217. štev. Pavialnl Iranko v driavl SHS. V Uubllanl, v torek 21. septembra 1920. KT Posamezna Štev. 1 krono. Uto IV. Uhaja razen nedelj fn praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6/J., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri-ubu. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X Ubitim po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. isaP'Š Glasilo jtigosiov. sedjalno - demokratične stranke. Telefonska St. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 860. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Jugoslovanski mirovni akti ukradeni. Zagreb, 20. Današnji „Obzor“ javlja po zanesljivih informacijah, da sta meseca julija odšla iz Pariza dva vagona z diplomatskimi spisi naše mirovne delegacije. Ta dva vagona sta dospela v Trst, kjer so ju italijanske oblasti zadržale. Spremljevalca tega transporta so Italijani enostavno vrgli v temnico in ga šele po intervenciji naše diplomatske agenture izpustili na svobodo. V času, ko je bil spremljevalec še v zaporu, je izgini! en vagon, dočim drugi še vedno ni prišel na svoje mesto. ZbMžanje med Bolgarijo in Jugoslavijo. Belgrad, 20. Po včerajšnjem sprejemu članov diplomatskega zbora po zunanjem ministru dr. Trumbiču je izjavil bolgarski poslanik To-dorov, da je dr. Trumbič s svojo ljubeznjivostjo napravil najboljši utls in da so njegove izjave uverile, da se bodo odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo za obe državi razvijali napovolneje. Ultimat italijanskih delavskih organizacij. Berlin, 19. .,Lokalanzeiger“ javlja iz Milana, da ima akcijski odbor milanske delavske delegacije, ki se v tem trenotku pogaja v Rimu, nalog, staviti vladi in industrijcem ultimat z zahtevo, da sc dovoli strokovnim organizacijam prevzeti kontrolo. Če vlada zahtevi ugodi, bodo delavci takoj zasedli vse tvornice po vsej Italiji. V senatu je v' soboto Giolitti prosil, naj se odgodi debata o vprašanju gibanja socijalistov. Senat mu je ugodil Mir na Poljsko-Ruskem blizu? Stockholm, 19. Iz Helsingsforsa javljajo, da se vrši odločilna plenarna seja v Jurjevem v ponedeljek ali v torek. V splošnem mislijo, da bo skoraj gotovo vzpostavljen mir. v Škofova palača skrivališče Herojevih gardistov. Zagreb, 20. „Riječ4 poroča iz Pečulia, da so naše oblasti tam zasledile Horthyjevo organizacijo v palači škofa grofa 2ichyja. Tam se je nahajal Horthyjev častnik v civilu, pri katerem so se vsi Madžari, ki potujejo preko demarkacijske črte, javljali in dobivali neke vrste legitimacije. Značaj tega uradovanja še ni popolnoma razbistren. PREKI SOD NA HRVATSKEM UKINJEN. Zagreb. 20. Danes prinaša službeni list banovo naredbo. da se tikinia oreki sod na Hrvatskem In v Slavoniii izvzemši področia Varaždinske. belovarske- križevačke in zagrebške županiie^ Dalie fe izšla banova naredba. s katero ie odorav-llena Drenoved zbirania in združevalna. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Zagreb. 20. V soboto zvečer se le na nostaii Šid zaletel simplonski ek.snres v dve lokomotivi, ki sta se Prevrnili in sta popolnoma razbiti. V vlaku sta ubita dva potnika in sicer en Francgz in en Armenec. Trije železničarji pa so ranieni. Vsled te nesreče ie bil promet med Zagrebom in Belgradom nekoliko ur prekinjen. Ekspresni vlak le dospel v Belgrad z zamudo 14 ur. ZBOROVANJE sodnikov. Zagreb. 20. Včerai ie bil tu sestanek sodnikov iz vse države. Po Izčrpni razpravi so skleniti odposlati ministru oravosodia brzoiavno zahtevo. da se takoi uredi materllelni noložai sodnikov do vsei državj in da odgovori vlada še. dokler traia konferenca sodnikov. Na današnji konferenci so razpravljali o pragmatiki. KUGA NA REKI. Reka. 20. »Vedetta d’ Italia« jav-lia. da so se na Reki pojavili trije primeri k ne e. in sicer nestis buboni-ca.e. so io na Reko bržkone tuici. ki so pred nekoliko dnevi prišli 'z Itaiiic. da Prisostvujejo slavnosti Proglasitve reške neodvisnosti. — Ukrenili so vse potrebno, da se ta bolezen ne razširi. IZKLJUČITEV TRŽAŠKIH ORGA NIZACIJ IZ STROKOVNE ZVEZE. LDU Trst. 18. Zadnie splošne stavke v Trstu In Julijski Benečiji se niso udeležile vse delavske organizacije. Vsled tega ie snoči sklenila delavska strokovna komlsila. da izklluČi iz svoie .sredine več delavskih oreanizaoil in sicer zveze brivcev. lokalno sekciio. zveze natakarjev. zvezo trgovskih nastavtiencev Juliiske Benečije, nadalie zvezo bančnih nastavliencev in sindikat uradnikov zavarovalnih družb. SPORAZUM V ITALIJANSKI KOVINSKI INDUSTRIJI. Rim. 20. Po konferenci v ministrstvu za notranie posle so delod.oialci in delavci podpisali zapisnik, kier se ugotavlia.. da zahteva/to delavci ve-liavnost novih plač od 1. tuliia ter plače za čas zasedbe, kar pa delodajalci odklaniaio. Delodajalci pa zahtevalo povrnitev škode, kar na zopet delavci odklaniaio. Vsled tega sta obe stranki sporazumno določili 15. iuli kot dan. na katerem stopilo v veliavo nove plače. Vsaka izplačil e v plač za dneve zasedbe se lz-kliučuieio. »Messagero« doznava. da le splošna delavska zveza dala delavcem nalog, nai zaouste zasedene tvornice in nai zonct mično delo. NIČESAR PROTI ITALIJI. LDU London. 19. (Presbiro Belgrad) »Morningpost« javlia iz Aix les Bainsa. da ie iziavil Take Jo-nescu v razgovoru s časnikarjem, da Jugoslavija in Češkoslovaška na sestanku v Belgradu nista storili nobenih korakov nroti Italiii. Romunija ne bo intervenirala v italiiansko-iu-ifoslovanskem sporu, ker želi dobrih odnošaiev s sosedi. Romuniia računa pri tem tudi na ^Bolgarsko. Klerikalci in avtonomija. O tem vprašaniu smo hoteli tja do sredi oktobra še molčati (zakai. to bodo častivredni klerikalci lahko brez težave uganili), predvčerajšnji »Slovenec« nas pa odvezuje te dolžnosti. Zaslužil bi. da mu že danes odgovorimo brez obzifov in odkrito. a zaradi takozvanih »višjih obzirov« počakamo z loparjem še 3 tedne, to se pravi, če »Slovenec« ne bo vnovič izzival. Torej nedeljski »Slovenec« ie prinesel pod naslov »Savli« med drugim tudi naslednje perfidno zavi-ianie: »Tudi »Naprej« se ie danes postavil na avtonomistično stališče. Bahato se trka na prsi. češ, da ie edini on in njegova stranka iz nesebičnih nagibov avtonomistična. Zopet en Savel več. Iz tega razloga mu odpuščamo tudi prikrite, in odkrite izpade na nas. s koiimi pokriva svoie umikanje in odmikanje od Bel-grada. Vidi se: volitve so pred durmi.^ Stranke iščejo volivnih gesel. Naše ljudstvo pa že dovoli nožna te centralistične avtonomiste, ki so mu naklonili vso gospodarsko, socialno in kulturno mfzerilo. v katero ie nadla Slovenija. Na to vprašamo mi častivrednega »Slovenca«, nai nam pove. ke-dai smo bili mi za še centralizem? Da. mi Donavliamo »bahato«, da ie edino socialno- demokratična Siranka za avlonomifo. vse druge, zlasti ca naša klerikalna stranka, so za avtotionnio zeoli iz umazanih političnih nagibov, ker vedo. da bi bili v centralistični državi politično mrtvi z niihovim dr Breicem vred. Mi smo sc borili od prevrata sem Za avtonomiio. ker smo vedeli in vemo. da se bomo le z avtonomiio kulturno in gospodarsko rešili V tem našem boiu nas ni podpiral' prav nobeden, naimanie na klerikalci. ki se Dostavliaio sedai v pozo petelina na gnoiu in kričijo: »Mi edini smo za avtonomiio. vsi drugi pa z nio le sleparijo.« Torei kako ie s klerikalno »avtonomiio«? Klerikalce vodi v političnem boiu Ie neizmerno vladohlepje. kar smo že opetovano Dovdarilf. Navadili so se vladati in sedai hočeio vladati. pa nai velia kar Loče m nai dosežejo ta cidi. kakor hočeio. Avtonomija iim ie le sredstvo, kaiti z enako navdušenostjo bi se zagnali v boi za centraliz&h1- če bi bila n. pr. dinastija klerikalna, ali pa če bi si unal nrivoievati_ dr. Korošec oo ostali Jugoslaviji takole 150—200 poslancev. Dokazov za to našo trditev lahko našleiemo brez konca in kraia. Princip avtonomiie so branili ti liudie edino-le tani. kier so bili direktno tangirani nithovi klerikalni interesi. Potom avtonomiie hočeio za-sužniiti ti liudie vse šolstvo, zafn tudi tak krik in vik zaradi razvo-liavlienih klerikalnih šolskih nadzornikov. Avtonomija nai iim služi v to. da zagospoduieio do vseh politično važnihJhtdduciiah. da vtihotapim vanje eksponente svoie stranke. da nresk «c leviii njenih agitatorjev sladka koritca. da dobe nii-Iiove strankarske inštitucije in bla-gaine stalne in sigiirne vire. Klerikalcem ie avtonomija ]e sredstvo, s katero bi vganiali^ še dalie svoi klerikalni terorizem in ^svoio klerjkalno korupcijo, ki smrdi že do neba in v katero si bomo dovolili v prihodnjih tednih nrav pošteno Posvetiti. Da klerikalcem ni za avtonomiio iz stvarnih ozirov popolnoma nič. da le niim stvarna avtonomna devetindevetdeseta briga, nam dovoli drastično dokazuje vse škandalozno po-slovanie raznih onih naših oblastev. ki so centralizirana. Vzemimo n. or. le culukafrsko carinsko postopanje, sistematično uničevanje naše Indu-slriie. popolna anarhiia v naši prometni politiki, zavoženo gospodarsko oolitiko. ki favorizira hrvaške sremske jn banaške iude in verižni-ke. ubiia oa Slovenijo, nečloveško Dostonanie z našimi voiaki itd. itd. Da. gosoodie klerikalci od dr. Korošca preko ljubljanskega Breica In častivrednega »Slovenca«, tu le tisto polie. kier branite avtonomiio. ne pa tedai. Če poseže Belgrad v vašo vuebovniiočo koruociio in razveljavi imenovanje šolskih nadzornikov. ki bi nas osmešili in diskreditirali med vsem civiliziranim svetom. ali pa če razveliavi n. pr. Belgrad škandalozno pogodbo s knezom Auerspergom, ki smrdi pq ko-runciii na stotine kilometrov daleč. Pa. v vseh zgorai navedenih slučajih niso tangirani vaši strankarski interesi, zato vam ne dela fak centralizem. ki naravnost nbiia vso kulturno in gospodarsko bodočnost Slovenije. nrav nobene preglavice. Vam ie pravi, resnični centralizem, ki reže v meso in kri našega naroda zlasti na v meso in kri našega revnega ljudstva, deveta briga in za imehovithie klerikalnih šolskih nadzornikov. za avtonomiio (to se pra- vi za Doklerikalienle) šolstva ste pripravljeni centralizirati vse drugo. Nalveč ie škodoval centralizem doslej nam v nezmožni gospodarski politiki beleraiskih gospodov in baš to sistematično ubiianie vsega naše-j ga gospodarskega razvoia nam ie nrav nazorno dokumentiral naše apriorno avtonomistično naziranle. Klerikalci za decentralistično ureditev te gospodarske politike doslei niso ganili niti s prstom (nedolžnega tozadevnega iavkania »Slovenca« ne smatramo resno). Oni so bili s presledkom par mesecev neprestano v vladi dr. Korošec le bil dolgo časa z liubliansk‘m Breicem eden najmogočnejših gospodov v vsei državi in kai so storili? Nič. nič in zopet nič. ker ie niim stvarna avtpnomiia in blagor Slovenije deveta briga. V I lubliani se še vedno šopiri famozni Vasič. nezmožni Ačimovič z balkanskimi manirami, znoreli podpolkovnik Lukinič itd itd. Klerikalni avtonomistični kričači, tu bi imeli hvaležno nalogo, potegniti se za avtonomiio Slovenuc. a kal vam mar. če upronastite • vso deželo, glavno ie. da se šopiri dr. Breic v vsem pr--.■> nadstropiu levega trakta vlad- oalače. Troke so vse te besede, a resnične in na hinavska »Slovenčeva« izzivania smo iih morali zapisati. Povedati in dokazati smo hoteli s tem kako razumevamo avtonoim-io mi in za kako avtonomiio bomo šli v volivui boi mi. Ne. ne maramo avtonomiie v klerikalnem smislu, ker njihova avtonomija le črni teror in samo črni teror, njihovo vpitje do avtonomiji na umazana dema-gc.gila. s katero iiočeio pokriti svoio korupcijo. Mi hočemo tako avtonomiio. ki bo garantirala Sloveniji neomejen kulturni in gospodarski napredek in io obvarovala pred balka-nizaciio. I-iudstvo. ti pa sodi in obsodi. —a. Pred strankinim zborom češke sociialne demokracije. Konec septembra se bo vršilo v Pragi izredno vazno zborovanje češkoslovaške socialne demokraciie. ki bo usodno za daljši potek politič- nega živlienia češkoslovaške republike. Kakor sem že sporočil, le razkol v tukaišni socialni demokraciji neizogiben, in sicer: v socialne de- mokrate. ki gredo zavestno do poti. ki iim io kaže stari, na uspehih zasnovani soc. dem. program, ter v komuniste, ki se hočeio vpreči v tretjo internaciionalo. V časopisih se biie hud boi: na shodih in konferencah sc temeliito razpravlja. Te dni se ie vršilo dvoie zelo pomembnih konferenc, in sicer v Pragi. V nedelio so sklicali komunisti, ki se dosedai še Imenuieio »marksistična levica«, večio konferenco. kjer so proglasili: »da se ino-raio vsi referati in vsi predlogi, ki iih vlože. a Dodaio v imenu leylce. gibati le v okviriu načel III. Internacionale«. — V pondeliek se ie vršila na velika skupščina desničarlev v veliki dvorani žofinskega otoka, ki io ie otvoril v imenu »Pripravljalnega odbora za strankin zbor« sodr. A. Svečany, govorili pa so o dosedanji politiki in o prihodnjih nalogah stranke sodr. poslanec R. Be-ehvne. senator dr. Fr. Soukup in minister dr. A. Meissner. Skupščina ie soglasno odobrila sledečo iziavo: »soglaša s oolitiko. lei ii le cili utrditev republikanske samostojnosti in socialistični produkcijski red: odklanja v boiu za socializem diktatorske in teroristične metode.: ne Zeli razbitin stare soc. dem. stranke, tudi ne strokovnih in zadružnih organizacii. reooznava potrebe nove komunistične stranke: ne smatra Dogolev III. Internacionale za temelj, na .Katerem hi se mogel oroletariiat vseh-dežel z ediniti v svrho skupne mednarodne socialistične akeiie in zatp bode branila proti vsakemu staro stranko in nieno taktiko.« Komunisti, ki iih vodi dr. Smerni. so silno agresivni. Operiralo z velikimi besedami in frazami. Značilno ie za razmere v češkoslovaški stranki, da se mnogi zelo pametni litnlie umikaio iz politike, ker iih boli vse to. kar se dela. Tako ie te dni odložil državnozborski mandat* icr službo tafnika za komunalno Politiko sodr. Josip Ulrich. Odložil le tudi mandat za strankin zbor. Nastopil bo službo ravnatelja Konz. društva v Brandysu. Ni se čuditi. Kdor ie boli mehke narave, ga silno boli im le prepir v stranki, ampak' Še posebno grdi ton. ki ga uporabljalo komunisti. Tudi desničarli niso tihi. Zanimalo bo vaše čitatelie. kako črtalo vodjo komunistov — dr. Smerala. V »Dnchu Casu« ie izšel članek »Šmeral II.« Ta članek ponatiskulej® skoro vsi časopisi. Glasi se: »Na zadniem strankinem zboru 1. 1918 o Božiču smo slišali dr. Sine-' rala govoriti kot politika, ki ie bil! premagan — ves čas voine ie delal! napačno politiko, skoro da ni s svoio avstriiakantov&ko politiko uničil stranke. Govor njegov ni bil revolucionaren. bilo je to labudie Detle! voineea oportunista, bankrotiranega politika. Dr. Šmeral ie bil politično mrtev. Odpotoval le v Švico, iz Švice na Rusko. Oddal se le revolucijskim meditacijam kot politični renzionist. To ie bil Šmeral 1. Iz Rušile se le vrnil drugi Šmeral. in sicer II, — Prorokute naši republiki v listonadu finančni bankrot, no niem pa pride revoluciia in dikta« tura nroletariiata. Bomo videli. Li-stopad bo kmalu. Finančni minister trdi. da bo vedno boliše. da bo Imel drugo leto že aktivni proračun. Ltu-die. ki noznaio naše državne finauj ce. se Šmeralu smeieio. Kai bo naredil Šmeral. če ne bo lcafikrota? V voiski ie veroval, da zmaga Nemčiia in zmotil se ie. Sedai veruie v pogubo republike. Moti se zopet.« Strankin zbor bo zelo zanimliiv. Češko delavstvo preživlja usode-DOlnc dni. Želeti bi bilo. da ostane stranka enotna, ker bo nlcno razbitin silno škodovalo stranki sami. Dasi ie Lienin v znani svoii brošuri na z vol »radikalizem« za otročio bolezen komunizma — vendar i9 elavtio o roži e tistih, ki se skrivalo jnod imenom »komunist« radikalno besedovanje. Delavska politika pa n! vprašanie »silnih besed in udarcev oo mizi«, amoak cele vrste težkih problemov. Lieninove besede, da bo socialna revoluciia v zaoadni EvroDi preie na ciliu kot ona v Rusiji. imaio prav legendarni nomen. ker dokazujejo. kako ie ruska notranja ureditev — družabna ln gospodarska — daleč od idealov socializ- ma. Trezno, pametno in mirne glave ie razmfšliati. kako dosežemo svoi cIU... Angleško delavstvo er« mirno svjtfo Dot in uspehi so traini. Na Angleškem se vrši velika socialna revoluciia. tiho ali temeliito. Opozarjam vas samo na bole. ki se pravkar vrše v AneliH. Pa zašel sem. Opozoriti sem vas hote! !e na strankin zbor. M ie pred nami. Vaš ... Izkoriščanje trgovskih sotrudnikov. Vsakdo ve. da dandanes dobro živi le trgovec. Samo trgovci zaslužilo skoro vsi ostali tro Čutim ga boli. kot slišim, kako se plazi oo sobi. Spnem se še nekai klinov više. Moia glava ie že pri kani eniti Plošči pri oknu; čelo ie že nad ploščo: moie oči. med zavesama, vidita. . , On le tukai. sedi za pisalno img-co ffdčne. Staneorsonove ta ob«. Hrbet mi kaže. ored nhm sto« sveča in ker ie sklonjen nad plamenom te sveče, se mi zdi hrbet še veliko obširnejši. Nerazumljivo: gdč. Stangersono-ve ni v sobf! Postelia ie še nedotaknjena. Kie torei spi to noč! Brez-dvomno v sosednji sobi. Pri strežnicah. Koliko veselie. da m najdem samega. Sedai pa.le hladnokrvnost, da mu nastavim past. Pa kdo ie vendar ta-le. ki sejJi ori pisalni mizi ket M bil doma? Ce ne bi bilo na preprogi v ealeriti elegantnih stooini če ne. bi bilo okno odprto, če ne bi bilo pod tem oknom lestve, bi mogoče *es lahko mislil, da ima pravico tam-le sedeti. A nobenega dvoma ni. da ie ta Skrivnostni tuiec neznanec iz Rumene sobe. ki nregania gdč. Stangersonovo. a se ga ta ne upa naznaniti. Oh, če bi mogel videti nieeov obraz! če bi ga mogel presenetiti, ga zgrabttU * , . v sobo. mi utac VSCJa' Da v budoar. Če ori-v predsobo ali r> de v galerijo, mi oobegne. U. tlr^m ca: Se net minut pa ga imam v rokah, boli trotovo kot če bi bil v kleti M... Kaj dela sam tukai v gosoodi-činl sobi? Kaii piše? Komu piše?... Oprezno zlezem z lestve: položim lestev na tla. Oče Jakob mi sledi. Vrneva se v grad. Očetu Jakobu naročim. naj zbudi ga. Stangersona. tam nai me počaka ter naj ne pove gosoodu nič natančnejšega, dokler ne pridem. Sam grem zbudit Friderika Larsana. Skraino neprijetno za me. Raie bi opravil vse sam ter žel vse uspehe sam pred nosom zaspanega Larsana. Toda oče Jakob in g. Statigerson sta že precei v letih in iaz oa še nisem morebiti dobro razvit. Zmanjkalo bt mi lahko moči... Larsan Da ima spretnost, kako sc naoada. kako se oodira na tla. kako & vstaia vklenjence. Larsan mi odpre, z zaspanimi očrni me začudeno gleda, nrav nelevolien i» da sem ga zbudil, prav nič ne verjame fantaziiatn malega reporteria. Zagotoviti sem mu moral, da te on? (Dalje prihodnjič.) N A P R E I. Stran 3. Dnevna kronika. •f Način glasovanja na Koroškem. Danes le plebiscitna komisija sprejela nastopne važne sklepe: 1. V občinah, ki štejejo več-ie število glasovalcev, bo več glasovalnih prostorov, in sicer približno za vsakih 600 glasovalcev po en glasovalni prostor, Ta sklep se je sprejd z ozirom na željo, da ne bi trajalo glasovanje dva ali celo več dni. 2. Čiani občinskih odsekov in orožniki bodo glasovali v oni občini, kjer bodo na dan glasovanja vršili svojo službo. 3. Vsak glasovalec dobi pred vstopom v glasovalni prostor kuverto, v kateri bosta ena bela in ena zelena glasovnica. V posebni celici raztrže glasovalec glasovnico za ono državo, za katero noče glasovati ter vtaK-ne obe glasovnici (celo in raztrgano) v kuverto, ki jo nato odda. Poveljnikom orožniških čet v Velikovcu, Borovljah in Celovcu bodo prideljenl za kontrolo ententni častniki. Odpuščani« železničarjev. Odpustiti so Iz službe na drž. železn. do 30 železničarjev in jih nadomestili z ženskami, ker so cenejše delavne moči in ker z ženskami lahko delajo kar hočejo ta jih lažje Izrabljajo. TaKo delajo socijalni klerikalci. — 0*ir na volitve — proti kapitalističnim strankam, predvsem proti klerikalnim »delavskim prijateljem«!! Zvišanje poslanlških plač. Ministrski svet je sklenil, da se zvišajo plače našim Poslanikom v Londonu, Parizu in Washtag-tonu na 5000 frankov mesečno. PosIan’ki v drugih krajih imajo mesečno samo 4000 frankov. Poajsnila k členu 12 telefonskega pravilnika. Kr. ministrstvo za pošto in brzs-iav je izdalo z odlokom od 21. avgusta 1920 štev. 5729 sledečo naredbo: Zdravniki v zasebni praksi, plačujejo naročnino za svojo telefonsko postajo, nameščeno v svojem zasebnem stanovanju, po določbi 12, točka i A in B b); zdravniki pa, ki so v državni službi (županjski, okrajni), Plačujejo za telefone v svojih stanovanjih naročnino določeno po čl. 12, točka c). Uredništva in upravništva časopisov plačujejo naročnino v zmislu določbe točke b) čl. 12. Dijaške kuhinle in uprave mene 'ačujejo naročnino kakor dobrodelna društva v smislu določbe točke d) čl. 12. Delavske okrajne blagajne, delavska zavarovalna društva In razne bolniške blagajne, plačujejo naročnino, ker se smatrajo za izrazitejša pridobitna podjetja, — zmislu določbe točke b) čl. 12. Popravek iz Maribora. K zadnjemu Poročilu iz Maribora se nam od merodajna Strani poroča, da poročilo o predzadni! za-upolškl seji ne odgovarja resnici, zlasti ne, kar se tiče s. Nachtigalia in drugih funkci-ionarjev. Konflikta ni bilo nobenega, tako ie poročilo nekompetentnega poročevalca bilo zavito. Odbor pol. organ. JSDS. ~~ Pripomnja uredništva: Ta popravek z veseljem objavljamo, ker nam priča, da vlada med mariborskimi sodrugi nailepSa *loga. Mnenja smo pa, da odkriti in pošteni sodrugi ne smejo dajati povoda takim nesramnostim, kakršna je bila v »Rdečem praporu« o mariborskem »dogodku«. smo nastopili proti izrabljanju marl-torske konference v R. p. z očivldnlm na-ttenom, da slepi Javnost. Kaj takega ne bil nujStat* brez Ogovora in odgovor le orzanizatoričnem oziru bi pa slogo; Hožnj« ? . ,. r °»ozlcijo ali celo razko- om zaradi osebnosti ali zaradi nevažnlh m cesto tudi knvlh na20rov> ni pravo delo zaupnikov, ni dt »o organizatorjev. Posamezne organizacije in tudi ves Jugoslovanski proMarijat smo le delci svetovnega prolet .jata, zaradi tega o Intemacijonali ali važnih načelnih dalekosežnlh vprašanjih ne moremo sklepati posamezni deli, ampak Ie celota. Pač pa je treba socialistične zavesti, izobrazbe in najstrožje discipline tudi v tem, da prepuščamo odločitev važnih vprašanj svojim kongresom, kt so edino poklicani, da rešujejo taka vprašanja obvezno za stranko in strankarje. Že učinkuje. Vladna veroizpoved, ki jo je podal Vesnič v parlamentu, je napovedala tudi boj »prevratnim elementom«. Veliko mora biti te vrste ljudi v Jugoslaviji, da so tudi v Mariboru zastražlll železniški most po vseh predpisih oblegovalnega stanja. Trdna si Jugoslavija — bolj v tvojih nogah, manj pa v glavi, ki Jo predstavljalo državniki. Na mariborski Javni bolnici se Je ustanovil oddelek za spolne in kožne bolezni, katerega vodstvo je prevzel primarij dr. Hugon Robič, ki je bil večletni klinični asistent na Dunaju in v Gradcu. Izredno število tatvin. V zadnjem času se je v okrožju Maribor pojavilo izredno visoko število tatvin in žalostno je, tfa so storilci večinoma samo mladi ljudje. Okrožno sodišče razpravlja že nad mesec dni skoro vsaki dan o samih takih tatvinah. V petek so bili trije taki slučaji, dečki stari komaj 15 let, a že radi tatvine večkrat kaznovani. Med njimi Je bil neki Vilko F. iz Spilja, popolnoma izprijen deček, ki se živi samo od tatvine in vlaču-garstva. Kaznovan je bH na 8 mesecev težke ječe. Tobačna glavna zaloga v SlovenJ-gradcu je do 8. oktobra 1920 potom Javnega natečaja razpisana. V enotnem času m> Je v tej zalogi oddalo tobačnih materijailj za 1,351.926,25, na kar je založniku pripadel trafikantski dobiček po 31.048 K 25 v. Natančnejši podatki se izvejo pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri finančni straži v Slovenjgradcu. Položiti se mora prodno se ponudba izroči 13.500 K jamščine. Značilna Izprememba v uredništvu »Marburger Zeitungc. Uredništvo nekdaj nemškonacionalne »Marburger Zeitung«, ki so Jo pozneje kupili baje ultraslovenski »demokratje« Je preezel sedaj bivši avstrijski general Veslč. Res čudno se vrti meščanski svet. Razprava proti zagrebškim komunistom. Kakor poročajo zagrebški Usti, so se našli preiskovalni spisi o kazenskem postopanju proti zagrebškim komunističnim mestnim zastopnikom. Spisi so se našit c<« sodišču pri nekem sodniku. Bili so zamotani med akti . . . Torej, sedaj bo »pravda« končana in zagrebški ban se bo opral. Kovani drobiž. Iz kabineta finančnega ministrstva Javljajo: Vesti raznih belgraj-skih listov, po katerih Je dobilo finančno ministrstvo pošiljatev izdelanih niklasttli novcev, so netočne. Sklenjena Je pogodba z avstrijsko tovarno glede Izdelovanja drobiža po 50, 25 in 5 par, ki pa dosedaj Še ni bil izdelan. Stavka pekovskih pomočnikov v Zagrebu. V petek so stopili v stavko zagrebški pekovski pomočniki, ker niso hoteli mojstri ugoditi njihovi zahtevi po 50 odstotnem zvšanju plač. Otvoritev poštnega urada Bodonci v Prekmurju. Z dnem 1. oktobra t. 1. se otvorl kr. poštni urad Bodonci v Prekmurju. Zvezo bo imel potom peške pošte vsak ponedeljek, sredo in soboto k poštnemu uradu Cankova. V okoliš poštnega urada Bodonci spadajo sledeči kraji: Bez-novci Stari, Pužovci, Strukovci, Vadarcl fei Zenkovcl. Aretacija železniškega roparja Oddelek Javne varnosti v ministrstvu za notranja dela priobčuje: Komisar železniške komisije v Indiji je zasačil nevarnega železniškega roparja Evgena Jaboreckega b Košnjice na Češkem. Pri preiskavi so našli pri njem 44 zlatih prstanov, 5 zlatili ur, 9 zlatih verižic, 2 zlati brošl ta druge dragocenosti. Jaborecki je izvršil že več ropov In je član razbojniške tolpe z Som-bora, ki so jo že tudi zaprli. Podraženje plina v Osijek«. Mestna plinarna v Osijeku je podražila kubični meter plina od 10 na 14 K. »Državna posredovalnici z* delo«. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. as delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju In Murski Soboti, Je Iskalo v preteklem tednu od 4. do 11. septembra 1920. dela 135 moških in 61 ženskih delavnih moH. Delodajalci so pa iskali 484 moških ta 75 ženskih delavnih močL Posredovanj se Je Izvršilo 137. Dela ličeio: pisarniške moči, trgovski so-trndnUd, sotrudnice, služkinje, peki, krojači, šivilje, natakarji, natakarice, navadni ln strojni ključavničarji, vrtnarji, strojniki, dninarji, dninarice, sedlarji, vajenci, vajenke Itd. — V delo se sprejmejo: mizarji, zadarjl, delavci v tov. za usnje, hlapci, poljski delavci ta dekle, tesarji, pletarjl, delavci k zidarjem, kuharji, kuharice, služkinje, sobarice, pisarniške moči, konto-risttaje, knjigovodktaje, vajenci, vajenke itd. Po svetu. — Konkurence . . .? Češki listi pišejo ° sledečem dogodku: Praški trgovec Ad. Burian je pripeljal iz tujine 40.000 kg marseillskega mila, ki ga je prodajal v Pragi kg po 23 K, dasi je veliko boljše kot Schlchtovo, ki stane kg 33 K. Ko Je Schiclrt videl, da ima konkurenta, je takoj znižal ceno svojemu milu na 27 K kg. Ali Vsi so pravili, da je to še vedno previsoka cena. — Kaj nam pove ta zgodba? Odgovorite nam! — Anatol France, slavni francoski pisatelj je težko obolel. , ~7 Trikrat v enem dnevu obsojen. Na Se *e lr,ora* neki tramvajski izpre-0 trikrat v enem dnevu zagovarjati r sodniio. ker ie zasramoval In opttu- val troje svojih kolegov. Obtoženec je bil trikrat obsojen na štiriindvajseturno Ječo. Vseeno, tudi rekordi — Statistika atentatov v Irski. Vsled močnega avtonomističnega gibanja Ircev se venomer dogajajo v deželi atentati na varuhe angleškega absolutizma na Irskem. Po statistiki angleške vlade je bilo izvršenih na Irskem od 1. januarja t. 1. do 1. t. m. 3084 atentatov vseh vrst, vsled katerih je bilo ubitih, 87 policijskih agentov, 12 vojakov ln 31 civilistov, ranjenih 151 policajev, 51 vojakov la 56 civilistov. — Atentat na Morganovo banko. Ameriški justičui departement je izjavil, da je bombni napad proti Morganovi banki izšel naibri lz mednarodne zarote. Freaska-va je dognala, da J« svarHna pisma poslal bivši nameSČMec francoske komisij« v. Canadi. Po eksploziji so ugotovili, da je zmanjkalo v efektni borzi blaga za 300.000 do 400.000 dolarjev. — Japonci v tujini. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve poroča, da živi v Mandžuriji in v Kvantumu 180.000 Japoncev, v Ameriki jih je 130.000, na Havajskih otokih 110.000, v Kini sami 59.000, v Braziliji 31.000 in v ostalih deželah pa 580.000. Na enega, (pafdon eno!), ki živi v Ljubljani, so gotovo pozabili. — Svinec in delavske matere. Od sto nosečih delavk, ki so zaposlene pri izdelovanju svinca ali pa v tovarnah, Jel imajo opraviti s svinčenimi izdelki, Jih splavi nič manj ko 86. — Iz Lime poročajo: 60.000 zabojev z dinamitom je eksplodiralo v callaoškem zalivu na krovu neke ladje. 30 ubitih, par sto ranjenih. Detonacije so slišali 12 mlU daleč. — Preganjanje kristjanov na Kitajskem. Reuterjev biro prinaša iz Hongkonga vesti o umorih kristjanov na Kitajskem. S strojnicami oboroženo vojaštvo je napadlo vasi, postrelilo otroke in ženske ter onečastilo cerkve. Kitajske krščanske učitelje ta duhovnike so pomorili. Vasi so zažgali, prebivalstvo so spodili ali postrelili. Kulturni vestnik. »Za narodov blagor«, »Inllsa«. Tako smo tiho, skoro brez zanimanja, zajadrali na široko morje, menim — na široko morje obljub, lepih načrtov ta namenov ljudi, ki jim je usoda naše dramske umetnosti res vir ta vsebina celemu življenju. Da W te obljube ne bile vse, kar imamo letos lepega povedati! 2e zdaj, ob prvih predstavah, se ne morem ubraniti črnega skepticizma. Saj ne pravim, da so igralci že ob prvih nastopih dokumentirali nesposobnosti, bili so pač taki, kot vseskoz v lanski sezoni: mestoma dobri, mestoma sla . nikdar nad ln nikdar ne pod našimi razmerami. In dobre volje ter poštenega stremljenja jim ne morem odrekati, če n -čem biti krivičen. A kaj nam to P°raa«“’ ko ne dosežemo tiste idealne skupne g • ki je predpogoj vsake poštene vprizo ve! Lahko bi jo dosegli, da napravimo sami red v hiši. Potrebujemo mož, ki bi s silo svoje individualnosti potegnili za sabo ves ansambel, treba nam je režišerjev, id jim ne bo vsa moč le v rafinirani izdelavi scenerije. Takih mož imamo — vsaj enega — in odpovedati bi se morali samo svojemu neutemeljenemu samoljubju, da jih pridobimo za naš oder. To mi je bilo na src in mislim, da mi nihče ne zameri odkrite besede. Potrebna Se, ker vidimo, da bomo drugače kakor tisti slepci, ki hrepenijo po solncu, a rijejo z glavami v zemljo ... K. K. Repertoar narodnega gledišča » ta teden: Drama: Torek, zaprto; sreda: Anfira, ab. D; četrtek: Za narodov blagor, ab E; petek 24. septembra: Hasanaginlca, ab. a’; sobota: Pygmalion izven; nedelja: Hasanaginica, izven; ponedeljek: Anfisa, ajj B Opera: Torek: Lepa Vida, ab. A-’ sreda: Trubadur, ab. B; četrtek: Glumači, Gozdne vile, ab. C; petek: Faust, ab. D; sobota: Trubadur, ab. E; nedelja: Lepa Vida, Izven; ponedeljek: zaprto. Hrvatska Matica je izdala svoje knjl-ffe ^ let0 1919: Tučan: Naše rudno blago. Clhlar - Nehajev: Veliki grad. Dlmovič: Kraljevič Marko (drama . Ustanovni člaid plačajo 22 K, navadni člani pa 32 kron. Poštnino plačajo člani. Gospodarstvo. _. Ljubljanski trg. Pretečeni teden le bilo tržno življenje mani živahno. Trg se nahaja pod pritiskom naraščaloče draginje najvažnejših ŽIvU. Visoke ponudbe Iz ln>-zemstva so povzročile izvoz praSičev. Tako ponujajo dunajski trgovci za prašiča, postavljene v Maribor po Jugoslovanskih kron za 1 kg žive teže ter prevzamejo sami vse druge stroške, erti Iz Ceho-slovaške tudi daleko presega o naše dosedanje cene. Ker je tudi število prašičev v Hrvatskl in Srbiji letos močao zmanjšano, se čuti izvoz še boli. Za Slovenijo bo oskrba z maščobnimi Izdelki važno vprašan?«, ker le tudi pri nas zmanjšano število prašičev m vsled zelo drage tu<*‘ ne bodo kvalitativno uspeli- Na ljubljanski trg sam sploh prihajajo v °me,fbe vrednem številu domači praši«. težko podra- ženje masti, in tudi praske meso se bo komaj obdržalo na sedanji ceni 2S in 24 kron za 1 kg. Kranjske klobase so se podražile za 4 krone pri kB- Konzum klobas postaja živalmejl. Istotako se Čuti pomanjkanje telet. Ker se je Ljubljana zalagala v veliki meri s prekmurskimi teleti in nastaja jeseni v Prekmurju redno pomanjkanje telet, je uvoz odtod več kot na polovico reduciran. Domačih kranjskih telet ni mo-goče v omembe vrednem številu spraviti na trg, ker kmetje ne dajo telet ta je tudi cena previsoka. Kar se pa tiče okusa, pa naša domača teleta visoko nadkriljujejo prekmurska, tako da telečje meso ljubljanskega trga ni prvovrstno. Sedanja cena telečjemu mesu po 20 ta 18 K za kg, se bo mogla obdržati samo v slučaju, da nakup v Prekmrju ne bo proglašen svobodnim. V nasprotnem slučaju bo cena telečjemu mesu takoj močno skočila — Goveje me-j so tar drobnica ostaja Stabilno na prejšnjih cenah ta ni pričakovati podraženja. Kon-zum govejega mesa je velik vsled dragih močnih Izdelkov. — Sadni trg je dobro obiskan, posebno kmečki trg, kjer se prodaja sadje za kuho po 2 do 3 K za 1 kg. Grozdja v večji množini še ni na trg. — Trg gob nekoliko pojenjuje, povpraševanje po gobah je veliko. — Zelje v glavah sc že dobi po 50 vin. kg. —• Cena kislemu zelju bo padla. — Konsum zelenjave je vedno štabilen, le solata zaostaja v veliki meri vsled pomanjkanja olja. — Jajca prihajajo redko na trg, plačujejo se po 2 K. Naval na jajca je ogromen, ker vlada veliko pomanjkanje. — Krompirja na ljubljanskem trgu primanjkuje, ker zahtevajo nekateri kmetje pretirano ceno K 2.20 za kg. — vsled previsoke cene našega krompirja, bo vsled ugodne letine ta nemogočega Izvoza cena krompirju padla. — Konsum masla ni posebno živahen vsled visoke cene tlne moke ta sladkorja. Nabave za ministrstvo pošt ta brzo-javov. Ministrstvo pošt in brzojavov potrebuje velike množine brzojavnega, telefonskega ln pisarniškega materijala ter konjev za delo za to in bodoče leto. Liste vsega potrebnega materijala, kakor tudi pogoje sl je mogoče ogledati vsak delavnik pri Poštni in brzojavni direkciji v Ljubljani. PonudbenDd morajo javiti svoje ponudbe najdalje do konca t m. z nazna-čenjem cene, časa ta mesta sporočila ta če mogoče, naj dodajo tudi obrazce, načrte ali cenike s potrebnimi pojasnili. Osebe, ki so že oddale ponudbe, morajo obvestiti ministrstvo, da ostanejo pri istih cenah !n pogojih ali da dado nove ponudbe. — Vsa pogajanja glede trgovinskih pogodb, ki so se že pričela, so prekinjena vsled dovoljenja svobodnega Izvoza glavnih predmetov iz naše države. — Izvoz v Romunijo je po naredbi finančnega ministra dovoljen proti zavarovanju valute v romunskih lejih. — Izdelovanje vagonov. Na Brodu ob Savi se Je osnovala delniška družba za Izdelovanje vagonov. Društvene vesti. Pozor kolesarji In motociklisti. Vsi kolesarji ta motociklisti, ne glede na to, so 11 člani kakega kluba, se sklicujejo na važen sestanek v sredo ob 8. zvečer radi plebiscita na Koroškem v Prešernovo sobo pri Novem svetu. Radi nujnosti ta važnosti je potrebna največja udeležba. Športna zveza, kolesarski odsek. k Dopisi. Izjava. Podpisani prosimo, da sprejmete naslednjo Izjavo v VaS cenjeni Ust, kot odgovor na nesramne napade tu naSe organizacije v »Rdečemu Praporu« Številka 30: V imenu delavcev izjavljamo podpisani, da imamo popolno neomajano zaupanje v naše prvoborkeUe pri Uniji ta Strokovno komisijo v Celju. Ti so storili vse, kar jim je bilo mogoče, da so nam priborili večje plače. S stvarnim delom ta ne s frazami, po zgledu komunističnih »a-rizejev, so dosegli še vedno, kadar Je funk-cijonarje poklicalo Libojsko delavstvo na pomoč, kar najlepše uspehe. Komunističnih voditeljev nismo nikdar in Jih tudi nikdar ne bomo klicali na pomoč. Želeli bi samo eno, da nas enkrat za vselej pustijo ti fra-zerji, ki gojijo vedno ta povsod le neslogo ln gorje delavstvu, popolnoma pri miru. MI smo se nahajali kot socijaltstl v mezdnih bojih, v štrajklh že v letu 1905. kot soci-jaiisti, ko so ti ultrakomunisti še ministrirali raznim meščanskim strankam. Podajte se razni Jazbeci ta Simčiči, kot plačani farizejski agitatorji v kraje, kjer Imate zaslepljene ljudi, ne v Libojah. Ne hodite v naše kraje, ko Vas niti tovariši, ki delajo v Jami skupno z Vami ne marajo, 'n Vam želijo tem srečnejšo pot v kraje, kjer izhaja delavstvo v sedanji draginji ob neslani vodi ta ob puhlih komunističnih frazah brez vsake stvarnosti. — Za delavstvo v Libojah: Avgust Desedla s. r.; Franc Desedla, s. r.; Franc Kos, s. r. I* Ptuja: Pri poštnem uradu v Ptuju Je nekaj čudnih gospodov, ki tolmačijo poštna pravila vsak po svoje, tako, da človek nikoli ne ve kako je prav. Ako prideš in zahtevai večje število znamk, začnejo godrnjati, češ, da Jih nimajo, ali da J« treba priti le dopoldan od 9—11, dasiravno to ni nikjer zapisano! Posebno se odlikuje neki g. w ki se rad norčuje Iz strank ta jih šikanira brez potrebe. Pred par dnevi je n. pr. pošiljala neka tvrdka nekoliko dopis ov-računov, ki jih je dosedaj vedno kot tiskovine odpravljala svojemu zastopniku na Vrhniko, toda omenjeni gospod uradnik, ki se domišljuje, da so stranke za njega in ne on za stranke, ie zahteval, da navedene račune ta spise frankira kot pisma, tako, da bode morala plačati stranka na Vrhniki drugič že itak enormo poštnino. Omenjeni gospod W ......... ki le za silo lomi slovenščino, hoče biti tudi duhovit, ker se Je izrazil, da poštna uprava potrebuje veliko denarja. — Ml nasvetujemo temu gospodu, naj opravlja svojo dolžnost, sicer pa naj neba s šikaniranjem strank in naj pomisli, da ljudstvo Ima dovolj skrbi In bremen ter, da ga ljudstvo plačuje, da vljudno postopa l njim, ne pa, da opravila službo 1« te naklonjenosti napram strankam. —T voliivami. Volilni isd za »Mn Hii (kons!i!usn?e). Glavno vlogo bo tedai igralo vnrašanie. kedo ie do Dlemenu in jeziku Slovan. To vprašanje bodo reševale občine, ki sestavliaio volilne imenike. Proti sestavi volilnih imenikov ie seveda mogoča nritožba. o čemur bomo še govorili. To določbo do »plemenu in jeziku« Slovan bo marsikatera oblast skušala zlorabiti v škodo delavcem. Marsikaterega delavca fe za časa Avstrije deloda-fciec voisa! za Nemca ali pa ie bil delavec prisali.en pošiljati otroke v nemške šnle. Zato Da takšen delavec še davno ni Nemec. Kedor ie roten Slovan (Slovenec) in kdor eovori in čuti slovensko, vsak tak ima ora-vico. da Dride v volilne imenike. Naše agitatorie posebno opozarjamo na to. da v volilnih imenikih' natančno Dogledaio. če so vsi slo* vanski delavci soc. dcmokratle vpisani. in da Dazito. da ne bodo meščanske stranke vtihotaolle v imenik Nemcev in dr. neslovanov. od kate* rih UDafo. da bodo za nie glasovali. Volilni zakon ne zahteva, da bf moral voJilec bivati kako dobo (na Dr. šest mesecev) v občini, da ima volflno oravico. Res določa zakon, da nal se Drl sestavi volilnih imenikov VDišeio le oni v imenike, 'd so vsai 6 mesecev stalno nastanienl v občini. Vendar 6 mesečno bivanie ni Dogoi za volilno pravico. Kdor ima druge pobote, a le vsled 6 mesečnega bivania ni v volilnem imeniku, ima oravico zahtevati, da se t?a vol* še v imenik 3. Kdo ne sme glasovati? Glasovati ne smeio. če tudi bi bili v volilnem imeniku, aktivni časti niki in volaki. ki služiio aktivno. Rezervni častniki ne smeio glasovatL če so vpoklicani na vojaško službo-« vame. Voiakl In rezervni častniku ki so na orožnih vatah, se morala 16 dni pred volitvami pustiti domov, da se zanvorelo udeležiti volitev. 4. Kedo le lzkttučen od vdivne pravice? Od vollvne pravloe so izklju-* čeni: a) Oni. ki so biii za časa Jugo-slavile ohsolen! radi kakega DoJitJC-nega hudodelstva. Ce kaznJ Se niso odsedeli. b) Tisti, ki so bili obsojeni radi kakega nepolitičnega hudodelstva na večio kazen kakor 5 let. ako od dneva, ko so kazen orestaM do 25. 9. 1920 še ni preieklo deset let; aloo pa ie bila kazen za hudodelstvo manjša kot 5 let ali pa ako so bili obsoieni radi oregreška ali prestop^ ka tatvine, noneverbe. goliufiie. oderuštva. beračenla. vlačugarstva. zvodništva, pa tedai nimaio vollvne prav.ee. če od dneva prestane kazni do 25. 9. 1920 še niso pretekla tri leta. Kdor ie torei bil obsolen radi tatvine itd. o. pr. le na 24 ur zanora nima volivne Dravice. če ni kazni presedd vsai ored 25. 9. 1917. c) Tisti, ki ie na sodniji ali v pri-« silni delavnici zaort. č) Kdor ie v konkurzu. d) Kdor !e preklican pod kurate-* lo ali nad katerim ie sodišče tudi izreklo, da ostane tudi no 21 leta pod očetovo oblastk). To so nalvažnege tozadevne do* iočbe. 8. Kdo srne bit! poslanec? Za Doslanca more biti izvoliea samo tisti, ki ima pravico, da volu Kazun teea mora biti poslanec ~5 let star in mora znati brati in Dišati. Ce ie kdo bil šele po 25. 9. 1910 soreiet v državljanstvo ne moie biti ooslanec. Državni uradnik sicer lahko kandidira, mora pa oustitt službo, če soreime poslansko mesto. Politični uradniki na sdIoIi kandidirati ne smeio. S. Kai ie to kvalificirani poslanec? Kvalificirani Doslanec !e nosla-nec. ki ima Doleg lastnosti, ki smo iih navedli v 5. točki, še to lastnost, da ie dovršil kako visoko šolo. Vsako volivno okrožie mora Imeti vsai enega kvalificiranega kandidata, ve-čia Da tudi več. 7. Koliko ie votivnih okrožii na Slo. venskem? Na Slovenskem so 3 volivna okrožia in sicer: 1. mestna občina liublianska (torei s Sp. Šiško) s 4 poslanci: 2. kranisko okrožie. v katero soada cela Kranjska s sodnim okrajem Borovlje: voli 15 ooslancev. 1 med niimi 3 kvalificirano: Ii N. Tolstoj. „ Moški in ženska. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Dalje.) Odlomki iz dnevnikov in zasebnih pišeta. Kar se tiče spolnega občevanja, sem izrazil svoje mnenje, kolikor sem pač megel, v pristavku k »Kreutserjevi sonati«. Vse vprašanje je rešeno z eno besede: Človek mora biti vedno, v vseh položajih,' oženjen ali samski, po možnosti čist, kakor je to pokazal Kristus in za njim Pavel. Ako more bili toliko vzdržen, da se ženske niti ne dotakne, tedaj je to najbolje, kar more storiti. Ako pa se ne more vzdržati, je njegova dolžnost, da se po možnosti 5e redko udaja tej slabosti, in da spolnega občevanja nikakor ne smatra za »jouissen-ce«. — Mislim, da odkrit in resen človek ne more stvari drugače presojati !n da se vsi taki ljudje s tem strinjajo. * Omenjam še pismo urednika »The Adult« o svobodni ljubezni. Ako bi ime! časa, bi rad kaj napisal o tem medmetu. Najbrže to tudi storim. Pokazal bi predvsem, da vse stremi po kar največjem uživanju brez misli na posledice. Razen tega prepovedujejo o tem, kar je že tu In je zelo slabo. Čemu naj odsotstvo zunanje »resiraint« popravi vso stvar? Jaz sem seveda proti vsaki reglementaeiji in za popolno svobodo, vendar mora bit: ideal čistost, a ne uživanje. Vse zlo, ki ga povzroča spolno občevanje, se poraja le iz tega, ker zamejava-mo meseno pohotnost z duševnim življenjem in — strašno reci — celo z ljubeznijo. Razuma ne uporabljamo v to, da to strast obsojamo in omejujemo, nego da Jo okrasimo s pavjim perjem duševnosti. Evo, »Les extremes se touchent«! Zelo materijalno bi bilo, pripisovati vsd privlačnost med spoloma spolni pohotnost!, nasprotno pa bi bilo najbolj idealno, Izločit! iz duševnosti vse, kar ne spada vanjo, da bi jo kar najvišje cenili. Strasti, izvora največjega zla, ne pont-Žujemo in krotimo, marveč io z vsem! sredstvi razvnemamo, potem pa tožimo, 3a trpimo. Ženska, ki se lepotici, sama podžiga svojo pohotnost. Celo kadar lepotiči drugo, živi s svojo domišljijo v pohoti. Vsled tega ima okrasje med ženskami toliko moč. Pohotncž, to ni psovka, nego stanje (to mislim tudi o pohotnici), stanje nemira, radovednosti in želje po novem, ki izvlrs Iz občevanja v svrho uživania ne z eno žensko, marveč z mnogimi. Možno se Je vzdržati, a pijanec ostane pijanec, pohota ež — pohotncž, najmanjši izkušnjavi po