Največji liersoiki dnevnik t Združenih državah
h i z
Velja za vse leto ' • • Ta po) leta • - • • • Za New York celo ieto -Za inozenutvo celo leto
$6 00
$3.00 $7.00 $7.00
I
a
j
GLAS
rfcU^ON: C0RTLAHDT 2876
List slovenskih delavcev v Ameriki.
K0. 87. — ŠTEV. 87.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., raider Act of Congreac of March 3, 1879
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 14, 1926. — SREDA, 14. APRILA 1926.
TELEFON: COBTLAHDT 2876
ZASUŠAVANJE PRED
SENATNIM KOMITEJEM
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
Aretacije radi pijanosti so se več kot podvojile, izjavljajo liberalci v boju za modificiran je suha-ske postave. — General Andrews pravi, da potrebuje 15,000 mož proti butlegarjem iz Kanade.
WASHINGTON, D. C., 1 3. aprila. — Ko so nastopile pred senatnim podkomitejem ženske ter se izrekle proti modificiranju suhaških postav ter celo za njih ojačenje, je prišla vpoštev čustvena stran cele zadeve. Danes so se liberalci poslužili statističnih podatkov. Kot prvo pričo so poklicali Stanley Shirkaw voditelja preiskav v službi Moderation League. Predložil je rezultate preiskav, izvedenih v 457 mestih in vaseh. Dokazal je, da se je Ftevilo aretacij v zadnjih letih več kot podvojilo. V svojih nadaljnih izvajanjih je rekel Shirk: — Ne moremo se upirati dejstvu, da se je Vol-steadova postava popolnoma izjalovila, ker ni proizvedla tega, kar bi morala: — pospešila zmernost in treznost. Nadalje pa se od leta do leta razmere niso izboljšale, temveč poslabšale ter ni nobenega upanja, da bi Volsteadova postava kedaj izpolnila svoj namen. Izkušnje po deželi uče, da je prej mogoče doseči zaželjeni cilj potom modre omejitve kot pa potom popolne suše.
WASHINGTON, D. C., 13. aprila. — Justični odsek poslanske zbornice je bil včeraj zelo presenečen, ko ga je obvestil general Andrews, da bi bila potrebna armada dvanajst do petnajst tisoč mož za nadzorovanje meja Združenih držav, če bi hoteli biti uspešni poskusi, da se deželo res osuši. To pa je nemogoče, dokler prihajajo velike množine opojnih pijač preko meje.
Prav posebno veliko žganja pride v deželo preko Detroita. '
PREMIRJE MED MAR0ČANI
IN FRANCOSKO VLADO
Prihodnji petek bo sklenjeno premirje med vsta-škimi Rifci in Francozi v Maroku. — Mirovna pogajanja se bodo kmalu nato pričela. — Ab-
del Krim mora izrečiti vse orožje. Krim priznal maroškega sultana.
Abdel
PARIZ, Francija, 13. aprila. -— Ministrski predsednik Briand je objavil včeraj, da bo v petek podpisano premirje med Francozi in Spanci ter rifskimi vstaši.
Mirovni pogoji Francozov bodo med drugim določali, da mora izročiti Abdel Krim vse svoje piilke, granate in drugi vojni materijal. Pogajanja se bodo pričela v bližini meje med Marokom in Alžirom.
Francosko-španski mirovni delegatje so dobili navodila, naj odrečejo rifskim plemenom kot celoti administrativno avtonomijo, a jo dovole posameznim plemenom.
Medtem ko govoričita francoska in španska vlada o miru, se pripravljata na vojaško ofenzivo za slučaj, da bi se mirovna pogajanja izjalovila.
LONDON, Anglija, 13. aprila. — Iz Pariza poročajo, da je Abdel Krim že priznal suverenost maroškega sultana. Sprejem te točke je eden naj bolj važnih mirovnih pogojev. Sedanji maroški sultan je seveda le orodje v rokah Francozov.
MELILLA, Maroko, J 3. aprila. — Poročajo, da se je s par streli končal sestanek maroških vsta-sev, ki naj bi razpravljali o stališču napram fran-cosko-španskim mirovnim overturam. Večina prebivalcev je baje proti nadaljevanju vojne.
PARIZ, Francija, I 3. aprila. — Abdel Krimu, voditelju rifskih vstašev, hočejo baje ponuditi vilo v Franciji ter zadosti kapitala za brezskrbno življenje. Na ta način se bodo skušali spraviti rifskega voditelja iz Maroka. Isto so storili svoj čas tudi s lom Mula j Hadidom, ki živi sedaj predmestju.
Province proti glavnemu mestu.
Novi podaniki Romunske v Transilvaniji in Besarabiji so razkačeni vsled uveljavljenja sta-
rega režima v Bukarešti. — Boje se intrig in korupcije, ker je kralj odslovil kompromisno vlado.
BUKAREŠTA. Romunska, 13. aprila. — Sprejem Karol-ove resi-.grnaeije 'predstavlja le eno f;i7o v politiki, ki bo razkrojila deželo ter oslabila kroin« v }>olitiki, ka-■tero je Ferdinand trajno za. ^(lova I od leta. 1919.
Prestiž fmonairhtije je bil velik neposredno q>o vojni. Kralj, čeprav k družine Ilobenz^llern, je povedel ^vojo -deželo v vojno proti centralnim .silam. Posledice so ,pre>t«crale najbolj divja pričakovanja. Završema ie bilaizveza "vseh Romune e-v, živečih v sosednjrh ■deželah.
Ko je kralj Ferdinand prvikrai obiskal Trajtsvilvanijo, so iprilvi-teli na lice medt<a vsi sloji prebivalstva ter uprizarjali velike demonstracije.
Dve leti pozneje, .se je vrnil Ferdinand v Transil vam i j o, da ga kronajo kraljem večje Roanuiusike. Le malo TransHvtaiičanov je pri-' sostvovalo cerimocniji. Velika ve-ekna no vili podanikov je izostala. Kaj je IbOo vzrok nenenadne iz-preinembe ?
Ho m unci iz Transilvanije in Be-j-ar&bije so bili včlanjeni v kraljestvo s previsokimi upanji. Njih pričakovanja so bila pretirano vsled njih žedjV, da se iznebe svojih madžarskih in ruskih mojstrov. Ko »o dosegli svoj cilj, je i izginila seveda, glorijola, ki je obdajala Romunsko.
Romunska se jam je zdela na-zad nj£t(ka ori j en ta ls-ka d ržava. preipojena s korupcijo. Tuja via da, katero so .sovražili, je bila višjega, bolj izapadnega tirpa, kot pa ona, v kateri se je rabila Romun kc.. Njih boji kott manjšina so ojačili njih posamezne značaje in njih (podrejene poizicije so jili rešlile vpliva korupcije.
Za časa rturške vlade so gosipo-« I ari! i Romunski Gi'ki, ki so znani kot najbolj konrmpirana skupina ljudi na sv rtu. Pozneje pa je postala Romunska bojaio polje med <1 verna rLvalkama za silo na Bal-k-miu, Avstrijo bi Rusijo. Korupcija. že davno doma v Romunski, pa se je povečala z razkritjem peti'oleja, ki je ed«u največjih vi-rov bogastva Romunske.
Novi Rom unci bili kana ki v Htem ipoJožaju, v katerem «o se na hajaii pred vojno. Le gospodarja vo izmenjali. Mesto da jim bi obvladali Madžar in Rusi, jih je pričelo vladati s-taro kraljestvo z istimi, a še bolj nerodnimi metodami.
Njih krajevne uradnike so nadomestili z možmi iz starega kraljestva. (Prav tako kot v Jugoslaviji, kjer cxvde na vseh. vačnej-ši-h mestih Srfoi). ^Zastopani bili od poslancev, i m po*-tirani h iz starega kraj jest va, k« jih •imonai fo jim ibila leomaj 'znana.
Posledice te politike so bile neizogibne.
Ljubosumnost
vzrok umora.
Mrs. Hingste iz North Bergena je bila ustreljena in njen mož je izginil ter se domneva, da je izvršil samomor*
N0RTII BERGEN, N. J., 13.
aprila. — Mrs. Jennie Hwigste. -»taro devet in dvajset let, so na-"li (lairds zjutraj mrtvo v njenem •jtanovonju na 39. eettti, s pre^rtre-Ijenim levim sencem. Policija je mnenja, da je bila uvmičena iz ljuboHiamnosti.
Tu;pplo je našla sestra umorjene. ko je zjutraj, kot običajno prinesla mleko. Ernest in John Ilingste mi a bila namreč poročena z dvema sestrama Jennie in Ano.
Ostarrla mati obeh, Mrs. Jennif* Ferdnand. Id je shunovala zgoraj, je povedala policiji, da je cula med enajsto ini dvaaiajstto uro ponoči polk. a domnevala., da izvira iz kakega avtomobila. Oba otroka, desetletna Stella in osemletni John sta -spala poleg, a nista ničesar -cula.
O njenem možu nimajo nobenega sledu.
Hohenzollernci dolgujejo davek.
BERLIN, Nemčija, 13. aprila. Z določitvijo, kaj naj se zgodi s posestvi preje vladajočih družin v Nemčiji stopa sedaj v ospredje nadaljni fa.ktor. Ugotovilo .se je, da dolgujejo HoheiiaoUeraci pruski državi sedenn -milijonov -mark zao-it&lih davkov.
Dočim visi vprašanje glede bodoče usode te lastnine, počiva tudi vprašanje davkov.
Amundsenova
ekspedicija.
Polarna zračna ladja "Norge" bo kmalu odrinila proti Norveški. Iz Pulhama n a Spic-berge bo najbrž najbolj naporni del poleta na Severni tečaj.
Zena vzela sina v smrt.
MONTCLAIR, N. J., 13. apr. — Kot poroča policija, je izvršila pet in trideset let stara Mrs. Joseph Henry včeraj ponoči samomor ter vzela s seboj tudi svojega osem let. srtaTega. sina, ko je odprla v svoj L sobi plin.
Mati in sin sta ležala mntva v postelji, ko .jie hišna gospodinja poklicala policijo, ki je s silo odprla od -znotraj zapa.hujena vrata. Okna so bila zaprta, vse razpoke zamasene s papirjem, plin na široko odprt in vsled tega nc more biti niti najmanjšega dvoma, da je obžalovanja vredna ženska sama spravila s sveta sebe in svojega sina. Bila je že pet let vdova.
Nepostavno izkrcevanje Kitajcev.
Trije častniki obsojeni na smrt.
ATENE, Grško, 13. aprila. — Trije ča.«tiniki, ki so bili zapleteni v solunsko »zaroto, so bili o1>-*>x>>eni «na smrt.
Diktator Pangalcs je odredil, naj ste i izvtrSiavijo smrtne obsodbe nekoliko počaka.
V nedeljo je policija v Newarku N. J., aretirala 700 Kitajcev. Med njimi jih je 60, ki niso mvogli do-'kaizaitii, da so prišli posstavTiim potom v deželo. Te+i šestdeset bodo najprej zaprli, potem pa deponira li. V neki kitajski bezniei je »našla policija tudi iza tisoč dolarjev opija.
Boljše viki plačajo vsa naročila z zlatom.
MOSKVA. Rusija. 13. aprila. Proračun sovjetske Rusije znaša to leto štiri tisoč milijonov rublje v. v primeri s 2800 anilijoni v prejšnjem letal.
To je .sporočil danes mini^ns'ki predsednik Rykov sovjetskemu eksekutivaemu odboru. Nfdalje je omenil Rykov, da splačajo so-vjeti vsa inozemska naročila z zlatom.
Pl'LHAM, Amalija, 13. aprila. Zračna ladja kapitana Aimindse-na jo dospela semkaj po 1400 milj dolgem potovanju iz Rima. Potrebuje le 'kuriva, kot je izjavil njen poveljnik in izgraditelj, polkovnik Nobile, ki je dobil iz Leningrada. poroerk). da je tamošnja lopa pripravljena, vnled česar ni nobenega v^rdka. da bi ostali tukaj še dalj čassa.
Izjavi je nadalje, da bo "mogel }k> poletu Severnega tečaja s postojanke na .Spiebergili poleteti v Nome, Alaska.
"Norgo" bo dospela v Oslo v šetfiih. urah in bo osiaia tam en dan, nakar bo poletela v Lenin-rad.
Če bo vreme ugodno, bo odpln-la s Spiobergov dne prvega maja ter bo dospela, v Alau&o po poteku štiridesjtih. aJi pet in štaridese-tili ur. To je izjavil poročnik Omdal, (ki je bil leta 1922 na polarni ek&pediciji 'kajpitana Amund sena. Ker ibo na krovu zadosti kuriva za šestdeset ur. bo imela na razpolago dodatnih petnajst ur.
Poročnik Amurndscn. nečak raziskovalca, ibo vprizoril s\'oje prvo 'Polarno potovanje. Mnenja je, da bo izpostavljena zračna lajdja tnaj-j večji preizkušnji na poletu iz Le-jningrada na Špiciberge.
Poi "očnik Ilongen, ki je ibil z Amundsenom na zadnjem ipolar-nem potovan.jn, kjer je bila ekspedicija prisiljena pristati 120 mdj od Severnega tečaja, je rekel. da, ne bo 'nobene prilike za rešitev, če bo zračna ladja prisiljena pristati kje v bližini tečaja. "Norge*' ima. n.a krovu zadosti čokolade, svinjine in fižola, da se preživlja posadka trideset dni. Cd ini vir .gorkoite izven strojev bo obstajal v vroči l>a.vi v vacuum steklemica'h.
Polkovnik 'Nobile je dofoll Mče-raj zvečer nasle<lnje. poročilo od 'kapitana Amimdsena: — Vesel sem vfTprieo vašega (uspeha.
Polkovnik je dobil tudi čestitke ■cd i tal j a lv^kega kralja ter Mussolini ja.
C'e 'ho zračna ladja zapusitila P niham danes zvečer, bo morala dospeti jutri zjutraj v^O>lo. Če ho zapiiNtfifca Oslo v sredo, bo do-upela v Leningrad v četrtek zjutraj, odkoder bo odj>otovala naprej pr«ti Hpicbergam.
^Led posadko zračne ladje je par najbolj utrjenih polarnih veteranov, "ki so leta in leta sledili Amundsenu na njegovih potovanjih na kopnem in morju. Eden je ka.ptan Wistiiig, fci se vrača v arktične kraje po treh ftednih po-č it j uc v smernem i>odnebju. On ne ljubi oglaševanja ter se ne pasti fotografirati. Bil je poveljnik Amund seno ve ladje "Matad", ki se je mudila v arktičnih vodah več let ter je šel z raziskovalcem tudi na južni tečaj. Kaflcorhitro je dospel "Maud" v Seattle, ve je prkiruižil posadki "Norge".
Na dalj rti veteran je Olonkin. ruski operator brezžičaiega brzo-java, ki je preživel sedem let v pol a m i h pokrajinah na "Maud" in drugih ladjah Amundsena. Kot Wilking je bil izven Arktika le tri tedne. Nadia^ni član je Frederick Ramon, zigodovinar eikiapedacije. če bo brezžični ibrzojav dobro posloval, bo pošiljal tekom priteta brzojavke z "Norge".
IZJEMNO STANJE V GARFIELDU
Serif je prečital "uporniške določbe", da zavaruje stavkokaze, zaposlene pri Forstmann-Huffmann Co- — Vsa zborovanja so prepovedana. — Dosti delavcev aretiranih.
V Garfieldu, N. J. je bilo v pričetku dvanajstega tedna stavke proglašeno okrajno obsedno stanje. <pbdan od petdesetih pomožnih šerifov, dvanajstih okrajnih uradnikov in tridesetih policistov, je prečital šerif Nimmo iz Bergen okraja "uporniške določbe", s katerimi je prepovedal vse sestanke, te ali one vrste.
No povelje šerifa so pregnali večje število stav-karjev izpred tvornice Forstmann Huffman. Sedem stavkarjev, ki se niso dosti hitro pokorili povelju policije, je bilo aretiranih, med temi Jack Rubenstein, ki pa je bil izpuščen, ko se je skliceval na številne neupravičene aretacije v Passaicu in Garfieldu.
Forstmann-Huffman tvornico je stražila velika policijska sila, oborožena s puškami, revolverji in krepeljci, da zavaruje majhno število skebov s katerimi skuša tvrdka obnoviti obratovanje.
Zopetno obratovanje v napravah Forstman-Huffman je bil le manever, da se omaja vrste stavkarjev, a ta poskus se je poplnoma izjalovil. Stav-karji dobro vedo, da se tvrdki ne bo posrečilo najti toliko propalic kot jih potrebuje naprava, da padejo v hrbet svojim tovarišem. S preddelavci ter par neizurjenimi skebi ne more tvrdka obratovati.
Voditelj tekstilnih delavcev Passaic okraja, Albert Weisbrod, je bil včeraj stavljen pod jamščino $30,000 na temelju obdolžb "pozivanja na upor, komunistične propagande ter upora proti vladi". Weisbord se je proglasil nekrivim. Odvedli so ga v jetnišnico v Passaicu, dokler se ni njegovim prijateljem posrečilo spraviti skupaj smešno visoke jamščine. Jamščino je odmeril policijski sodnik namenoma tako visoko, da mu vzame vsako priliko izogniti se procesu.
Otroci tekstilnih stavkarjev so pričeli včeraj z napovedano šolsko stavko. Le malo otrok je prišlo v razrede, a drugi so v skupinah korakali po mestu ter kričali: — Ne bomo šli v šolo, dokler ne bo stavke konec.
Šolske oblasti so pozneje priznale, da ni prišlo več tisoč otrok včeraj v šole.
Policisti na konjih, peš in z motornimi kolesi, o-jačeni s 40 člani ameriške legije, ki so bili zapriseženi kot pomožni šerifi, so napravili kordon krog treh tekstilnih tvnoric ter pustili skozi le stavkokaze. Vsak poskus piketiranja je bil preprečen. Do desetih zjutraj je bilo aretiranih že deset stavkarjev. Dva časnikarska poročevalca s fotografični-mi aparati sta bila pognana iz mesta, ker sta si drznila kritizirati policijskega paša Zoberja.


DENARNA IZPLAČILA
v jugoslaviji. italiji in zasedenem
Ozemlju
Dane« ao oafe een« aleddU:
JUGOSLAVIJA.:
1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.60
Pri mk»iiin>. ki cna&ajo manj koi II ceotor x« poštnino In dmee
BaipoilU« os udnje podit, to kplafej« Tdftad
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir......... $ 9 10 600 Kr _______ _ $21.75
300 lir.......... $13 35 1000 Mr ......... . $42.50
Prt naroČilih, H značaj« raj M M Ih, i^ im pa IS m^m a poštnino In druge atrrike.
Razpošilja na safajo potte In tiplitiiji DdHJanka ▼ Trsta.
Za poMLJatve. ki presegajo PBTTISOČ DINABJSV all pa DVATWO^
LIR dovoljujemo po mogočnosti is poseben pogost Vrednsst Dinarjem in Liram «edaj ni stalna, rnmjs ss inftiat ti asp* takavano; is tega rasloga nam al aiph podati mtsafnn eese vnaprej s ratnnamo pa teal tistega dne. k« nam pride psslsnt denar v taka
POŠILJATZVE PO BRZOJAVNEM PI8MU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČA8U TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $2.~
Denar nam Je poslati aaJMJr ps Psmestls Postal Warn* Ordsr aH pa $ew York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE/BANK
32 Oortlandt Straat	*«*	n *
1 1 • i 1 ' . i' .
G1AS NARODA
(SLOVENE DAtLY)
NEMIRI NA KITAJSKEM
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president._Louis Benedik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA' "Voice of tke People"
Issued Every Day Erccpt Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ............................$6.00
Za pol leta................................$3.00
Za četrt leta ............................$1.50
Za Sew York za celo leto $7.00
Za pol leta.............................$3.50
Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 1 Za pol leta ........................... $5.50 1
Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
Razne vesti.
Prvi komunistični balet "Redči Mak".
Sovt)ct.'ki krit'iki ži via luno popravljajo "za-željeno zmago preleta rke rnnetnoHti'' nakl ba.le.tom, ki se je najtrdovratneje upiral
---V
njeno samo za velesile. S tem je hotela Nemčija doseči. da je enaka med enakimi in da se pogaja navzlic por&tau v svetovni vojni z zaveanjki kot velesrila.
Kakor hitro pa bi podala stalen član Lige narodov rudi Polj-
velesila
_J'Glas Xaroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
Dopi»i brez podpisa in osebnosti se ne priobčil je j o. Denar naj £e j blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS N A H O D A", 82 Cortlandt Street, Xew York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287G-
zahtevam po politični vsebini.
Godbo prvega (komunističnega ba-| vka'	ne bi bUa
leta "Reel Mak" je spisal koni-iNem^ja kot vo,^Vla- keir Pol^"ka ponist G Mere, libreto pa rfniptna po	mnenju ni x ' -
baletnih umetnikov s sodelova-jKaj p& * s,>loh	?
njem Katarine Goeltzerjeve in sli- PoJ('m vel(Mll° Je nfWta! 7a 'karja Kurilke. Pred-^ve v Mo-'''asa Ludovfca XTV. m zlasti v Mkovckem Velikem gledalcu ^ i Napoleonov, dobi. Zunanji znak • a širjajev	velesil je bil, da jih zastopajo pri
Dejanje' se' vrši v revohiei^kem |tujih Vhldah	(BoU
Ki-taju današnjih dni. Sovjetska'	<*r-
ladja jei primorana obiskati med-jvc *	(Gesandter).
vojcvalci >o sieer me to obkolili, trda vaatj ne morejo, ker ga irp.rodno odprto pristanišče na Ki- Tr Ja ,ta zunanj' zm,k « <lrži posadka. obupno brani. Sl?k«t nam kaže oddelek kitajskih voja- itnjs-kem. Angleži m drui^i so vraž- kov i.z nekdajlJlil1	veličine
kov, ki imajo vrh strelu' strojno pnžko,	.	Vjfei hočejo "osle pari t i ali podku- ima Span^ ** <laJies
--ipitu moštvo, da -preiščejo pamik., mko' <lc*mi J,h	n,,UiU
___,. . .. L.	Kaj >so drugi znsiki velesile?
pri tam pa mcradejo va>zne liste-
I „_ • , \ . ... .	Silna vojska? Ta znak za Nemči-
ne m oklenejo ttploh potopiti la-	J
tj • . -v,	.. i i o ne drži. ker je Nemčija razoro-
žijo. Pristaniška lepotca Rdeči	*
ewmmmmm*-'
V kitajskem mestu Tien.Mii vlada ze tri mesece olusedno stanje. Za-
Zinovjev in sovjetska vlada.
:<T; iti^TčouHG.^
STRIC SAM KOT DIKTATOR
I)a se v ruskem boljševizmu \.«"i popoln okrert na dcsino.se kaži- vedno <>citneje. Odkar je na XIV. kongresu ruske konuintstič-ne franke. ki se je vršil sredi de-cemibra 1925 zmagal Stalin nad 1 Zinorjevoin. ko se je pokaralo, da
je ogromna večina bol jše viška neiki-m so<-i jalisti<*nem Jistu v St. Louisa se nahaja uredni- vti-ank na Stalinova s*traB»i ter da bko }>ono<ilo	u«-kt ^zn pn'davanja, kaitt-ro j<* imel pred trgov-' ima Zinovjev 1>» neiaj pristašev
sko /b"TMKMi v Si. Loni.-u pioi^or dr. Carl Krinkjuan, s IIei<lelber^ za -eboj. v glavnem petrograjske vs«>ličilih"a, m ki j. nosilo naslov; "Nemčija in Dnwesov načrt", komunistične organizacije, i'^gu'b-Dolgih izvajanj kr:it ki jiomu-n .)<•. — da je ta načrt neizvedljiv. V V" a levi, ito je ekstremni komun i-zvezi & tein pri^oninja lis-t: — Nemški niurfMl ima dobro vo-ijo, da ze-ni postojanko za posto;jr.inko. vestno izspolni vsiljene mu obveznosti Dawesovega načrta. Nemčija Stalin z večino ruske koinuni-pa se naJiaja v položaju dobre matere, ki resno stremi za tem, da .'ičue štranlke je obupal nad sve-piača kumh, katerega, potrebujejo njeni stradajoči otroei. Manjka, t"vno revolneijo in smatra, da si ijsta Pravde, ki je prva "pisala za
žena. Velikost ozemlja Polno dr-je, kd imajo večji oh-^tr ko
inotzern ^»'»nistieni kul i ji prepričajo le-:	,	,	_ . ..
, ., ,	inoeem-	- '	. smatralo za. velesilo. Kolonije.
ski h državah vzdrževat i / lal-tni- ptleo 0 nasprotnem m dosežejo.:	..........J
z laum ^	^^ ixkoH^eval.j rutfa teh Nemčija nmia. C^spo
larsiko bogastvo.' Niti to ne ve
'-1 jii m Nemčijo, ki ima plačevati
razmetavala * '	x,«-.,^,	•« —— —	J	'
ha viti že eksrikin i\mi odbor Ko-	v ta namen omamiti _
m-intenia; odslej se bodo mora',le S0VjeNke-a k a pit Pili a. Toda vdani ' ......
.	. J.	,	_____,. ; Neme a m nt urti govora, da bi se
konuu n i st.ie n e - t ra nke
itadržev
mi sredstvi. Ce se preanLsli, s kako velikmai denarnimi v-otanii je Motin^1,,ji ^ 'kapitan so opo-,
Evrope in daseizala	nevarnosti. "Burzoiji" pa	......u.....
hočejo maščevati nr^l plesalko, a zdaj jo režijo kittajski težaki. So v je teka ladja odipiava Ob zvo-K kih '' Pn termae ij on al e " m ob za-fegnjfmih ikita.j^killi pesmih kul:-jev. Takšen je torej prvi ruski 'ba-1 let z izrazito komunistično tendenco.
ganda Sirom hivrop< največ bas ž nji-mi svoje uspehe, }t' < I a k- k os ežnost tega slklepa evi-<1 en tn a.
Da pa je sovjetska vlada popolnoma likvidirala z (Zinovjevom se vidi tudi pri drugih zadevah. Znano je, da je Stalin dal preurediti uredništvo petrograjiskega
| =53=

Peter Zgaga
pa potrebnih iffeditev za plačanje. .Srce mattere lioče 'jKneiti od •!>©-le^ti, ker ne more preskrbeti otrokom potrebnega -ka-utia.
To je kaj čudna melodija, potem kio se je dose da j vedno zagovarjalo Daivesov načrt, obenem z nemško soeijalino demokracijo, brciz koje aktivne prif>omoei bi se nikdar ne moglo naprtiti tega bremena nunskemu delavstvu. Ta načrt se je celo proslavljalo kot največjo pridobitev v cash po vojni. Sele danes sjvotmava ta gospoda, kako upravičena je bi'a dwtra opozicija, katero je napredno delavsko gibanje ka>zaIo napram temu bastardu medna rodnega, finančnega kapitala. V največji meri zanimivo pa je sedaj, da se ]>oja.vlja i»edaj tudi v kro-gih ameriškega velekapitala o<lločen odpor •prot.i Daewsovcmu načrtu, čej>rav iz povsem drugačnih rčLzlogov kot jih je izprva navajal nemški proletarijar
V Wafshingtottu je bil« ravnokar objavljeno ol>širno poročilo
mora Rusaja (pomagat i sama, to je, da »mora sama rešiti go??jj>odar-«;ko krizo in obnoviti oči nunsko •hlago'svtan.je na temeljih nekt&e-ka državnega nocijalizma. s tole-r'ranjean in»di^diualnega podjetništva. v noitran.ji trgo^ni in obrti.
Posledice tega preokretfj mora-'"> 1 >i o-zrcnn.n«. Sovjetska Rmsija ne l)o ianela več interesa .na komunistični propagandi v inozemstvu če ne verjame več v njen uspeh in če ji je njeino deti o celo ne|>ri jet-
Zinovjeva. Potem so v Mo kvi
Škodljive pcslcdice nikotina.
več tednov zadrževali Zrnovjeva,	O tej temi je predaval te dni na
da se ni magel .taikoj vrniti v Pe-	dunajskem vseučilišču znani dit-
trograd, kjer je imel sprva stran-	naj 'ki zdra\Tiik <lr. Zajiček. Na
kine organizacije na svoji stra-	podlagi dolgioleffcnijh znanstvenih
ni. Ta čas so se vrgli na preipa-	izkušenj je ugotovil, da je niko-
gando in so kmalla dosegli premoč	tin še minoigo bolj školjiv kot al-
nad opozicije. Baš te dni «e je pa	kohol. T.'{?liv nileotina specdelno za
proces bombe zoper Zinovjeva za-	^ne notranje organe, ki so za o-
kljiičll; za predsednika rpetrograj-	hranitev ^draivja in mladostno
>kega sovjeta je bil izvoljen Ko-	moči najvažnejši je naravnost dc-
marov. pristaš Stalinove smeri in	va-tat,' ričeai. Nfajstrašnejše upli-
s temi je Zinovjev vpliv izpexdne-	va pušanje tobaka na spolne žie-
šen tudi v .njegovi osnovni po-	ze. Pri ženskah se -izraža ta upliv
Ni dgunnih zuivanjih znakov za vcle- lo. vendar 'pa	splošno
i čut, kr.tera država j«* velesila in katera ne. Gre za ves izrai/. sile. k< jo predstavljal 'kaka država in i to se še bolj čuti v negativni ohli-•ki. Ce ni Nemčija v Ligi -narodov, ix>tem vsak d čuiti, da manjka bi-stivene ik oni p one nt e evropskega fro žit ja. In zaito je Nemlčija velesila, kakor so Italija. Francija. Anglija, Rmsijia, Japonska in Zdr. li/ave in zato bo velesila tudi-Kitajka, kakfyi- hitro bo urejena in imela vlado, iki 'bo res 'pred-f lavlja>a nilo kitajskega naroda. Ravno tako pa bomo prišli še do mohamedam^ke velesile, ko bo mo-hamcdanskL svet prenehal hiti kolon i jalm narod.
glede ekonomskega in traančm	Nemčije. To poročilo meče no pri diplomatih in finančnih *tojanki. v nekdaj tako važnem neredko v nenadnem prefeinjeniu
: -k ij;i«h pni velikih in malih svetovnih državah. Zato je -ploš-
ostxo lun: na g<*spoda.i!«ko iiMfc". kat.-r<» -»i je ameriški kapital že pri dobil v Nemčiji ter sj jo .pridobiva z vsakim dnem v vedno večji
meri. Poročilo je >taviL: ameriška sekejja mednarodne trgovske no pričtikovalo, dr. bo vodstvo ko ■bomice.	;muni^riene stranke ukrenilo tiKli.
To po:o- .'.*) pa kaze v* več. Kaže namreč, da vi hoče ameriški tla se Zinovjev odstrani z vodU-f.naačni kadita] pridobiti popolno gospodarsko hegemonijo nad nf »a. tr» je s pr\nega me-Nemčijo. To j*- pov-s. m jasno razvidno iz pororula. v katentn se to sla v tr*-:ji Iiiternaeijotiali. dejstvo direktno priznava, .lavno navaja kaj je potrebno, da .m* ' Toda to ni zgodilo. Ko >,> j-otrdi hegtjuonijo amvn^kega kapitala med :ie<nški»ai narodom, na .f>rie»»*lcom m»r< a «»	ek^ekii-
korist amer^Kih j« nemških kapitalistov ter ]»rij>orOi"-a v ta name«: | »a tretj.- inter*ia<-ijonale. je t\-Zvišanje ekrqx>rtnih prebitkov Nemčije j>«t<ii(i <laljŠ4-ga delav-; »»tal Zino»i-jev njen pr«.L • ln''k. k;?-Iiega časa in nižjih mezd za delavce.	»kor da s*» ni med njim in ru kr
Znižanje nemških reparacijskih plačil na temelju Davreswvega' k< munžsitično stranko nič zgodi-narrla, & čemur bi >e pr»'%krbeb) denar za od| da če vanje in obre^to-1 lo. Ali to presenečenje -e je k'iia vanje anieri>'ah pri varnih -p« — >jil.	j n poiejrlo, zakaj pokazalo <e jf.
Ain« rij,ki vt l» ka|»ita1 je torej pogrni sebičnih motivom* za (da je Stalin napra\il še mnn?" znižanje plačil na temelju l»a\v.-ovega načrta. fc)awesov načrt naj , uk Irc jšo potezo. On je sklenil pn-1*3 preluknja, da bodo fuiitnčniki te dežele z^iguradi svoj Lzpo«o- f • -t i t i ZinoN^eva na čehi tretje in-jeni kapital ter dobili višje obrati.	j ternaeijonale, toda v^a ta velikr.
Ncm&ki narod ne pride pri tem vpočjJov. Olajšati njegovo brc- <">rganiaaeija naj bi se _ od-.tra
me, t« pade hijenam z \VaJl šlreeta prav tako malo v* glavo ter je nila. ker se njeno inozemsko delo padlo onim. ki so s »stavili famozni J)r we so v načrt. Naspncrtuo so riukema ^ovjetMkemu vodstvu ne g]&bajo « pn-^aši Dawesonrega načrta popolnoma v tem, da se po- zdi niti .koristno niti učinkovito daljia delavni ca.s mezdnih sužnjev, za>iža njih zaslužek ter i>oslabša Na zasedanju vodstva Koniinter-iivljenjN-ke razmere inas.	na i^e je pre<Hagulo. prvič naj m
Poroeilo mednarodna trgovske aborniee dokaeuje s št«*valka- glisti njenem ni^rjon.-Vlnim sekei-ini, kako rapidno napreduje ikaui< rikamizacije Nemčije". Leta 1925 j»m ve? prosrtasti in iiicijarivo, — bo absorbirali ameriški kapitalisti v Nem*"iji ^~2:«).000,000 <p red lože- kar je iJcraitkamalo afront. proti nih koiporaeijskih in dri;«vnih <»bv<v.nie. Do sretliiw» leta 1925 Nem- v<*b,tvn in diktaturi ruske sekei-ciji dovoljene inozemske kredite s, e^ni na $-715,000.000. Skoro cela ie. in drugič naj se sedež tretje ta svota je prišla u Združenih držav in vsled tega je Amerika od- internacijomale prenese iz Rusije ločno na j vrč ji upnik Nemčije.	*	kamorkoli na zajpad. Tn nad vse
Mednarodna trgovska zl>orniea pa ugotavlja, povsem točno, da nač.ibio je, da je vodsfcvo ruske ti kredi;« .v d»>tgo ne zad« stujejo. da bodo potrebne še dosti večje komimi^tične stranke — simpati .svoti . da > spia.i nemške industrije zopdt v polni t^k. Zii to bo zirclo s tema predolgoma. — Ta mora'.t seveda zopet natopiti Amerika. V?<led tega se je treba se<laj ^tvar sicer še ni dospela do kraja ociloc ?! i♦ d« vp.as.iiija kdo naj ima fwvduost: privatna posojilu ali jasno se vodi. da se hoče sov-«ii pa reparacije i Trpeti mora eden aH drugi.	jeuka vlada Koanurtema »krauko
lz -očiia je razvidno v glavnem, da ne more Nemčije nikdar malo znebiti in ž njim vred Zi-odtplaxiati svojih obveznosti in da se hoče raditega Jijeraiki ddavvski no\-jeva. radi česar ga je pnt-i'; jazred zasužnjiti za vse večne čase ter .ga izsesavati do mozga. »v tqj nekdaj t*ko važni postojan-
To bo usoda, nemškega delavskega raizreda. 6e se ne bo pravo- ki. i&sao predramil ter se oprostil suženjstva._ y
Leningradu.
nosečnosti. Tako pri moških kot'-
Sovjetski komisarji tihotapijo starine iz 'Rusija.
Moskovska Čeka je prišla na •:ed organizaciji, ki je >istematič-
Gotovo je upravičena sodfba, da P^i žrn.-kah je ena od posledic pomenijo vsi navedeni dogodki pretiranega pušenja o^labljenje znake notranjega preofcreta na delovanja -polnih žlez. Kaj pcme-de>no, 'preokreta. ki po na en ja hkra- ni to. 'kar >e tiče predčasnega poti sanaeij<» bi korak k približanja staranja, so dokazala baš narno-
k normabnoiui >tanju.
vejša znanstvena raziskovanja.
VZROKI NERVOZNOSTI
D
opis
Springs, Wyo.
Naj tnalo omenim raanere tukaj v Rock Springs. Z delom se ne morem kaj pohvaViti, <ker je lukaj doslti poettntc. Srečan^ga sc iteje tisfi, kateri .ima delo. «Ja*me obratujejo najpo 1 do 2 Sibta »a teden. Tista nesrečna influenza je tudi malo ponefaala. Zahtevala j* ie mnogo žrt«r v tem letu,1
h."..
Imamo več podpornih društev, ki \-ss-a dolbro napredujejo. Sedaj po Velikiaoei pričakujemo
Da je navedeno zares načrt sovjetske vlade, <se vidi tudi iz dej->9tva. da je tniska (komunwtiena stranka fftleniila, da zmanjša denarno podporo komimrrtiomm strankam v inoizenwt.ru in da z 1. 1930 te podpore sploh popolnoma
j utkkie. Q tem načrtu se je moral
veselic.	| Svetujem rau, naj se poshiži aero-
Tako l>o društvo Sv. Ane, š*v.:plana, da ne tzaanudi preveč časa. 134 priredilo veselico dne 17. apri- j Sedaj pa končam to moje slabo la v Slovenskem Domu. Na dnev-1 pisano piamo m prosim cenjeno nem redu bo petje "*ad vodstvom j trrednitvo, da ma oprosti ožinama Nick Bo&ariea, po predstavi se pa j poprarvi ato> pa ni v jamort. vrSi plea Vabimo tudi Peter Zga- pa naj^ ga vrže t kofi. , go, da se te naše zabave udeleži.)	Anna Obdak.
j N:!;<>t'ui j»* pa ž<» iz ^Irrigt^^n \ rrr<ka bolj Škodljiv kot alkohol. . .Vkoholik ^kotluj»» pre<lv=-rm. samemu -ehi. k^/.«»ee pa ogroža tu-■	!i «-vr»jo okr-Jkx>. Že -amo da!je ča-
V angb-škem zavodu za higrje- trajajoče požira nje d;ma |>ov-no je predava! nedavno dr. Rišite zro^a za strt; pijem je. Dokaz zaio Ruvs«»l o vzrokih nervoauONti pr! > kavaimaivki markerji nekadil-lobnih ljudeh, or^iro pri mla- f':- o^nema njihovi bledi obrazi,
ii t t hotaipila rz Ru>ije stare umet-h.o. tile predmete. Družba je delovala že dalj časa. Njeni člani ^o pravkar hoteli prenesti čez mejo več svetnikov izza časa franeo-:• rev V. ue i je. Pri tem črnil so bili zasačeni. Baje so pri tihotrp-i >.nle!;»vala tudi tuja poslaništva. feka je prijela do>b«j T."> r >. * afero »i baje 4comor<"mii-J i rani .tmli sovjet-Jci ministri, katerih imena pa ostanejo ra li pr«*-v d no,t i zaenkrat še tajna.
Kako narašča laško prebivalstvo.
lini. Pri deci moramo če-to j>ose. 2 ohlapnimi potezami. Visoki pro- Konet m leta lf)2."> je štela Itali-či daleč nazaj v preteklost. <v ho- mentalni po^tavek tuberkuloze ^ milijonov 600.000 duš. to-emo najti vzrok nervosa .ost i. —	marker ji je takisto dokaz«1 J skoraj dva miljona več kakor
Poleg veneiričnih bolezni alko- ^ dejstvo.	Francija. Če	la-ko prebhal-
hola vplivajo na živce tinli udar- ^^o bolj škodljiv ko* za mo.!^ tak<> nai-aščalo kakor doslej, ei j k) glavi. Pogosto je človek ner ** nikotin za ženske. Emanei- :>° ptela ItaliJa	1931 ^ '»"
vezen zato, ker je padd v zgol- P»rane Evine hčere, ki pogina- !eta 1941 7l° niilijonov ljudi, nji mladosti na glavo. Rnissel oči- 10 s puhanjem tobaka mo."*«. -o	~	-
ta današnji vzgoji, da se premalo kakor otroei. Niso s< v s vesti uso-
briga za vagorjitev mladine. Deca deipolnih pesledie svoje afektaei- Darovi za "Dom Slep-
ahko čita vse, hmli sama v kino ** - ~ bodo n>->kazale pri njih n sedi tu po eele ure. namero da mnogo lirtreje kot pri molkih v bi ostala na svežem zraku in na r- v^hanitve spolnih žlez in olneu. Russel priix)roča nervoz- predčasnega pokaran ja. »rim ljudem, naj se nikar ne pe^a-'
jo s šiviritrzmom. ki zelo slabo vpli-i	Kaj je velesila?
cev" v Ljubljani.
Ivan Lenarčič, 13515—95. St.. Woodhaven, Tj. [.. .^.00.
Jos. Lenarčič. 1315—95. St.. Wocvihaven. L. 1. $1.00.
pri-
.a na z:vce.	| Nemčija je zahtevala, da je sa-| Denar smo prejeli ter ga bomo
Otfro je obsodil RuskcI sedanji	ona ona sprejeta kot stalni član | poslal na ipmstojno mesto
na&m življenja mladih deldet. —	J^ige narodov zato. ker je veljalo! hodnjo pošiljat vi jo.
Dekleta imajo preveč svobode, ho-	dosedaj, da je tako me^to prihra-	Uredništvo.
d i jo brez 3pr>em*4fcva z mladimi	....................... ..... .......
m<jSkimi po ja\Tii'h lokalih, plesiščih in nočnih zabaviščih, o^lkoder
se vračaijo pozno ponoči. In' ker	v 1 v 1 ••	•
morajo drugi dan delati bmlisi do- IldSSl VlOZDH KBJ1Z1C3. J€ VES k&pllCU*
ma ali pa v uradu, nadomeste zato spanje z alkoholom, tobakom	Nakavifft C1 1/1 in raznimi umetnimi sredstvi, ki 1!<1U<!VIIC M JO»
dražijo živce. <*e fpa postane tako
dekle mati, spravi na svet fizično	Vloge fl^
slabe m nervozne otroke.
SPECIAL INTEREST ACCOUNT
I	%
obrestujemo po 4 °/c pričenii s prvim vsakegra meseca.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., : : New York, N. Y.
Zračna pot iz Londona v Pariz v poldrugi uri.
Iz Ronrg«eta na "Francoskem javljajo, da je dof»ežen v začnem promeifcn med Anglijo m PVainei-jo nov rekord'. Aaero-piiot Wil-coxot je preletel zrtieno črho med glavnima mestoma Francije i-n j Anglije v 1 tiri in 20 minutah.
as
lz Beograda ]»oročajio, da je odstopil starina Pašič kot miništr>ki predsednik.
Pašič je pameten človek. V samoti .bo počakal, da bo hrvatski minister Radič skuhal >*nipeno jed, vsled katere bo poginila nje-«rova ^tramka.
Od «top»l je tudi transportni mi-niste r Miletie. Rekel jo. da s ta-kmi fakinom kot je Radič, noče
sedeti j> tri t»ni in Nt i niizi.
Sedanji jngOslovan>ki ministrski predsednik se piše Odrzemo-vie (ali tako nekako).
Že ime — Odvzemovič — ne pom en j a <losti prida za jupr<v-"b>-va n -k e»a d a v k o pl a če v a! ea.
Pa kaj se hoče — >ikrro Vv> evrop>ke vlade vladajo v imenu odvzemali jr.. V-v odvzamejo, »o-bi na r.oče ničesar dati.
Najslabše je na Poljskem.
I*olj<ki polrtivni poglavar <if»
namreč piše — fJrab>.ki.
*
(tovorniki <r:i včasi -ti-ahovito lomijo.
NTekoč je gospodar ipriredd svo-ie<mu naj.«tarejšenui iislužbeneu — MVo4aM'inu knji«jo\-<odji — časten banket.
Ker jo hotel [>ri tej priliki nekaj knnstnejra povedati, jo takole govoril:
—	Zaslužne može že slavili stari Grki. Stari Grki <^o znali ceniti zasluge in delo.
—	Rojstvo vsakega človeka so spravljali v izvezo z obbkrMm rojenic O velikem pe.sniiku so govornih ila ga, je muza, pofljifbfla na «ve!o; o «ilav!nf<in pevevi so donrne-vali. tla mu je pritisnila vila na u>ita poljub, o wlavneni kiparju so splošno- domnevali, da ga je muza poljtibila na roko.
—	Nraš sla vi jen ec sedi že trideset let na enem iin istem mo9tti. njegove zasluge >o velike . . .
Poročilo ne omenja, kalko je govornik svoj govor nadjtfljeval. *
Xewyoi^ki aniLijonatr Browjirng, ki je .star ouoinpetdeset l<*t, se je poročil s petinajs-tlefnLm dekletom.
To je eno poročilo. Drugo porodilo se glasi :
Milijonarka Mis. Simpson, ki >e je pred tremi le<i poročila s :"-tnaj>tle*nim Burtom S. Tueker jem. j.* povila že drug-'ga e* rok a Ona j»* -tara dvrinpetdes«*! let. njen mož pa devetnaj.-t.
Naj reče kdo to ali ono. po mo-i«»m i!Ln»-njii bi b:M dositi holj»4\ če bi 15 row 11 in g porov LI z Mr>. šimp>on. petnaj-itle mo dekle p« z Itoirtonoan S. Tnekerjem.
To bi bilo	boljše zi pri- ;
bednjo generacijo.
*
Novo zdravilno pivo ki ga nekatere itovarne fzdedlujejo in prodajajo ima .Njeer štiri procentI alkohola, pa je kljub temu čurkno prst ima iui .-tvar.
V	novem z<lra\-iknem pivu je namt-pč toliko sladnega -la<fkor-ja. da škoduje želodcu in čre-vesj n.
Zoper slab želodee in <*.Ial>o črevesje je pa pozi rek brinovca najboljše zdravilo.
Vladi ne bo karalo drugega kot do vedi t i lekarnarjem prodajati brinov ee iisJthn '>jrj<dem. ki si 1 bodo />k>dee pdk>\*ariii z zdravil-1 nim pivom.
*
Kdo ve. če bodo delegati, ki se < bo<lo udeležili rawro«evalne konference v Švici, prknesrti revolver-^ je seboj ?
*
Majk Pogare se<lnj najbrže vet in čuti. 'kako je pri sren Haljan-^kemu kraijn.
*
V	Connecticutu je uničil požarj za par milijonov dolarjev tobaka
Cena 11 itn port i ranim " cigaran
se bo \7«led tega vznatno z\"išala. *
Francozi >n .^pamci .bodo skle-l nili mir z Marocani.
Maroškmm potveljnattoU AbdeW Krimu bodo dali Francozi ipar mil lijonm- frainkov tea- fmlaco v bii-l zini Pariza, kjer bo lahko hre;| s4crbi ži\rei do svoje Fimrti. ' Mar/čanom bodo dali pa grbi.

...L
"tLTV
I* :	•
— Iff
GLiAR NARODA, 14. APR. 1926.
Socijalno delo švicarske žene.
V današnji dobi soeijalnih re-f-»nn j? o<lkazana ženi važna vloga. Zato je 'prav, da « ogledamo, kako iarpolnjtye to vlogo žena v drugih državah. Za agied naj nam služi .^vica, kjer je socijalrio *«krb-sfvo zelo razrito.
Mugo^e m* v nobeni drugi patu, in javnima življenja niso «vr-
►	4e v zadnjih letih tolike izpre-intuiibe. kakor v javnem ali zs-*«*hnt*m *ac*kjalne>m akiftntvu. — Ntalestni predsodka propadajo, novo socijalno i<kri»tvo ne temelji več Jegolj na soTutju n usniiljcnjn i* m pa k prwfvwrm na raKiuncva-n ju in pravičnosti. Vnkio bolj prodira
>	a vetu načelo. da je vsak posa-meatišk važen «Htt\*en del človeške družbe in da moreta država in t »črna r-anta. prosper«!, jrko je vsakemu pommitaniku dana mož-nost. da živi človeka dottojrio živ-I jen je. Kot eno naj važnejših sredstev z* dowoyo tejra cilja se tlafl^ iie Miutra saiuo »lravljenjc soei-jalnih pomatiijlcXjivOMti in bolejfni. amtwk predvsem njihovo preprečevati je. /m to delo jm je potrebna tndj nj stem at ična vajoja ljudi, ki ne nut hočejo poMvetki.
Tej vtzjroji je v Švici na menja -na /<'ti<J<A ksocijalaia wila v ("urili u, ki vzgaja v dvoletnih tečajih mlade /ene za delo v vseh pano-gah javnega £ivljmj*> potrelmo za socijalno blagostanje ljudstva. V tej šoli se mlade ženske seznanjajo s socijalno - političnimi, neredno - ^mpodanlami in peda-{roškimi vprašanji na podlagi tekom le* pridobljenih izkušenj ter se pripravfjajo za svoge bodoče p -klice. Ta šola jih usposablja za -poznavanje pomamjkljiivosti .seji in vosgaja voljo, pomagati, kjer le mogoče. Poklici, katerim se karier posvete, je prav tako raizlič. j rotinjskih uradov, ubožne presikr-i ». kakor življenje .samo. V oh- be itd.
To je samo majhna slika soeijjul-nega dela švicarske žene.
MIGLAJ S KOLOM
in dan preži ve mod štirimi stena- O se bori trgovska zbornica mi in k se jim v njih nudi priiika Združenih držav proti kaki de-> pozna t i. da sta »vet in življenje i lavstvu sovražni odredbi, potem kljub vsemu lepa in vesela. j mora stvar še pat i v tem ali onem Težje in resnejše je delo absol- oziru. Vsledtega ni mogoče vede-ventk ženske soeijalnc šole v »za-j ti ali določiti, kaj pomenja, da je vf*iih za ogrožena in pokvarjena; zavzela ta organizacija velemož-dekleta. Tu je treba zdraviti, kan nih trgovcev, bankirjev in indu-je pokvarilo življenje, za kar je ^ stri j alee v stališče proti registrira-treba im«ti mnogo razumevanja mi inozemcev, oziroma nedržavlja-in Ijitbeutti ter tudi mnogo znan- nov.
ja. Treba'je mnogo duševne in te- Kljub temu pa ni več mogoče lesne odporne sile napram bolest- zanikati, da se je zavzel priseljeniški komite j tega vzvišenega zastopstva proti načrtom Da visa in
X
nun izpremerftbam r ar položen j a oskihovaiik, treba je vodno nanovo 'ka/.iiit i pravo j>ot in ojaičeva>ti _ Ooolidgea za registriranje in od-.'•ii-jf\a moralne odgovornosti. — fiskavanje [prstov linozemcev, — Delo v teh zavodih zahteva nfno<ro "ker b^bila s tem spojena neznos-
obzirnosti napram oskrbo vankam. saj je brmlvomuio, da večina izmed njih 'bolj kriva kakor drugi ljudje in da je le trjn-la, večje pomanjkanje kakor druiyi. Po ljubezni in razumevanju ^ stremele vm', krr ju pa iit-;o našle, svo-jrm.i -tretni^jen ju zr.do<t i!<" 'na kakršenkoli drug način.
M. ••»<je «jojeti£ce ženske socijaliv šole se posvete najhujšemu ljudskemu sovražniku, pobijanju so-eijalne IbOltizni tuberkuloze. Neumorne so v ob o vanj u bolnikov v tednih in mračnih stanwanjih, v brezsolnčnih ulicah, pri Čemer se lx>n» proti nevednosti in malomarnosti.
Delokrog gojeaik ženske socijal-ne šole pa ni omejen samo na mesta, ampak se raizteza t.ivdi na kmetsiko prebivalstvo, kjer je tudi nwqdnoKt mnogokrait vzrok raiznim socijalTiim zlom. Dela je povsod dovolj. Mnojre se posvete skrbi za n^adoletme delavke, ki jih obiskujejo in jim pomagajo na njihovih domovih, druge so v »službi anladin^kojra varilstva, si-
sežnem delokrogu socijalnegn •.krtova dobi lahko vsaka osebnost pvmepno mesto, na katferem laliko ]xvpolnoma izrabi svoje mori.
iiojen'ke a mrwiio raz^'Itimi materi niJvimi eitstvi se posvečajo skrbstvu za deco v
Dvanajstkrat na smrt obsojena.
IVizivno sodišže v Vilni s<e je pred kratkim bavilo z izrednim iwtanovab. s^tcajem. Na obtožnui klopi sta jer d- Šivajo matere brezplaene	^onca Stanislav in Jani-
n;iNVc4e, ter v raanih otroških <k)-j,la Hionski. ki *ta obdolžena -me
kot 52 umorov. Zločinski mož in nje«ra* vredina žena sta bila že dvanajstkrat, pred .sodniki. Vsako pot je bila nad njima izrečena -Miirtoia obsodba, toda z neverjetno .spretnimi zvijačami sta
movih in zavetiščih. Njihova na- j™11 J loara j*^, nadomestiti mali deci po itiožnoKti domači dom in skrbno m^teriflviko ljubezen. liaiiko esi pre<l str-vi jamo. kaj pomoni za matere za-v^, da se njihova deteta nahajajo v zanesljivi in prijazni oskrbi, ako je njim samim nemo-goče »ikrbeti zanje. Otirot'i. ki so po koa>eanem šolskem pouku zaradi za|>oslenost.i wtarier\' prepuščeni sanniin sebi. ikftnrajo zaščito v zavetiščih, kjer je zanje pre--k rb i jen o v duševnemu in teilesnem iru. V 1Hi (zavetiščih izdelujejo
se vselej izmazal a in ijiobogniLa iz ječe. Sedaj se jima ta nakana najbrže ne bo več poisrečila, ker dobro zastra»žena in bosta te dni obešena.
Smrt generala Sajonkovskega.
Par dni po smrti generala Bru-silova je preminul v Moskvi ge-so-oje	natege, dobivajo"ve-joalkovski, eden izmed
- rjo, pomapaoo tihii sa«ui pri Ko- eart-ličuili generalov, ki je od le--pofinjKtva v kuhinji in na vrtu tH 1919 v slllibi *>vjetske Ruined petjem, nmeiiom in i-ro. In ^^ t<kr ^ lzkaxal	ru-i > s,, vrnejo zvečer domov, princ- »kenm rei,,nu neprecenljive nslii-
sejo s seboj v mračna stanovanja 7'l&s1i v lK>rbl nekoliko tega vt>selja tudi k star- P*{hl3e *** Je ^ršil službo pro-. ni. ki jih tarejo skrbi vsakdan- t'"r<>,ja ua peneralštabru akademi-jc?a življenja.	r<J*"e v6jske- Sajookovrfti j^JLnl
V poletju med šolskimi počit- I"vd 4c™tkim ttorlemu nieami vrše gojonke žetiSke soei-,kaj ma,° nakl,mJm- °ba j al ne šole Nvoje delo v počitniških	sta se od nekdaj s-mrt-
iomovih -za deco in male deklice. pražila. Sajonko^i bo po-Ti j)oči< ntški domovi so namen je-	Ila	estrožke' "J^0'
iu predvsem mestnim otrokom, ki va	«)a a>0 Pojemala domrt-
m <*b tečni hrani m na svežem no «P<>k^inO-
zraku znipet okrepe svoje rahlo- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA /dravje. Sličrci domovi «o uvta- "GLAS NARODA'*, NAJVEČJI mnljeni tudi za mlade trgovske SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR in pisaroiafce uslužbenke, ki ieto DRŽAVAH.
POZOR!
Z ozirom na številna vprašanja, ki jih prejemamo glede pošiljanja denarja, smatramo u-mestno naglašati, da izvršujemo denarna nakazila ne samo v stari kraj/ampak tudi iz stanega kraja sem. S pomočjo svojih ftvez lahko vnovžimo hranilne knjižice, dobroimetja pri bankah in zasebnikih ter razne terjatve, ki jih imate v starem kraja ▼ tamošnjem denarju ali v dolarjih. Vnov-čenje in prenos denarja traja približno en mesee.
Kakor v vseh ostalih poslih obrnite se tudi tozadevno na zanesljivo —
sakser state bank
!TLANDT'8T„ NEW YORK, N. T.
na mera spijonaze in nezaupanja".
Trgovska zl>ornk;a Združenih držav je navedla iK)to«n svojega priseljeniškega komiteja še nadaljni »v.rok za to svoje nasprotstvo.
— Taka registracijska postava. — .se glasi, v resoluciji, ki bo maja meseca predložena letnemu zborovanju v konečno rešitev, — bi ne bila na noben način izvedljiva. Za nadzorovanje in kontrolo nedržavljanov potrebna armada uradnikov, bi morala biti večja kot armada prohibicijskih uradnikov, in posledice bi bile še bolj usode-polne.
V tej "nezmožnos-ti" je mogoče resnični vzrok te zavrnitve nedržavljanov.
Kot tretji vzrok navajajo kršenje pogodbenih pravic.
Katera dežela bi mirno gledala, da njene državljane v Združenih državah stalno nadzorujejo ter jih stavijajo pod policijsko nadzorstvo ? Naravna posledica tega bi bila, da bi z našimi državljani v drugih deželah postopalo istota-ko.
Komitej trgovske zbornice je v principu proti nadzorovanju in kontroliranju inozemcev, nedržavljanov.
Predlaga namreč kompromis, so glasno s katerim naj bi vsi ino-zemei, ki so se izkrcali po 30. juniju leta 1924-, Idobili potreben certifikat. Tako bi dosegli približno isto. seveda ne na brutalni in onegavni način, ki je ideal delavskega tajnka in bančnega milijonarja Da visa.
Ameriško delavstvo mora pozorno stati na straži. Ne sme dovoliti, da bi ga ujeli z resolucijami in prijateljsko zvenečimi besedami. Nezaupanje je v tem slučaju najvišja krepost proizvajajočega delavstva.
Pomlajeni starci.
Okus - on uravna enkrat zavselej vse pregovore glede cigaret. Kajti okus je resničen dokaz kakovosti tobaka.
Chesterfiel
/
Chesterfields izdeljuje Liggett & Myers Tobacco Company
Jugoslavia irredenta.
Občinski proračuni v ravnotežju.
Fašisti se -radi pohvalijo v javnosti, kako da znajo izborno V I jen i ngra jskem znanstvenem upravljani občine. Kjer nastopi zdraviliškem društvu, ustaaiovlje- (fašistov ski komisar, (tam so ob-nein v spomin, prof. Pirogova, so činski računi hitro v redu in let-neadvaio kaizali pomlajene ^arce. ni proračun s>e izkaže kar aepri-PomtajefvaLiii lek se izdeluje iz 'čatkovanO v ravnotežju. Komisar spolnih žlez izakiadmih bikov In se dr. Cam s i (včasih je zvenel nje-bo kmalu dobil 7. zdravniškim re-'^ov priimek bolj Hlovensko) je ceptom v vsaki lekarni.	j izravnal zmedene občinske račune
Prvi starce, ki so ga pomladi-j v Gradežu v kraitki doiji. Fašisti li in kazali za reklamo, je imel že so res umetniki v upravljanju 110 let. Do operacije je bil na-.občin! pol mrtev, težko je hodil, oči so mu bile motne. Po cepljenju je nastopila velika izpnememba. Starec je postal močnejši, mišice so mu naraistle. pojavila se je bo-drost in tek. Na zunaj pa se ni iz-premenil. Uveli obratz mu je ostal, a zato so postale oči živahnejše. "Zdaj sem mtajsi za 40 let", pri-po\*eduje zadmoljaio zdravnikom;
\*sak dan imam več in več moči".
Drugi paicije-njt je 60-letnd starec, ki se počiita (kakor mladenič. Imel je izredno srečo. Električna železnica je povmzila na dan njegove operacije metkega mladeniča. Njegov« žleze so prenesli na iltarea. |Obe< taspeflfij lope^acdjt »je izvršil dr. S. Kuzmik.
Docent V. Goraš je presadil Steze nekega ubitega rudarja n» 64-letnega starca. Starec se ada^i dobro počuti in zapet dela v pi isamj, kar na mogel poprej. Dra-gri bolnik V. Goraša je bil neki mlad vkokoBolec. ki je bil zelo nervoizen ipo prestamem škrofuloz-nem vnetju na vrattn. Po opera-
Manevri.
Včasih vrše vojaške vaje miličniki po Krasu in po Istri. Sedaj so se pričele skupne vaje vojaštva in milice. Nad Vodnjakom pri Puli so bile te dni take vaje v večjem obseigu. Taktičnih manevrov se je udeležila tudi težka artile-rija.
V Idriji
opravlja težko delo v rudniku še mnogo starih delavcev, ki bi morali biti -že vpokojeni. Borili so se svoj, čais za 35-1 eino sfcužbeno dobo in sedaj se pravi: delaj, dokler ne cmaigaš! Pred kratkim se je poinesrečil v rudniku <nad-poznik Seljak, mož, star 62 4et. Rudarski cevirni urad odpošlje v slučaju nesreč komisijo, da ugotovi vtzrok jpa licu mesta.
Fašist Urb.
V Trstu imajo m učeni k a Bev-čarja ki je pade}, zadet na k ami jonn sredi ita¥j«nski fašistov, v Postojni imajo pa Frana Urba, ki
o?ji se je ksgubilo vse, kar je ka- j se je zgrafil ob megi. Tega jsioven-ssalo njegovo .predčaatno starost, skega mladeniča ao ae spomnili
rj : adltiS! mBoHltia^ i	t—: " _ • /
postojnski fašisti na <vojeni občnem zibomi z rinuskim pozdravom in eden izmed njih je predlagal, naj s«« postavi nagrobni spomenik iT: inanuorja Franu Urhu, ki je zaznamoval s svojo krvjo sveto in nedotakljivo vzho<lno mejo ...
f
Češki inženir F. Hofman
je generalni ravnatelj Bnmerje vih tovarn v Podgori pri Gorici. Krepko je sodeloval pri obnovitvi tvornie v Podgori in v Straeicah On vodi <tudi načrte za hLdrmdek t lične naprave -na Goriškem, k obetajo indiMtrčji velik razvoj. Na razstavi v Milanu bo zastopana t-udi goi is'ca industrija in inženir Ilofnian izloži tam tekstilni stroj, ki je baje tako zpopolnjen. da postane nebohodno potreben j>o tkatnicah.
De vinski grad.
Vojni vihar je brl skoro poru šil de\-inski grad. Lalstnik princ Thurn-TexL? pa se je vendar odločil, da popravi -m sezkla zopel devinski grad, katerega se drži dolga, zgodovina. Leta 1924 se je pričelo nfcmovno delo in se<laj ji grad gotov ter -zopet ponosno kra ljuje na devinskih skadah.
Slovenske razglednice.
Sedaj je dovoljeno, da se tiskajo in raapečavajo čisto siovenske razglednice, aiko ni na njih krajevnega imena.
To -so velikonočne, božične in sljčne razglednice z vosčiii. A'ko pa je xka razglednici tiskano ime
Ekspedicija pod morsko gladino.
Raziskovalec dr. Hartman, ki >e .K^ udeležil j>otapljanja pri Ca-prijfit. popisuje svoje vtise kot skrajno razburjajoče in fasemujoče doživljaje.
Ko zlezeš v jx>tapljalni cilinder skozi izornjo dprtino in se na sedežu uravnaš z dihalno masko, s
iatero je spojen tudi telefon, in ko se na sinal gotovo začneš ,po-ajroma ipotap^jali. opaizuješ -Jko-
:i okence j>red seboj lesketajoče vodne plasti — tedaj se tfaveš. da
ii brez 'i»onioči u klen jen v objem mokrega elementa. Toil a očaruje e nio<lrina vode. ki se »li kakor lajno razsvetljen gigantski opal, okrašen s srebrno se svetli kaj očimi vitkimi ribami.
Neverjetno, kako radovedne so ribe. Od vseh «trani se približujejo t|>otapljalcu m .se niu razkazujejo pisni okencem. V spremstvu množine rib .se celiea z raziskovalcem neslišno pomika nav^jdol. O-pal Itenwii bolj in bolj in končno nastopi popolna tema, vsaj za po-tapljalčeve oči. Jekleno ogrodje celice je hladno 'kakor led, toda zrak v celici je še vetlno prijeten radi tjr>lote, ki jo povzroča aparat .s kisikom. Se nekaj metrov in opasna .zona je dosežena. "
Naenkrat .novo' presenečenje i •«ikotzi temino morsice globine «e javljajo wetle točke v raanih barvah. Vedno vee jili je. Svetleče ribe (kakor zvezde, večje in manjše, .«jpreminjaste v boj ali in kretnjah. Oim pa Taziskovaleč prižge svojo podmorsko eldktrično luč. izginejo -njihove svetlobne pojava, zato pa se d£go na 50 metrov
kzakega slov. kraja, mora biti na prvem mestu italjanska označba , razdalje točno opazovati njihova in šele na <irtngem slovensko kra- .temna telesa in semee. Svetloba jev»o ime.	j petapijajočega se reHektorja va-
bi ribje trinne o obližje in jih tako fascšmra, da se zaletavajo druga v dnugo, mnoge pa tudi trčijo ob cilinder s tako silo, d»a kakor in rt ve žjdrstoejo v globino.
Tajinstvena tišina napenja živčevje. Sluh se poostiiije do skrajnosti in neprijetno a dime vsak šum. povtzročen z ve«tlli ali dihalno -nunsko. Lastni glas, s katerim po telefonu javlja opazovanja, se zdi raziskovalcu kakor kričanje, četudi je v resnici le šepet V <*-stalem pa potapljalec v celici ne čuti nikakih neprijetnosti. Ne duši ga nikak ipritisk, CTak se potom čistega kisika sproti čisti in osvežuje, Mmo ihlad narašča In po daljšem bivanju v globini postane vrlo občuten.
Povratdk nudi nove wnzacije. PotjaMlja^o, ^e i moč ne vibracije vode, ki se svetlikajo kakor biseri. Polagoma izopet prodira dne v. na svetloba. Vodeni krLstal se prejd očmi vnovič »spreminja v čudovitih ni ja osah, oživljen s Številnimi ribamri, ki poznajo luč sobica in se zde srečnejše kakor njihove sestdicc v globini. Z mešanimi občutikii olajšanja in obžalovanja sitopi raziskovalec zopet na dan, pod solnce. Pridne roke rausklopijo .potapljalo in radovedne oči pozdravijo moža, ki se vrača iz mort&e globine.
Prebivalstvo Kitajske.
Agencija I odo-pacific poroča i* Tokija, da ima Kitajska glasom zadnjega ljitd-iega Štetja nekaj nad 436 milijonov prebivalcev-. Od teb 4jMdi an vi samo v PeOdixj t 4 miljone duš, v fftiangaju pa 5 in
PRETOK KRVI IN NJEGA POMEN
Itloja. k oko igskr\av<*lmu elo-vnkii	živ«ljt?nje z dotokom
tnjf krvi, je že «kskaj -stara. Po-ftkuM!, ki no jih dejali v prejšnjem jstoifitju s iireoftjanjem živalske in elaveike krvi|w v morali j»onc-fcrečiti, ker takrat še imno jwroiali tistih biolcrfkih Mkonov. na katerih temelji inodertia tran^ftkzij« krvi. pifc»tomo kri nekaj easa v kaki pogodi, se trdna in teko<*a *nov ikmaht ločka. Težka krvna teJeM'a padejo »na dno. na vrhu l>a "plava Ja/ja krvna tekočina. Kako se kri dveh bitij sklada, vidimo najlepše na Redečem a^riedu.- ee zmeirimo v epu vrel i rdeča 'krvna teles** kake /rvali s krvno tekočino kakega elovrtfca, k<» krvna te-K*«ea najprej meni seboj ^lepijo, potem pa se eelo razkroje. Tsto •»e zjjoli. ee vbrizgamo človeku živalsko kri v žile. Živalska krvjia telesca se v človečki krvni tekočini trdijo in nnzkroje. Oboje pa vpliva na elovewki nrganiwm zelo tUcoct^jivo. S strjen jem ikrvi se i»t»*j?n»'jo >?ama~ita vaane žile, z raizkr»jamj<im krvnih telesc pa nastajajo strupene snovi. Zato se Movcttka kni r. živalsko ne more radome-vtiti. Pa tudi vsaka človeška kri se ne sklada s krvjo p<4/ubnojra človeka, ker t.udi v njej se rdečo, krvna telesca razkroje. To dejstvo je prvi ugotovil Dnnajčan Land^teiner in ga ns-Kval szobenvoVszo. Po tem. kako sr kri ljudi strjuje in razkraja, ee jo med *»n»boj ponamamo, ločimo štiri vrste ljudi. Kakeri krvni skupini pripadla kak človek, ločimo <fvo [»ar minutah po metodi, ki jo je iznašel Američan Moss. — < lovek, ki pripada eni izmed grup 3, 2, 3, 4. ostane celo življenje v ta Mt/i grapi. Znamt>tvmiki >o u-go<<»vi)i, da «s** iiiopp le kri gotovih ^juili med seboj mešati, če -ne nastopi Merjenje in razkroj.
Proden pi*c9iet%eiiLo 'kri z enega člov(ka na dmkjrnga, moramo lote j dognati, kako se njuna kri »•klada. Pri|K>ročati je. <la si vsak eiovi'Jk dobro vtisne v spomin, v katero krvno skupino spada, da more v slučaju potrebe pridkoei-ti noč 11« veku na pomoč. Med svetovno vojno je 'bil v ameriški armadi uveden Običaj, da je vsak vojak d«»bfcl ozuačko. v katero Irrvno grupo spada. Ce je bil ikak Vojak težko ranjen in so se njegovi (tovariši ponudili, da mu oddajo kri. so po označbi hitro našli primermnra .samaritana in krvna transfuzija «e je mogla nemudoma vršiti. Za adraveigu človeka ne pomeni oddaja pint a krvi ali več nitko'ke opi^moNt.i, ker zdrav organizem Ocri hitro nadomesti. Nasprotno. do^Mcrat je puščanje krvi celo koristno.
Načinov, kako pretoormo kri h človeka v človeka, je dvoje, — Pri prvem uporabimo aparat, ki ga je iaumil Nemec Oehlecker. — Ti-^y, ku kri oddaja m tisti, ki jo sprejema, ležeta drug 'poteg drugega m zdravnik pretoči 'kri sko-fei ervko v dva kanala, ki vodita v žile. Dmgi način se imenuje po Amorikunou Pereyjn. Po tej metodi od vedemo oddano kri v »pa raf'miran .*teWen bat in jo ie gor ko vLijomo paeijenžn v žile. pri čemer ne prideta oba človeka r neposredni dotik. Obe metodi sta se dobro obnesli.
S krvno transfuzijo dosežemo v bistvu sledo&c: Človeka, lei je na tem. da izkrvavi, bodiri" vsled krtke poškodbe, bodisi v-4ed kake bohvzni. je mogoče s prenosom pri-meme mnoiine kini reški smrti. Vspehi krvtne transtfuaije megijo včasih narajvnost na čadeino^t. — Pri krvnih baleimib. fci so v zveei c veliko anemijo in pogntdhn kr-vavijenjem^ je dosstikra* mogoče doseči s transfuzijo krvi izholj-i »nja bolnik o»vega stanja in celo popolno ODjodravljenje. Pri mno-gih tKVknmh pa vpiiva transfuzija ugodno v tem smnhi, da dnin bolni organizem z dovedeno »krvjo um ih v -veepleini krvi naha ja-j joči h se bedakom. Pri krvnih jmdmp^jen^h. ki če*o zdru-' tir, s poarinoaa krvnih telesc, je velikega pomena, ker
izmo-krma 4*1»-
Rnjigarna "Glas Naroda"
MOLITVENIKI:
Duša popolna ................... X.—
Marija Varhinja:
v platno vezano...............80
v fino platno ................ 1.00,
v usnje vezano .............. 1.50
v fino asnje vezano............. 1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano ..............1.00
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje rezano.......... 1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano...............80
v usnje vezano..............1.66
v fino usnje vezano .......... 1.80
Sveta Ura z debelimi črkami:
v platno vezano...............90
v fino platno vez..............1.50
v fino usnje vez. .............1.60
Nebesa Naš Dom:
v usnje vezano................1.50
v fino usnje vezano .......... 1.80
Kvišku srca, mala:
v fino usnje vez...............1.20
.......1.20
.......1.20*
Oče naš, slonokost bela Oče naš, slonokost rjava
ANGLEŠKI MOLIT VZNIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano.............. .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano.... 1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manna!:
v fir.o usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano ..........1.40
POUČNE KNJIGE:
Angeljska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši...........10
Boj nalezljivim boleznim ...........75
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Domači vrt, trdo vez.............1.—
Domači živinozdravnik ........... 1.25
Domači zdravnik po Knajpu ..... 1.25
.75 1.— 1.50 1.80
.75
.50 .30
Zdravilna zelišča .................40
Zgodovina S. H. S., Malik
1.	zvezek.....................45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........TO
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Aškerčevi zbrani spisi:
Akropolis in piramiil*.............80
Balade in romance trd. vez........1.25
broš..........................80
Četrti zbornik trd. v.............L—
Peti zbornik, broš..................90
Primož Trubar trd. ▼.............1.—
Amerika in Amerik&nci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez. ...... 1.—
Azazel trda vez..................1.—
Andrej Hofer ....................50
Boccacio dekameron ............ 1.60
Beneška vedežev&lka ............ 35
BelgTajski biser .................35
Beli rojaki, trdo vezano ..........1.00
Bisernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez...............90
Br4z zarje, broširana .............80
Bele noči (Dostojevski) t. v........75
Balkanska Turška vojska..........80
Balkanska vojska s slikami.........25
Božja pot na Šmarno goro.........20
Božja pot na Bledu...............20
Anrska vojska....................40
Bilke (Marija Kmetova) .......... 55
Cankarjeva dela:
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............50
Podobe iz sanj t. v...............1.—
broširano ...................75
Romantične duše trda vez .... .90
Zbornik trd. v............... 1.20
Mimo življenja v...........1.—
broširano ...................80
Ljudska knjižnica:
1. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana ....:.............1.00
z>. Darovana Zgodovinka	'Stritarjeva Anthologija trda vez ..
n.
.30 .25
Govedoreja
Gospodinjstvo ..................
Jugoslavija, Mehk 1 zvezek ......
2. zvezek 1—2 snopič Kubična računica, — po meterski
meri........................
Katekizem, vezan ...............
Kratka srbska gramatika .......
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju........50
Ljubavna in snubi^na pisma.......50
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško - angleški tolmač ...... 1-20
Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
Nauk pomagati živini ........... .60
Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 Naše gobe, a slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob .................... 1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.—
broširano .....................75
Nemška slovnica ...............60
Nemščina brez učitelja —
1. del ...................... .30
2 del.........................30
Pravila sa oliko..................- .65
Psihične motnje na alkohoiaki podlagi ......................... .75
Praktični računar.............r.. » .75
Praktični sadjar trd. ves. ........ 3.00
Parni kotel; pouk za rabo pare____1.—
Poljedelstvo. Slovenskim gospodar.
jem v pouk.................. .35
Računar v kronski in dinarski veljavi .........<............... .75
Sočni slov.-nemški in nemško-slov.
slovar .................... .60
Sadno vino .......................30
Srbska začetnica .................40
Slike iz živalstva, trdo vezana.....90
Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. 1.50
Blovensko-nemtid in nemško-slorsn-
ski slovar.................... .80
Spolna nevarnost .................25
Spretna kuharica; trdo vezana .... 1.45
broširana .................. 1.20
Sveto Pismo stare in nove zavest, lepo
trdo vezana .... ................... 8.00
Xfyni Čebelar ................... 1 —
Otoni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polj«
Voščilna knjižica
Velitf slovenski spisovnik raznih pi ScUii trdo ves. ...............
Vinarstvo ....l..............A..
Cesar Jožef
Cvetke ____
Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana .............. 1.40
Cigacova osveta ..................35
Čas je zlato ....................... 30
Cvetina Borograjska...............50
Četrtek t. v......................90
Dalmatinske povesti .............35
Dekle Eliza .......................60
Dolenec, izbrani spisi.............60
Doli z orožjem....................60
Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš-
ko) .........................60
Dolga roka.......................60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil. Marinka in škra-
teljčki........................40
Elizabeta .........................35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk................35
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ......................50
Gozdarjev sin .................. no
Gozdovnik (2 zvezka) ............lisu
Godčevski katekizem ...............25
Gruda umira, trda vez........... 1.20
Gusarji .........................90
Hadži Murat, trda vez. ............80
Hči papeža .................... l.—
Hedvika ........................ jsi
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .................... .60
Iz dobe punta in bojev.............50
Is modernega sveta, trda vez.....1.40
Jutri (Strug) trd. v................75
povest ....................... JW
3.	zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajaš................60
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj) ....................60 [
10.	zv. Kako sem 3e jaz likal, (Breneelj)................... .60
11.	zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj) ....................60
12.	zv. Is dnevnika malega pored, neneža, trdo vezano ...........60
14.	zv. Ljubljanske slike. — (Breneelj) ...................60
15.	zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60
16.	z v. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60
Milčinskijevi spisi:
Drobiž ...........................60
Igračke, trda vez.................1.—
broš..........................80
Tolvaj Mataj, trd. v..............90
Mali lord, trdo vezan .............80
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti
Trdo vezano ................ 1.00
Mimo življenja, broširana.........80
Mladih zanikemežov lastni životopis .75
Mrtvi Gostač .................... .36
Materina žrtev	.60
Musolino ......................... .40
Mali Klatež .......................70
Mesija ...........................30
tfirko Poštenjakovič...............30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .............:....«. 1.—
Malenkosti (Ivan Albrecht)........25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slo-
ISveta noč, zanimive pripovedke ... .80 ] Strup iz Jndeje...................75
jSpomini jugoslov. dobro vol j ca —
1914—1918 ..............*.. L—
.00
Siato Šesto, povest iz Abracev .. ... .30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notbnrga...................85
Sredozimci, trd. vez................60
broš.....................t. .40
Shakespeareve dela:
Machbet, trdo vez................. JO
Maehbet, broširana .................70
Otlieilo ...........................70
Sen kresne noči.....................70
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz visde
Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........SO
14.	zv. Priseg^ Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnj?T. Braziljsks povest ....................... .25
16.	zv Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo-n&rjev.........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest .30
SPISI KRIŠTOFA t MID A:
1. zv. Poznava Boga
7.	zv. Jagnje .....
8.	zv. Pirhi.......
13.	zv. Sveti večer .
14.	zv. Povodenj ... 17. zv. Brata .....
Tik za fronto .....................70
Tunel .......................... 1.—
Tatic, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
.30 xri novele, tr. v................. .90
fo' broS......................... -70
.30
Veliki
>30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str, broš. .50 fit. 5. Fran MUčisfid: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, Veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za alovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35
vensko mladino .............. 25 I Št. 8. Akt št. 113 .................70
Notarjev nos, humoreska ......... .35 Št. 9. Univ. prof. dr. France We-
Turki pred Dunajem ...........60
! Trenutki oddiha...................40
inkvizitor ................ 1.—
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatic3 r'Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabin dr anatb Tagor«
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gru-	^rci0 vezano.................75
da, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 hros	60
St. 2. Rado Murnik: Na Bledu, iz- , Vojska na" Balkanu,' V Viikami** *..25
virna povest 181 str., broš......50 v0ifc Sp0kornik in druga povesti zs
St. 3. Ivan Rozman: Testament, I mladino ..................... 1.00
Narod ki izmira.................. .40
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 pov............90
Nova Erotika, trd. vesr.............70
Naša leta, trda vez ...............80
Naša leta, broširano .............. .60'
Na Indijskih otokih ..............60i
Na Preriji .......................30 i
Nihilist ......................... JK) i
Narodne pripovedke za mladino .. ,401 Na krvavih poljanah. Trpljenje in t strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50
Narodna biblioteka:
ber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej'Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 4. zv. Povesti in sliko
Valentin Vodnika izbrani episi......30
Vodnik svojemu narodu ...........2n
Zgodba Nr.pol. huzarja vez.......2.—
Zmisel smrti ......................60
Zadnji dnevi nesrečnega- kral j a	.60
Zadnja pravda, trdo vezana.......7."»
Zadna pravda ....................50
(Zmaj iz Bosne.....................70
Zlatarjevo zlato...................90
Za milj oni,	............65
Ženini naše Koprnele..............35
Zmote in kcncc gospodične Pavle .35
7crod o vinske »nekdo« .............30
Zločin v Orsevalu 24G str.........1._
Zfcirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstTO......35
2.	zv. Hudo bresdiio................35
3.	zv. Vesela povesti................35
Kranjska čebelica.................90
V gorskem zakotju...............351
Za kruhom .....................351
Črtice iz življenja na kmetih.......35:
Babica .......................... 1.—
Berač ...........................35
Elizabeta, angleška kraljica.......35
Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35
Boj s prirodo, Treskova Urška .... .35!
Emanuel, lovčev sin...............35 j topljeni zvon, dramatska bajka v pe-
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., bros............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno.gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, pre vel Mirko
Pretnar, 80 str.,...............30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Po-
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh ........................
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ..........................
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ..........................
3.	zv. trdo rezano. Vsebuje 12 pove-
sti ..........................
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti ..........................
zv., trdo rezano. Vinski brat ____
6.	zv. trdo rezano. Vsebuje 10 povesti
35
.65
.50
.50
.50
.50 .50
.50
.40 .30 .70
.45 L— .35
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00
Sosedov sin, broš..................40
5.	zvezek; Sosedov sin — Sin kmet-
akega cesarja — Med dvema stoloma trd. v................. 1.—
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20
broširano ...................75
Karmen, trdo vez.................
broširano ....................
Kazaki, povest iz Ruskega........
Kralj zlate reke in črna br^ta____
Križev pot, trdo vezan............
Krvna osveta ....................
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman...................40
Lisjakova hči .....................30
tnicifer ........................ 1,50
Ludovika Beozija ................ 55
Levstikovi zbrani spisi:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	sv. Otročje igre v p*sencah — Različne poezije — Zabsvljiee in pu&ice — Jess na Parna« — Ljudski Glas — Kralj edvorski rokopis — Tolmač................. .70
zv. Kritike in znanstvene razprave. ...................... .70
5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju .......................70
Zbrani spisi trd. vez...............90
Spis je ...........................35 i
Beatin dnevnik ...................60 \
Grška Mytologija ................ 1.00;
Svitoslav .......................35:
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine .........35
Božja kazen .....................3b
Napoleon 1......................75
Zaroka v polnoči..................35
Emanuel, lovčen sin................35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Pesmi v prozi, trdo ves............70
Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht).......25
Pariški zlatar.....................35
Pingvinski otok tr. v. .............90
Pod svobodnim solncem 1. z v.....1.00
Plebannš Joanes tr. vez. ..........1.—•
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem......00
Poslednji Mehikanec ............. .80
Pravljice H. Maj ar............... JO
Povest o sedmih obešenih .........70
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roka .35
Po strani klobuk, trdo vez..........90
Požigalec ....................... J25
Praprečanove zgodbe ....._________ J25
Patria, povesti iz irske junaške dob« JO Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25
Ptice selivke, trda ves............. .75
Pikova dama (Pnflon) ...........30
Pred nevihto .................... J6
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek .................... .40
2.	zvezek .....................40
Rabi ji, trda ves...................t5
Robinzon .........................60
Revolucija na Portugalskem ........30
Rinaldo Rinaldini ......... ...... JGO
81ovenski šaljivec .................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70
Suneški invalid................... J86
Skozi širno Indijo................ JO
Sanjska knjiga Arabska ..;... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika....... SO
Sanjska knjiga, mala ........60
Spake, humoreske, trda ves ------- JO
Poezije trd, vez .................. JOStrahot« voj^ ...............n... JO
asi ,-r:.	-«	- ■■	. - --	* i i.	v __________r
_
.80
.80
.35
tih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek,-124 str., broš..........5C
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češoine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..........................25
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 St. 24. E. L. Rulwer: Poslednji dnervi Pompejev, L del. 355 str., brcys.j
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 29. Tarzan, sin opice...........90
Št. 31. Roka roko.................25
Št. 32. Živeti .....................25
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144
37. Domače živali .............30
Št. 38. Tarzan in svet.............90
Št. 39. La Boheme................1.—
Št. 4G. Magola ...................40
Št.
47. Misterij duše..............1.—
Št. 48.Tarzanove živali.............90
Št. 49. Tarzanov sin...............90
Št. 50. Slika De Graye............ 1,20
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Sneguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda .................... $1.—.
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... 1.20
Za kratek čas ................... 1.20
Zaklad za otroka.................1,20
IG R £ :
.60
Št.
Št. 51. Slov. balade in romance
Št. 52. Sanin ............
Št. 54. V metežu ........
Št. 55. Namišljeni bolnik • ■ Št. 56. To in onkraj Sotle Št. 57. Tarzanova mladost
.80 1.5( 1.— .50
.30 .90
Beneški trgovec. Igrokaz ▼ 5 dejanj Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vesano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........80
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Mati, Meško, trt dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja .........................
Starinarica, Veseloigra v 1 dejanju Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah..
Sovražnik žensk, enodejanka,......
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez.............
Revizor, 5 dejanj trda vezana.....
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
janjih ....................... .srf
Veronika Deseniska, trda ves. i... 1.501 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih ........................ .851
.30
.301
.301
.359
.60*
Spihnanove pripovedke:
2.	zv. Mar on, krč an ski deček iz Li-
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
kaSkih gora.................. .25
4.	zv. Praski judek................ J25
8.	zv. Tri Indijanske povesti....... JO
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Jjtpnakega .......... JO
Naročilom je priložiti denar, bodisi gotovini, Money Order ali poštne znamki | po 1 ali 2 centa. Če počljete gotovino, — komandirajte pismo-
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARBJM"
KLOVENIO PUBLISHING CO
82 Cortlandt St., 1 Revlori




Rudtolfovc hAeaste čevlje «o t plodno ^ni&traAi za traglro, tki se je rotfila iz "bogate OaHkneovr (do-niMijije, in enogfaanno so osjavih, <la je njeirmia Ljubica paratiok*.
Ta paradoks pa je bdi ve«dar resnica: krniti ie isti večer je do-•bil M«reel i kupno -pfcimo^ za vse prijatelje. To pi>«no je bilo takole sestavljeno t
—	Gospod in srospa RikcMf, li-t«*rata. prosita, d* ju poea-pt te iu prvlete k njima na obed jutri zvečer točno Ob šestih.
B. Jedli bomo a krožnikov.
—	Oospore. — je refcel Marčni iko je na/nanil pismo svojrm tovarišem. — novica se potrjuje: RtuMf .ima re<s 'ljubico; «e več: vabi .nas na Iboed, in, — je na-darjev«'' Marce!, — v prVp&u obljublja. da bomo jedli iz -por*>de. Ne prikrivam va«n, da Re mi adi ta> paragraf lirična tpretiranost: •v«11 ar pa je treba \xieti.
Marcel, OoHine in Aleksander Sch&unard so šli drugi dan ob nama č^-ni uri ^»estradani kot zadnji dan v po -itni k Rtodolfn. ki so 'ga naAli. ko -se je -grmi z rdečo maSko medtem ko je mlnrla žena po grin-j al a mrao.
—	Or ipodje, — je rekel Rudolf stirtkaje mko **vojSm prijateljem in katzaje jkm mlado ženO, — dovolile mi, da vam predstavhn go-
—	Ti |»a si gospodar, kaj ne da?
—	je vprašal Oofline, ki je imel bolezen za te vrste šalo.
—	Mitni, — je rekel Rudolf,
—	pred-stavVm ti svoje naj bol jš 2 •prijatelje, -sedaj pa (pojdi m -7.a-tktiha j juho.
—	O, madaime, je dejal Schau-nard in planil pred Mirni, — sveži *»te kat di\"je, cveitliea.
Ko se je bil Sclvaunard prepri-•čaV da so res krožniki na unizi. je ]>oii/.vedet. kaj bodo jedli. Svojo radovedno< je ipritiral celo takio daleč, da je vzdignil -pokrov pri ponvah. kjer se je kuhal Obed. Ja-Htog, ki ga je zajedal, je .na-prr.v.H nanj močen vtia.
OolUne pa je potegnil Rudolfa v stran, da ga je vprašal, k a1 j je novega t. njegovim filozofskim •Ha :>kom.
—	Draigi nroj. v tinkami je. — Kast or izide prihodnji četrtek.
—	Gospodje, — je rekel Rudolf svojim prijateljem. — prosim vas oproičenja, ee vam tako dolgo <ni-wm del nobenih vesfti, toda imel sem medene tedne. — In povedal je ago<lbo, kaiko se je oženil s tem 'ljubk an bitjem, ki mu je prineslo za doto «vojh osemnajst let in 6 mesecev, dve porcelanasti »kode-liei in rdečega mačka, ki se je i-menaval Mini i Ikort, ona.
—	Gospodje, — je rekel Rudolf,
—	scfclatf bomo pirovali. Sicer pa vam naprej povetn, da bomo imeli meščanski obed ; namesto go-molijtk, b.i na^odkritosrcnejisa pri-jaanowt.
Ta ljubezniva boginja zares ni nchaila vladati nad gowti, ki so pa prijKwmB.il. da je ta pr»prost i obed vendar nekaj imenitnega. Rudolf « je bil res vrgel v izdatke. C<ri-ime je .pripomnil, da ae menjajo krožniki in je na glas izjavil, da je Mimi vredna metdre preveze, s Walter© Icrase kraljice peči, stavefc, ki je Ibil ea defefceo pravi sanskrit in ki ga» je Rudolf .prestav1*!, rekoč, da je h*a imesiltma kuharica
Ko je prišel na miao jafrtog, je nastalo splošno občudovanje. Pod pretvezo, da je tfcudrral naravo-•slovje. je Sohasmumd izprosil, da ga je saan delil; to okolačino je porabil, da je zlomil nož in »i odrezal največji ko«, kar je povzročilo spi osno ogorčenje. Toda Aleksander Schaiimmi m bil samoijn-
x .:i, posebno ine radi jaMtoga; in ker je ostala še ena iporcija, je bil Utko dnzeai, da jo je dal na stran, rekoč, da mu bo model za plitko mrtve narave, ki jo je izdeloval.
Prizanetivi prijatelji so se hii-nili, da verijaonego t€Q laži. ki je bHa hčerka nebrzdane pozrwSno-
Raizgowr je začel postajati živahnejši. Trem stekdenicžHm -z rdečem -pečatom -so sledile <tri stekle-nice z -zelenim pečatom, med katerimi se je kjraalu prikazaila Jeklen ica, iki si jo poznal po njenem vratai n pasretoreno »kapico, da je i>a poika kraljjevKh š,ampatijcev; bil je to fanrtei?ij-iki »aimpanjec. k ga prodajaj"-) v Parizu po dva franka n^lklenieo radi splošne razprodaje, kot je tnrtil trgovec.
Naenkrat je Co 11 ine močno po. irepal Rudolfa po rami in mu jeclja je rekel:
—	Jutri je četrtek, kaj ne da!
—	Xc, — je odgovoril Rudolf, — jutri je nedelja.
—	Ne, četrtek.
—	&e enVkrat ne, jutri je nedc-»ljav
—	O, nedela, — je derjil Cotti-ne, 73najaje v. glavo, — ne, ne. nr. .iutri je če---trtek. . .
In zaspal je ter ril z obrazorr v sir s **netano, ki je bil na njego-vem krožni ku.
—	Kaj gode o četrtikn? — je vprašal Marcel.
—	O, setday vem, — je reke? Riidolf, Skil jej Jzačel razumevati vsiljivost filoaofa, ki ga je mučila fiircna deja; — to je radi njegovega članika v Ka^orju.
—	Dobro! je deja)l Rudo»lf. — 1'rinesi nam kave, Mimi!
Ta je hotel« ba» vstajti, ko jo je Collrne, ki je bil pršel nekoliko k (zaveteti, »prijel o-koli pasu i« ji z?»spano rekeil na uho :
Madame, kava je doma v A rabiji, kjer jo je odkrila koza. Jaz jo imam rad brec. <4adkorja in jo pijem vroč*o.
Tako je mineval čas; ura ie že zdavnaj odiwla polnoč in Rtt-dodf je skmsii dopovedati svojim goltom, da je ča«, da r i de jo. — MarceJ, ki je o«tafl popolnbma pri zawsti. je vstal, da bi odšel.
Skshaiuiard je opazil, da je se nekaj žganja v steklenici, in j«» izjavil, da ne bo polnoči, dofeier je §e kaj v .steldenici. Colline pa jr kobalj sedel na stolu in je tiho mrmral:
*_ !
ko je 1»il Schawnard odšel. — Pre-idiva sedaj h Colliaieki,. s tem bo Šla trda. O, neka'j mi pride v glavo, ha, Colime, — je deja-1 in močno dregnil fPoooofa.
—	Kaj? — Kffj? — Kaij!
Selia uaiard je pravikar odšel in
je pomotoma vzel tvoj orehasti površnOk.
Colline je posedal dkrog sebe m res eapaiziil na mestu, kjer je bila prej njegova obletka. majhni kariraini Schaunardov povrSnik. Pri <mi?di, da je knjižnica, ki jo je imel vedno polne žepe. seda j v Rchaunardovih rokah, ga je obli! mrfcel pot.
—	Nesrečnik! — je vzklikni1 Oolline. — zakaij je vzel moj površnik?
—	Pomotoma.
—	Toda moje knjige. . . Jih lahko zlorablja.
—	Ne boj se, ne bo jih čital! — je rekH RnxV>lf.
•— Da. a jaiz tga .pofcnam; zmo žen je. da si prižge ž njim pipo si neoniren, ga lahtko dohiti«. — je rekel Rudolf. — v čem trenotku je odšel. Našel ga boš na vratih.
—	Gotovo ga bom došel, — je dejaJ Colline vn dejal na glavo klobuk, *ki j? hnel tako š«roke krajce, dn bi moglo piti pod njim deset (ljnidi.
—	številka dve. — je rekel Marcel Rudolfu. — sedaj si prost, jaz grem m boon naročil vratarju, nej ne odpre, če bo led o trkal.
—	Lahko noč. Rudolf, pa lepa hvala !
Ko je bil Rudolf pospremil -svojega prijatelja, je zaslišal na stopnicah zategrvjeno mijavkanje. na katerega je njegov maček od go voril tod? t imija/vkanjem in se je 1 ibuša! yipntihem ^mu^iiti skoizv priprta vrala.
—	TTibogi Romeo! — je rekel Rudolf. — Svcijo Jinlijo kl:če. pojdi, — je dejail in odprl vrata ^aljtrbljeni živali, ki je z enim sa Tiinn skokoan skočila po stfopnieah med lrremiplje f-nr^jesra Ijubčka. ' Ko je os?tal Rudolf sam « svojo Umbico. ki je sta-la tjwed ogledalom in vila. laise v ljubke, zapeljive tk od reke. je približal ]Nfnn i in jo objel. Kot glasbenik, ki uda-li par akordov, da ugotovi zmožnost svojega glastwil a, preden zaigra svoj komad, je potem -posadi Imalo Mimi na kolena in ji 'pj i-ti^nil na raine doiig m glasen
1 irtb, ki je nf 'Mikrat povzroči na tejeru mladostnega bitja strr-lja-
G!a*bi'o je b?1o itglašeno.
MLADE AMERIŠKE PEVKE
S		.^■BH	
■			
j		*	iB^^^^SŠb^KKL ' .JilLiiKf ^^^Hk BSk •tCSaH^B'V:' - ■ Jk-V ^^M^ep. 3 S
			
H		m	mFmfsM^m
I		M	
UNOUIWOOO t UMSCRWOOO. «•- Y.
Ameriška diuiba ž«1 innelna-t in znanost je priae.Lila te dni v znanem nemvorškem hotelu Biltmore na čast amedižkim opernim pevkam veliko pojedino. Z leve tna despio ho : Dorothea Flcxer, .Maay l^ewis, Nanette Guilford in I^ouj^e Hunter. Najmlajša ameriška operna pevka Marion Taiiey ni navzoča, ker je tioti-krat pela v Pliiladelphiji v operi ' Rigoletlo".
Levi in hijene.
(IZ ZAPISKOV OPAZOVALO .1 F. Ii. SCHELLENDORFFA.)
Krvavo rdeče je. bila zatonila blinjeno, iskalo zaman, da bi ugle. sol učna plošča za položnimi. tcm_ 1 <lnlo kaj premikajočega se od tam, nosinjimi gorami, ki obrobljajo kjer so rjnli levi. So odšli mimo? širno travno stopo. Nebe.s. pretkan j še dokler sem to preudarjal je z neštetimi fantastičnimi nežni- za-donelo čLsto blizu, globoko kakor mi oblačinami, je bil podoben zla- j iz votlega soda, in evo: dve, tri, to prežarjeni velikanski lupini pet, sedem srebrno sivih senc. levi, školjke biserniee. Tam. k.ier so ne nekateri m«l njimi grivati, spre-gun j i in zebre pred nočjo šo brz <t;ij črm kakor oglje, so hiteli okopali v prahu 11a prščenih tleh . v prostrano .>«tepo mimo, jedva se j«' rdeča stepna sopara vzvrtin- kakih trkb>set metrov od mene; čila v .stebričkih prahu navpik v po majhnem presile.lku še eir. te-brezvetmem, toiilem večernem j žak, okoren, velikanski grivat lev, vzdušju in daleč na obzorju se je spredaj ves črn.
(Dalji? prihodnjih >
trtek.
Pondeljek, torek, sreda, če-? Najstarejša angleška ura.
Najstarejša ura na Angleškem
— O joj, — je rekel Rudolf prav v zadregi, — vendar jih nelsc »ahaja na fapaadi cerkve v me morem obdržati nocoj tu. Druge'shl Izjdeliana je bilto. 1 1515;
krati je bilo to dobro, a sedaj je druga, — je prtsrtavil in pogledal Mimi. ki ji je -bilo videti na ži-vosladkem pogledu, da si želi samote v dveh.
—	Kako naj to napravim? — Svetuj mi malo. Marcel, ienajdi vrvico, da jih odstranimo.
—	Ne, ne bom je isaiašeJ, — je rekel Mareel, — item več posnel. Spomin j mm ne komedije, kjer najde prebrisan sluga -sredtstev, da vrže z stanovanja svojega gospoda fri podleže, pijane kolt ramhe.
—	Spominjam se tega, — pravi Rudolf.
—	Dobro, — je odvrnil Marcel.
—	poglejmo, če je gledališče tako kot življenje. Čakaj malo, — bom začel pri Scha|uaia«du. Ti, Sehaunard, — je za vpil slikar.
—	Kaj je? — je odgovoril ta k m« je bilo videti, da plava v modrrki sladke pijanosti.
—	Tako je, da ni več pijače in da smo žejni.
—	O, da. — je rekel Scbouiuind
—	te steklenice vse premate drže.
—	No, — je odvrnil Marcel, —-Rudolf je odločil, da bomo tu 'prenočili; a moramo iti kaj kupit. I*eden bodo prodajalne zaprte
—	Moj trgovec stanuje na vo-*a3u nliee, — je rekel Rudcflf. —. Schaunard, ti bi moral ki tja. Vzel bo« tri steklenice ruma na. vnoj račun.
—	O, da, da, — je rekei Schan-.nard in .se 'Zmotil pri ptnTini&a in vzel ColVmeovegia.
Dmnjpž! — j« rekel Marcel.
kolesje je iz kovanega železa, od in valji pa* so leseni. Nihalo, ki je tako doflgo, da sega dol v cerkev, saj meri sedem metrov; uteži so iz pretopljeniib topovskih krogel. Pred tedni se je ura ustavila in morali soj jk> .'djoceln ntnonfratii. V to svnho je rttzpa^ia eer-kverra občine, s*ibskripcijo med tamoš-njimi saportmiki, ki se vsako sezo no zbrra^fo v Rvejn. Popravilo je <talo nad 100 funtov, doeim je stala let 1515 kompletna uri z in StalLraiijem vred 2 funta in 15 šilingov.
Kdo k»j ve kje je W. M. STAI-NBG-AB, 'ki ima posestvo a* Kellogg, Ida, iin ieta 1919 je ži-ved v Los Angeles, Cal. Prosim, da mi kdo kaj poroča o njem, ali naj se pa sam javi. — Matt Kaiser, P. O., Box 667, Kellogg, Ida.	(6x 13-19)
.............L
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj. prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh,— .
MALI OGLASI ▼ "Glas Naroda".
potegnil dolg obla!; prahu nekaj stotin eleandskih arltilop, bežeč i h pred leopardi, je oddirajalo visoko skakaje mimo.
Kadar meče solnce v teh ste-
•Še nekaj kratov so zatulili, a vedno nekodiko br»lj 'daleč, potem -o prišli v loku spet bližje proti kamenitemu grrču na .severu, kjer je zarJula štirikrat vsa tolpa; le-
Xa letni razstavi električne *ile, ki .je v izložbah 11a Irving Place in Petnajsta uliea od 12. do 17. aprila, sta prvikrat na obleci dva nova nakladalea peči, vetrnica za per ter motor brez "eomnmtatorja".
Med zanimivimi in številnimi razstavnimi predmeti je čopič za zračno slika -nje, električni motorji za različne svrhe, kontrolni predmeti, preneslivo orodje ter potrebščine za ventil i ran je. Vstopnine ni. Razstava je odprta od 9. dopoldne do ;V.10 zvečer.
The New Y ork Edison Co
Xa Vnso sfužbn. Irving Place and Fifteenth Street
m
pany
pall, gubevih se v neskočnost. svet- ' vi so bili zajeli plen. !obo tik pred zatonom plameneče j Torej tja! Ko pridem previdno oble preko pokrajine, se prav za- bliže, zahreščijo z In j in zdaj v da bivaš na nebesnem telesu, pravom peklenskem hrnšču liijen-plavajočem v vsemirju. ki preje, ski in šakalji glasovi, nepopisna ma svetlobo od velikanske ognje- zmeda togotnjih. neumnih, dero-ne krogle ml soliva: zdi se ti celo,' Črh se in lajajočih zvokov. Potem da čutiš, kako se premika zemlja spet nekaj časa tišina. Naposled po svetovju.	j se mi o<lpre iz majhne skalne pla-
Ta občutek, kako plapolajoči o- note razgled na nižjo gredino in genj vnema vso pokrajino, je tra- ' na peščeno ravan, na kateri so se jal le prav malo časa; potem se videli v jarki mesečini trije levi je zazdelo, da priroda pridržuje ob neki temni .snovi. Po gredini so sapo. Velike črede divjadi so ne-' se podile progaste hijene; neka-koliko hipov nepremično obstale, tere so škilile radovedno preko
Brezglasna tišina povsod.
skalnega roba k levom, druge so
Brž. ko je zginilo solnee. pa so se potikale po suhem drogastem zarezgetale tu in tam posamezne lesovju; tudi mladiči so bili po-zebre, nekje je zakrulil gun j in ]og.
kmalu so začele nevoljno. lačno tu- | Zdaj in zdaj so se od različnih liti hijene tain, kjer je gozd. go- .strani približevale levom drznejše ščava ali gores t oka vam i.	| lisaste hijene; nekatere so pose-
Zdaj je legal mrak zmiraj hi-j dale kakor psi štiridest do petdeset treje, in preden si se dodobra za- metrov naokoli. Čim pa se je ka-
slrani. Kajti takoj nato .se je po- j Kakor sen so se razblinili pono-javilo v diru pet levov drug za čni dogo Iki. kakor prikazen izgi_ drugim, stari jim je v par skokih : nili levi in druga zverjad. Dan je pohitel čez peščeni prostor napro- | nrevzel svoje pravice, ti in v lahnem diru se je pričela cela tropa pomikati tja. odkoder se je zvečer priklatila. Vsak trenutek .se je odločila iz kopice kako hijena, da je odnesla v skoku s pod vitim repom svoj borni delež 11a varno.
Prva zora je našla na prizorišču le še dva šakala, vse drugo se je bilo razpodilo.
Od levjega plena je ostal li* še razkrit, pom and ran rdečkast prostor in ono, kar je imela raztrgana žival v drobovju. Niti vranom in marabujem ni ostalo ničesar.
Takoj, ko je vzšlo solnce nad daljnim gozdom, se je od daleč 0-glasilo levje rjovenje in odzivanje od mnogih strani. Levi se podnevi zabavajo mnogo tisoč metrov naokrog, ako niso zaspani in gladni in ne slutijo lovcev.
SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR
za leto 1 926
Cena 50c s poštnino vred.
z naročilom pošljite znamke ali money order na:
"Glas Naroda"
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
ROJAKI, NABOČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
vedel, se je znočilo. Toda ni se .stemnilo doeela, zakaj že se je nebo na vzhodu srebrno jasno razsvetlilo, in medtem, ko so drgetali na zahodu še poslednji rdeči soji v oblakih, se je prikazal ščip nad mračnim gozdom. Najpreje je bleščalo tako, da je bilo slabo videti v stepo, a že za pol ure je pc>talo raaločneje, in svetloba se je stopnjevala počasi, a neprestano dokler ni mesec o polnoči stal v zenitu.
Razen posameznih živalskih glasov popolna tišina. In vendar se ti zdi-, da čriješ neko ponočno brnenje, tiho, nežno šumenje in zvenenje. In v to svečano nočno ugodje zadoni nenadoma grozeče, mogočno levje rjovenje, glaseče li bližajo* Tu je spet, čisto blizu. Potem spet tišina. Prisluhnem. Se le bližajo? T11 je spet, čisto blizu. Nekaj nevoljnega, odločnega je v teh levjih glasovih, nekaj neubranljivega.
Ko so izzveneli poslednji globoki zvoki, se je zaslišalo nedaleč, kako peketajo stotine kopit; vivki so se tožeč odklaitili mimo.
Prkjejo levi son? Oko je v jasni mesečini, ki napravi vse tako rax.
tora izmed hijen le preveč približala, se je eden izmed levov odtrgal od pojedine in zapodil hijene z globokim, besnečim mrmranjem na vse strani. In iz daljave nato pa polagoma zopet bližje se je čulo mnogoglasno zmerjanje gladnili hijen. To se je tako ponavljalo, dokler niso prve hladne sape najavljale jutra.
Grivati lev je nenadoma zapustil plen in oddirjal ha* skalno gredino. Progaste hijene so se čisto tiho stisnile na pesku. Navzgor prišedši, je fipustil stari lev glaVo globoko k tlom in zatulil trikrat votlo: "Uuumpf!" Glas se je večkrat ponovil in odzval se mu je drugi *z majhne daljave. Stari je /zbiral svojat. Toda onih pet levov, negovih tovarišev, se je bilo pri lovu ločilo in zajelo drug plen. Stari je torej osta* sam, ležeč na skladni gredmi, in si obli-zoval noge, d očim so se levinje spodaj gostile dalje s poslednjimi ostanki.
Se trikrat je stari poklical svojat. odziv se je oglasil zmeraj bliže, in ob prvem svitu so se hijene, sedeče in preveee v spoitljlvi razdalji, razbežale zu različne
INFLUENCA
izčrpa vašo moč živahnost
Pusti vas dolgo časa oslabljenega 111 nezrnoznega. Zaščitite se pred njo s tem, da zaustavite brez zamude zgodnje" prehlade.
PAIN-EXPELLER
Varstvena znnmk.i llcg. I'. S. l'ai. OfT.
dobro vdrgnen v prsi ali hrbet bo spravil kri v kroženje, preprečil zastajanja krvi ter odpravil zastarele prehlade. 35c. in 70c. v lekarnah. Pravi imu. varstveno znamko S t DR O.
F. AD. RICHTER & CO.
BE^RY
& SO. 5th STS.
BROOKLYN. IJ. Y.
ZASTAVE
8VILCNB AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE
REGAL I JE, PREKORAMNICE, T ROBO J NICE, ZNAKE, UNIFORME ITD
Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVTN&EK,
331 GREEVE ST, CONEMAUGH. PA.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
8 parnikom "PARIS" 22. maja 1926.
Potnike bo spremljal na3 uradnik prav do Ljubljane. Pazil bo na prtljage in gledal posebno na to, da bodo rsi potniki ndobno ln brezskrbno potovali.
Na razpolago Imamo posebni oddelek sa naSe potnike, najboljBs kabine ▼ sredini p&rnika z 1L, 4. in 6. posteljami.
Voxnl list stane do LJubljane $116.77 s vojnim davkom ln Selesni-oo vred, za tj« in nazaj p« samo 1206.00 ln $5.00 vojni davek.
Vsi potniki* ki so se ked&J varili % tem parnikom, so bUi zadovoljni s vožnjo, kabinami, brano, postrežbo, sploh » vsem tako, da so tn parni* tudi drugim priporočali.
Kdor fell potovttt, naj ie obrne si pojasnila tfanprej na:
frank sakser state bank
tt Carilutt Siroti	Na« Rak. N. f.
___L.

BELE ROŽE
ROMAN V DVEH DELIH.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
73	(Nadaljevamje.)
D m ^ i nK)j, i i>*o»r nisem človeška zdravnik, — je odvrnil profesor re*no. vendar j>a hočem pogledati . . .
Prikimal je ter hotel iti naprej, a služabnik je	odprl usta kot da boee nekaj povedati.
—	Ali mi hoeete še kaj povedat«? — je vprašal	profesor, kate-r«tnn tii u^la nobena si\ar. — Ali hočete revi. da	ni ktiejrinja že pri zajtrku dobro počutila * Tudi jaz *em zapazil to.	— je dobavi!
Da. jro~j>od profesor in ee*/bi kmeginja nato nekoliko počivala, u kotit« ^a Si^riil je bila tako dolpo tf>ri kneiginji, <la. ^»eni si ini-►lil: — Pojili noter ter vprašaj kaj, a koiute*a je govorila tako no. trdo in napovedovalno. Nisem prisluškoval. jros'|*>d profesor . . .
—	No. ali ste šli noter. — je vpraišal profewor.
Služabnik se je odkašljal.
Ni-eni -i di /.nil. — je priznal. — Kontna Si*jrid je tako v',-tako	j►»'«>•: i ljudem naš«' vrste iii Jo je te^žko požreti.
r ~i i« Itn«*?, in knegringa vedno tako prijatzna z nami vsemi .. . .
—	Ilm, no in kaj naprej .' ,
—	- In ko sem se razmišljal, je prišla kontesa Sigrid ven in jaz sem -.tal d«-s« i korakov orfvrat. pri veliki uri in kontesa me gotovo ni videla, k.»ijti ni zdanila, ko je šla mirno mene. Bila je bleda in 11 jena inta. Icot da se hoe» smejati, — oei. tako iptiže-ljive in potilep-ne! Morala j<* biti zelo huda na kneginjo.
—	Tako. tako. — je menil profesor. — No. kot že rečeno, hočem ►am j>ogleda4i. Ali hoeele dati medtem napreei? 1'pam, da me bo k.neptiija odvedla na izprebod.
Služabnik so je priklonil, oči vidno olajšan in profesor je potr-kal takoj nato na vrata budoarja Iris.
—	Nobenega odgoivora. Potrkal je še enkrat, nakar je enostavno v-jI opil. IrU j«. -odela \ globokem stolu, izroča v daljavo ter 2 napetim iara/.om v bolestno spacenkh ipoteoah. ko* da prisluikuj< neukemu plasti.
I ris se je pred rnmila iz i-,voje letangije.
Ali naj Iflaj— je vprašala ter se s »težavo abrnla.
—	No, no. mi-iil sem. — je jeeal profesor. — Ce ne pride ?<»ra k prorokn, mora iti pač prorok k gori. V tem posebnem slučaju ni bilo visokosti k čaju in vsled te«ra sem prišel ponj. Ali smem?
—	O. da, — je rekka iris.
Pior esor pa >e . i; zmenil za to ter pričel vseselo kramljali. Proslavljal je krasote njenega ibiuloarja in pni tem je hušknjl kot medel u>mev preko lie Ills. Pogovor se je «ikal krog te in one <4tvari. a Iris ni poslušala ter le >rcy>o zrla predse. Konoeno je rekel profesor :
—	( e čuti človek, da ima slabe živec, da so izmučeni, se odpočije, meJo da hi kramljal po cele ure. kot »te vi s konteso Srgrid.
Iri* je t/>»tala jiofcorna — in to je bil namen profesorja.
—	i V le ure.' — se je merilo za srnic-j a la. — Sigrid ni bila deset minut v moji sobi.
—	Da. č -n poteka, ne da bi človek ito zapazil, tekom pregovarjanja, — je nu-nil |uofe*»or.
Irk pa je zmajala z glavo.
—	.Motite >e, dragi profesor. Sigrid je prišla slučajno k meni, jaz sem ja prrdlczilu vj>rasanje, na ka4ero mi je. kot se mi zdi. povsem sia kratko odgovorila, nakar je zopet odšla. kot se mi zdi.
Km xe vam .zdi — j,, ponovil profesor ter prijazno kimal. — Ali ni s« m rekel tega. V takem prijetnem pogovora poteka čas, ne da bi človek vedel kanu.
V prijetnem pogovoru, — gotovo. — je rekla Trls sanjavo.
—	No. ali j<* biia /.opt-i tako odurna' — je menil profesor so-iriitno. — fujte. to je skrajno neprijetna laMtmost vaše go®i>odične. Ljudje. ki šli mimo vrat, pravijo celo. da *e jo zopet kregala.
-- Sigi id.' — j, vprašala Ins začudeno. — O tem bj morala jaz kaj vedeti.
Profesor in mlada že«ia, sta si zrla par sekund v oči. a dočim niso oči prot.^vorja za oeali ničesar izgubile na svoji oprosti, je ipad-la preko kra.niih sinjih oči Iris kot kopne na. Ortremiu opazovalcu ni moglo pri tt ni tinti, da -o porfale nijene poteze napete, kot da naporno prisluškuje besedam, katerih nv slišd rada.
Ali go\on k,io / vami, tlraga kneginja — je vprašal }»ro-le-or j>o kratkem o.liuoru.
I ris je prikimala.
«la. — j,> fxl\rui!a Šepetajo. 7. nepremičnim, fconeentri-l-itlim iKvglcilojn. — Poznam glas. a vendar ne vem. feomu pripada. iJa^uišljam t» r vi b< lini gliivo. — a ne moreni najti imena.
—	Da, d«v, ta»ko se g«xli, — je j>otrdil profesor, kot da bi bila trika duševna stanja nekaj običajnega. V istem tonu je nadaljeval:
—	In kaj pravi glas?
Zopot s. je pojavil izraz muke na lepem obraizu Iris.
—	Tega ne smem povedati, — je stokala s pojemajočim gla-
MBL
Pmfesor je vdal ter vzel obe tenki, prozorni roki Iris v svo.ii tlebeli. me.-diati šapi.
—	Visokost, imam.veliko prošnjo, — je rekel.
—	{ — ««^kla I ris ter se malo naftmahnila.
—	Vidite, visokost, tudi meni -se vrti v glavi od vročine. Hoditi ne maram, ker se«m preveč len. a čc bi bila tako prijazna ter tli" nekoliko odvedla na iz pre hod ? To bi me osvežilo.
—	Zelo rn la. — jc vzkliknila Iris >ter skočila .pokonei. — To j;-dobra misfl. Tudi meni ibo dobro delo ter pregnalo misli, ki me ne-prestza<l<dujejo_ Takoj-bom dala namoči.
—	To sem opravil že jaz. _ se je poredno smehljal profesor.
—	Odpeljala se bova v d ter \dibavala ozon in kisik, kaj ne?
Ins je prikimata ter položila brez v.sake nadaljne besede svojo roko v ono p<rofeaorja, ki j0 je povedel navzdol v vežo. Služabnik, ki jc že d.ilj fasa čakal na migljaj in poklical pripravljeni voz, je pomagat Iris na k<i«ia. Že je sedela zgoraj ter držala vajeti v rokah, dočun ni je prizadmal profesor na drugd s tram i splezati gor, ko se prikazala Sigrid pri vratih.
—	Ali se be češ odpeljati? — je vprašala na kratko.
Iris je prikimala ter pomirUa konja, ki sta nestrpno tolkla s kopiti ob tla.
—	Kak.'«a neumnost, ko se vendar ne počutiš drihro! — jc vzkliknila Sigrid o-tro. — Bodi pametna, Ir«, ter se \-rni v svojo
sobo.	•
-- Kako pač? — je vakliknil profesor, ki je konečaio »plezal na visoki sodei. — Sree, jetra in pljuča hrepene po svežem zraku,' kaj ne, visokost?
Iris pa ni odgovorila in Sigrrd je stopila tik pole^ voza.
—	Pojiti doi. Iris, — je rekka napovedovalno ter zapičila svoj d tako trdno v sestro, da je izničila sfehma IcapJjiea krvi iz
obraza Iris. — Bolna -si in ne -smeš -zapustiti hiše. Takoj boš legla in jaiz .bom skrbela za to, da te nikdo ne mo»ti. Pojdi!
—	I)a, — je rekla Iris s tnjkn glasom ter »pustila vajeti. Hitro kot blink pa je profesor prijel vajeti ter nagnal konje, ki so takoj oddirjali proti go^diu.
Iris je nabavila kretnjo kot da hoče skočiti z voza. a profesX>r ji je potisnil vajeni v roke.
—	Sedaj pa kučirajte zop<tt \i. — jc ni mil -auhoparno. — Puhtite živali teči kot morejo, ao jim bo dt)bro delo. BJeda izgledate kot prt, moj Bog. Gujte, meni se dozdeva, da izvaja vaša	sestra na vas okrajno nečeden -upliv . . .
Iri< je pričela globlje dihati 'm konja sta tekla, kot da ju podi vihar. Hitro gibanje je rtkre<pčak) Iris in lahna rdečica se je prikazala na njenih licih. S trdno toko jc prijela vajeti in prisilila konja, da *ra pričela zmernejše teči.
'Dali* nrih«rlT»ii*
MARK TWAIX:
Kako sem izdajal strokovno glasilo.
Prevzel sem začasno ne brez zlih slutenj izdajanje poljedeLskega .strokovnega glasila- Pravtako malo bi prevzel brez zlih slutenj poljedelec poveljstvo na ladji. Toda nahajal sem se ravno v položaju, v katerem bi bila plača zaželje-na. Navadni urednik lista je hotel iti na dopust in tako sem privolil v pogoje, ki jih je stavil, in sem ga zastopal.
Čustvo, da imam zopet delo, je bilo imenitno; ves teden sem koval članke z neumornim veseljem. Nesel sem jili tiskat in čakal nastopni dan nekoliko v skrbeh, kako bodo pač sprejeti moji napori. Ko sem proti večernemu zatonu zapuščal pisarno, je stalo ob vznožju nekaj mož in mladeničev, ki so~.se takoj razmaknili, da mi napravijo pot, in ko sem korakal med njimi, sein čul tega ali onega, ki je dejal: "To je on!" Naravno je, da sem se nadvse veselil tega dogodka. Drugo jutro sem našel pod stopnicami podobno skupščino ter tudi na cesti posamezne dvojice in skupine, ki so me z zanimanjem opazovale. Gruča se je razdelila in umaknila, ko sem prišel. Slišal sem reči nekega moža: "Poglej njegovo oko!" Delal sem se, kakor da nisem o-pazil pozornosti, ki .sem jo vzbujal. vendar pa sem .se naskrivaj radoval in sklenil, da poročam o tem svoji teti. Šel sem nekaj stopnic navzgor in čul, ko .sem se bližal svojim vratom, prisrčno vesele glasove in glasno smejanje. Ko sem vrata odprl, sem zagledal dva mlada človeka, po videzu z dežele, katerih obraza sta zbledela in se podaljšala, ko sta me zapazila. Potem sta .skočila z velikim ropotom f>ko^i okno. Bil som presenečen.
(.'ez kake pol ure je vstopil star gospod z valujočo brado iu finim, toda precej strogim obrazom in je sedel, ko sem ga pozval. Zdelo se mi je, da ima nekaj na srcu. Odkril se je, postavil klobuk na tla, vzel iz njega rdeč svilen robec in številko današnjega lista.
Položil je list v svoje naročje in dejal, dočim je čistil v. robcem svoje naočnike: "Ali ste vi'novi urednik ?"
Odgovoril sem inn, da sem-"Ali ste že kdaj izdajali poljedelsko strokovno gla^lo?"
"Ne," sem dejal, "to je moj prvi poskus."
"Prav vrietno. Ali imate kake praktične izkušnje v poljedelstvu?"
"Ne, mislim, da ne."
"To čutim instiktivno," je dejal stari gospod in si nadel očala, preko katerih me je ostro meril, medtem ko je zganil list v primernejšo obliko. "Želel bi vant prečit a t i, na kar me je opozoril instinkt. Bil je uvodnik. Poslušajte in povejte, ali je ta .sentenca vaša! . . . Repe za krmljenje ne smemo nikoli trgati, to ji škoduje. Mnogo bolje je, da zleze na drevo deček in jo otrese... Kaj menite o tem? Mislim namreč, da ste to pisali sami."
"Kaj da menim o tem? No, mislim, da je to z«lo dobro. Mislim, da ima to zmisel. Ne dvomim namreč, da se vsako leto v tej okolici pokvarijo milijoni in milijoni kor-eev repe za krmljenje, samo ker jo trgajo polzrelo, dočim bi, ako bi splezal na drevo deček in repo otresel—"
"Otresajte svojo staro mater! Repa veaidar ne raste po drevesih"
"Ab, kaj lira vite, da ni tako? No, kdo pa je trdil, da je tako? Oblika je' samo po sebi umevno le
prenesena, povsem prenesena. Vsakdo, ki ima le malo razuma, bo vedel, da sem mislil, deček naj otrese trto."
Nato je starec vstal, raztrgal svoj list na drobne koščke, jih po_ mandral, razbil nekaj preilmetov s svojo palieo in izjavil, da razumem o poljedelstvu približno toliko kakor krava o nedelji. Nato je odšel, zaloputnil za seboj vrata in se sploh tako obnašal, kaknr da mu nekaj ni ugajalo. Ker pa nisem vedel, kaj ga je jec.ilo, mu tudi nisem mogel pomagati.
Kmalu nato je strmoglavilo
ča za paglavca na drevesu. Sicer bi ga na svojem povratku gotovo pobil. Z bogom, gospod, z bogom! Sneli ste mi breme z duše. Moj razum je prenesel vsebino vašega poljedelskega članka; sedaj vem, da ga ne more nič več zmešati. Z bogom. gospod!"
Bilo mi jc nekam neprijetno, ko sem ^mislil na pohabljenje in na požare, s katerimi se je mož zabaval. zakaj nisem si mogel česa, da se ne hi bolj oddaleč smatral za povzročitelja. Toda te misli so kmalu izginile, ko je vstopil pravi urednik. (Dejal sem sam pri sebi: "Ako bi bili odpotovali v Egipt, kakor sem vam priporočal, bi bil imel priložnost, iz stvari kaj storiti, vi pa tega niste storili in ste tu! Skoro da sem vas pričakoval!")
Izdajatelj je bil vidno razžaljen.
Ogledal si je razvaline, ki so jih pustili stari razgrajač in oba mlada kmetiča, in je potem rekel: — "To je žalosten posel — zelo žalosten posel. Lonec za lep je razbit, k temu šest šip, pljuvalnik in dva svečnika. Kar pa je huje, je to, da je prišel list v slabo ime. Bojim se, da za vedno. Res je, da še nikoli ni bilo po listu toliko povpraševanja in da še nrkoli nisem prodal toliko izvodov in ga dvignil do tolike proslulosti toda kdo hrepeni po tem, da bi se pro-
.skozi vrata dolgo mrtvaško bitje s1 slavil z mesečnostjo ali da bi se sfcrunašitimi, na ramena visečimi

i Hretanje parnikov - Shipping News
15. apri!a:
I>e Grass«, Havre: Torek, Bremen; Deutchland. Cherbourff. Hamburg.
17. aprila:
Olympic. Cherbourg; Ar. dan la, Hamburg, New Amsterdam. Rotterdam.
20.	aprila:
Columbus, Cherbourg. Bremen; Ue-Hance Cherbourg, Hamburg.
21.	aprita:
B«-rengaria, Cherbourg; La Savo I o. Havre; Pres. Hardng, Bremen.
22.	aprila:
Rr«»m«-n. Bremen; Cleveland. Cherbourg, Hamburg.
24. aprila:
Majestic. Cherbourg; Prance, Hav-r«.
29. aprila:
Mauretanla, Cherbourg; America, Bremen, Republic. Bremen.
29.	aprila:
Berlin. Bremen; Hamburg. Cherbourg. Hamburg.
30.	aprila:
L.evilathan, Cherbourg.
1. maja:
I'aris, Havre.
5.	maja:
A.iuitnnia, Cherbourg: Pre«. Harding, Cherbourg, Bremen; Orca, Hamburg.
6.	maja:
Westphalia. Hamburg; Bremen.
8. maja:
Olympic. Cherbourg
Cherbourg: Homeric,
Muenohen,
12.	maja:
Berengarla, Cherbourg; Oe Orasse, Havre; George Washington, Cherbourg. Bremen.
13.	maja:
Albert Eallin, Cherbourg. Hamburg. 15. maja:
Majestic, Cherbourg; France, Havre; Sierra Ventana. Bremen.
18.	maja:
Columbus, Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg. Hamburg.
19.	maja:
Mauretania. Cherl»ourg; Tres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
20.	maja:
Thuringia, Hamburg. 22. maja:
PARIS, HAVRE; SKUPNI IZt.ET.
25.	maja: Leviathan. Cherbourg.
26.	maja: I.eviatfr&n, Cherbourg.
26.	maja:
Aquitania, Cherbourg; America, Cherbourg, Bremen.
27.	maja:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Deutschland, Cherbourg. Hamluug.
29. maja:
Olympic, Cherbourg.
22. junija:
MARTHA WASHINGTON, TRST; SKUPNI IZLET
6. julija:
P RESI DENTE WILSON. TRST;
bruci skupni iziarr.
kodri in s teden dni starim .str-niščem po gorah in dolinah svoje brade in obraza; nepremično je obstal, držeč prst na ustih in na-gnivši telo le za glavo naprej kakor da posluša. Cut i ni bilo niti glasu. Vendar je poslušal dalje. Nič se ni oglasilo. Xato je zaobrnil ključ v ključavnici, prišel po prstih do mene, da me je približno lahko dosegel, in ko je nekaj časa z največjo pozornostjo opazoval moj obraz, je potegnil iz naprsnega žepa zganjeno številko našega lista in dejal:
4'Tu, tu, vi ste pisali to. Prečita jte mi — hitro. Osvobodite me! Trpim!"
Cital sem in ko so tekli stavki iz mojih ustnic, sem videl, da mu je lažje, videl sem. kako so napete mišice odnehale, kako se je u-maknil z obraza strah, kako sta legla na njegove poteze mir in pokoj, katkor mila mesečna luč nad pusto pokrajino:
"Gvano je lep ptič. a za njegovo vzrejo je potrebna velika skrbnost. Tako ga ne smemo uvažati pred junijem, in ne po septembru. Pozimi mtt moramo preskrbeti topel prostor, da more izvaliti svoje mladiče." —
"Očividnp je, da se bo žetev žita zakasnila. Za kmeta je dobro, da dobi iz zemlje žitne biljke julija namesto avgusta in da nasadi tedaj ajdo " —
"Kar se tiče buč. — Buče so najljubše jagode domačinov v no-trajnosti Xovoangleških držav, ki jih tudi raje uporabljajo za kravjo krmo kakor grozdičje, ker bolj nasičajo in jih žival raje uživa. Buča je edina užitna jagoda družine oranž, ki uspeva na severu, razen melon in dveh različic tur-banskih buč. Navada pa, saditi jih pred vrtovi za sočivje, se hitro izgublja, ker mora vsakdo priznati, da buča kot senčno drevo, ni nič vredno." —
4'Ker je sedaj pričakovati toplega vremena in pričenjajo gosaki drsteti —" ^
Raziburjeni poslušalec je skočil proti meni, mi podal roko in de-jal:
*'L«po, lepo, zadostuje! Sedaj vem. da sem zdrav, zakaj čitali
ste natanko tako kakor jaz, besedo za besedo. Kajti, tujec, ko sem davi to prvič bral, sem si dejal, česar poprej nikdar nisem verjel, dasi me svojci strogo nadzirajo: Sedaj verujem, da sem prismojen. Nato sem tako zarjul, da me je bilo slišarti dve milji naokrog in sem krenil na pot, da ubijem kogarkoli; zakaj, razumite me, ker sem začel kar sedaj. Prečital sem še par odstavkov, da bi bil gotov, zapalil svojo hišo in krenil na pot. Pohabil sem nekaj ljudi in obesil dečka na drevo, odkoder ga lahko snamem, kadar se mi ljubi. Misli! pa sem si, naj stopim mimogrede semkaj, da se popolnoma prepričam. Sedaj sem gotov in to je sre-
odlikoval s slaboumnostjo? Prija-l tel.i, kakor resnično sem poštAi mož, cesta tu zunaj je polna ljudi še več jih čepi po plotovih, in čaka, da vas vidi, ker vas imajo vsi za prismojenega. Povod v to jim je dal vaš članek. Vi ste sramota za časopisje! Kako le ste prišli na misel, da ste zmožni urejevati list, kakor je ta ? Videti je. da ne poznate najosnovnejših pojmov poljedelstva. Vam je brana in brazda vse eno. Govorite o mlečni se-ziji pri kravah in priporočate gojitev polarne močke ker se rada igra in lovi podgane. Vaša opazka, da školjke leže tiho, kadar ču-jejo godbo, je bila odveč, čisto odveč. Školjk ne moti nič. Školjke, se -za godbo sploh ne zmenijo. In,
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽANE cen« za tja In nazaj v tretjem razredu o« Zagreba »d
$198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 dc $310.50 Veliki parniki za vaa,—
vključno Majestic "največji parolk na svetu". Oiympic. Homeric, Belgen-tand, Lap and, Pennland (prej Pittsburgh), Zeeland, Arabic, itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter ee vrnetn v Združene države s traeridkitn vladnim dovoljenjem. Vitra-laK« pooblaščene e. gen te alt
WHITE STAR LEN2 RED STAR LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
grom in peklo, častiti gospod! Ako smatrali za prav/grem rad- Svojo ste si postavili za svoj življenjski dnlžnast 's<'m storiL Svoi° namen, zbirati nevednost, potein1 bo se,n v to,iko «,>oinil, v koli-
preizkušnje niste mogli napraviti odličneje, kakor ste jo danes. Kaj takega še nisem doživel. Vaša o-ponrba, da pridobiva divji kostanj kot trgovski predmet, stalno na svoji eeni, je 'kratkomalo preračunana na to, da pogubi ta list. Odpuščam vas! Glejte, da izginete! Opuščam svoj dopust. Ako bi ga še vzel, bi ne imel užitka od tega. Zlasti ne, ako bi ostali vi na mojem mestu. Ne prejenjal bi se bati, kaj vse smatrate zopet za pri -poročljivo. Vselej, kadar le mislim na vašo razpravo o ostrižiaču pod naslovom 4' poljedelsko vrtnarstvo", izgubim potrpežljivost. Glejfte, da izginite! Nič na svetu bi me ne moglo več pripraviti do tega, da podaljšam dopust. Sramotno je, da mi niste povedali, da ne razumete ničesar o poljedelstvu!"
"Da vara nisem povedal, vi slamnata glava, vi zeljnata glava, vi sin cvetnega ohrovta! Prvič je, da sem čul o sebi tako brezsrčno opazko. Že štirinajst let delujem pri časopisju in danes čujem prvič da je potrebno kaj razumeti, da se more izdajati list. Vi repa! Kdo kritiku je indijanske vojne pohode? Gospodje, ki ne razločujejo vojnega klica od vigvama in ki še nikoli niso tekmovali v teku z bojno sekiro ali ki še nikdar niso vlekli puščic rz različnih udov svojih družinskih članov, da zanete z njimi ogenj v večernem taborišču. Kdo piše pozive za vzdržnost in se razburja nad kadečo se bowlo.-Ludje, ki niso trezni, dokler ne leže v grobu. Kdo izdaja poljedelske liste, vi — požeruh t Ljudje v splošnem, ki ne morejo naprej v poeziji, v hujskajočih novelah, v senzacijskih dramah itd. prestopajo končno k poljedelstvu, da se pravočasno rešijo ubožnice. Vi mi boste govorili o časopisju. Poznam vse to, predragi, od Alfe do O-mahe. Nebo ve, da bi si bil priboril v tem mrzlem, eg ost ič nem svetu slavno ime, ako bi bil na mesto o-mikan — neuluden in namesto ravnodušen — nesramen. Poslav-lam se sedaj, kospod! Ko ste z menoj tako ravnali/ kakor ste
kor mi je bilo dovoljeno. Obljubil sem vam, da napravim vaš list zanimiv za vse poklice — in v tem sem držal besedo. Povedal sem vam, da zvišam vašo izdajo na 20.000 izvodov, in to bi se mi v dveh tednih posrečilo. Pridobil bi vam najboljše čitalelje, ki jih jc kedaj imel poljedelski list — a niti enega kmeta med njimi, niti ene osebe, ki bi mogla razločevati dinjno drevo od breskvine trte. pa če bi ji šlo za življenje. Vi ste zmanjševalec pri tem vlomku. ne jaz, vi pastetna roža! Adijo!"
Nato sem ga zapustil.
NAZNANILO.
Kojakom naznanjamo, da je po stal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zasto pa I naš list nad dvajset let. Preč kratkim si je ustanovil stalno bi vališče v Clevelandu ter nam spo ročil, da namerava tudi v Cleve landu vršiti isto delo za naš list, ki ga je 3 tako uspešno vršil v Indian apolisu.
Mr. Rud m an je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list sprejemati denar za oglase in na ročila za knjige, ki jih ima Gla* Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko Uprav* "Gl&*a Naroda".
SAMO 6 DNI PREKO
* offromnlml parolkJ na olje
FRANCE — 24. aprila
PARIS 30. aprila. Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega. razr«4& * umivalniki ln tekočo voda za S. 4 ali 6 oaeb. Francoska, kuhinja In pijača.
cfreoeh JB/ia
IS STATE ST..	New YORK
all lokalni affentj*.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K<lor je namenjen potovati v stari kraj. je iMttrelm. da je na. ta učno jkjuVu « potnih Ustih, i>rt-lja>;i in drugih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jih zamorouio dati vsi (ni naSe dolgoletne izkušnje Vam ImkIo gotovo v korist; tudi prip« »rozino vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kahine tudi v III. razredu.
Glasom nove oaselniske postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem. 1024. za morejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniSki komisar v Washington, I>. C. Prednjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od letovanjem, ter se posije prosilcu v sfarl kraj glasom najnovejše o«lre<U>e.
Kako dobiti svojce iz starega kraja«
Kdor želi dobit! sorodnike, ali Kvoj<*e iz utaiega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije ho pripu&enlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija	naprej
vsako leto ]k> U71 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamore-jo dohiti sem žene in otroke do is. letu hrez. da hi hili šteti v kvoto. Sta riši in otroei od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo pn-dnost v kvoti. Pišite po pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta za morejo Jugoslovani sedaj potovati.
FRANK SAKSER STATE BANK
8? CORTLANiyr ST„ NEW YORK
ADVERTISE IN "OLAI NAHODA".
Pozor rojaki!
V zalog
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenk Publishing Company ..
83 Oortlandt Stmt	K«w York, M. T