90. številka. Ljubljana, sredo 22. aprila. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izliajn vH,ik »l.-.n, izvzemši ponerlcljke in dr:t>vfi po pra/nikiti, fer velja po pošti pn*jeman, za avstro-ogerske dežele za cel<> leto 16 j?old., za pol leta 8 golđ. za ćotrt lota 4 gold. — Za LJubljano brez poailjanja na dom za ćelo loto 13 gold., za četrt leta 3 goM. 30 kr., za en niesec I gold. 10 kr. Za posiljanje na dom 80 računa 10 krajc. za mcsec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za ćelu leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šotah in za d i jake volja znižana cena in sicer: Za LJubljano za Četrt lota 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za čotrt leta 3 glrt. — Za oznanlla se plačuje od četiri* stopno potit-vrste 6 kr., Će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. č« se (Ivakrat in 4 kr. če se tri- ali veČkrat tiska. Vsafcokrat se plada atompefj za 30 kr. Dopisi naj so iavole frankirati. — Rokopisi so ne vraćajo. — Urodni st vo je v Ljubljani na celovski costi v Tavčarjevi hisi „Hotel Evropa". Opravniatvn, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne re<£i, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi MŠJ. V UllJblJllIlt 21. aprila. Pretečcni teden smo imeli, kakor znano, v Ljubljani volitve v mestui zbor. Tuđi letos nijsnio prišli iz pasivitetne mizerije, v katero je narodno stranko Costa zavozil. V novem katoliško-političuem društvu „Slovenija" so brcvi manu sklenili, ne udeležiti se. Drugi narodni elementi brez razločka tuđi nijso do zadnjega hipa storili nobenega koraka, vse je spalo, ker lažje je roke križem držati in čakati osode ki priđe, nego delati. Mi nijsmo mogli ničesa začeti, da bi bilo vspeh imelo, ker — naravno8t povedano — nijsmo Se organizirani, kakor bi trebalo. To mora do priliodujega leta in šo prej drugačo biti, in čas je ugoden kakor lo kedaj. Čas je, da se med kliko ncmškutarskih uradnikov in birokratov in pa med ono ul tramontancev, v sredi naredi stranka vseh neodvisnih patrijotov. Iu da jo za to mnogo upanja, da se stranka ouili, ki so nam v narodoem in po-litičaem oziru nasproti slali, ruši in se nove formacije pripravljaj©, o tem snio ee v svoje lastno začuđenje, pa tuđi v svoje veselje ob zadnjih volitvah prepričali. Videli smo namreč, da je v vseh trch razredih v takozvani dozdanji uetavoverni stranki, veliko neodvisnih mož, ki nikakor nijso zadovoljni s terorizmom ljubljanskih birokratov in ka-zinotov. Strauka se je pri teli volitvah loČila v dva dela in da-si manjaina „neodvisnih" nij v nobenem razredu pozitivnoga resultata dosegla, vendar je močna po tem, kjer je njena ideja, če prav Se ne jasna, ipak zdrava iu pametna. S temi neodvisoimi elementi v kontrakt stopiti bo za prihodnjost dolžnost. Klerikalci in tišti, kateritu za narodno stvar nij ni5, ako oni nemajo prve pižćalkc, po kateri uaj bi narod plenal, bodo gotovo svoja obrekovauja nadaljevali, a vse to nas ne srne in nas ne bode strašilo. Mi idemo po svoji prepričaoosti dalje, vedno cilj na-rodnega napredka pred očmi. Če se pod zastavo narodnega in svobodnostnega pra-pora zbere več moči, tem sigurneji je konfini občni vspeb, kateri edini nam mora biti po-sledaja konsekvencija. Politični razgled. V Ijubljani 21. aprila. Kedaj bodo tlršavni &hor svoje zdanje zaaedanje sklenil, se za gotovo đe zdaj ne ve. Nekateri pravijo, da uže 12. maja. (mipagnea, uekdanjega trgovinskega ministra. Ne ve se, kaj je temu poCenjanju policije uzrok, katero je tako bud udarce za bonapartiste. V tivajei je bilo v zadnjo nedeljo veliko glas(»vanjo vsega naroda o reviziji ustave. Kolikor je dozdaj znano, odđalo se je 280.000 glasov za revizijo (večjo centralizacijo) in 141.000 glasov za ohranjenje dozdanjega stanja. Tuđi 13 „stanov" je glasovalo za revizijo. Več o tem vaza em glasovanji Se govorimo. &paiijrk€t vlada lioČe Hilbao na vsak način resiti. Mesto ima samo do 5. maja Še Živeža. Načelnikom po provincijah se je nar<»čilo, da i majo vsako alfonzistično gibanje neniudoma zatreti. D<-n Karloa je pro-sil papeža, naj mu polije v glavni kvartir svojega zastopnika. — Poroča se, da so republikanci vjeli Saballsov generalštab. V neM.ike»n državnem zboru se je zakonska osnova o spremembi postave daljns veljave avstrijskih tolarjev v drugem branji sprejela. Dopisi. Iz 1Ilz4'lJ«4k4'ST«l 20. aprila, flzv. dopis.] Vse hiti naprej, vsi narodi hrepenć do vecje omike, da za dragim ne zaostajajo, in zato se tuđi mi Slovenci trdno oklenomo naprednjake stranke, posebno mi učitelji, kateri smo si naložili imenitno, a težavno dolžnost, narod ieobraževati, tor ga do vecje omike, kakoršno sedanji čas terja, pdvzdig-niti. Radi sto rimo to uže iz dolžoosti, kakor tuđi iz dotnoljubja. Žali bog- pa, da imamo pri svojem poslu opovir mnogo, vsled katerih se napredovanje ne pospešuje. Posebno jaz imam opovir toliko, da mi moja uže toliko let vprežena moč peša, ter mi veselje do pokliča greni. Iz med težav navedem samo eno, in sicer preobilno itevilo šolskib otrok. Tokajš-njo solo obiskuje namreč 386 otrok, in hvala 3e nekaterim starcem, kateri svojih otrok nič v lolo ne 'pošiljajo, sicer bi jih imel C0O Nasledki prisilnega celibata. (Spisal Cisinontaiius.) (Daljo.) Čitajte sliivnega pesnika Petrarke liste „Bine titulo" iu videli bosfe, kakaeu je bil v A vi nj onu papežev dvor, celiba-tarsk „per cxccllcntiam." Petrarka bil je v Avinjouu saru priča, „očiviilec"; kajti žive) je na papeževem dvoru, bil je katolik, bil je duhovnik, Dobro. Poslufajmo njegovo nesuiiiljivo pričevanje (Opera lutiua Petrar-ehae, Jiasilca 1094): „Na tem brezbožnem dvoru ne vzema se uobcua reč v poStev, samo da se tlcnar dela. Upanje pribodnjega živenja vrženo je med basni starih bab ; vse, kar se pravi od pekla, pripoveduje se norčevaje in za krajdi čas; za pravljico se ima oauk o vstajenji, o konca sveta in o sotlbi. Re^n'coljubiioHt je razvpita kob neuiu-^čina; sramežljivost je velika sramota ; raz-uzdanost nasproti je Čislana kot velikost duhii, tako da se ima za »lavnejsega tist, ki druge v pregrehali nadkriljuje. Pridem seduj do reci Se bolje zoprne ir. ob cueiu Hmc^ue. Kedo, vprašam, od te^ote ne bi smijal se videč prerano oslabelo in ostarele ruladeuičo (prelate in kardinale) z belimi in rudečinii klobuki ter ogrneuc n predragimi plašći, pod katerimi sUrivajo nesramnost iu pohotnost, ki premaga vsako domišljijo?! Satan gleda te reči iu se veseli ter v svoji radosti predaeda kot soduik med temi osla-belimi starci in njih mladimi ljubicarni, ves osupnen, ko vidi dosta hujŽe reči, nego jih videti želi. Izpušeam krvne oslaumbe, nasilstva, odpeljave ncdolžnih devi c, prešestovanja in druge igrače papeževe laecivije. Nečem govoriti o nožeh, katerim se žene s silo ugrabe; ne omenjam, da več njih je prisiljenih svojo soproge nazaj k sebi jemati, kadar nose v svojem telesu sad p re-latovske pohotnosti, ter znpet j'm iz-ročiti jih, ko «o teže opr./^čene; in tako se nadaljuje, dokler nesramni prelat uij popol-nem nasičen in naveličan. Iu takove refii niJHO samo tneni zuuuc: znane so v Bernu ljudstvu, katero pa »supneno, a strahovito razdražeuo raolči." Po tein pripoveduje Petrarka do gode k nekega 701 et ne ga kardinala, iz katerega je razvidno, kako visoko je dovspela uesramna lascivija tistih visokih in pobožnih celibatarjev; a ker je dogodek odviše erotičen, me je sram povedati ga. Kedor ga želi brati, najde ga v navedenih Petrarkovih listih. Jeronim S(|uarciafico, Petrarkov najstarši biograf, pripoveduje naslednji fakt. Tsak dan v svojem okrožji. Kaj ena učilna moć* premore tolikoj množici, razaodi lehko vsak. Vsled tega ogromnoga Stevila Solskih otrok obrnil sem ne 12. avg. vi. 1. pismeno, in potem meseca septembra ustno do slav-nega okr. Solsk. sveta z uljudno prošnjo, n»j mi vendar za eno nčilno moč za tukajSnjo lolo pripomore, ker uže meni. samemu res nikakor mogoče nij, toliko množico zdatno izobraževati. Naj bi si. okr. Solski svet tu--kajSnjo podučiteljsko ali učiteljsko službo Se g kako priklado razpisal, da se tema opo-viranju šolskega napredka konec stori. A storilo Be Se do sedaj nij nič. SHSal sem od nekoga praviti, da je bila služba uže enkrat v „Grazer Zeitung" razpisana, a kateri uči--telj pa do tega lista priđe? Čemu bi se vse učiteljske službe v doraačih in pedagogičnib casnikih ne razpisale? Tađi krajnema Sol-fikemu svetu sem svoje šolske „mizere" uže razložil ter predlagal, da se naj krajni Solski «vet do okr. Sol. sveta s peticijo obrne, da se tukajšnja služba Se enkrat razpiše. A kr. šol. svet je to peticijo „ad acta" dal. Dregal in prosil sem uže tedaj za po-mo5 dovolj, a vse brez vspeba. Kaj počnem eedaj? Vsak dan imam podpoldan 193 in popoldan 193 učencev in učenk v doli, kateri v tesnobi skupaj sede, in nekateri vsled pomanjkanja sedežev 2—3 ure stoje, da med naukom ćelo reda vzdržati mogoče nij. Zabteva se od Sol mnogo, a storiti pri tak ih okolnostih se skoraj ne morem najbolje po-trebnega. In otli nemSkutarji od sedanjib Sol poleg branja, pisanja in računanja Se nemščine terjajo? Res smeSno! Če se mi do jeseni nobena pomoč ne da, bodemo primoran, v svoji starosti v pokoj iti, sicer se pod preobloženo težo kon&am. Luka Repotočnik, učitelj. Iz snvlnske doline 18. aprila [Izv. dop.*] (Letošnje novačenje.) Dm 15. in 1G. t. m. bilo je za gornje-savinske dolino novačenje ali rekrutiranje v Mozirji Đa je pri takej priložnosti zmirom vse bolji živo in glasno, to je razumno, kar mi pi nikakor razumeti ne moremo, to je obnaSanj< cekaterih možakov, katerih stan jim nalagi dolžnost, za lepi red in mir in čednost skr beti. — Možje, katere v mnlib imam, s< Žandarji in med temi posebno žandarji, Sta cijonirani v naSem okraji, v gornjem Gradi *) Odgovornost za resnico tu navedenih roči moramo dopisniku prepustiti. Ui\ in v Mozirji. — NaSi fantje bili so nekaj dobre volje. A prepevanje Se nij tako hudo zločinstvo, da bi dajalo žandarjn pravico, pevajoče snvati, je na tla metati in takaj nensmiljeno z nogo in kopitom obdelovati. Mi smo do zdaj zmirom v lepej slogt z na-Simi žandarji živeli, imeli smo pa tuđi po-gumne in čvrste glave. Tako pa, kakor se zdajnji obnaSajo, zaslnži, da se to objavi in da dolžnim priđe podak od viSje oblasti, kako se loči izpolnjevanje dolžnosti od bu-rovosti. Žandar Žogan iz gornjega Grada je nečega fanta, baje brez dovoljnoga uzroka, si-loma na tla vrgel in z nogo tako v prsa su val, da so ga morali siloma odpraviti. — Ravno tako se je obnašal tuđi mozirski žan darski vodnik z imenom Eiender. Nečega fanta iz Rečice so žandarji v ječo odpeljali, ker pa v ječi nij miru dal, kaj mislite, da se zgodi ? Četirje žandarji z nasajenimi bodali gredo v ječo, ter tamo fanta pretepejo in zvežejo; ker je pa fant kričal od bolečine, ga nže omenjeni žandar Žogan v ječi v stegno z bodalom prebode in tako te?ko ranjenega in uklenenega v ječi ležati pustijo. Še le čez nekaj nr zopet po njem pogledajo, ter ga stokajoČega, po-polnoma skrvavljnega v hudi mrzlici najdejo. Nesrečnež je zdaj na smrtni postelji in ja-valjne bode kedaj okreval. i Ta faktum dovolj kaže, kako se ti Ijudje obnaSajo. Žandar menda vendar po nobeni i svojih inBtrukcij ne ravna, če si »pa, v ječi > uklenenega probosti? Ali ne vedo naši i gg. žandarmi, kedaj Se le jim je đovoljeno orožje rabiti? Preiskavanje tega slučaja se > baje uže vrSi, in mi upamo, da se bodemc znebili teh žandarmov ter da druge dobomo Đa so pa žandarmi tako divji bili, je uzrok baje to, đa so veČidel pijani bili; ds • je posebno eden med njimi več pil, kot vsafc s rekrut. > Hvalevredno obnašala sta se žandarme • iz Vranskega, bila sta popolno trezna it s sta bolje za potrebni red skrbela, kot vs % drugi, ki so le po ostari jah svojo omiko kazali B Iz NnioiH* 18. aprila. [Izv. dop. 1 (O podaljšku nove istrijanske ceste) - Ker se, je o tem predmetu uže veliko govo 3 rilo in pisalo, ter so se dobre in slabe stran ■ obeh tras, čez Gabrčc in Sinadolski dol prai u dobro odkrile, pa je visoka c. kr. deželni . I vlada vse eno to po&lednjo crto — ne gledi I na svarilne glase, ki so se proti njej izrazil — odobrila, ter jo v največji naglici nekema podvzetnika v izđelovanje izročila, smo vsleđ tega prisiljeni proti temu javno protestovati. Namen čest je gotovo v prvej vrsti ta, da se razni kraji, dežele in mesta po najpri-merniših, najvarniših in najkrajših potih med soboj zvežejo, ter da se z njih pomočjo komunikacija pospešuje. Na to se pa nij pri zgoraj imenovani cesti, kakor bodemo spo-daj obSirniie dokazali čisto nič gledalo, kajti ona je: a) 200—300 sežnjev daljSi, nego ona čez Gabrče; b) pada na seženj 4V31' (palce); e) na njej j«» po zimi straSnO velikanska burja, ki se s težko obloženim! vozovi igra in jih prekucuje ter sneg v dolge in debele zamete, ki se velikokrat Se o bin-koStih nahajajo, znaša. Stari možje pripove-dojejo, da so konec preteklega stoletja bin-koštao nedeljo v Senožeče k maSi greda naSH nad Sinadolami voz, voznika in voli ▼ zametu iz katerega je r.b istem čaan komaj en rog ven molil. d) ob celej tej crti od Se-nožeČ do Divače nij ne ene hiSe, v ka ter ej bi se mogel voznik po zimi v smrtnej ne-varnosti zavoljo bnrje in mraza ustaviti, tuđi nij ne enega vodnjaka (kala), kjer bi ob hudej vročini po leti živino napoji!, ko bi se pa to napraviti hotelo, bi veliko stroškoV prizađelo. Če se bode voznik na tej cesti ■ smrtnej nevarnosti v Sinadolskem dolu ubrani!, čakala ga bode druga TiujSa od prve pri » tako irnenovanem „dolenjskera mostu" pod ' Gabrkom, kjer je uže veliko Ijuđij vsled > straSne bnrje, ki popotnika tako zmede in ' oslepi, da nič ne vidi poginilo. Ker smo > slabe strani te ceste opisali, naj tuđi njene i dobre strani odkrijemo. One obstoje v tem, > da je ta Crta : a) za kakih par sto nežnjev • do državne ceste krajSa; b) da zavoljo tega 3 malo manje stroSkov prizadene; in c) da * imajo dve mali vasici Sinadole in Đolenja t vas, — katerih vasij župana si za to cesto toliko prizadeneta — v Istro, s katero jih pa i tako nikaka kupčija ne veže malo krajSo i pot. Tu nastane vprašanje: ali ne smejo i interesi ene ćele dežele dvem vašem na ljubo . v Škodo staviti? Ne! in Če ne, zakaj se ta J Crta odobruje? ker je zpnrnja Crta Čez Ga-. brče: a) na celej liniji od SenožeČ do Di-- vače za 200—300 sežnjev krajša; b) pada i na seženj komaj 2"; e) ob tej crti je med v Senožečami in Divačo vas z imenom GabrČe, a kjer voznik ob huđej zimi lehko pribežaliSče elnajde, in po leti ob velikej snSi, ki jo nali i vadno vsako leto, v več vodnjakih, ki se ob Papež Klemen VI., zaljubivSi se vPe-trarkovo sestro, 181etno devico, za-hteval jo je od brata obečaje mu za-njo kardinalsk klobuk: „cardinaleru se facturum promiltit, dummodo illa suo concederetur arbitrio". Petrarka mu ponosno odgovori, da ne mara tako ognjuanega klobuka: „Tara foetidum galerum capiti non esse ponendum, sed fugiendum abominandumf|«e omnibus tanKjuam nefandum et dedecorosum." — Pe-trarkov brat Gerard pa nij bil tako delikaten: izročil je sestro papežu; a kesaje se, jo kasneje omoži, sam sebe pa pomeniSi, to je postane kaituzijan. Zaradi popolnoati pričujočega spisa ponavljamo tu, kar je bilo uže v listku „Slov. Nar." Št. 71 povedano. Papež Inocencij IV. (eden njegovih pankrtov je kaBneje tuđi papež postal po imenu Had rij an V. leta 1276) podal se je z vsem svojim dvorom k cerkvenemu zborn v Lion 1. 1248 ter je več Časa onde prebival. Historik Matej Parizij, benediktinsk ntenih, piše, da je presveti oče luocencij pred svojim odbodom leta 1251 nkazal kardinalu TTngonu, naj se v njego-vem imenu mestu zahvali za gostoljubnoRit izkazano njemu (papežu) in njegovemu sprem-stvu. Kardinal Ilngon, skupivši mestne #la-varje in prvake, bral je zahvalni govor zložen in spisan pr> papeževera ukazn, v ka-terem je med đrngim rekcl: ,,Dragi moji prijatelji! Med drngimi dobički, kateri so došli vaSemu mestu, ko je presveti papež s svojim pobožnim dvorom tu prebiva), n*», Rtne se nikakor prezreti napredek v lepem vedenji in v očitni moralnosti. Ob nnSem prihodu bila so v Lionu samo tri ali štiri bordeličča (casini), v katerih so bivale ženske nespodobnega živenja; a sedaj za-puSčamo tako rekši le eno samo bor- delišče, katero pak se razteza od vzbodnih raestnih vrat do zapadnih!" Ta cinični insult, pravi imenovani benediktin, je strahovito razžalil pričujoče lionske gospć. Tako visoko je dospela cinična razuzdanost in pohotnost leta 1251! In če «0 taki bili papežt in kardinali, kakffno je paČ moralo biti nižje duhnvenstvo!?1) In res uprav na istem lionskera c«rkv. zboru 1. 1248, na katerem je bilo 144 očetov ubranih, izustil je fikof iz Lincoln a v pričo papeža in kardinalov to-le pričevanjc: ,,Insnper luxuriosissimi sunt omnes, fornicatores, adulteri, incestu os i." O prelepi naslcdki angeljskega celibata !" (Dalje prihođnjič.) *) Gledi tuđi „Raunoor's Geschichte der Hohen-staufen." tej cesti nabajajo živino napoji, kar je na skalovitem Krasu neprecenljive koristi, d) ako bi se ta crta odobrila bi se celemii našemu jako bornemu okraja in Se posebno pak Vretn-skej dolini veliko koristilo, ker bi potem od-pala okrajna cesta — za katere popravljanje se V8ako leto veliko potroši — in bi bila Vrem-gka dolina z SenožeSami po veliko lepšej poti svezana, kajti dosedanja okrajna cesta pada na seženj 10", nova bi pa le 2"; e) na tej Crti barja naravnost piha, je torej manje Škodljiva ker ne dela zametov, in ne more tako lehko vozov prevračati itd. Slabe strani te ceste so pa te-Ie: a) bi ta cesta malo več stroškov prizadela in b) ostajajo na njej med Senožečami in Gabrčani mali zameti, zavoljo ob straneb stoječih zidov, fiemur bi se pa s tem da bi se cesta malo vzdignila In zidovi odstranili prav labko v okom prišlo. Naj bi visoka ces. kr. deželna vlada, predno se delo prične, zgoraj navedene res-pične razloge še enkrat v pretres vzeti bla-blagovolila, ter izdelovanje Crte čez Sina-dolski dol ustavila, ter zgornjo crto izpcljati zavkazala. Zdi se nam, da bode s t > cesto (ako kot je bilo z ono konec preteklega stoletja, narejeno čez gozd Brda iz Razdr tega na Gabrk, kjer so voznike z vojaki nanjo silili s čemur pa oij^o itak nič opravili, kajti zbralo se jih več* skupaj đa so se uprli in skoz Senožeče vozili. Narejena je bila le „pro forma", rabil jo tako nobeden nij. Enako bo tuđi s to. Zakaj so uže dve tam narejeni opustili, pa se zdaj v tretje tam napravlja? Ali nij to naj več ja budalost? Uže na prej moramo zagotoviti, da bođo novci za to cesto porabljeni popolnem zavrženi! kajti gotovo je, da ne bode zlasti v pozira-skem času nobeden pameten po njej vozaril in se b tem v smrtno nevarnost stavi). Ako bi bila ona cesta v resnici boljSa, gotovo bi 8e blago iz Đivaškega kolodvora ne vozilo ekozi Gabrče, nego tam. Nikoli se še nij slišalo, đa bi na zgornjej Crti skozi GabrČe kdo zmrznil, ali oropan bi], na onej se pa to čestokrat zgodi. Kamor so roparji pred 30 leti ces. kr. poštni voz iz državne ceste zapeljali in oropali, tam se sedaj cesta napravlja t Domače stvari. — (V Ljubljani) se bode, kakor je .vidno iz vojnega proračuna, ki je delegacijam predložen, zidalo podstrešje za artilerijske vozove. Za to je namenjeno fiOOO glđ. — (Nadvojvoda AIbrecht) se je predsinočnjem ob G. zvefer skozi Ljubljano v Trst peljal. — (Izpite) ženskih preparanđinj iz ženskih del morajo ljubljanske poslušnike iti delat v Celovec in imajo zaradi tega mnogo stroškov. AH bi sa ne mogla v Ljubljani, 5e je to v Celovci mogoče, sestaviti taka komisija? Morda je veadar tuđi v Ljubljani mnogo gospe in gospodičin, ki so iz-vrstne v ženskih delib! —o—. — (Novo slovansko društvo.) V Kastvu se je osnovalo novo društvo ,,Bra-tovščina hrvatskih ljudi u Istri", katero ima namen pomagati nikideuičern iz Iatre in Kvarnerskih otov, ki studirajo na srednjih ali viS-jih Šolab. To je posnemanja vredno, ker le s pomnoženjem inteligentnih narodnih ljudi more cei narod duševno povzdigniti se. Pravila tega društva so uže potijena. — (Slovensko gledali 5če) v Ljubljani je bila zadojo nedeljo jako obilo ob-iflkano ia se je Mosentbalova „Debora" v slovenski prestavi izvratno igrala. Občinstvo je dostojno odlikovalo beneficijanta gospodično PodkrajJkovo in g. Smida. — (Zvit siepar). K nekemu dekanu n% đolenjem Stirskcm — ime naj zamolčimo — priđe pred nekoliko dnevi, kmetski oble-čen človek ia prosi, da bi ma dekan menjal bankovec za 1000 gold. — Gospod dekan, sploh prijazen mož, hoSe neznancu storiti to ljubav, a imel je denarjev le za 900 gold. naznani tedaj tujcu, da mu ne more menjati, in zakaj. „Nic" ne de, pravi neznanec, za zdaj mi je tuđi z 900 gold. pomagano, jaz grem v K.....na somenj, ko pridera nazaj, mi pa odštejete de ostalih 100 gold. Na Vas, g. dekan, se itak popolnem zanašam." — G. dekan vesel tacega zaupanja, odšteje svojih 900 gold. in shrani bankovec za 1000 gold. in nezaanec odide. Dan za dnevom preide, a neznanca le nij in ker nekega dne g. dekan večji znesek potrebuje, nese tisočak k ces. kr. davkariji menjat. Tu pa so go-spodje spoznal , da je tisočak ponarejen in g. dekan je za svojo dobroto izgubil 000 gld. — neznanemu zločincu pa je res bilo pomagano. Razne vesti. * (f Dr. Rndolf Gussmann), nemSki pisatelj, večletni sodelavec „Wandererja", je oni pouedel jek v Novem Ilietzingu pri Dunaji umri. * fVihar na Dunaji.) 14. t. m. je bil na Dupaji velik vihar. Grmelo ie in bii-skalo se, ter je to ča Šla kakor gnlobja jajca, tako da je ve5 vrabcev na drevji po vrteh ubila. * (Božji prst.) V Pragi je 14. t. ni. pri dirjanji za stavo padel raz konja pobožni grof "VVestfalenski; konj mu je strl s kopitom ves nos. Tržim poroMln. ZDnnaja, IH. aprila. Sejm je bil samo pri pšenici bolje živ kakor po navadi. Prodalo se je je 35.000 vaganov po po 5 —10 kr. dražje kakor oni teden. Bila je najslabša po 7 gl. 15 kr., najlepša po 8 gl. 55 kr. Reži seje veliko ponujalo, pa je bila za 10 kr. cenejŠa, nego oni teden. Bila je najslabša po 4 gl. 50 kr., najlepša po f> gl. 50 kr. Ječmen je imel malo kupčev, zato je šel po 10 kr* ceneje s trga. Prodalo se ga je 9000 vagauov po 4 gl. 25 kr. do 5 gl. 25 kr. Ko ruže se je prodalo 4000 cen-tov po 4 gl. 80 kr. do 5 gl. 15 kr. Ovcs so konsnmenti malo kupovali, špekulanti pa precej in si cer po 5 kr. dražje, nego oni teden. Moka se gledć cene nij v nobeni sorti nič spi emenila ; vendar se pa samo crna lehko prodaja. Iz Budimpešte 18. aprila. Sejm je bil ta teden skozi in skozi mircn, pa splob vendar zelo trden, ker poročila o Hetvah, ki prihajajo iz dežele, nijso taka, kakor Re je pričakovalo. Tuje pšenice se je malo pri-peljalo, domači magaciui so pa uže precej prazni, in tako se je morala' po 10—15 kr. dražje plačevati. Prodali bo je okolo 60.000 centov. Reži se je malo potrebovalo, v ceni se nij nifi sprcmeuila, in se je io 40O0 vaganov prodalo. Lepega je 6 me na popolnem manjka, pa vendar je za 5—10 kr. padcl. Kor uze 8e je 15.000 centov po starih ce-nah prodalo; ravno tako se je prodalo po starih cenah 12.000 vaganov ovsa. Sctvp na Ogerskem tako-le stoje: Jesenske: pšenica v 98 krajih dobro, v 2t>9 srednje, v 99 slabo. Rež v 107 dobro, v 227 srednje, v 98 slabo. Soržica v 4G do- bro, v 151 srednje, v 58 slabo. Spomlađne setve: pSenica v 102 dobro, v 83 srednje, v 28 slabo. JeSmen v 142 dobro, v 94 sređuje, v 19 slabo. Oves v 133 dobro, v J)7 srednje, v 20 slabo. — Travniki v 105 dobro, v 135 srednje, v 74 slabo. Sadje v 205 dobro, v 92 srednje, v 11 slabo. Vinogradi v 122 dobro, v 77 srednje, v 20 slabo. Ta poročila so pa poslana prvi teden tega mes^ea, torej pred dežem, ki je setvam tako dobro storil. Dohođki za Simon Jcnkov spominek. postavljen meseca septembra 1873 v Kranji. Gosp. Anton bar. Zois . 25 gld. — kr. Kranjski deželni poslanci 57 „ — n Gosp. II. Vomberger . . 1 „ — n „ Jos. Levičnik ... 1 „ — n „ Dominik, Železnikov 1 ., — n „ Fr. Omrza .... 2 „ — „ „ Ind. Rabas ... 10 r — „ Kamničanje...... 41 r 70 „ Zemljemerci iz Kranja 12 „ — „ Gospa Ivana Pleiweiss ova 5 „ — „ RadovljiČanje..... 18 n 70 „ Gosp. Fr. Sajevic ... 5 „ — „ „ dr. Pokljukar, nabirka iz Ljubljane . . l!> „ — „ „ dr. Mencingar, nabirka iz lirežic ... 14 „ — „ „ Rapoc..... 1 „ — „ „ dr. Jos. Kovač . . 2 „ — „ „ Franjo^Kradaška . 1 „ — „ „ Drag. Šavnik . . 5 „ — „ SI. vredništvo ,.Zvona" . . 5 „ — ., SI. vredniStvo „Pavlihe" . 2 r — „ Gosp. đr. Val. Prevec . . 5 „ — „ „ M. Piree .... 5 „ — „ „ Leop. Jugovic . . 5 „ — „ „ Drag. Pec . . . . 2 „ — „ „ Luka RobiS ... 5 „ — ,, „ Tomaž Ztipan . . 5 „ — n „ Fr. Krisper ... 2 „ — „ „ Jan. I^h .... 2 „ — „ „ Ant. Mežnarec . 1 „ — „ „ Al. Kunatelj ... 1 „ — „ „ Jak. Vindišar . 2 „ — „ „ Jos. Vidmar ... 1 n — ., „ Mih. Lazar ... 1 „ — „ „ Jos. Jorčič ... 1 „ — „ Slovenski fantje v Ilirski bistrici...... 2 „ 50 „ Neimenovan..... 1 „ — ., Gosp. Jos. Rtritar . . . 35 M — „ „ M. Pleteršnik ... 2 „ — r „ Fr. Kandrnal ... 2 ,. — ., „ Frid. Žakelj . . . 2 „ — „ Peto-, Šesto- in eedmošolci iz Celja...... 0 „ — ,, OostaC na Primakovem . . 1 „ — „ Zbirka iz Kranja ob postav- Ijenji spominkovem . 38 „ 40 „ Obresti imenovanih dohod- kov v ljublj. hranilni . 27 „ 35 „ ;» lt'zui odstrani: hulczui v želoiiei, v živuili, v prsili, u;i Kljucah, jetmli, žlezah, na sliznici, v otu k bolj^uiju. Ub cneiu si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poSttio povzetje L fiint Revalesciero navadno sorte, pok1^ ruzloeuopi podtika za rabo te uioke pri otrocih ti tetlnov starih pusljetc. S spošto\ anjein Ni kolaj G. Kostic. Sjirivevalo št. 7:».7t»4. Pfik'P, pustu HoleSan na MoravHkt'in 7. maja 1873. Kur mi jo od Vas žo davno prejeta Kovale-scierc du l»arry poSlu in je za inojo želodeno slabost in neprcbavljivoMt dobro in splošno zdrsivilo, Vas prosiiu, lateo v prah« in v ploS;;■»!<«« Itt, -i, v Mijubljaui £d. Mshr, v &3r«Uot br-irjo OhorHnzui«yr, v \i»s-biaku Dicchtl & Fratik, v €*?lo*cl P. Birn btehor, v Ijuu^f Lu d v i g M t: i 1 or, v M»rii»ord F. Soletnik St, M. M»ru\ v Herunu J. B Štockhauser., kaltor v vseh ujtsti!) pri dobrih 1»;-kitrjih iu t>p^cc!rij6kih tr^ovcih; LUvli razpošiiju du-nf-i?ha hiSa na vuo krnj« p;. p.i^tni)) nakuzuicah ali povtotjiu. Zahvala« Za obilno udelezenji', ki si; mi ju pri pretrcsljivi izdubi mojega nopozabijivega ao-prujja, go»po(i.-i Franja Zirrerja, pojestnika v Karnniku, od vseh uirunij v tako ohiini mori izkazalo, izrek.nm vsciu surodnikojn. prijat i-Iji-in in znan-i'Otn, posebno pa puvei'in in iidi-in Kaumiške čitaiuice. uajtnplejšo in naj.srčnejšo zahvalo. Marija Ziri'er <;i0G) in hi.-U Ivan Iglić. V Kauiniku. Unietalni akviziterji ki mo nfiiiMlc«>K» iu Kl«»\*«iihU«'j;» jezika znidžni, stopijo lebko lakoj pod ug..diiiiui putfoji v službo pri eni prvih najbolje reiinmiraiiili ilružeb za zavaro-vatije na življenje. — roitudbu z rufercncauii pod M>. 27W i»rov/.eina ^18—\i) Ai7muu'.sfi'ffrijff „S/ov, Karotla'*, \ Odprtje kupčije. \ J^mljcva si čast udvorljivo uaznanjati p. u. občinatvUj tla sva z \ ur:L(iuini pri voljenjem pod trgovinsko h.nisko »rotokoliraun fiimo: k „FtrcJiait ct' Pock" S *v ^vd!a,Tl"bor-a., gospodska -alica, št- ULO ^ uslatiovilu liciiKTiio faltrilio. in (U se hotleva bn\i!u 8 fabrikacijo naj- ^ ij:i»a(luejrtih xi;<>ii,j do najlinejšili iVanet skih IjciiktJ«^ . kakor tuđi z \ .1 jiiiiaicNi-rmiioiti. se *liv«>vf<»ii* in ooi(iijicm»iii. V Z;nr(jta\Ijava |i. u. u«r« i:n''U( iu na jbifiv)ii» jirstrcžbo, ter se spoSUjivo ^ "'iK;» Pirchan & Pock. Ak*k. _*i^. ^W ^k. _J^^ _^Mh^ ^d^ ^k- .^^ .jk J*| _^V^ il» _ -k. Jk -^**. -*fc__ ^^h^ .iiufcn («cfe[l(^nft*fl>i«Ien f'»r JtinDcr tebed ^lltccfl k. ic «j UvrflffiT" ^r.-. 4i w^v smeđ titit linb cijii': tfiititibtuna. i '^jJi5T- llaL'-iitrtit -;Vm, l 2tUđ mo, »0, 30, 40, *iiifc«r Sljojier, U. as, co, fi. j. o. ^ j-J'-J* ,mi( ,vi, i i, u. «5u.uf,)fien, fr. H>, 2(», y'), k- •ww- O»,-di«nirfre C.sf.numi »ili Žtimme, t^efltn ^1;';"^^" ®^elV-rr^°80°/1' 8°* ^ f'f W. vante „n: 5 .ie. i etiitf h., 70, .0 ffis\Vu *™u VaLVJS; fe' «o.' " ' "* * f: v'[>lto""imb I •■:il-L*I.V*i1icl« »u 't 20 30 50 80. «tienl'a&n mit VnuMverr, ft. t.5n, 2, 3.R0. r (*\vVt-■ ij'vfc/fc/^O, 3*V -i«( fiOr 8O, ft, 1. ^g*"*£afcel, »on l3lc#, Tr. 2 »,:»>, 40, v^n 3iaI?I, f ■> -i i- ■■ fi- <*w i(> »'rt 8<* fl 1 I **0 3 ^r^^r f|-i [)[)t p^ 1.3'. i i- ii'^i Tro » s i' f*Hmnitn, i 64acttfl rr is. 20, ao,.'o, ».. "^■■«y li-i-t'e. fl'on^ nat(lrh4 aa««ef«6rt, f'O fr., ff. 1 ^a"l'eiPl^e (* •■ «rpf»ff6i JUoifoj iii(i|Jeii faun. l Aiai-eiir '■ ';- '■.•■„•* Jintc-.t ii«r, |(!r t. rfl.in^fle ^ --.-'JS-' ^iolll^afivfv d« «on .10, 5« Tr. bi« f(. 3. ^ ^ . -«1 '^1 'e&1' ^l .'n*'*^1"1 i " ii» *in litm mu '■ 'S'"* -i;«, ftc 4Ulrci-l>il*cr, fiir -JJiatA«.., mit oba o«nc ^.l f„11*/ * 'ie,XV, ' ^*««"1'1," "J11*. ?lI< »eicoBn.-r bec i ^•■U « 'tiiJ r l'i li 15 15 B"» 8> ft 1 ^'M. 111 ilit r *JUl o;:iil*lrail't coliTivt an.*(j.MiH>rt. Intct j ...1, -ma .r. 1 , in, io. 1.1, u.», o ,11. i. |( |t) i|( 3 g,.^^, tet g,lV||t. nfl.tlt * :»!i fr. I vDiic Ktcn Hiitcrcnbi rrfnm-n flinb r -pitlciib leicri lcuien -r.:-.^i^ixt lllit ,^u iit.. rfOdr«, fc&r bjuetjaft, 1 Ctt. : l.itiV ti« u. uju i'(K^ lišit itiltt-rfjficn. I ^ilirf ft. 1. i :■..»• j,._ 3„_' 50^ 8()j ,[ ,^ t.:0, a ■ ifidrnb fami umu ton flintern t>crfi6ict(iK fimtb.irteeeit :V,r :'?">!< rfttirKcnc Š^ieic, mit naliirlUJcr ©Htiimt, liiiu-ii tuni) bie neiion 31rbeil»fiVn!en, 1 »liiJ «0 fv.. *■' ' ••* rr o, no, fl. 1, i.:'o, l.so, t, a.5o. J li. 1 st •>, 3. 3-'-%;'Jw'i'lt-t *f'* ft&r tautrlj.ift finfliniiic itnb ftiit'f* « i->MoI»nfie, ta« »tiiđ tr. 60,80, fl. I, 1.50,8. tii1-"* |.enl>.ih ts.iuH.Mgfit, Jlabriolcl«, >SlcfIiva(jen, ftia= s ■ircT« i.:.ternn ma(!i<-», Acitaimt ^aubtr^'aicrnc, bci criS' *S»'i'f»»-table ime aiibcve ilPofleii, alt« mit "i;(«vtcii, r x'-**F ati.H'n Vniftf llmcrtrtlt fiir 311113 unb Slit, 1 fr 3 '■ ■[•■."• *» }-fl3P" 1 rtctueff Ola« • Aitltriiment , .u-innnit tu ■i??**Xtr ^^ot^mjjlj, dii iiiiteilalitubcS ©vid, u-r ; —^1*^ -JOimbcvoođ r, tiivrtmvt^cflniftiibcneJofoiigdiit* ' ^* '".m u'ivUitlie Vtjoto.iMVbien eijeiiflen lanu. 1 ©1. ; fctcii ^oie:,i Mujiteiib iiaibJbiiicii Mnn; bicfc« jf^r intf '' "'" '?( waiuua Ir. 1*11, 4;i, t 1. ■■■, v, a.si), :i, 4, bicidbai ritin fUr Kiiibr, rr. 25, 3», « V) cv W«l "'. 0 io : ■-*1-' «cibriteF.i-5 ii«iiiiđ, i« fl^jjr« «i.v'.ia6i, uii Vt i'nr«iiit ;».Ti"« rr >■' ao > f i&ST *ii;^r«cr*Ki«n". hinDlct mit «IV^b:ea.a..i«,n..f, fi*• i li. i'». ii>, 4'> (.0, 11. 1. 2. IfCS? f[eit ^toiie ■s.-.tc «-. rr. ***^^^ " "*"««i -js-j*" i le ;lu.*i!(iaiteii)pi «. b T.:cHeitt> cuicit S -ictr ficn-abicn tie ntucii iatcu ociiaiueiTf, oV»t cinen UMeii <"*** \%i |t,u.n v.vbciiiuiKtitf, :■t iU«r, tveuti 111 11 ■ oVrn.1) ju vulncittii, tn fel^v tuanitiafflift« 7lit9w«l'I, Vcr barauJ iaii(bt, bie '!<\nit unb b.iuS Jlui* beiu«,it. 1 ©tihf iiii; ft. 3, 5, u, 10, 15, tiu [c. ; Der kleine Zauberer. ,■ T\tt(ft naAflet'cnbe paiif-tcTttv ara te faun ni.ni ei;;e ne fcrfonc.i i^nairm 41 3: O'ciCT.t.vt^it <»'tf b.f S1 on - bflt " ,1. KUMI. n. £>u Vlv\>*\att flub bevavt fiiuiiri* ti-mbiiiin, ban n.ir fer 'ile>i(j:r beiie b:ii bie ttcf.t-cb na t idi ' i; Itre iu ii\u\ im <žlanbe i|t; ein lliieiii^ou-.bir fa:m iti:iiX-nl.un iiatbn'n, .bvt ,11111 -.einitate 111 atiara*.-. - r 9lUe VtDpđnitc iiiib mit sOde.runđ v rjcttn. i" i-niji^ner tutnje* eii .§ut 3« fteifert, TU t»\\ n:,ii tfaiti.t 4' i*. U^'»e f-c i L-ff.ur-n tanicil.itrii .10 1 ttilil 3. fr. tiiu; «ai!e unb tcđ) tenitt fie We- £1: 20 :t e.< tr «? er onS iyebeinuii> ' r.u ^t-ridiroiiibn einer l'iiiit|c,ai fr.! inaip, 15 rr. ju ,-ir t'iot, 7 tr .^ ^. er ioiibabamtiicr . Jiinv job^'H Die ,'aitb r .r.te i>i-et bie u:,io rici- 'Der ',".'«■ibcfJ'.iile 1. @.'ri|0 iltii6(irov. q lis.VtJii «?«ifil)wi:tri;t clinđJCiien-iauto. tare . uo. t. b..tU> iveii-e man jtitj- i1 a :c.t fcmicii tit euitn (ijait. ivt * ^0 '»"• Ui'<«' 'vtlian e auCitV>i".en<]Jioi(cr, in iv* .6 m 1UU9 :ine? so !r. S U'elier; oter le-r ub ti biiu;n, in jec :oi: ti uu> vvi»i^l;t ivirs, 1.8. Ter "cloftmorb i-urtfi bm ?v:>'', " ■•■ - lucliticm tfJ e?.< BO fr. i libren, oiKif.:- 1:. fl. ii 6D. JUJafl-rr .v.irb« i't fa#? ^i'l ■-11 ■ .iii 1 1 Tat Ver SuC> r- ".-i.rf.t, j-ig: auf noin« .k ebl'( rd 0 ti 6 ■ t:.i, 9» :r. ► Ulelb ebtr immer Utr. atl fr. | hk»ii-o, 60 rr. 3>ie mi ■cri»il(iltii c ^ .-j.iuc ; m.m ur - V t 'Javi crđfaut.-lair-'itui, 100 flUtfl v«r- uub ben.u-4 nt e .iaij, 05 :r. ■ Q.\S ff dim1'! #»ISI, wer tami e« auf- Miriiifct 1111b ,nif eineii Jiuf lwle» Xer .oci-en«; i.ljtr, ci v ^ .c ' u .ifl. fteiie 1 / 8. fr. ttr ouiiiit, fl. i. IitO • iil-o,;u1> jii ma-ti u Oo t.- (Sin ao y 'i^.-i.i}a.ia\in im 'JDtui^e 5 (r 5:ie S.'atb.iiVfe, a.'t ».■ i-t jo.11 i'J..- b ■■ ctfajciiuuv 65 te. 2>er 'Jicimcbni ga 'J»WJC>»t fl. l.'.o. 86 Tr. 1 H^" 2* fiub no* toerfi^iebcne Bitfcc« filv^-aral.', jeinb uergcu UJiasigoI ait Otaum faun nirt>t frfila' je. a. nt 1 e:-"eri ■ . (liru *Dtenflc ait&ercr iSpicIiu.inren inii) (Scfcllfdjnftefpiclc. bie aflc nirfjf bctuinnr ll^cr^oll rdime«. 1 flnb ju 6icfcn ^Jreifcn dnjifl unb nllcin mir in t>fr ucfali^tcn gjictierliigc ju fjiibcn. ^)rii«li!.itt*r, \vdd): i febr inlerreffant finb. lutrben iirntifl ucrtljtilt. 2(»iil '■"-rr Bazar Friedmann, Uljcit, MnUcrttnvCf 2C. I T-ajci. fflajor iz Cradca. — Banček, župnik Iz Dunajska bOFZa 21. aprila. Akcije narodne banke . . 972 „ — „ ft^vr»: aDrnRadej Franc « SUJerapr?M«Ući: Wetz, Hostnifc, Just, (Izvimo telegrafično poročilo.) UmdlT ^T '. '.'.,'. .111 ^ 7^ i! Maribora. — Deutseli, trgovec iz Gradca. Klug. potniki iz Dunaja. — Vogler iz Enotni drž. dulg v bankovcih . 69 gld. 30 kr. Napo!..........8 „ 971/, p — Deseppi iz Trsta. Karlovca. — Kupp, inžener iz Novega Enotni drž. dolg v srebru . . 73 n 90 „ G. k. cekini.......— „ — r Pri Slona: Vitez Hiihl, general mesta. — Schmid, potnik iz Bregenca. 1860 dri poaojilo.....103 „ 75 „ Srebra.........106 m 25 v Izdi'.telj iu ca uieduištvo od^oviaen: Ivan S.-n.ou. Lii-siuiua ;d lisk ,,NarL;due tiskajiie."