Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljil: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne.
fcStev. 139.
V Ljubljani, v ponedeljek 22. junija 1885.
Letnil* XIII.
Avstrija po trocarskem shodil v Skieritevicah.
Mnogo se je govorilo in pisalo o shodu treh cesarjev, avstrijskega, ruskega in nemškega v malem poljskem mestu, v Skiernevicali. Pred in po shodu so ugibali politiki, kaj so vkrenili visoki gospodje in kakošne posledice bo imel ta shod za evropsko politiko. Toda pogovori so bili skrivni, tajni, dolgo časa ni bilo mogoče le nekoliko odkriti zagrinjali, za kterim so se obravnavale važne zadeve.
Znatiželjni krogi so pričakovali, da bode naš cesar v prestolneni govoru, s kterim je otvoril oger-ski državni zbor, razjasnil trocarski shod. Pa kakor znano, prestolni govor niti z besedico ni omenil sestanka v Skiernevicah. Še le v delegacijah je grof Kalnoky nekoliko pojasnil to stvar. Iz njegovega govora more se sklepati, da od 1878. 1. razmere Avstrije in Nemčije do Rusije nikakor niso bile „prijateljske". V Rusiji je vladala „nekaka čmrnost" in „velika razdraženost" do vse zapadne Evrope. „Odločilni krogi" so se sicer prizadevali, da bi pomirili razburjene duhove, vendar ;je bil večkrat položaj zelo „kritičen" in „nevaren". Po shodu tro-carskem pa razvlekli so se oblaki nevihte, previdni možje so spoznali, da mir in sprava med prvimi velesilami pospešuje srečo in blagor mogočnih narodov. Pomen tega shoda je ta, da so si segli v roke trije mogočni cesarji ter se dogovorili o politiki „miru in pripoznanih sedanjih pravnih razmerah" (status quo).
Že pred štirimi leti je priporočal znani diplomat baron Hiibner sporazumljenje Avstrije in Nemčije z Rusijo, toraj je sedaj s toliko večjim veseljem povdaril občno zadovoljnost, ki jo je povzročil shod Skierneviški.
Tudi v ogerski delegaciji je poročevalec z veseljem priznal, da se je „Rusija, eden največjih in najmogočnejših udov evropske državne družine odkritosrčno pridružila mirni in konservativni politiki". Morda pretiramo važnost tega shoda? Kar Avstrijo zadeva, gotovo vse; Bismark ima za sedaj še dobro
stražo ob Renu, toraj je odvisno največ od ruskega cara, kako dolgo še ostane „status quo".
Ta „status quo" se pa gotovo razteza v prvi vrsti na balkanske dežele. Po besedah Kalnoky-jevih prizadeva si Avstrija že od Berolinske pogodbe, da bi južne državice živele v medsobojnem miru, vži-vale srečno pridobljeno prostost in ne čakale mogočega razpora med Avstrijo in Rusijo, da bi z novo zgrabile za orožje. Tu ravno tiči velik pomen trocarskega shoda za Avstrijo. Prepričani smo namreč, da bi v boji Avstrije z Rusijo vse južne državice videli na ruski strani, kar bi bilo gotovo Avstriji v škodo. Le mirnim in varnim potom more si Avstrija nakloniti narode na Balkanu. Da se ne varamo, kažejo zadnje spremembe.
Ozrimo se v Bosno.
Ne moremo sicer trditi, da je avstrijska uprava v novi Avstriji vzgledna, vendar ni bil to edini povod nemirom pretečenih let. Tudi je gotovo, da slo-vanožrci podtikajo Rusom mnogo sovražnih nakan, a mogoče je le, kar so nemški listi trdili, da se je marsikteri rubelj zmuzal skoz Srbijo v Bosno. Ne-maničev se ni manjkalo po deželi, ki niso imeli ni-česa zgubiti, pač pa mnogo pridobiti in ki so radi prejemali ruski denar ter delali sitnosti avstrijski upravi. Ti ljudje so se zanašali mnogo na Črno Goro, kjer so našli zavetja, kakor že znano. Ako toraj izostane ruska pomoč, šla bo tudi Črna Gora Avstriji na roko, konec bode nemirom.
Da Orna Gora gleda le na Rusijo in se nanjo največ zanaša, je gotovo naravno. Ta mala kamenita dežela ima svoje žitne zaloge v Rusiji; v krvavih bojih s turško divjo silo ji je bil ruski narod in ruski car prvi podpornik, največji dobrotnik. Ni toraj čuda, da je ta slovanska državica merila svojo prijaznost po razmerah mogočne Rusije do druzih držav. Po trocarskem shodu priznal je Kalnoky, da je Črnogorska vlada prijaznejša Avstriji in je obljubila, da hoče v prihodnje varovati avstrijske koristi. Dejansko je pokazala Črna Gora svoje prijateljstvo, ker je premestila avstrijske vstaše iz severne dežele v južno, od koder jim ne bo tako lahko mogoče nadlegovati Bosne in Hercegovine. Upamo, da
tudi Avstrija ne bo odrekala svojega prijateljstva mali državici, to tem bolj, ker sta naša prestolonaslednika kot visoka gosta črnogorskih sokolov meseca marca 1. 1. gotovo dobila najboljše vtise iz črne Gore.
Poleg Črne Gore ste še Srbija in Bolgarija, s kterima mora računati naša država. Znano je, da ste si bili te dve državi zadnji čas skoraj v laseh. V Srbiji prevladuje nekaj let sem avstrijski, v Bul-gariji ruski vpljiv. Mogoče je, da so tudi v Srbiji neki možje netili lansko vstajo ter hotli razpoditi srbsko, Avstriji prijazno vlado. Kot avstrijski Slovani moramo želeti, da v Belem Gradu in Sredci (Sofiji) prav cenijo dobre ramere med Avstrijo iu Rusijo, in mirno celijo rane, ki jih jim je vsekal turški jarem.
Celo na Grškem je povzročilo prijateljstvo severnih držav za Avstrijo vgodnejše razmere. Grška je zadnji čas v trgovini mnogo napredovala. Po-vekšala se je v deželi mreža cest in potov, pomnožile ste se uvožnja in izvožnja, Patras in Piriius sta važni trgovinski mesti. Avstrija mora skrbeti, da tu izpodrine angleškega, francoskega iu laškega trgovca. To bo sedaj Avstriji tem lažje, ker v Atenah spoznajo, da jim ravnotežje srednje Evrope pomaga proti izključljivemu pokroviteljstvu Anglije in Rusije in da jim Avstrija ne bo še tako hitro „v Solunu prestrigla ceste v Carigrad".
Prijateljske razmere z balkanskimi državicami imajo za Avstrijo tudi v naroduo-gospodarskem oziru najboljše posledice.
Kakor znano, je bilo na Berolinskem kongresu določeno, da se ima Dunaj zvezati s Carigradom z železnico preko Srbije in Bolgarije, s Solunom preko Srbije in Makedonije, to pa v treh letih. Pretekla so že več kakor tri leta, in železnice še niso dokončane. Temu je kriva največ nemško-židovska politika našega državništva. Avstrija je sicer spolnila svojo dolžnost in željo ter sezidala železnico od Budapešte do Zemuna. Tudi Srbija je pričela z delom v septembru pr. 1. od Belega Grada do Niša. Bolgarska črta je kratka, in knez bolgarski bo pri sedanjih razmerah gotovo skrbel, da sezida želez-
LISTEK.
„Dvanajsterim večerom" zadnji dodatek.
(Dalje.)
V. Gosp. pesnik svojo obupnost in otožnost opravičuje s tem, da hoče vzbujati sočutje in sicer dejansko, o tem da pričata dva zadnja odstavka njegove „obrambe". )Tu jo staknil gosp. pesnik važno vprašanje, kterega razpravo prihranim za drug pot, ker hočem o „sočutji" temeljito razpravljati ter pokazati, kako se ima sočutjo vzbujati.». Le eno mu tii odgovorim. Sklicuje se g. pesnik na pismo profesorja prijatelja, češ, da temu so bilo njegove poezijo vir tolažbe. A kaj veljajo, g. pesnik, taki dokazi, skli-cavati se na privatno pismo! Pridite k meni in jaz Vam hočem pokazati druzega profesorja prijatelja, ki mi jo, ne pismeno, ampak z živo besedo trdil, da se ga beročega dve ali tri Vaših pesnij vselej poloti otožnost in potrtost.
To je bistveno vse, kar mi g. pesnik odgovarja. Res inalo je; pričakoval sem veliko veče, obširniše protikritike. A vidim, da se je g. pesnik mojih naj-
trdniših dokazov popolnoma izognil. Koliko sem jaz n. pr. o bistvu molitve govoril in jasno dokazal, da pesnikova molitev ni prava molitev, ampak blas-femija. Ni bilo toraj vredno, g. pesnik, vsaj nekaj se ozreti na moje dokazovanje? Ne veste, da dokler ali Vi ali kdo drug za Vas ne podere, kar sem sezidal, je Vaša pravda zgubljena pred trezno mislečim razumništvom? Komaj peti del od tega, kar sem jaz spisal, odgovorilo se mi je in še o tem je polovica, kar ne spada v stvar. Ali si li res g. pesnik obeta, da me je ugnal s kopico fraz in sarkazmov? Čudna obramba taka! A medtem, ko se g. pesnik skrbno izogiblje mojega dokazovanja, skuša z druge strani mojo logiko in eksegezo, moje nazore o liriki in kaj vem kaj še smešiti, sploh orožje, s kterim sem ga pobijal, skuša mi iz rok izviti, češ, da ga ne znam rabiti, moja kritika je vsa prisiljena, nenaravna! Kako da jo z lirskiini pesnimi, pravi, da ne umem in nikoli no bom umel, ker mi manjka organ za to! No, res li misli g. pesnik, da moram sam lirik biti, predno se predrznem lirike kritikovati? Ne dam se lahko o bistvu lirike od druzih podučiti, tako da teorijo o pesništvu lahko bolje razumem kot vsa-kteri pesnik? Koliko imamo narodnih pesni, kterih
lepoto po pravici občudujemo, in vendar da bi enega njihovih skladateljev, morda priprostega kmeta, vprašali, naj nam razloži najložje poglavje o estetiki, kako bi nas začudeno pogledal. Iu, ali ni Aristotel pisal o poetiki, in sicer dosti resničnega, a komu bo le na misel prišlo velikega filozofa za to ne poslušati, ker sam ni bil poet! Sicer pa Vam vprašanja o liriki ne bom ostal dolžan.
Sploh, da ponavljam, kar sem že v drugem dodatku omenil, naši pesniki bi hoteli biti polubogi, kterim bi se zemljan ne smel bližati nego na kolenih, z očmi v tla obrnenimi, nedosežni, podeljeni nam le v malikovanje. Pesnika, da se ne sme kritikovati, kakor druge ljudi, zanj je drugo merilo! Take in enaki nezmisli mora človek zopet in zopet slišati. In ker že o tem govorim, omenim naj še nečesa. Nedavno mi je pisal predrag prijatelj, da je dosti takih ki se, kakor menim, bistveno z menoj zlagajo, dosti takih toraj, ki pravijo, da sem v drugem dodatku postopal pretrdo, „kajti poezija se ne dii meriti in ocenjati po strogih modroslovnih posledicah." Kaj nam je o tem misliti, razložil sem že v prvem dodatku. Jaz se s takim mnenjem nikako zlagati ne morem, ter je smatram za popolnoma napačno. Pes-
nico, kakor hitro mogoče. Najbolj odlaša Turčija, kakor navadno. Še le meseca februvarja se je Porta zavezala v določenem časi dogotoviti železnico. In Avstriji bo morala biti skrb, da Turčija reši svojo nalogo. Tako upamo, da se v prihodnosti približamo mirnim potom Jugoslovanstvu v blagor Avstrije in narodov na jugu.	H-t-b-r.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. junija.
Notranje dežele.
Ni je skoraj dežele pod našim cesarjem, ki bi se s takim ponosom na izvršene volitve za državni zbor ozirati smela, kakor ravno Dalmacija. Povsod so prodrli narodnjaki, če tudi so se hudo borili za zmago. Lahi in ž njimi združeni Srbi podlegli so krepkemu narodnemu duhu najpoprej v kmečkih občinah, potem v mestih in naposled pa še v velikem posestvu. Dalmacija je svoje slovansko lice jasno pokazala, ob enem se je pa tudi Srbom vtisnil sramotni pečat narodnih izdajic na čelo. Ti vražji ljudje se brati jo z najhujšimi sovražniki našega naroda, z Lahi, s kterimi se morajo Primorci boriti na smrt in življenje. Koliko bi bilo lepše, če bi se Srbi bratili s Hrvati, s kterimi so jednega rodu in jedne krvi, kakor pa da gredó Lahom v roke segat, pri kterih se nimajo prav nič dobrega nadjati. Dalmatinci so si s soglasno volitvijo mož, ktere jim je nasvetoval volilni odbor, dali najlepše spričevalo politično zrelega naroda; ob enem je pa to tudi najlepši dokaz zaupanja, ki ga ima narod do svojih poslancev. Stroga disciplina in ne politika na svojo roko je ravno tisto, kar je hvalevredno in večinoma tudi po primeri slabim močem k zmagi pripomore. C. kr. uradniki, večinoma privrženci laške stranke, so se tudi v Dalmaciji Taaffeju po robu postavili in so agitirali za kandidate vladi sovražne. To je tako čudno, da se kar umeti ne dá, kako da Taaffejeva vlada svojim organom tako postopanje dovoljuje, kar bi se v nobeni drugi državi ne trpelo. Naj le na Nemškem poskusijo uradniki Bismarku vpreti se ali pa na Srbskem Garašaninu, joj kako hitro jih preskrbe s „plavimi" polarni. Le v Avstriji se vse smé, ako namreč dotičnik le ni Slovan. Temu se pa že malo bolj na prste gleda.
Levičarjem je vse dobro, kar se dá za oklešček porabiti, kterega potem sedanji vladi pod noge mečejo. Kdo bi si bil mislil, da se bodo Brnskih neredov in delavskega kujanja poslužili za svoje namene ter vlado zanj odgovorno delali. Taaffe jo vzrok, trdijo, da so delavci v Brnu nezadovoljni, ker so tako slabo obrtno postavo napravili. No, da obrtna postava ni ravno vzor popolnosti in dovrše-nja, je resnica, ali kje pa je postava, ki bi bila povsem popolna in vzorna? Pri najboljši se dá kaka pomankjlivost najti, kaj bi se toraj na tako kočljivi stvari ne našla, kakor je ravno obrtna postava, ki je tako rekoč vez med dvema skrajnostima, med gospodarjem in delavcem. Prvemu zdi se pre-mehka, ker premalo dela določuje, drugemu je pre-ojstra, ker se mu še tiste ure predolge zdé za navaden delavnik, ki jih je postava določila. Poprej, ko so delavci po 14 in po 16 ur, pa tudi še več neprestano delali, je bilo vse prav. Delali so in molčali. Sedaj pa, ko so njim na korist ure za delo skrčili na deset ur [n pol, jim je pa še to preveč in le 10 ur tirjajo. Če se jim bo to dovolilo, tirjali bodo 8 ur, kakor imajo to uradniki. Da pa liberalni listi delavce pri tem brezumnem zahtevanji
niku namen je človeka povzdigniti, ublažiti. Glovek je pa razumno bitje ter se kot tak le z resnico d& pooblažiti. Sanctifica eos in veritate. Zatoraj je pa pesniku prva naloga in najsvetejša dolžnost resnico vpodabljati in učiti, ako tega ne stori, je kriv uče-nik in zapeljivec. ¡Razloček med umetnikom in drugimi učeniki in blažitelji človeštva obstoji le v obliki, le v obliki, da še enkrat povdarjam. Pri teh, kterim prištevamo filozofe, matematike, zgodovinarje in sploh druge učenjake, je oblika vsakdanja, brez zunanje olepšave, zatoraj ne zavzema toliko domišljije, ne vnema čutov, ampak trezno govori naravnost k razumu; pri umetnikih je oblika nenavadna, praznična, gizdava, zatoraj vpliva najprod na domišljijo in čute, te pred vsem očara, potem še le prodre do razuma.
Zatoraj, kakor vidimo, i tu i tam pri umetniških umotvorih kakor pri znanstvenih, vse nazaduje meri na razum, v teh kakor onih hoče se človeku predstaviti kaka misel, ideja, da jo vsprejme in se tako duševno sovrši in blaži, razlika je lo v obliki. Ta ideja pa, ta misel je ali prava ali napačna. Zatoraj se pa tudi pri pesnikovem umotvoru, kakor pri vsakem drugem mora pred vsem vprašati, vpodablja li pravo ali napačno idejo, se li zlaga z resnico ali ne. Vem dobro tudi jaz, kaj je
tako rekoč podpirajo in jih indirektno še navdušujejo za protipostavno zahtevan|e, je neodpustljivo in kazni vredno. Saj so zadosti liberalci v državnem zboru veČino imeli, zakaj pa niso tedaj sami bolj vgodne postave za delavce napravili. Vse postave iz tiste dobe so take, da bi svet na beraško palico spravile, naj bi bile še kaj dolgo v veljavi.
Tistim Kusinom, ki so iz Galicije potovali v Petrograd na slavnost sv. Cirila in Metoda, ter so se potem velikega banketa vdeležili, se bo slaba godila, ker so SSovani. Gališka vlada, oziroma policija, kliče jih vse druzega za drugim na odgovor ter jih opozoruje na nek odlok iz leta 1852, kteri pravi, da naj se vsako demonstrativno dejanje, ktero vladi sovražna načela izraža, vzame v policijsko preiskavo, če prav je poleg tega tudi kazenski sodniji zapadlo ter naj se kaznuje z globo 1 do 100 gold. ali pa z zaporom 6 ur do 14 dni. Tega se imajo vsi tisti Rusini nadjati. Najhuje bo pa zadela državna oblast tiste Rusine, kterim se bodo zveze s slovanskim dobrodelnim društvom v Petrogradu dokazale, ker je znano, da ima tisto društvo Avstriji sovražne namene. Med tistimi romarji je tudi glasoviti P. Nau-movics, dalje več vrednikov iu nekaj druzih ve-likoposestnikov. Je že res, da ni v redu, ako se tu pa tam prevelike simpatije in zraven še na nagajiv način do drugih držav in drugih narodov kažejo, tega tudi nikoli zagovarjali ne bomo. Čudno pa, da se Nemcem ni nič hudega bati, če tudi Bismarku napivajo, četudi po volitvi nemškemu cesarju „hoch"-kličejo. Zato se živ krst ne zmeni, menda za to ne, ker se jim vredno ne zdi ali kali!
Vnanje države.
O shodil treh cesarjev, ki ima zopet letos biti, se časnikarji že poskušajo, drug druzega prekositi, kdo bo več in spretneje — lagal! Na vse mogoče načine sklepajo, kje se bodo sošli cesar Aleksander, cesar Franc Jožef in cesar Viljem, ako ga Bog do tedaj še pri življenji pusti. Danes imenujejo zopet nek grad blizo Skier-nievic, kjer so se bili sošli lansko leto; včeraj pa so pravili, da je cesarski grad Reichstadt za to odločen. Najlepša pri vsem tem je pa vest, ki kakor bomba med take novice pade in jih takoj do mrtvega pobije, da niti na Dunaji, niti v Petrogradu do sedaj o tem govorjenja ni bilo. Tudi za čas časnikarji že dobro vedo, meseca septembra, si bodo namreč trije glavni stebri evropejskega mirit v roko segli, v uradnih in dvornih krogih pa tudi o tem ni še prav nič določenega. Kaj naj si pač človek čitajoč take zmedene in protislovne novice o žurnalistiki sploh še misli? Se že včasih primeri tudi najbolj vestnemu časnikarju, da kaj zapiše, o čemur je po krivem podučen, trdno mislil, da piše resnico; no taki slučaji se radi oproščujejo. Drugače pa je s kombinacijami ali lažmi, ki jih časnikar piše, da bi pozornost na-se obračal, češ, vedno imamo prve in najbolj zanimive novice. Da, da; toda le vprašati se ne sme, kakšne so in pa drugih časnikov tak naročnik ne sme brati, sicer mora takoj vso vero v svoj list zgubiti.
Ministerske krize na Laškem ni še konec in se tudi še ne ve, ali bo šel minister zunanjih zadev, Mancini, ali pa še ostal, če tudi mu kamora ni kredita dovolila. S tem so se pa Lahi sami s seboj sprli. Da je Mancini po Rudečem morji broditi jel, so Lahi sami krivi, ker so ga sami k temu navduševali. Lahom še ni dosti, kar imajo; še več, mnogo več hočejo imeti. Ker se pa v Evropi še ne da dobiti, po čemur hrepene, obrnili so poželjive svoje oči v Afriko na Rudeče morje. V Evropi bi radi Nizzo in pa avstrijsko Primorje; toda prve jim ne dajo Francozi, pri drugem jih bo pa Avstrija po prstih krenila, kedar bodo zopet roke po njem stegali. Da si pa vendar kolikor toliko
„licentia poetica". Toda vedeti nam je, da ta licentia pesniku ni dana, da bi ga izvzela od zakona večne resnice, kteremu se ne more in ne sme odtegniti nobeno razumno bitje, ne angelj, ne človek. Da, raztegnimo ono licencijo, kolikor nam ljubo, dovolimo pesniku vse, toda nikdar ne bo smela presegati mej oblike; čez te meje nikoli in nikdar; kakor brž stopimo v kraljestvo resnice, kakor brž se vpraša, kaj je pravo, kaj je napačno, kaj dobro, kaj slabo, pesnik bodi še toliko visok in nedosežen, stopiti mora s svojega Parnasa, in vstopiti se z nami, pustimi prozaiki, na eno in isto stališče. Tukaj je nam popolnoma enak, „sicut unus ex nobis", tukaj mora tudi privoliti, da se mu premerijo čeljusti z enim in istim merilom, kakor vsem drugim mislečim Adamovim sinovom. To merilo je logika, ali recimo sploh, filozofija. Merilo, sicer strašno vsem onim, ki nočejo spokoriti razuma pod nevpogljivi jarem resnice, vendar odtegniti se mu ne more nikdo, nikdo. O logiki lahko rečemo, da je kraljica med vedami. Saj ona zasega vse, v čemur se karkoli javlja človeška razumnost. Razumnost se namreč dejstvuje po stalnih duševnih zakonih, tako da še dveh pojmov ni vstani človek spojiti v sodbo, da ne bi se to vršilo po enem ali drugem duševnem zakonu. Ona veda pa, kteri so ti zakoni predmet,
vročo kri ohlade', šli so v Rudeče morje, kjer so se mislili na angleški hrbet naslanjati, če bi sami ne mogli zadosti trdno stati. Angleži, kakor je znano, so se jeli iz tistih vročih krajev umikati in so Lahe same pustili, kterim so se pa zarad osamljenja prav pošteno jele hlače tresti. Da je bila tista ekspedieija lahkomiselna, je celemu svetu znano, da jo je pa laški narod odobraval, pa ni še tako javno. Kar je tedaj odobraval, ravno tisto sedaj zametuje in ministra za to odgovornega dela, namesto da bi sebe na prsa potrkal in „mea kulpa" rekel. Ona ekspedieija ima poleg tega, da je že sedaj popolnoma skažena in se bo polagoma vsušila, kakor voda v posodi, če vedno na solnci stoji, tudi še to napako, da je Italija ž njo žalila posestne pravice Turčije. Druge velesile, kakor Nemci, Angleži in Francozi so se polastile v Afriki pokrajin, ki še niso imele nikakega gospodarja; to pa, kjer so se Lahi vtaborili, je že zdavnej pod vrhovno oblastjo turškega sultana. Toda, za to bi se Lahi ravno ne bili mnogo brigali, saj so navajeni krivice delati in so po doprinešenih krivicah to postali, kar so, če bi bil le Gladstone tudi ostal, kar je bil. Ker je pa Gladstonova zvezda ugasnila, se tudi laška, ki je od Gladstonove svoj lesk dobivala, več ne sveti. V očigled tega lahko rečemo, da je Gladstone Mauci-niju stol spodnesel in če ta pade, naj se v prvi vrsti sam sebi in svojemu narodu v drugi pa Glad-stonu zato zahvali.
Courbet, francoski general in zapovednik v indiškem morji je bil mož, ki je bil vsem strankam na Francoskem všeč, kar ni malenkost. Če človek jednemu vstreže, se navadno drugemu zameri in ga tretji pisano gleda. Pri Courbetu tega ni bilo. Njega so obrajtali republikanci in monarhisti enako. Legimitisti so v njem videli pravega moža, ki bi bil francoskemu kraljevemu prestolu zopet kralja preskrbel sčasoma; klerikalna stranka pravi, da je bil Courbet njen pristaš, kar je dokazal s tem, da je dal večjo svoto denarja za zidanje cerkve na Montmartru na čast Jezusovemu srcu; tisto cerkev mislijo pobožne duše postaviti v zadostenje za obilno razžaljenje božje, ktero je dandanes po celem Francoskem silno razširjeno. Republikanci zopet trdijo, da je bil Čourbert njih, ker je bil velik prijatelj Ferryjev iu o tem je pa znano, da je bil celo komunistom velik prijatelj. Da pa Courbet ni bil poseben prijatelj, vsaj političen ne, Ferry-jevega mi-uisterstva, dokazuje nam to, ker je večkrat pismeno svojo nevoljo o tistem izražal in celo zahteval, da bi se moralo skupno Ferry-jevo ministerstvo posaditi na zatoženo klop zarad slabe politike v Tonkinu, ki bo po njegovem mnenji mnogo vojakov in še več denarja požrla, kterega bodo morali Francozi pri davkih vkladati. Da je tukaj pretirano, je resnica, kajti pokrajina Anam v iztočni Aziji je silno bogata in rodovitna dežela, ki bo Francozom mnogo dobička dajala, kaj pa še le trgovina, zarad ktere so ravno tjekaj drli!
Jedna poglavitnih toček v kitajsko - francoski mirovni pogodbi je ta, da če bi Kitajci hoteli železnico v Tonkinu delati, morajo popred Francoze za dovoljenje vprašati. Ali se bodo te točke držali ali ne, ne vemo, toliko pa časniki sedaj vendar-le pravijo, da se bodo Kitajci zgradbe železnice v domači deželi poprijeli, in sicer kar na treh krajih. Delali bodo proge: P eki n g-Ti e n ts i n, Peking-Naking-Kanton in Nak i n g - S a n g a j. Ker Kitajci načelno ne trpč, da bi si tujci v notranjem „nebeškega kraljestva" kaj posestva prisvojili, so na kitajskem dvoru v Pekingu sklenili tiste železnice z domačimi močmi izdelati in tudi vsekozi lo domačine v službo sprejemati. Ker pa zgradba železnic neizrečeno veliko denarja veljfl, vzeli bodo na posodo. Kitajci sploh tujcev ne vidijo radi med saboj in so od nas ravno nasprotni. Mi smo vsi srečni, če za-
je logika. Ta nam toraj podaja ključ do vsega mišljenja človeškega; ona se nikomur ne uklanja, ampak vsem brezobzirno preiskuje razum , raz-motruje vse skrivnosti človeškega srca, vse zasega, vse sodi: zgodovinarja, moralista, politika, postavo-dajalca. No vem, zakaj bi tudi pesnika ne? Saj hoče tudi pesnik biti razumnik? Prav; toraj naj se podvrže logičnemu merilu; ako ne, naj se odpove časti razumnika, potem se pa nikdo več ž njim pričkal ne bo. Še več. Trdil sem in še trdim, da pesniku se še manj smo prizanesti, ako greši proti resnici, in to zarad prikupljive, domišljijo in čute očarajoče oblike, vsled česar se čut in srce navadno že vname za ideje pesnikove, predno jih razum raz-motri in za dobre ali napačne spoznA. Vemo pa, kako težko se je odtegniti vplivu idej, za ktero se je srce vnelo in čuti se razburili, akoravno kasneje razum presodi njihovo napačnost.
In tako sem tudi jaz z merilom logičnem premeril pesnikovega: „Človeka nikar!" Dokazal sem, da nazori v njej vpodobljeni so pesimistični, napačni. Zatoraj pa ne vem, kaj hote reči oni, ki sicer priznavajo zmote pesnikove, vendar pa se jim zdi, da sem pretrdo ocenil ga. Oni sami z mano trde, da je pesnik zabredel v zmote. In ako jih vprašam, v kake zmote, mi enoglasno odgovore: v
moremo tujcu boljši kos kruha dati in to ne le pri navadnem težkem delu, temveč tudi v službah in uradih je tako; Kitajci so ravno narobe, oni le svojim vse privošijo in se za tujca jako malo brigajo. Pač bi se posebno mi lahko mnogo od njih učili, kako in kaj glede vedno večjega števila vtujcev, ki se k nam vrivajo domačine spodjedat. Ce n. pr. pri nas kak večji zavod, recimo, kako banko napravimo, moramo jo tujcu izročiti, sicer bi menda ne imela „kraha" 1 Če delamo kje kako železnico, mora večina tujcev biti, drugače menda ne bode dobra. Od Kitajcev se učimo domoljubja!
Izvirni dopisi.
Iz šmartna pri Litiji, 19. junija. Dvojno nesrečo smo imeli v noči od 17. do 18. t. m. v naši fari. V Litijskem rudokopu se je ubil tisto noč v jami neki rudokop J. Resnik, ki je ravno kos lesa zabijal v vrh, ko se nagloma utrga kos kamna in ga precej do smrti pobije. Ubogi ranjki zapustil je ženo in več otrok. Pogreb ranjkega J. Resnika je bil danes ob 7. uri zvečer, navzoči so bili vsi rudokopi s svojimi prižganimi svetilnicami in godbo, ker bil je ranjki sam godec. Navzoči so bili iz rudniške tovarne gg.: Eiehelter, vodja tovarne, bar. Apfaltrern in več drugih. Vsem so se smilili otroci, ki so tako milo jokali in zdihovali, gosp. vodju in marsikomu so solze v oči stopile. Bog mu bodi milostljiv; naj v miru počiva!
In ravno isto noč je bil ogenj v Litiji v hiši gospe M. Jenko, ko se je špirit užgal, ogenj so kmalo zadušili, mislimo, da škode ni velike.
Z Vrhniške okolice, 21. junija. „Zdravo telo najboljše blago", pravi pregovor; a žalibog da ljudje za zdravje malo skrbe, dokler ga imajo. V dokaz tega naj vam sledeči žalostni prigodek poročam, ker vidim, da ga do zdaj še nikdo ni.
Pretekli teden padlo je pač mnogo trave pod koso. Tudi pri nas smo pridno kosili. Ker je bilo vreme lepo in za sušilo jako ugodno, je bilo vse na travnikih. Delo in vročina vžeja človeka. Tudi pri nas so kosci tožili vedno čez žejo, a nekteri so se znali vendar nekoliko premagati; le jeden je bil toliko nepotrpežljiv, da je kar k Ljubljanici tekel ter se je slastno navlekel. A kaj se zgodi? Komaj stori nekaj korakov, ko se zvrne ter umrje. Tresejo ga ter drgnejo, vse nič ni pomagalo, mrtev je bil, pa bilo je vse zastonj. Naj počiva v miru!
Naj bi naši mladi ljudje ta izgled dobro zapomnili, ki dostikrat tako neprevidno vroči in razbeljeni pijejo, se prehlade ter potem hirajo in gredo mnogo prezgodaj v grob.	J. D.
Domače novice.
(„Sokolov" izlet v Loko) včeraj je bil bolj veličastnemu in slavnostnemu sprevodu, kakor pa kakemu izletu podoben. Loka je sama sebe prekosila! Ker je deževno vreme izlet zjutraj pokazilo, napravil se je taisti opoludne. „Sokol" je zapustil z godbo in zastavo ob 11 čitalnico idoč na južni kolodvor,
odkodar se je z vlakom odpeljal. V Loki pred kolodvorom napravljen je bil prvi slavolok ondašnjih gasilcev s pomenljivim napisom: „Gorimo za narod, gasimo požar!" Pred slavolokom so )ili zbrani gasilci, ki so prišli „Sokola" pozdravljat, o pozdravu vbral je „Sokol" pot pod noge preko Suhe, kjer je bil drugi slavolok: „Suha Vas pozdravlja!" Tukaj in ob kolodvoru streljali so "antje s topiči in navdušeno „Sokola" pozdravljali. Velike line v zvoniku bile so z zelenjem olepšane in pa slovenska zastava je vihrala iz njih. Pred mostom podarila je belo oblečena deklica pod vodstvom gospodičine Minke L. „Sokolu" krasen šopek z narodnimi trakovi. V mestu poleg orožniške postaje postavljen je bil zopet slavolok: „Loka Vas pozdravlja, sinovi naroda!" Tukaj je „Sokola" sprejela prijazna Loka, kakor se sprejema iz vojske vračajoč se vojskovodja.
Tri zale gospice, jedna belo, druga modro, tretja rudeče opravljena, stale so ob čitalniški zastavi in ob stotinah zbranega naroda obojega spola in vsake starosti s tremi venci in prekrasnim trakom za „Sokolovo" zastavo in je modro oblečena g. Šušnikova jako ljubeznjivo in laskavo „Sokola" nagovorila izročevajoč mu trak belo-modro-rudeč s težkimi srebrnimi franžami na večni spomin današnjega dne. Vence so dobili: starosta „Sokolov" g. Valentinčič, „Sokolova" zastava in pa pevovodja g. V al en ta.
V imenu mesta pozdravil ga je župan gospod Sušnik jako lepo napominjaje „Sokolovega" delovanja za probujenje in povzdigo narodnosti. Za g. Šušnikom izgovoril je v imenu čitalnice, ki je z zastavo „Sokolu" nasproti prišla, g. Mohar, na kar se je starosta gosp. Valentinčič vsem skupaj jako toplo zahvalil za tolikanj ljubeznjiv, slovesen in veličasten sprejem.
„Sokol" se dvigne dalje in je ravno jel dež naletavati; toda silneji nego dež spod neba in huje nego ploha iz vtrganega oblaka vsipati jeli so se mični in dišeči šopki iz vseh oken po celem trgu na rudeče srajce! Sedaj je še-le videl „Sokol", kako da je priljubljen, kamor se prikaže, in kako da je pri srci našemu narodu. Slava in čast loškim dekleta m za to proslavljenje svojega ljubljenca „Sokola"!
Na „Štemarje" dospevši moral se je „Sokol" takoj umakniti v notranje prostore, če tudi je bilo jako okusno zunaj pod senčnatimi kostanji zanj pripravljeno; dež je začel liti, kakor iz škafa in to brez prenehanja do pozne noči. To je pa ravno „Sokola" oviralo, da ni mogel oznanjenega programa izvršiti in se je zabava le bolj na petje in napitnice omejila. Kljubu temu pa mislimo, da se ne motimo, če rečemo, da bodeta izlet vsakemu, kdor se gaje vdeležil, vedno ostal v spominu. Z večernim vlakom vrnil se je „Sokol" v Ljubljano, kjer se je tiho raz-šel. Vrlim Ločanom pa še jedenkrat najkrepkeji: „Bog Vas poživi!"
(Častnega gosta) imel je včeraj „Sokol" s saboj na izletu v Loko, g. Doli nar j a namreč, vrednika „Jurja s pušo" in zastopnika Tržaškega „Sokola", ki je prišel nalašč zarad tega v Ljubljano, da se
vdeleži izleta v njegov rojstni kraj Loko. Gosp. Z ago rj an mu je pa tudi glede na to napravil izvrstno napitnico v tako živih in krepkih besedah, kakor bi bil iz bukev bral. Živo je risal britko stanje in težavno nalogo, ki jo imajo ravno Tržaški Slovenci, ter jih je opominjal k zložnosti in vstrajnosti. Gosp. Dolinar se mu je v imenu Tržaških Slovencev zahvalil.
(Obletnica slavne zmage.) Danes, sv. Ahacija dan, je 292. obletnica bitke pri Sisku (1. 1593, 22. junija), kjer je bil Hassan paša premagan in mrtev. Njegova zgornja obleka se je shranjevala za spomin v škofijski cerkvi. Na povelje prečast. stolnega ka-pitelna je bila ta obleka predelana v mašni plajšč (1. 1655) ter zapovedano, naj se skrbno varuje in le 22. junija za slovesno sv. mašo pripravi, sicer pa redko kedaj čez leto, če ne, se bode oskrbnik imel za neskrbnega za starinske reči. Napis na kasuli se tako-le glasi: „Haec casula confecta est ex paluda-mento Turcico Hassann Bassae qui anno 1593 die 22. Juny ingenti praelio ad Sissekhium fusus ocu-buit. — Longo usu attrita in hanc formam redacta est anno 1655, volente jubente venerabili Capitulo. — Custos templi earn posteritatis memoriae diligen-ter conservato, quotannis die 22. Juny ad solemnem Missam exponito, et ne iterato usu consumatur quam rarissime per anum proferto, alioquin sacrae vetus-tatis iniurius habetor (?)."
(Dnevni red javne seje mestnega odbora), v torek 23. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. — 2. Personalnega in pravnega odseka poročilo o izpustu magistratnega uradnega praktikanta Viktorja plem. Schreya iz mestne služb6. — 3. Finančnega odseka poročilo: a) o K. Sirnika prošnji, naj mu mesto proda svojo hišico št. 19 pred prulami; b) o skontriranji vseh blagajnic in zakladov, s kterimi upravlja mestna občina, vršivšem se v 9. t. m.; c) o mestnega magistrata nasvetu, da se odpiše Josipa Grmeka na dolgu ostala stanarina v znesku 94 gold. 41 kr. — 4. Stavbinskega odseka poročilo o vspehu nove licitacije glede gradnje obrežnega zidu pod Hradeckega mostom. — 5. Šolskega odseka poročilo o izvolitvi dveh članov c. kr. mestnega šolskega sveta. — 6. Poročilo odseka za olepšavo mesta in finančnega odseka o vlogi jaha-liškega odbora glede prostora za sezidanje jahališča.
(Čast. gosp. Ivan Brezovar), kaplan v Cirknici, ki je danes teden 14. t. m. za pljučnico zbolel, bil je danes 21. t. m. previden s sv. zakramenti; s tem naznanilom bodi priporočen vsim znancem in prijateljem v molitev, posebno pa duhovnim sotrudnikom v blag spomin.
(500 goldinarjev) podaril je presvitli cesar Podpeškim pogorelcem iz lastnega premoženja.
(Sneg) je pobelil včeraj Kamniške planine skoraj do dna. V Ljubljani in okolici je pa dež neprestano lil.
(Dijaki rudarske akademije) v Ljubnem na Stajarskem napravili bodo od 21. junija pa do 8. julija daljše izlete po raznih rudokopih in tehničnih zavodih. Na Slovenskem bodo obiskali Celje, Store, Trst, Pulj, Kopar, Piran, Carpano, Albono, Idrijo, Litijo in Pliberk.
pesimistične. Prav; ako so res pesimistične zmote, potem pa tudi jaz nisem mogel, nisem smel drugače soditi; saj vendar so ne da med resnico in zmoto posredovati, kakor pri druzih rečeh, češ, jaz odstopim malo, ti ravno tako, pogodiva se, da bo tvoja veljala in ob enem moja. (Ne, resnica kot taka izključi zmoto, zmota pa resnico, tii se ne dii pogajati, tii je, kar je, in to ni ne pretrdo, ne pre-mehko. j
Res sicer, da mi g. pesnik očita, da stvar, ki potrebuje toliko dokazovanja, ne more biti dobra. Jaz pa odgovarjam, da kdor resnice vsprejeti noče, se ne da ne s kratkim ne z obširnim dokazovanjem prepričati. |~0 prvi izdaji pesnikovih poezij zaslišalo se je več glasov, ki so pa le bolj kratko in površno izražali dvome o njegovih nazorih, tudi jaz sem nekje v latinskem jeziku prav in direktno in prizanesljivo v tem zmislu pisal. | Upalo se je, da bo tako postopanje g. pesnika opozorilo. Ko pa to ni nič pomoglo, prijel sem spet za pero in v dveh dodatkih obširno dokazal ravno to, kar se je bilo pred tremi leti le površno pesniku očitalo./A tudi s tem nisem vgodil. Onikrat je bilo premalo, zdaj je proveč, onikrat zarad pičlosti ncvažno, zdaj zarad obilnosti nevarno! Tako je: kteri noče videti, ta ravno no vidi.
Še nekaj, in sicer o „zdravem razumu", čudno, da se v boji, ki se nekaj mesecev sem bije med menoj in mojimi nasprotniki, o filozofiji tako po-mišljavno in nezaupno govori in se proti njej tako rado sklicuje na zdravi razum, na „nepokvarjeni okus", češ, s tem pobije najprostejši kmet najbolj učenega filozofa, toliko bolj pa mene, ubogega doktorja. In kaj, g. pesnik me zato, ker sem se, da govorim ž njegovimi besedami, ker sem se oborožil z orožjem filozofije in glavo pokril si s čelado logike, primerja z ošabnim Goljatom, sebe pa s pastirčkom Davidom. Zato ker se bojujem z orožjem filozofije, zato sem ošaben Goljat!? Kaj se pa hoče s tem primerom reči? Se imamo li filozofije braniti, sramovati se je! Menda saj ne bote hotli reči, da zamore resnico bolje spoznati in braniti zdravi razum prostega kmeta, kakor pa lilozoflčno izurjen učenjak? Ne veste, da filozofija zbistri naravni razum in ga sovrši? Ali spadate morda tudi Vi med one, ki pravijo, da je bolje nevednemu ostati, brez-zavestnemu, kakor učiti se in likati? Vem, da taki nauki so se v slovenskem slovstvu že izjavili. Toda, ako so pravi, potem moramo zavreči vso filozofijo in vse vede kot slabe, zapreti šolo, sežgati vse knjige in knjižnice ter iti na polje in v gojzde, da tam živimo brez drugih viših skrbi, nego za telo
„ut prisca gens mortalium", da govorim v zmislu Stritarjevem. Toliko povdarjati zdravi razum proti filozolično olikanemu! Morda imate v mislih moderno skeptično filozofijo nemško? No, potem imate prav, ker res je bolje ostati pri zdravem razumu, kakor pa osvojati si tako modrost, ki dosledno pelje do tajenja vsake resnice in vede. Toda vedeti morate, da filozofija, ktero jaz spoznavam, je ona, ktera se zlaga s krščanskimi principi (načeli), ktera je od sv. cerkve priznana in priporočena. In te se ne bom sramoval, ker sem prepričan, kako strašna je vsem sovražnikom resnice, kako vspešno in zmagovito se ž njo zmore boriti. Res sicer, da gosp. pesnik sam ni filozolično premotroval, kar je v svojih pesnih izrazil. Tudi prizuavam, da se s filozofijo sploh ni dosti bavil, ker bi bilo sicer nemogoče zabresti v tolika protislovja, ko bi bil le ko-ličkpj filozofično izobrazil se. A to mi ne jemlje pravice modroslovno ga kritikovati ; ker akoravno ne on so pa toliko bolj oni, iz kterih se je krivih nazorov navzel, filozofično premislili, kar so pisali. Zatoraj pa sem hotel tudi jaz pesnikove zmote bolj filozofično razmotrili, da bi jih taKO dovedel do njihovega pravega vira, ter bi se tako bolje razjasnilo njegovo sorodstvo s početniki najnovejšega našega slovstva. In ravno zato sem tudi pred govoril tudi
(Iz Ptuja) 20. junija, so nam poroča: Prijatelje cerkvenega lepega petja opozorjamo s tem, da bode na dan farnega patrona, t. j. na 29. junija v slovenski cerkvi v Ptuji pel čitalniški pevski zbor veliko sv. mašo, ktero je vglasbil o priliki Habsburško šeststoletniee skladatelj A. Foerster. Popoludne istega dne pa priredi čitalnica v svojih prostorih v „Narodnem domu- koncert, pri kterem bode svirala vojaška godba in bode pel čitalniški pevski zbor.
(Desetdnevna karcntena) se je določila v Trstu za vsako iz Španije došlo ladijo ali parnik, da bi se ne zanesla kolera.
Telegrami.
Dunaj, 22. junija. Pri včeranji konferenci liberalne stranke so sklonili resolucijo: slogo na vsak način vzdržati, kar naj jim bo prva in poglavitna reč. Dalje so sklenili izvoliti odbor obstoječ iz 25 mož, ki bo razne predložene programe v jednega združil, ter da bo sporočal v imenu klubovem, ki so ga za sedaj pustili v nemar.
Madrid, 22. junija. Včeraj pozdravljali so ljudje kralja v cerkev idočega; civilnemu guvernerju Madridskemu so pa žvižgali in in na redarje streljali z revolverji. Trije redarji so ranjeni, dve osobi pa mrtvi. Sedaj je mir. Kralj je po dogovoru z načelniki opozicije. opustil misel, da bi se v Murcijo peljal. Kabinet Canovas je prošnjo za odstop zopet umaknil.
London, 22. junija. Gladstone pravi, da je sklenil vse odbiti, kar Salisbury za konservativno stranko zahteva.
Trli Loki
prelepa zahvala za prekrasen in nad vse sijajen sprejem, s kterim je včeraj „Ljubljanskega Sokola" v pravem pomenu besede iznenadila. Ce je bilo že navdušenje med potjo veliko, je bil pokret skozi Loko vse skozi slavnosten sprevod. Prav lepa zahvala toraj vrlim gasilcem, ki so prišli po „Sokola" na kolodvor; junaškim fantom, ki so ga pozdravljali s strelom ; gospodu županu Sušniku, g. Mohorju, slavni čitalnici, kakor tudi prekrasnim krasoticam beli, modri in rudeč i za krasen trak in vence. Tisočera zahvala pa vsem Loškim krasoticam, skupaj, ki so „Sokola" iz oken s šopki posipale! Bog te poživi, Bog te ohrani vrli rod, bodočnost tvoja je sijajna!
Odbor „Ljubljanskega Sokola
Zahvala.
Dne 18. t. m. proti sedmi uri zvečer je vstal skoraj v sredi vasi Kokrice, ki je pičle pol ure od Kranja oddaljena, iz do zdaj še ne gotovo znanega vzroka velik ogenj. Goreti je začelo v butarah, ki so bile pri podu posestnika Bedeta zložene. Ker so bile zarad občutljive suše in precej viharnega dneva vse postrešja zelo razsušene, je začel ogenj naglo dalje segati po bližnjih poslopjih. Ali v tej veliki sili je prihitela bližnja Kranjska požarna straža z dvema brizgalnicama in z drugim gasilnim orodjem
o druzih Stritarjevih zaveznikih, potem še le sem prišel na našega pesnika, kterega se brez prejšnjih ne more do dobra razumeti.
Kar se pa tiče tega, da me g. pesnik primerja z ošabnim Goljatom, sebe pa s pastirčkom Davidom, zdi se mi ta primera zelo neopravičena. Moti se misle, da ga je zmagal David velikana le z zdravim razumom in priprostostjo. Ne, nekaj druzega naredilo ga je nezmagovitega: „Jaz pridem k tebi v
imenu Gospodovem......ker Njegov je
boj in on vas bo dal v naše roke!" Tako je govoril David. Zdaj pa vprašam : kdo se bori v imenu Gospodovem, kdo zastopa njegovo reč? Kdo se bojuje v taborju neverskih Filistejcev, a kdo na strani vernih Izraelcev, jaz ali gosp. pesnik?!
Zadosti. A le za ta pot. G. Stritar in za njim naš pesnik očitata mi, da pobijaje njun panteistični pesimizem maham in udriham po domišljeni prikazni. S tem je rečeno, da moje razumenje ¡11 razlaganje njunih poezij, oziroma spisov, je prenapeto napačno. Vidim toraj, da njima in njunim sorodnikom ni zadostovalo, kar sem do sedaj pisal.
(Konec prih.)
na pomoč, kterim je pomagala tudi domača Predoslj-ska brizgalnica. In le temu nevtrudljivemu, vstraj-nemu prizadevanju ver le Kranjske požarne straže se je za Bogom največ zahvaliti, da ni cela velika vas Kokrica, ki šteje 60 številk, vsa pogorela, ampak da ste samo le dva posestnika poškodovana po ognji. Podpisani spoznii toraj svojo dolžnost, zlasti v imenu vse vasi Kokrice slavni požarni straži Kranjskega mesta za skazano pomoč pri zadnjem ognji na Kokrici s tem svojo najtoplejšo zahvalo očitno izreči.
V P red o sij i h dne 20. junija 1885.
Jožef Ker con, župnik.
Za kapelo ss. Cirila in Metoda v novi cerkvi Jezusovega presv. Srca v Ljubljani
so darovali čč. gg.:
Župnija Jezica,...........11 gl. — kr.
Jano/, Stamcar, župnik v Poljanicah,.... 2 „ — "
J. Nemanič, kaplan v Cerkljah,.....3 „ — „
Franjo Marcšič v Sostrem,.......3 „ — „
Ignacij Eržen, župnik v pokoji v Idriji, . . 2 „ — „ Baltazar Bartol, župnik v pokoji v Spod. Berniku, 5 „ — „
Blaž Petrič, župnik v Blagovici,.....3 „ —
Janez Ev. Vovk, župnik v Šentjerneji, . . Anton Kacin, kurat pri sv. Mihaelu, . . . Janez Zellcr, župnik v pokoji v Olševku, . P. Rajnerij Kokalj v Kamniku, .... Andrej Kalan, duh. pomočnik v Preski, . .
Tuj c i.
20. junija.
Pri Maliču: Blau, Leopold, Danner, Sterbenz, trgovci, iz Dunaja. — Jakob Schwarz, c. k. uradnik s soprogo, iz Pilzna. — Matilda Peška, zasebniea, iz Prage. — llugon Fruh-mann, trg. pot., iz Gradca.
Pri Slonu: Cezar Somazzi, zasebnik, iz Trsta. — Reza Premoli, zasebniea, iz Monfalkona. — Wosehnagg, fabrikant. — Anton Rudolf, inženir, iz Gradca. — Johana Jurkovič, zasebniea, iz Karlovca. — Ljudevit Zerkowitz, vinski trg., iz Kaniže.
Pri Južnem leolodvoru: Adolf Wollmann, trgovec z družino, iz Padove. — G. Goldschniidt, trgovec z materjo, iz Padove. — Jaroslav Poschkc, e. k. brzojavni uradnik, iz Trsta.
Pri Avstrijskemu caru: Franc Perhavec, c. k. okrajni feldvebelj, iz Krškega.
14
I'
sme se pač gospodar in oskrbnik naših življenskih moči imonovati, ker le z njegovo pomočjo se zavžita jedila v tečnost spreminjajo.
Želodec je neutrudljiv in priden delavec, kteri se nikoli ne spočije in vedno le edino za ohranjenje našega zdravja skrbi.
če pa ta nesebični pridni minister našega trupla le nekoli oboli, potem oslabijo takoj njegove moči, dobra njegova volja ne pomaga ničesar in ne more več svojo službo rodno izvrševati in vsled tega trpimo le mi ljudje.
Koliko nevarnih bolezni ima svoj vzrok v slabem želodcu!!
Prva skrb vsacega človeka naj toraj bodo, da varuje ta dragoceni organ svojega trupla pred vsakim napadom!
In kaj je boljše sredstvo zoper vsako želodčevo bolezen kakor
Piccolijeva želodečiia esenca!
To esenco izdeluje lekarnar Piccoli v Ljubljani „pri angelu". Dobre in koristne lastnosti te esence so predobro znane, toraj ni treba daljega opisovanja. V kratkem e toliko, da ta Piccoli-jeva esenca zmerom zoper vsako želodečno bolezen gotovo pomaga!
Gospodu Gabrielu Piccoli-ju, lekarničarju v Ljubljani,
Z veseljem Vam poročam, da sem cvet za želodec, kojega Vi izdelujete, rabil z najboljšim vspehom pri težkem prebavljanji in zoper zlato žilo.
Trst dne 28. novembra 1883.
Dr. D. Agostini, praktični zdravnik in kirurg.
Cvet za želodec Ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja, kterega sem velikokrat zapisoval bolnikom, je jako dobro sredstvo v slučajih zaprtja in zlate žile.
Provzročuje hitro izpraznjenje brez bolečin in ne da bi dražil čreva.
Trst. meseca januvarja 1884.
Dr. Cambon, zdravnik za ženske in oči.
Cvet za želodec, izdelan po izvrstnem lekarničarju G. Piccoli-ju, jo prav dobro sredstvo proti vsem boleznim v želodcu in trebuhu, ki imajo svoj izvir v pomanj-šanji živnih moči, zaradi česar morem podpisani z naj-mirnejšo vestjo priporočati ta cvet.
Trst, meseca januvarja 1884.
Dr. vitez pl. Garacuechi, zdravnik Lloydove družbe.
Veliko let že zdravim s čistili različne bolezni, najboljšo sredstvo p jo Vaš cvet za želodec, ki ima prednost, da povzrocuje mnogo izpraznjenj, ne da bi dražil
čreva.
Trst, dne 1. oktobra 1883.
Dr. 1'ardo, praktičen zdravnik.
Naročila izvršujejo se k prvo pošto proti povzetju zneska, toda ne razpošilja sc manj kakor 12 steklenic, ki z zavojem in voznim pismom stanejo 1 gl. 36 kr. Pri večjih naročilih primeren oc1j>um£.	(18)
Tu navedena, kakor vsa
druga zdravila so zmiraj svežna za dobiti v lekarni G. 2?ioooli-Je.
„Pri Aii(f(dii"
v TJubljanl,
na Dunajski cesti,
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.)
H. junija.
Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% ., 100,, (s 16% davka)
avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije aistr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini ......
Nemške marke.....
82	gl. 55 kr.
83 108
90 858 288 124
9 5 61
05 50 10
90 25
85' 86
Na prodaj
je po jako nizki ceni
7 železnih štacunskih vrat
s kamenitimi bangerji vred,
5 izložnih oken in dvoje velikih vrat.
KliISPER & UBBANC
(i)	V LJubljani.
JT. pl. Triikoczy,
lekar „pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
IMfcZELLER _ TROPFEN >
NUR ECHT BEI APOTHEKER TRNKQCZY LAIBACH 1 STUCK 20.
v Ljubljani pri J. pl. jeden tueat.
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
¡JV~ Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu'
zraven rotovža na Mestnem trgu Trnkdozj-ju. Razpošiljava se le
Sfijufjmarf«
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu J. pl. Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko j« pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim so na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam nujprisrčnišo zahvalo, zvsein spoštovanjem vdani
Franc Jug, (12)	posestnik v Šmarji p. Celji.
umi zeiiscm
JSKl
I
¡zboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsno in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
l*omuliljevo (Dorsch)
najboljšo vrste, izborno zoper brainore, pljučnico, kožne i/.pustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salieilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
e. li. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočilo pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava so le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatičnazdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila s dežele izvršč sc talcoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.