Mali šteditelj, ki misli, da, prihajajo za voino postilo vpoštev samo; veliki zneski, sodi popolnoma krivo. Tudi mali podpisi znašajo v svoji skupnosti znatne zneske. Pri prvih šestih vojni1 po-1 sonHh je nad dva milijona podpisovalcev, S ki "so podpisali zne-ske od 50 do 1900 K, j podpisalo nad 800 milijonov. Gotovo zna-1 ten znesek, ki prihaja v pošte v pri pokritju votnih stroškov! Pri 7. voj. posojilu naj bi se še znatno povečala udeležba malih ste, diteljev pri končnem uspehu in to tembolj,' ker se vedno bolj razširja spoznanje vaz- j nosti vojnega posojila za državo ter velike vrednosti in neprekosljive varnosti na ta način naloženega denarja. Mali štediieiji, storite ?vojo dolžnost, varujte svojo gmotno korist, p^dp'sujte 7. vojno posojUo!
Goriški deželni urad v Ljubljani se je preselil v Šelenburgovo ulico, štev. 6, II. nadsir., tik glavne pošte. Uradne ure od 8V2 pred p. do 2Vz pop.
Oskrbnicam vojniškiii sirot. Nad 50 družin slovenskih vojniških sirot je brez oskibnic. Dosedanje oskrbnice so večino-n.a tako preobložene z družinami, da jim je nemogoče prevzeti še druge. Zato se j prosi, da sc prijavijo še nove oskrbnice,j ki bi bile pripravljene prevzeti ta posel. Saj je še mnogo gospa in gospodičen. ki bi' lahko brez posebnih žrtev prevzele oskrb-ništvo kakšnih sirot ter s tem pokazale, da niso brezčutne za sedanjo bedo in trpljenje in za velike žrtve onih, -ki so v obrambi za domovino izgubili svoje življenje ni pa pustili svojo deco brez zaščitnika. Saj oskrbništvo ni bogve kako težavno — le malo dobre volje, dobrega, srca in poguma, pa se kmalu vživi v pa sel, da se z vnemo in veseljem opravlja. Zato le pogumno v kolo dosedanjih oskrbnic in gotovo ne izostane hvaležnost vseh folagocutečlh in zavest, da se pripomore k olajšaniu zlih nasledkov tc grozoiejne vej _ — A. S.
E v; '.iovićev Loncert se »pano vi d re v i c'o 7\ > v gledališču »Politeama Rossotti . kakor že javljeno, s ijveraj popolnoma mi-' vim programom. Prepričani smo, da bo tudi tokrat gledišče polno, kakor v polni; meri zasluži naš mladi umetnik, ki je že s svoja.i prvim nastcpom postal ljubljenec trža-.vega <*bčinstva brez razlLke narod-: nos:i.
Naše glevlališče morda oživi. V nedeljo, i t. m., ob 4 popoldne bo druga predstava | v /našem gledališču. Prirejevalca sta gg.; Požar m Svagelj. stara igralca našega! nek daj tako procvitajočega Tanjinega hra-ma, katera sta se odločila, da ustrežeta srlo.-ni želji, da nam oživita, ne strašeč se truda in dela, po razmerah zopet naše gledališče. Na sporedu so novi spevi iz c?,;er iz naše narodne glasbe, ponovi sc du-; ro usiKla burka v enem dejanju »V ci-viiu ter se uiTrizori nanovo naštudiraaa | burka v efiem dejanju »Blaznica v prvem nadstropju«, ki je p<>lna smešnih in zabavnih-prizorov. Vstopnice so v predprodaji pri g o spe j Biček-Razbornikovi v Narod-, nem Domu.
Postni promet med Avstrijo in med! poštnim ozemljem višjega povelinlštva Ost Med svorieča.viio imenovane poštne urade, ki so bili odprti za rpomet prebivalstva v j poštr?em ozemlhi Ob. Ost. spada oJslej tudi Riga.	I
Postni promei v Onkovini. V Bukovini j p -tUijejo zopet: 1.) poštni urad Krasna llski za pisemski promet, za promet z de-j naniimi pismi in za denarni promet. 2.) Pošiiii urad Laszko\vka za promet z de- j liarninti pismi, za denarni promet in za promet z zavitki v omejenem obsegu. 3.) I Pu^ni ur : J Storonetz Putilla za pi emski i ai .et. za pro.net z denarnimi pismi in za pa. aranilnični promet. 4.) Poštni urad M a v a za brzojavni prennet in sicer za d vne in službene brzojavke. 5.) Za na-iv ai piseu»ski pustni promet pe tia urad 1 Aiiiiie. 6.) Za promet z denarnimi pismi r Tta: uradi: Kirlibaba, Russ. Banilla. Ste-' ji. a in Nepolokotitz, zadi ji urad tudi ; u \ net z zavitki v omenjenem obsegu, j ~ y Z a pisemski proia, t, za promet z de-iii pis'ii! in s pesmimi nakaznicami .ni ura J" Uscie Putilla. 8.) za piseuski . i et, za promet z denarnimi pismi, za denarni promet in za promet z zavitki v omenjenem ob>e.ju poštni uradi: Idzestie. K a iarestie Slobodzia. Koste&tie in Luzan.
r.cva mfadir.ska knjiga. Naš najboljši mlad-nski oisateii Fr. Milčinski ie napisal
novo mladinsko knjigo, ki jo izda pod j:a-: slovem »Tolovaj Mat a.i in druge slovenske; pravljice . Tiskovna zadruga v Ljubljain. j Knjiga, ki jo je okrasil 1. Vavpotič s 15.1 celostranskimi risbami, izide koncem no-'' vembra. Staraše in šolska vodstva že se-1 dai opa/irrajno nanio.
Mesiua zasiaviiai;iic2. V petek, 10. t. m., i se bodo od 9V2 dop. do 1 pop. prodajale na ia#n; dražbi dragocenosti, zastavljene mesec a novembra I. 1916. na zelene listke erije 14o in sicer od št. 26.301 do štev. 2&AU-); popoldne od 2V2 do 6 po nedrago-coni predmeti, zastavljeni na bele listke' serije 141 in sicer od št. 202.401 do št. i04.300.
Češko Budjevička Restavracija (Bosa-ko\ra uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) S^venska postrežba in slovenski iedilni listi.
MALI OGLASI._
E-nrfH (O ^ ' v	mest-) na vogalu v
riUtlll it kate-i)*' f	žpranj.»rna in pro
da atna, z već itanovanji, nosi 135«) K Ce a K 155.« 00. Podatki pri Karčiću karama Universo
_1 9-1
K?0\n?fflf žganje, verm >uxh. marsa'a je na; o-IlUlijUflf daj po zn^.emih c^-nah edmole v žga-njarnah Piazza deUa L^-gna f». Riva 1 egettbof li ia t zaI gi Likerjev Polak Jakob Piazza Lip« a St 2*_15»!
SPfkffffll ^^ n:.jbo jHtrga vipavskega \ina. « lUiAlll Natančna puja-niia pri vrat rja n). Gepp-i 23._158*
IČFnIH TO delavci ko ači praktični v kovanju «aUJU ib štedilnikov (>parherd). Puri.;, V M?«ia6.	1589
IffOtfl zurjene#a krćmaija a kvvcij » za dobro lilblll vpeljano gostilno in lepi po?iciji /.nati n;ora s!©«-ensko, ital'jan o in ako mo_oče tu i nemško Pojasnila v Buifetu K>un ulica Sqnero nuovo 17._l-"8
TOHfVfl srednjo siaros'i. izobražena, pridna* «LĆ11mi\U sposobna za v^ako domače de o, s do. brimi spii£eval;f išče službo kot h.šoa gospod nj a pri g"s odu ali vdovcu Natnnrna pojasnila pri vratarici v ulici Commerciale 14	B 17
Hote! in restisvraeila
METROPOLE
Trst, uika S. Nic&ld 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe, — Največja čistost. — Cen* zmerne.
M k šWe in
mm« česanje.pravinsm-
s llall ški mttl
ii^niioJioseri^&Ga^r
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvrcffca ustaROvJfens ^878. —
"?stT	r^m&anH'* si 19.
ifilfgi1 moridnlnn
uUllcIt iii^^i/llliiiJ
IR drsssie kovsR®
Kakor tudi u^Ktiursina želcznlne
kupule
MRECELLO SMBIR, Tfii
GAHBRIHUS
1 vsaki veter g.
|	ob 9 V,	i
velita m\Mm predstava.
MST Vstopnina K 1" - ^B
Zl0fflrnk3>t:Q- Pino
v Tr^tu «e Je preselila na Corso 15
v hivgo ilp.tamlco O. Zercowltz & FJr'io.
Velika Izbera srebrnih In zlat?h ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
' mm n
! Trsi - Vin Stadion 10 - Trst
. Odprt ođ Bjjutoiiral
| vstopnina R z ^^
---------------------------TVTtTfc
Dr. J. Čermik
v Trstu, ul. Poste veccft e 12, vogal ulica dalle
Izdiranje zobov bral
boieilne. m Plombiranje. UMETNI ZOBJE
l B z^aBS*.- d fc j.^đp^ffciSfc«'-. i. i B 2	3 S ■ ■ IrttfJSI 11 HIB-li	k B
Mmm posojilo.
Pocfpfssuulno c^na K 94*50 Popust....... — 50
Torej jo K100 — nomiiifll. ... R 94'—
Rendlblllteto: 6*41V
Oržifun? zaSlatlaicf.
Psdplsoualna csno K 92*50 Popast ......„- '50
Odbitek 1 f Bica opasti .... „ —'45
Torej 2i R lOiV-
noiaiflil*) .. K srs* Rendlfjllltsti: različna Kakor bMo Iste prej aH slej asncrtl^rsne. t mm: TW\<h nsjmja: 6'03'i«
•) Odrezki ki zapadejo 1. februarja 1918 se takoj izplačajo.
Za prrrfujnia obrestna mera znižisna na 51«.
sprelcmisls ussfaKulšnle ficnKe
Dobrozna uram3 in 2!a?a.;ns
Tmt, Piaiza Bairisra usattaiL 3
kupuje Zi&t o, um
(n druiuljB po naj-
piljili tml