Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 1
V petek (4/13 °C), soboto (2/11 °C) in nedeljo (2/10 °C) bo delno oblačno.
Četrtek, 3. decembra 2015 številka 48 | leto 62 www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
TAKO mislim
TEŠ ima novega direktorja
Arman Koritnik namesto Matjaža Eberlinca
Ljubljana, 25. novembra - Holding Slovenske elektrarne, ki je lastnik Termoelektrarne Šoštanj je za novega direktorja TEŠ od 1. decembra za dobo štirih let imenoval mag. Armana Koritnika. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je bil izbran kot najbolj kompetenten kandidat s pomočjo mednarodne kadrovske agencije. Njegove karierne in poslovne izkušnje zajemajo področja finančne sanacije podjetij, optimizacije poslova-
nja in poslovnih procesov, reorganizacije in uvajanje informatizacije v poslovanje, priprave strateških poslovnih načrtov ter globalnega marketinga, bogate izkušnje pa ima tudi pri upravljanju človeških virov. Med drugim je bil tudi direktor koprskega podjetja Actual IT (za informacijsko tehnologijo). Rojen je bil leta 1968 v Trbovljah, diplomiral je na Višji pravni šoli, leta 2005 pa na Pravni fakulteti v Mariboru, kjer je tri leta kasne-
je pridobil tudi naziv magistra pravnih znanosti. Trenutno tam opravlja še doktorski študij s področja financ.
Dosedanji direktor TEŠ dr. Matjaž Eberlinc je od torka zaposlen v HSE, kjer mu je delovno mesto od nastopa funkcije direktorja TEŠ mirovalo. Vodstvo HSE je ocenilo, da je dr. Eberlinc, ki je vodenje TEŠ prevzel v izjemno zahtevnem času, svoje delo opravil kakovostno, odgovorno in s skrbnostjo dobrega gospodarja. V njegovem začasnem mandatu je bil med drugim uspešno zagnan tudi blok 6 TEŠ, središčni proizvodni objekt zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo, uspešno pa je začel tudi postopke racionalizacije in optimizacije dela v TEŠ.
Tudi skozi odprta vrata stopi malokdo
Tina Felicijan
Da bi se okrog 18 tisoč devetošolcev pred vpisom v srednjo šolo lažje odločilo, kateri poklic bi radi v življenju opravljali, jih je prejšnji teden 171 slovenskih podjetij povabilo na predstavitev svojih dejavnosti in kariernih možnosti, predvsem naravoslovno-teh-ničnih poklicev. Tistih, po katerih imajo podjetja večje potrebe. V katerih je več možnosti za izpopolnjevanje in nadgradnjo znanja zaradi nenehnega tehnološkega razvoja, več možnosti za napredovanje na delovnem mestu. Naposled je svoja vrata odprlo le okrog 90 podjetij, obiskalo pa jih je približno 1000 otrok in njihovih staršev, nekoliko manj, kot se jih je najavilo. Dan odprtih vrat je napovedalo tudi sedem velenjskih podjetij, a so goste imela le tri, skupaj manj kot 50.
Kaj to pove o današnjih 14-letnikih, njihovi angažiranosti za lastno prihodnost - so povsem odločeni, za kateri poklic se bodo šolali, že zdaj vedo, da bodo samozaposleni, jih služba že čaka, sploh ne stremijo k zaposlitvi, še niti ne razmišljajo o tem, jim je vseeno?In o njihovih starših - svojim otrokom povsem zaupajo pri samostojni odločitvi o poklicni poti, se z njimi posvetujejo ali skupaj raziskujejo možnosti na druge načine, svetovanje prepuščajo učiteljem in strokovnim delavcem, se s tem ne ukvarjajo? Ob tem, da je osnovna šola kljub pestri paleti izbirnih predmetov devetletke namenjena splošnemu izobraževanju, v kurikulu-mu tudi strokovnih srednjih šol pa poučevanje in reproduciranje teorije še vedno prevladuje nad preizkušanjem znanja v praksi, je izpuščanje takih priložnosti za vpogled v naravo dela in neposreden stik z ljudmi, ki neki poklic opravljajo že vrsto let, nerazumljivo. Od vpisa v srednjo šolo do iskanja zaposlitve je seveda še dolga pot, polna priložnosti za nabiranje praktičnih izkušenj, tudi za poklicno preusmerjanje. A večji ko je nabor informacij, prej ko jih začnemo zbirati, več možnosti imamo, da jih bomo koristno uporabili. Res pa je tudi, da je s tem odgovornost za svojo prihodnost toliko težje prenesti na druge.
-VO
iu-l ■in
=o
■u-t ii*"> ;o
Tri dni za smučarski sejem
Velenje, 4. decembra - Ob koncu tega tedna bo v Rdeči dvorani letošnji Smučarski sejem. Potekal bo na balkonu. Začel se bo jutri ob 12. uri, ko bo sejem odprt do 20. ure. V soboto bo sejem med 9. in 20. uro, v nedeljo pa med 9. in 18. uro. Rabljeno smučarsko opremo lahko prinesete tudi v komisijsko prodajalno, v kateri jo skupaj ocenite. V klubu bodo veseli tudi podarjene opreme, ki jo uspešno izkoristijo za projekte »Vrtci na smučeh« in »Naučimo se smučati« ter ostale dejavnosti kluba.
KLICNI CENTER: 082 80 9000
NOVO LETO V VODICAH
Hotel Punta 4*, 30.12. - 2.1. 3x polpenzion, 4 dni / 3 noči
od 189 € na osebo
silvestrska večerja vključena bogat animacijski program in glasba v živo ^ možnost doplačila za avtobusni prevoz
■ mz
■
■
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
«»^AS
B. decembra 2015
(T.
LOKALNE novice
Večje udobje, končno intima
363 vlog za stanovanja
V celjski bolnišnici prenovili porodni blok - Partnerji brez plačila za navzočnost
Velenje, 1. decembra - Mestna občina Velenje je zaključila razpis za najem stanovanj. Prejeli so 363 vlog, ki jih bo zdaj proučila komisija, jih ocenila in razvrstila. Trenutno ima občina praznih 48 stanovanj, od tega jih je 29 na Gorici v novozgrajenih blokih, druga pa so večinoma potrebna adaptacije. Skupaj razpolaga Mestna občina Velenje z 892 stanovanji in 8. bivalnimi enotami.
Mestna občina Velenje sodi med tiste občine v Sloveniji, ki še vedno veliko vlagajo v razreševanje stanovanjsko problematike svojih občanov. Letos so razrešili 135 stanovanjskih problemov.
a mz
Županov sprejem ob mednarodnem dnevu invalidov
Velenje, 3. decembra - Danes je mednarodni dan invalidov, zato bo župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič ob 18. uri v domu kulture Velenje sprejel člane invalidskih organizacij in drugih društev, ki delujejo v sociali. Velenjska občina se že od leta 2004 ponaša z nazivom Občina po meri invalidov in tudi zato veliko pozornosti namenja tem težavam. Na županovem sprejemu bodo predstavili tudi predloge, ki so prispeli na natečaj za osnovnošolce z naslovom Velenje po meri invalidov. Večer bo popestrila plesno-glasbena predstava Diaspora v izvedbi Šolskega centra Velenje in Glasbene šole GVIDO.
Združevanje društev
V	želji, da izboljšata poslovanje in ponudita kakovostne usluge članom AMZS, sta društvi AMD Velenje in AMTK Velenje združili moči in se združili v en klub. Uspeli sta pridobiti tudi nove prostore v poslovni stavbi Standard na Šaleški 2 a, ki jih v teh dneh ob pomoči AMZS obnavljata in upata, da se bodo vanje preselili že sredi decembra. Zanesenjaki obeh klubov imajo pogumne načrte za popestritev delovanja. O tem bodo člane seznanili v Našem času in Moto reviji, ki jo že sedaj prejemajo vsi člani. Za skupen nastop na tržišču pa se kljub težavam za zdaj še ni odločilo društvo AMD Šaleška dolina, a bi bilo to dobro za vse, saj bi močnejši uspešneje izpeljali naloge, povezovanje pa je navsezadnje tudi smernica AMZS.
a Pk
Žarova cesta delno zaprta
Velenje, 30. novembra - Podjetje Elektro Celje prestavlja trafo postaje in elektro jaške na območju KS Staro Velenje. Zato ta teden prihaja do občasnih delnih in popolne zapore Žarove ceste. Obvoz je urejen mimo trgovine Moemax.
a
Postavitev informativnih tabel
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki so začeli izvajati prvo fazo postavitve turistične in druge obvestilne signalizacije, ki zajema območje ob regionalni cesti od vstopa v občino v Rečici ob Paki do križišča pred osnovno šolo. Za zdaj so že postavili štiri vstopne table na glavnih vpadnicah v občino ter nekaj lamel. Skupno bo v okviru prve faze na osmih lokacijah pritrjenih 32 označevalnih lamel. Omenjena »cestna oprema« bo stala 8500 evrov.
Prihodnje leto nameravajo naročiti pripravo elaborata še za drugo polovico občine - od šole proti Gorenju.
a tp
Denar tudi za humanitarna društva
Šmartno ob Paki - Svetniki Občine Šmartno ob Paki so na nedavni seji tamkajšnjega občinskega sveta sprejeli spremembe pravilnika o sofinanciranju dejavnosti in programov društev v lokalni skupnosti. S tem so omogočili, da se na razpis za pridobitev proračunskega denarja prijavijo tudi tamkajšnja društva, ki delujejo v javnem interesu, njihova dejavnost pa je socialnega in humanitarnega pomena. S spremembo so spremenili tudi merila za izračun vrednosti točke.
V	predlogu občinskega proračuna je za delovanje društev v prihodnjem letu predvidenih 17 tisoč evrov, kar je malo več, kot jih je bilo v letošnjem.
a tp
Tatjana Podgoršek
Celje, 24. novembra - S priložnostno slovesnostjo so v Splošni bolnišnici Celje predali svojemu namenu prenovljen porodni blok na ginekološko-porodniškem oddelku. Naložba je stala 130 tisoč evrov. Glavnino denarja je zanjo zagotovila bolnišnica, 16 tisoč evrov pa so primaknili donatorji, med katerimi je bilo tudi podjetje KLS Ljubno. Iz porodne triposteljne sobe, v kateri so bile porodnice ločene le s pregradnimi zavesami, sta nastali dve porodni sobi in manjši prostor za opazovanje porodnice pred porodm ali po njem. Poleg omenjenega so prenovili še dve sobi, tako da imajo zdaj na voljo štiri nove ločene porodne sobe. Posodobili so tudi ambulanto in sobo za snemanje CTG-ja ter kopalnico za porodnice in kopalnico za zaposlene.
Prenova je bila nujna
Po besedah vršilca dolžnosti direktorja celjske bolnišnice Marjana Ferjanca je bila prenova nujna. »Ta naložba je čakala dolgo časa. Najprej na novo bolnišnico, ki je še vedno ni, nato na denar za ureditev najnujnejših zadev. Pogoji v porodnem bloku so bili slabi, prostori za porodnice pa neustrezni. Zdaj nam je končno uspelo zagotoviti takšne pogoje, kot jih v današnjih časih porodnicam moramo nuditi,« je poudaril Ferjanc.
Tretja največja porodnišnica v državi
Celjska porodnišnica je tretja največja v državi. Strokovni direktor bolnišnice Franci
Porodnicam so zagotovili večje udobje in lepše okolje.
Vindišar je ob tej priložnosti povedal, da je po vseh kazalnikih kakovosti med najboljšimi v državi.
V zadnjih treh letih so beležili upad števila rojstev, letos pa kaže, da ga bodo ustavili. Do prejšnjega torka dopoldan so zabeležili 1702 poroda, otrok je bilo več, ker so se v 29 primerih rodili dvojčki. »Z novimi porodnimi sobami pričakujemo, da bodo šle številke v nebo,« je dejal Jakob Koren, predstojnik oddelka.
Namesto šest tednov pet mesecev
Tudi Koren je izrazil zadovoljstvo, da bodo od zdaj lahko nudili porodnicam večje udobje in intimo. A pri prenovi ni šlo vse po načrtih. Namesto šestih tednov so bili potrebni kar štirje meseci. »Že pred obnovo smo se bali, da se bodo dela zavlekla, vendar smo izvajalca na javnem naročilu morali izbrati zaradi najnižje cene.« Precej daljša prenova je pomenila tudi velik logističen zalogaj, saj
Savinjsko-šaleška naveza
so morali porode urediti v drugih prostorih, ki so bili prav tako premajhni in dotrajani.
Ob odprtju prenovljenega porodnega bloka so razveselili tudi partnerje porodnic. Več kot 70 odstotkov porodnic ima tega pri porodu ob sebi. Tem odslej ne bo več treba plačati 17 evrov za navzočnost.
Koren je kot novost omenil brezplačno obporodno analgezijo v obliki epiduralne ali intravenske PCA analgezije z Ultivo (lajšanje bolečine ob porodu). Za zdaj jo zagotavljajo le dopoldan in za nujna stanja, saj je zdravnikov anesteziologov premalo, da bi jo lahko zagotavljali 24 ur na dan. Je pa celjska porodnišnica edina med slovenskimi splošnimi, ki zagotavlja 24-urno prisotnost zdravnika neonatalnega pediatra. Jakob Koren je še zatrdil, da izvajajo v bolnišnici vse oblike poroda, ki si jih porodnica zaželi, razen poroda v vodi. Pogojev za to jim ne omogoča infrastruktura.
Svetlikanje bodeče žice in prazničnih okraskov
Bliže z uniformiranci? - Moč minimalca - Iz Kopra v Celje, iz Milana v Podsredo -Praznična podeželja, mesta in vasi
Končno je bilo ob naši vzhodni meji vendarle bolj mirno. Migrantski val je (začasno?) malo pojenjal, tisti, ki skrbijo zanje, so se lahko malo oddahnili. Res pa je, da smo mi še vedno gradili žičnato ograjo. Zato ni bilo mirno s hrvaške strani. Ti se zdaj niso jezili le zato, ker naj bi bili ponekod mejo postavili na njihovo ozemlje, tudi zato, ker naj bi z žico zmotili maloobmejno življenje. Vse bolj pa so proti taki ostri žičnati ograji naostreni tudi lovci. Taka ograja živalim ne le preprečuje »migracijo«, zanje je tudi zelo nevarna. Zaradi begunskega navala na našo mejo smo močno angažirali tudi našo policijo in vojsko. In obe vrsti uniformirancev sta zadnje dni povzdignili glas in terjata več denarja. Agonija policije traja že dalj časa, tudi stavkajo že. Zdaj sta se obe strani - vlada in »oni« - vsaj malo približali, a to seveda še ne pomeni, da bosta kmalu tudi skupaj. Denar zahtevajo tudi vojaki, ki stavkati ne smejo, grozijo pa z bolniško. Njihova ministrica Andreja Katič, sicer naše gore list, jim je že zagotovila nekaj denarja. Saj da s pridnim delom ob meji to tudi zaslužijo. A to je za njihove zahteve in potrebe verjetno še premalo. Dobršen del Slovenije pa je pretresel tudi naš JIJ, ki s svojo stranko terja spremembo zakona o javnem redu in miru, da bi v njem prepovedali nošenje burke in nikabe v javnosti. Zaradi varnosti, seveda. Prepoved nošenja takih pokrival, ki zakrijejo večino telesa, je sprožila veliko besed, skoraj brez besed pa so ostali v islamski skupnosti pri nas. Da ima nekaj minimalnega lahko tudi maksimalno moč, pa je dokazal sprejem novele zakona o minimalni plači. Na tako sprejetje so se namreč maksimalno odzvala združenja delodajalcev, tako da so minimalne plače pokopale socialni dialog. Za nekatere je pri tem zanimivo to, da tokrat pri tem sploh ni šlo za denar, ampak za vzrok navajajo nespoštovanje dogovora. Po svoje je hvalevredno, da vsaj nekje dogovor vendarle velja več kot denar.
Zadnje dni s(m)o precej govorili o selitvah različnih vrst. Tako o lastniški selitvi slovenskega Tomosa v roke celjskega podjetnika Iztoka Pikla, sicer dalj časa znanega kot proizvajalca električnih kablov. Na veselje Primorcev zagotavlja, da iz Kopra v Celje ne bo selil proizvodnje. Naj bi pa proizvodnjo motorčkov kmalu vsaj podvojil. Mnoge pa tudi zanima, kam se bo iz Milana selila naša lesena mojstrovina, v katerem se je na svetovni razstavi predstavljala Slovenija. Med interesenti naj bi bila tudi občina Kozje oziroma konkretneje Podsreda, še konkretneje - Kozjanski park. Zemljišče menda imajo, seveda je še vprašanje, kje bi dobili denar za odkup in prestavitev tega objekta. Nekateri pa so skeptični glede »soseščine« te moderne arhitekture s starinskim gradom Podsreda ali starim trškim jedrom. Je pa seveda tudi res, da se nasprotja privlačijo. Tudi na našem območju je kljub zimi že bolj svetlo. V nedeljo so ne le po domovih, tudi v nekaterih krajih na prostem prižgali prve adventne sveče ali lučke. Tem so se marsikje že tudi pridružili lučke, ki razsvetljujejo mesta in vasi. V mnogih središčih nastajajo pravljični prikazi. Različni. V Celju bo znova zaživela Pravljična dežela, v Rogaški Slatini, kije pač manjša od Celja, bo njihova Evropska ploščad zaživela kot Kristalna vas. Šmarska občina pa si še vedno prizadeva oživiti Šmar-ski hram. Ne le za praznike, ampak ga res želijo iztrgati iz propadanja. In še vedno je ena od možnosti, da bi »zasvetil« kot nova šmarska občina. Kot smo že večkrat pisali, se sedanja pogreza, dolgo so temu kljubovali, zdaj je menda vrag vzel šalo, kot radi rečemo. In če bi se res preselili v nekdanje gostišče, bi morda bilo delo še bolj veselo.
Na Polzeli pa nekateri žalujejo. Le štiri leta po rojstvu je preminil Zavod za kulturo, turizem in šport. »Zdravstvene« težave tega projekta so se kazale že vse od spočetja, milostni »udarec« so mu zdaj zadali občinski svetniki. Pravijo, da zavoda sicer ni več, a program ostaja. Pa še to: v Celju so pred dnevi odprli center za krepitev spomina. Ta, ki domuje v domu za starejše, je seveda namenjen predvsem starejšim, a ne bi bilo slabo, če bi kakega uredili še v kakšnem drugačnem domu. Takem, kjer domujejo politiki. Problem je le v tem, da mnogi od njih vedno le ne pozabijo, ampak se česa nočejo spomniti.
a k
a
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 13
3. decembra 2015

AKTUALNO
3
Petrol v Šaleški dolini zmanjšal vodne izgube
Vrednost projekta znaša 1,9 milijona evrov, delno pa ga je sofinancirala Evropska unija
Velenje, 27. november - Petrol je skupaj z župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter vodstvom Komunalnega podjetja Velenje obeležil uspešen zaključek projekta izgradnje sistema za daljinski nadzor stanja v omrežju in hidravlične analize vodovodnega omrežja Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki, ki je bil sestavni del projekta »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini«. Glavni cilj projekta je bila tehnično-ekonomska optimizacija vodovodnega sistema s poudarkom na zmanjšanju vodnih izgub pod 25 odstotkov. Vodne izgube, ki so na tem območju znašale kar 1,5 milijona kubičnih metrov letno, so z implementacijo Petrolovih rešitev v Komunalnem podjetju Velenje v treh letih uspešno zmanjšali na 600 tisoč kubičnih metrov, s čimer vsako leto prihranijo kar pol milijona evrov.
Na slavnostnem srečanju so se udeleženci strinjali, da je projekt na področju sodobnega upravljanja distribucijskih omrežij vodovodnih sistemov v regiji posta-
vil pomemben temelj in zgled ostalim upravljalcem in lastnikom infrastrukture.
Član uprave Petrola Rok Vodnik je poudaril: »Energija in voda sta ključni dobrini, ki ju danes uporabniki čisto preveč jemljemo za samoumevni. V Petrolu se pomena energetskih dobrin zelo zavedamo, zato razvijamo pametne rešitve za mesta prihodnosti, ki bodo
tovanja in vzdrževanja, znižanje vodnih izgub in rabe elektrike, izboljšanje kakovosti oskrbe ter dosegljivost pitne vode za vse.« Direktor Komunalnega podjetja Velenje dr. Uroš Rotnik je ob tem poudaril, da je »ta projekt
eden pomembnejših znotraj celotnega kohezijskega projekta oskrbe z vodo v Šaleški dolini. Pameten sistem ugotavlja poleg izgub tudi porabo. Zato bo ta projekt tudi vnaprej omogočal, da bomo lahko delali še boljše. V Komunalnem podjetju Velenje imamo dober sistem,
dobre strokovnjake in znanje, s projektom monitoringa pa smo postavili še referenčen sistem, ki ga radi pokažemo tudi drugim. Projekt je bil izredno dobro izveden in ob tem z veseljem nazdravim z našo pitno vodo.«
Jože Torkar, direktor Energetskih rešitev v Petrolu, je spregovoril o prednostih pametnega nadzorovanja in upravljanja vodnih izgub.
mestom in njihovim prebivalcem prinašala optimalno porabo energije.« Direktor Energetskih rešitev v Petrolu Jože Torkar pa je dodal: »Poraba vode je v zadnjih 100 letih narastla za 6-krat, v glavnem zaradi povečanja števila prebivalstva kot tudi zaradi neučinkovite rabe vodnih virov. Strateški cilji projekta v Šaleški dolini, ki smo jih dosegli, so znižanje stroškov obra-
(Z leve proti desni): Jože Torkar, direktor Energetskih rešitev v Petrolu, Uroš Rotnik, direktor Komunalnega podjetja Velenje, Peter Dermol, podžupan Mestne občine Velenje, Janko Kopušar, župan
Občine Šmartno on Paki, Rok Vodnik, član uprave Petrola.
■
Modre cone spet vroče
Pred kratkim so jih uvedli na Gorici, v parkirnih hišah pa jih bodo prve mesece prihodnjega leta - Novost zlata parkirna kartica, parkirišča pa bodo verjetno dobila tudi novega upravljalca
Zahvala krvodajalcem
Župan Bojan Kontič je priredil sprejem z večerjo in glasbo za vse, ki so v preteklem letu nesebično darovali kri
Tina Felicijan
Velenje, 28. avgust - Čeprav se je letošnjega županovega sprejema udeležilo nekoliko manj krvodajalk in krvodajalcev kot predhodno leto, to nikakor ne
>Na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je registriranih 15000 ljudi, ki so enkrat ali večkrat darovali kri.
pomeni, da jih je tudi kri darovalo manj. Predsednik Območnega združenja Rdečega križa Velenje Jože Kožar je povedal, da so letos do konca oktobra našteli okrog 4100 odvzemov in tako zbrali približno 1600 litrov krvi. Samo prejšnji teden je v štiridnevni krvodajalski akciji sodelovalo 1179 ljudi. Prihajajo tudi mladi - RK ocenjuje, da se vsake akcije prvič udeleži preko 10
odstotkov ljudi. Že vsa leta je na tem območju odvzemov 10 ali malo več odstotkov na število prebivalcev, kar je v samem slovenskem vrhu.
Samo krvodajalstvo potrjuje, da solidarnost domuje v velenjskem okolišu. »Radi rečemo, da izhaja iz premogovnika, ker je tam skrb za sodelavca prva. Hvaležen sem podjetjem in ustanovam, ki zaposlenim omogočajo,
da lahko obiskujejo krvodajalske akcije,« je povedal Kožar. Gorenje še vedno da en dodaten prost dan za vsak odvzem, medtem ko Premogovnik za prvi odvzem da en dodaten dan, za druge pa toliko, kolikor refundira država. Ti
Sprejem za krvodajalce
prosti dnevi pa na darovanje krvi niti ne vplivajo, je prepričan Kožar. »Imamo ogromno krvodajalcev, ki so študenti, upokojenci.«
Velenjski župan Bojan Kontič se je krvodajalkam in krvodajalcem zahvalil za njihovo nesebičnost in poudaril, da je Rdeči križ pomembna prostovoljska organizacija, ki skrbi za blaginjo ljudi. Krvodajalstvo pa je eno od njihovih poslanstev, zato je vesel, da
je ohranil to funkcijo, »čeprav so bile v naši državi nekaj časa želje, da bi se to spremenilo in bi se Rdečemu križu zmanjšal pomen,« je povedal župan, kri pa je že daroval tudi sam.
■
Mira Zakošek
Velik del mesta Velenje ima že nekaj let modre cone, ki so na začetku povzročale precej jeze, potem pa je praksa pokazala, da je to vendar dobra rešitev, saj je zaradi njih v mestu pri parkiranju neprimerno večji red kot prej. Zelo pogosto se zdaj dogaja, da stanovalci obrobnih območij sami predlagajo, da bi modre cone uvedli tudi pri njih. Na vseh območjih modrih con imajo stanovalci pravico do letnega parkirnega abonmaja, ki jih stane zgolj 8 evrov (za celo leto) in še do enega abonmaja, za katerega pa morajo odšteti 30 evrov. Če imajo še tretji avto, se morajo znajti sami, kje ga bodo parkirali.
Zdaj je Mestna občina Velenje uvedla modre cone tudi na Gorici in po besedah župana Bojana Kontiča ta ukrep znova spremlja burna in pogosto neprijazna razprava, čeprav na drugi strani ugotavljajo, da je praksa s parkiranjem enaka kot v centru mes-
Šmartno ob Paki - Na odseku državne ceste Rečica ob Paki-Letuš se je pred nedavnim zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval otrok. To še zdaleč ni edina nesreča na omenjenem odseku, ki ga nekateri občani označujejo kar kot poligon za preizkušanje hitrostnih spretnosti nekaterih voznikov.
ta. Naenkrat je več reda in tudi več praznih parkirnih prostorov. V celoti bodo modre co-
n -
i [ jF J*-.
V"
Župan mestne občine Velenje Bojan Kontič: »Območje modrih con vse bolj širimo, pri tem upoštevamo predvsem mnenja prebivalcev.«
ne na tem območju uveljavili od novega leta, med tem ko bodo z njimi v garažnih hišah (Mercator in Gorica) še počakali verjetno
O tem so na zadnji seji spregovorili tudi šmarški svetniki. Tako je Rajko Pirnat za ta del predlagal izdelavo projekta in izgradnjo nekaj manj kot 200 metrov dolgega pločnika, osvetlitev ceste in tudi postavitev šikane za omejitev hitrosti. Na občinski upravi so povedali, da bo pobudo najprej obravnaval njihov svet za preventivo in vzgojo v ce-
do pomladi. Ni pa znano, kako bo v prihodnje s parkiranjem v garažni hiši nad avtobusno postajo, katere lastnik ni občina. Z lastnikom se bodo skušali dogovoriti za primerno rešitev.
V režimu parkiranja pa bo še ena novost, zlata parkirna kartica, za katero bo treba odšteti 350 evrov letno, z njo bo mogoče parkirati na celotnem območju velenjskih modrih con. Se pa že nekaj časa ubadajo tudi z bodočo organiziranostjo parkiranja, ker sedanja ureditev presega možnosti občinskih strokovnih služb. Župan Bojan Kontič predlaga, da skrb zanje predajo Komunalnemu podjetju Velenje, ki pa ga bo potrebno doregistrirati. Odločitev o tem bodo še na letošnjih sejah sprejemali vsi trije sveti šaleških občin. »Ob tem bomo vztrajali, da se s parkirninami plačujejo stroški upravljanja in vzdrževanja, saj na ta račun nihče nima namena ustvarjati kakršnegakoli dobička.«
■
stnem prometu. Na osnovi ocene sveta se bodo lotili celovite rešitve prometa skupaj z Direkcijo RS za državne ceste. Ta ima namreč že pripravljene projekte za ureditev mostu in njegove neposredne okolice, izvedbe pa še niso začeli zaradi pomanjkanja denarja.
■ tp
> Letos mineva 70 let krvodajalstva na Slovenskem. V tem času je Rdeči križ zabeležil približno 4 milijone odvzemov, s katerimi je zbral več kot milijon in pol litrov krvi. Tako je Slovenija samozadostna.
Nujni ukrepi za izboljšanje varnosti
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

3. decembra 2015
Korak in četrt pred konkurenco
V podjetju Biomasa iz Luč stavijo na zdravo kmečko pamet - Poleg lesa še oprema in razvoj
Tatjana Podgoršek
V Sloveniji se z lesno biomaso ukvarja več kot 1700 gospodarskih subjektov. Med njimi izstopa podjetje Biomasa iz Luč, ki se - po nekaterih podatkih - uvršča po sredstvih na peto mesto, po prihodkih in kapitalu na tretje, po dobičku pa celo na drugo mesto. Na nedavno objavljeni lestvici 100 najhitreje rastočih podjetij v savinjsko-zasavski regije je po indeksu rasti prodaje v preteklem letu na prvem mestu, bilo pa je tudi med tremi finalisti za hitro rastoče podjetje 2015 v omenjene regiji.
Naključje in zdrava kmečka pamet
Kako je manjšemu družinskemu podjetju, ki je dobilo svoje zametke leta 1995 na visokogorski kmetiji, kjer so razvili prve rešitve za ogrevanje z lesno biomaso, uspel takšen preboj? »Naključje in zdrava kmečka pamet, ki je danes manjka tudi v Evropi. Ključ do uspeha je še dober kolektiv, sodelovanje med zaposlenimi, sreča pri odločitvah in biti v pravem trenutku na pravem mestu,« odgovarja Rok Suhodolnik, direktor Biomase oziroma treh uspešnih podjetij, katerih dejavnosti - pravi - so zelo prepletene. Podjetje se je v začetku specializiralo za proizvodnjo lesnih sekancev ter za prodajo, montažo in servis individualnih kotlov na lesno biomaso Froling. Temu so nato dodali izgradnjo industrijskih sistemov ogrevanja ter načrtovanje, izgradnjo in vzdrževanje daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso. Na območju bivšega podjetja Glin v Nazarjah
Rok Suhodolnik na razglasitvi najhitreje rastočega podjetja 2015 v savinjsko-zasavski regiji
so zgradili še biomasni center, kjer danes v prvi vrsti skrbijo za izboljšanje kakovosti lesnih goriv. Tu z enim največjih mobilnih se-kalnikov v tem delu Evrope proizvajajo lesne sekance, jih tehnično sušijo ter ločeno proizvajajo tudi pelete. Leta 2011 so postavili v nazarskem centru prvo sodobno napravo za soproizvodnjo električne in toplotne energije iz lesnih sekancev. Danes jih deluje enajst, z njimi pa iz obnovljivega vira proizvajajo električno energijo, toploto pa koristno uporabljajo za izboljšanje učinkovitosti lesnih goriv.
Leto 2014 prelomno
Za podjetje je bilo prelomno leto 2014, saj jim je poleg izgradnje več večjih sistemov ogrevanja na lesno biomaso uspel tudi preboj na trgu opreme za soproizvodnjo električne in toplotne energije iz lesne biomase. Na osnovi lastnih preizkušenih sistemov iz centra v Nazarjah so pridobili večje število naročnikov in ustvarili rekorden obseg prodaje, ki je bil kar 63 odstotkov višji kot v letu 2013, ko je znašal 7,8 milijona evrov. Rok Suhodolnik meni, da so njihova konkurenčna prednost predvsem izkušnje pri optimizira-nju ogrevalnih sistemov. Po predvidevanjih bo podjetje letos doseglo nekoliko manjši promet v primerjavi s preteklim letom, v katerem je ustvarilo za 12,7 milijona evrov skupnih prihodkov. Trenutno zaposluje 28 delavcev.
Stabilnejša politika države
Največje ovire za izboljšanje položaja lesnopredelovalne industrije in gospodarstva nasploh vidi Suhodolnik v nestabilni politiki države in njeni birokratiziranosti. »Spremembe se prehitro dogajajo. Nimamo ustaljenih pogojev delovanja, to pa vpliva na kupce in partnerje, zato je tudi kratkoročno načrtovanje dejavnosti nemogoče. Negotovost vpliva tudi na razvoj, ki poteka počasneje, kot bi lahko. Prodaja je ciklična ne samo zaradi gospodarske konjunkture, ampak izrazito v povezavi z novimi in starimi predpisi ter njihovo veljavnostjo.«
Rok Suhodolnik meni, da so razvoj podjetja dobro začrtali, a pri tem ne bodo zanemarili osnovne usmeritve: biti korak in četrt pred ostalimi. »Poleg večjega prodora na tuje trge načrtujemo posodobitev centra v Nazarjah, ob podpori države širitev elektrarne. Kam bomo usmerili razvojno pot, pa bi težko odgovoril, ker potem ne bomo več korak in četrt pred konkurenco,« je sklenil pogovor Rok Suhodolnik.	■
Tisto, kar delamo,
delamo s srcem
Na kmetiji Imperl v Florjanu pri Šoštanju povečujejo proizvodnjo zelenjave - Sledijo potrebam potrošnikov
Tatjana Podgoršek
Pred 50 leti je bila samooskrba v Sloveniji skoraj 80-odstotna, po nekaterih podatkih je leta 2010 padla na vsega 31 odstotkov. Zaskrbljujoč je podatek, da je Slovenija med zadnjimi po stopnji samooskrbe s hrano v Evropi in hkrati prva po kvadraturi trgovin. Vemo, da domača pridelava hrane ne sledi povpraševanju, saj smo pred dvema letoma uvozili 155 tisoč ton zelenjave, od tega 64 odstotkov sveže. Uvozili smo največ paradižnika, čebule, solate in paprike, torej zelenjave, ki uspeva tudi v Sloveniji.
Kolobarjenje prilagojeno povpraševanju kupcev
Je v zadnjem času vse bolj poudarjen pomen samooskrbe priložnost za manjše kmete tudi v Šaleški dolini?
"Je," menita Urška in Tomaž Imperl iz Florjana pri Šoštanju, ki se ukvarjata z integrirano (v zadnjem času vse bolj prerašča v ekološko) proizvodnjo zelenjave 10 let. »Veseli naju, da potrošniki prepoznavajo prednosti lokalno pridelane hrane. Pri proizvodnji sledimo njihovim zahtevam, kar
pomeni, da tudi kolobarimo glede na povpraševanje. Trudimo se, da sta naši stojnici na tržnici v Velenju ter enkrat na teden v Šoštanju polni z raznoliko, zdravo zelenjavo.«
Razmišljata morda o tem, da bi poleg omenjenega ponudbo obogatila v obliki košaric ali potrošnikom omogočila nabiranje zelenjave na lastnih površinah?
»Nad zadnjo omenjeno možno-
stjo nisva navdušena. Izkušnje so slabe. Pred leti so si lahko nabirali paradižnik v rastlinjaku sami, a se je kasneje izkazalo, da je škoda prevelika. Strankam pa omogočimo, da pridejo do rastlinjakov in se prepričajo, kje in kakšno zelenjavo jim nabiramo.«
Ponosna sta, da s svojo zelenjavo oskrbujeta otroke vrtca Šoštanj ter učence osnovne šole Šalek v Velenju. Želita si, da
bi njihovim zgledom sledili še v kakšnem javnem zavodu v tukajšnjem okolju.
Proizvodnja je zahtevna
Urška in Tomaž pravita, da je bistvo uspeha na mali kmetiji to, da tisto, kar delaš, delaš s srcem. In s srcem sta pri delu oba, prav tako Tomaževa starša. Kot je povedal gospodar, si je že kot otrok predstavljal tovrstno delo na kmetiji. Po končani srednji šoli za vrtnarja in cvetličarja je premagal strah in postal svoj gospodar. Danes kmetija omogoča dve delovni mesti, z dejavnostjo se preživljajo štirje. »Proizvodnja je zahtevna, saj vse obdelujemo na roke, za zatiranje škodljivcev uporabljamo le tisto, kar je pri takšni pridelavi dovoljeno, vremenske razmere pa so poglavje zase. Da bi bili čim manj odvisni od njih in bi lahko tudi pozimi strankam ponudili čim več sveže zdrave zelenjave, smo pred nedavnim postavili še tretji rastlinjak.«
Pogumni načrti
Imperlova pridelujeta zelenjavo in nekaj malega tudi cvetja na 1,5 hektarja veliki površini. Prihodnje leto nameravata povečati površine za enkrat toliko. Verjameta namreč, da jima bo Občina Šoštanj, s katero se že dalj časa pogovarjata o najemu površin, prišla nasproti in jima pri uresničitvi pogumno zastavljenih načrtov pomagala. »Od tega bomo vsi imeli nekaj,« še menita Urška in Tomaž Imperl.
GOSPODARSKE novice

Golte že pobeljene
Golte, 29. november - Smučišče Golte je tokratni krst v novo sezono opravilo ob koncu novembra. Največji smučarski navdušenci so že v zgodnjih urah s prvimi zavoji hiteli po belih strminah. Obiskovalci so bili presenečeni nad urejenostjo in pripravljenostjo smučišča. Dodobra so izkoristili prvi dan, ko so lahko smučali za simbolično ceno, otroci pa so uživali brezplačno. Prvi vikend na Golteh je bil za vse obiskovalce prava sprostitev na snegu, bilo je prijetno tudi za
pohodnike, ki so imeli s terase hotela še čudovit razgled na smučišče. Najbolj pa so zagotovo uživali najmlajši, ki so se po dolgem čakanju na zimo končno lahko postavili na smuči in preizkušali svoje že osvojeno smučarsko znanje ali so si le tega letos prvič pridobivali. Če bodo vremenski pogoji ugodni, lahko na Golteh že v naslednjem vikendu pričakujemo še kakšno odprto progo več. Vsem, ki ne želijo tovoriti svoje opreme gor in dol, so dobrodošle tudi temu namenjene omarice, za hrano in pijačo pa je prav tako dobro poskrbljeno. Po tem prijetnem uvodu v smučarsko sezono mnogi upajo, da se morda smučarjem obeta spet enkrat prava stara teta Zima, ki bo z dovolj snega pobelila vsaj bližnje hribe.
a I. Budna
Spodbuda za zaposlovanje mladih
Vzhodna Slovenija, 30. november - V ponedeljek je Zavod za zaposlovanje objavil nov ukrep za spodbujanje zaposlovanja mlajših od 30 let. Prvi izziv je odprto povabilo za mlade brezposelne, ki so vsaj tri mesece prijavljeni v evidenco brezposelnih oseb in imajo stalno prebivališče v regiji vzhodne Slovenije, torej tudi v mestni občini Velenje. Na razpis se lahko prijavijo, če vsaj pol leta niso bili vključeni v kak drug program za spodbujanje zaposlovanja in pri izbranem delodajalcu še niso bili zaposleni. Upravičeni delodajalci pa so lahko iz vse Slovenije, a morajo poslovati vsaj eno leto, imeti zaposleno vsaj eno osebo in niso zmanjšali števila zaposlenih iz nedopustnih razlogov. Mlade bodo lahko zaposlili za 15 mesecev s trimesečno poskusno dobo ter za to prejeli subvencijo 7250 evrov, ki bo izplačana v dveh delih. Predvidenih je 2860 zaposlitev, ki se bodo sklepale po vrstnem redu prijav. Razpis je objavljen na spletni strani www.ess.gov.si in bo tekel do 30. junija 2016.
Dan ZA za zaposlitveno rehabilitacijo
Velenje, 3. december - Danes, ob mednarodnem dnevu invalidov, se bo ob 9. uri v Kariernem središču Zavoda za zaposlovanje začelo srečanje delodajalcev, ki se bodo lahko seznanili z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Ta je vsebinsko pomembna osnova za povečanje zaposljivosti in socialne vključenosti invalidov, zagotavlja možnosti za enakovredno udeležbo na trgu dela s kreiranjem ustreznih delovnih mest ter boljšo izrabo finančnih sredstev, ki jih država namenja za pospeševanje zaposlovanja invalidov. S predstavitvijo primerov uspešnih zaposlitev invalidov pa želijo delodajalcem pokazati, da so invalidi ob upoštevanju njihovih sposobnosti, interesov ter zahtev in organizacijske kulture delodajalca učinkoviti na mnogih delovnih mestih.
a tf
Predavanje Petre Škarja
Velenje, 4. decembra - Jutri ob 18. uri bo v Podjetniškem centru Standard predavala predavateljica in pisateljica knjižnih uspešnic Petra Škarja o podjetnosti s srcem - kreativnosti, unikatnosti, vztrajnosti v podjetništvu, temelječem na pozitivnih človeških vrednotah: poštenosti, pravičnosti, povezovanju in dobroti. Govorila bo o padcih in svetovala, kako se pobrati, povedala, kaj so ji svetovali ameriški milijonarji, kaj so ji povedali menihi v Burmi, razkrila pa bo tudi glavne zaviralce uspehov in sreče.
a tf
■
■
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 13
3. decembra 2015

GOSPODARSTVO
5
Gorenje odprlo vrata mladim
Na Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva je bilo v Velenju največ zanimanja za Gorenje - Največ zaposlujejo v razvoju
Tina Felicijan
Prejšnji četrtek je po vsej Sloveniji potekal Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva, ki so ga drugo leto zapored priredili Gospodarska zbornica Slovenije, Zavod za zaposlovanje in Za-
Skupina Gorenje je pred kratkim objavila nov strateški načrt za obdobje od leta 2016 do 2020. Čeprav so njihovi cilji »smeli, se zavedamo, da jih moramo uresničiti, če želimo dolgoročno obstati na tako težkem trgu, kot je trg bele tehnike,« je povedal izvršni direktor za kadre Jurij Marjanovič. Zastavili
vod za šolstvo. Namenjen je bil devetošolcem, njihovim staršem in učiteljem kot pomoč pri odločanju o poklicni poti in spoznavanju kariernih možnosti predvsem v naravoslovno-tehničnih poklicih ter podjetjem, da predstavijo svoje dejavnosti in potrebe po ka-
so si, da v letu 2020 ustvarijo več kot 1,5 milijarde prihodkov, z znamko Asko pa želijo ustvariti več kot 200 milijonov prihodkov do leta 2020. Prodaja zunaj Evrope mora v prihodnosti znašati preko 200 milijonov. Še bolj se bodo osredotočili na temeljno dejavnost - izdelki in storitve za dom -, s katero bo-
drih. Od sedmih prijavljenih podjetij iz mestne občine Velenje sta svoja vrata odprla le Gorenje in Plastika Skaza, v Mega M-u so se z enim najavljenim obiskovalcem dogovorili za individualen obisk, za ostala podjetja pa med mladimi ni bilo zanimanja.
do v letu 2020 ustvarili 90 odstotkov prihodkov. Neto dolg glede na EBITDA morajo spraviti pod 2,5, da bodo še bolj primerljivi z najboljšimi v panogi in s prodajo inovativnih in pre-mijskih aparatov ustvarili 30 odstotkov prihodkov, česar pa v tem trenutku še ne ustvarijo, je naštel Marjanovič.
Po novem letu v Šoštanju le šesti blok in plinski turbini?
Veliko pričakujejo od šestega bloka, odločitve o tem, kaj bo z blokoma štiri in pet, pa še ni - Predvideno je nadaljnje prestrukturiranje in zmanjšanje števila zaposlenih
Mira Zakošek
Ljubljana, 25. novembra - Vodstvo HSE je predstavilo razvojni načrt družbe za prihodnje petletno obdobje, ki sta ga pred tem potrdila nadzorni svet in Slovenski državni holding. Ob tem so poudarili, da je to predvsem načrt prilagoditve in odzivanja skupine HSE na zaostrene razmere tako na trgih z električno energijo in zemeljskim plinom kot tudi na finančnih trgih v smislu prestrukturiranja, razdolževanja in optimizacije poslovanja.
blokov 4 ali 5, zanesljiva in količinsko ustrezna dobava premoga in pa seveda zanesljivo obratovanje vseh hidroelektrarn skupine. Naložbe bodo zaradi velikih finančnih obveznosti do bloka 6 v prihodnjih letih skromnejše, vsekakor pa bodo nadaljevali -kot pravi vodja službe za energetske politike, nove tehnologije in investicije Djordje Žebeljan - z umeščanjem energetskih objek-
>
Skupino HSE bo prihodnja leta zaznamovalo prestrukturiranje, optimiranje, razdolževanje in optimizacija poslovanja.
Poleg že začete racionalizacije in optimizacije poslovanja bodo iskali dodatne sinergije znotraj skupine. Ohraniti želijo položaj največjega proizvajalca električne energije v Sloveniji in povečati proizvodnjo s sedanjih 7.887 na 8.221 GWh letno. Še naprej želijo biti največji proizvajalec energije iz obnovljivih virov, ti bodo predstavljali kar 45-odsto-tni delež znotraj HSE in 63-od-stotni delež v Sloveniji. Vodilni želijo ostati tudi v trgovanju z električno energijo v Sloveniji in znižati emisije CO2 za 30 odstotkov, zmanjšali pa bodo tudi vsa ostala onesnaževanja.
Direktor HSE Blaž Košorok je tudi poudaril, da je zanje ključnega pomena nemoteno obratovanje nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj ter učinkovito obratovanje
>
Direktor HSE Blaž Košorok: „Poleg finančne optimizacije stopamo tudi na pot poslovnega prestrukturiranja."
tov v prostor, kar je dolgotrajen proces. Poseben poudarek bodo ob tem dajali obnovljivim virom energije. Žebeljan je ob tem poudaril, da imajo določeni proizvajalci zelene elektrike nelojalne subvencije in cene tako ne teme-
Usoda štirke in petke še ni znana
V vladni proceduri je uredba, ki prenaša direktivo o industrijskih emisijah v slovenski pravni red, ki bo omogočala napravi podobnim, kot je štirica, da bo obratovala še nadaljnjih 17.500 ur. Z začetkom leta 2016 bo v Šoštanju namreč lahko obratovala le šestica, saj četrti in peti blok ne izpolnjujeta vseh okoljskih zadev. Trenutno kaže, da bosta po novem letu delovala šesti blok in dve plinski turbini, odvisno od sprejema uredbe pa štirica.
Inovativnost, računalniško znanje in poznavanje informacijskih tehnologij
To so kompetence, ki jih pri iskalcih zaposlitve trenutno išče Gorenje. V zadnjem času so zaposlovali predvsem v razvoju in vodenja produktnih skupin. Trenutno deficitarni poklici pa so v orodjarstvu, mehatroniki, elektrotehniki in strojništvu, v katerih iščejo tako srednješolsko izobražene kot magistre. Od njih pričakujejo odprtost, zavzetost,
pridnost in željo po nenehnem izobraževanju, je povedal izvršni direktor za kadre Jurij Marjano-vič, ki je pozdravil obiskovalce in med drugim povedal, da želi Skupina Gorenje postati najbolj zaželen zaposlovalec ne le v slovenski, ampak tudi v širši regiji, to vizijo pa prenesti na vse družbe v skupini. »Za to moramo razvijati bodoče vodje in strokovno znanje, zagotoviti in vzdrževati vključenost zaposlenih in zavzetost, ker vemo, da le če bodo zaposleni z veseljem hodili v služ-
bo, bodo rezultati dobri.« Še bolj nameravajo spodbujati odprto komunikacijo in dialog, se truditi pridobivati in zadrževati najboljše kadre, vodje pa postaviti za zgled. »Če želimo obstati na trgu, pa moramo biti konkurenčni, zato bomo tudi spodbujali kulturo visoke konkurenčnosti,« je še dodal in poudaril pomen dneva odprtih vrat, saj da je sodelovanje z izobraževalnimi institucijami eno od sredstev za uresničevanje njihovih ciljev.
■ tf
Med približno štiridesetimi obiskovalci sta bila tudi Magda in Domen Stvarnik; fanta poleg strojništva zanimajo tudi računalništvo, robotika in mehatro-nika. »Zelo všeč mi je bilo programiranje rezkalnega stoja za izdelavo orodij in prevažanje materiala,« je povedal. Čeprav ga je na obisku spremljala mama, ima pri posvetovanju in poklicnem usmerjanju večjo vlogo oče. »Domen je od malega z njim in s stricem v delavnici in pri risanju raznih projektov. Nekako raste s strojništvom. Zdi se mi, da mu je to položeno v zibelko, in veseli nas, da je v tem našel samega sebe,« je povedala.
ljijo na tržnih osnovah.
Košorok je na novinarski konferenci poudaril, da so razmere v skupini tako na področju financ kot tudi na splošno zelo zahtevne, in dodal, da so se jih uspešno lotili in da so rezultati že vidni. Napovedal je krepitev koncern-skega delovanja in razne oblike finančnega, poslovnega, kadrovskega in informacijskega prestrukturiranja.
Finančni direktor HSE Stojan
Cene elektrike so rekordno nizke in v prihodnjih petih letih ni pričakovati, da bi se bistveno povečale.
Nikolic je dodal, da lani začeto racionalizacijo uspešno udejanjajo, s stroški materiala in dela jim je uspelo prihraniti okoli 72 milijonov evrov. Nujno bo tudi kadrovsko prestrukturiranje, a o konkretnih številkah še ne govorijo, saj se želijo najprej pogovoriti s predstavniki delavcev. » Bo pa do zmanjševanja števila delavcev zagotovo prišlo,« poudarja Blaž Košorok. Njihovo število je odvisno tudi od tega, koliko blokov bo v prihodnje v Termoelektrarni Šoštanj še obratovalo.
Obiskovalci so si lahko ogledali izdelavo orodij in aparatov, delovni proces pa so jim predstavili
zaposleni - te so lahko povprašali o izobraževanju in naravi dela.
gorenje
STUDIO
Kuhinje Gorenje + do konca meseca decembra posebno ugodno več kot -50% popust
Odlični pogoji nakupa gospodinjskih aparatov in kuhinj Gorenje. Krediti do 36 mesecev brez obresti in brez dodatnih stroškov. Ne zamudite enkratne priložnosti in pohitite v Studio Gorenje v Velenju.
■
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 6
6
OBRT
«»^AS
3. decembra 2015
»Povezani smo močnejši«
Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje je z letošnjim letom uvedla obilo novosti za člane, katerih osrednji del je akcija Kupujmo lokalno
V začetku letošnjega leta je vodenje Območne obrtno-podje-tniške zbornico Velenje prevzel Rok Bezlaj, mlad samostojni podjetnik iz Velenja. V delo je uvedel nekaj novih idej, s katerimi v prvi vrsti želi, da člani pridobijo dodatne ugodnosti, da torej zbornica ni zgolj tista, ki jih zastopa, svetuje in izobražuje.
Tako je pod njegovim vodstvom prvič na Območni obrtno-podje-tniški zbornici zaživel projekt »Kupujmo lokalno«, ki člane zbornice združuje v spletni register, katerega namen je spodbujanje kupovanja lokalnega blaga in storitev. »Projekt nas seznanja s prednostmi lokalnega kupovanja - poleg te-
KUPUJMO LOKALNO
ga, da so nam lokalni proizvodi bližje in je tako blago bolj sveže in zdravo, imamo pri lokalnem kupovanju tudi garancijo za dobro kakovost, saj ponudnika hitreje osebno spoznamo. Spodbujanje kupovanja lokalnih proizvodov in storitev ima pozitiven vpliv tako na povpraševalce kot tudi na razvoj ponudnikov ter regije kot celote,« pravi predsednik zbornice Rok Be-zlaj.
Člani zbornice lahko svojo ponudbo v okviru članstva oglašujejo tako preko omenjenega spletnega registra kot preko spletne strani Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje, tudi z objavo različnih člankov. Spletna stran postaja
Storitve z gradbeno mehanizacijo :: Vse vrste izkopov z odvozom :: Urejanje dvorišč :: Izposoja strojev v gradbeništvu :: Popravilo in vzdrževanje cest :: Čiščenje snega 041 635 205 ffftW^gM\		
Sever Franc, s.p. Črnova 35 e, Velenje franc.sever@amis.net ® j	-i Mri JK	■
AGM, Dejan Stropnik s.p.
Skorno pri Šoštanju 22, Šoštanj
Kiper prevozi Prevozi lesa Zemeljska dela Urejanje okolice Izposoja fasadnega odra
močna obr-	Slovenije, z vključitvijo v sku-tno-podjetni-	pnost Mozaik podjetnih prido-ška zbornica	bijo vrsto ugodnosti in popustov Velenje obe-	tudi pri večjih slovenskih ponu-ležila 40 let	dnikih, kot so na primer Tele-obstoja, želi-	kom Slovenije, d. d., Zavaroval-jo zagotovi-	nica Triglav, d. d., Hranilnica ti svojim čla-	LON, d. d., in še mnogi drugi. nom kar naj-	Na lokalni ravni Območna obr-širšo ponud-	tno-podjetniška zbornica Velenje bo ugodno-	članom nudi visoke popuste pri sti. Sedanjim	nakupu smučarskih kart, v zače-oblikam na-	tni fazi dogovarjanja pa je nude-meravajo do-	nje popustov pri ostalih prostodati katalog,	časnih dejavnostih, kot so kopa-v katerem	nje in sproščanje v savni.
>
KUPUJMO LOKALNO - izberimo mojstra, storitev ali izdelek v sistemu OOZ Velenje
Rok Bezlaj, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice: »Kupujmo lokalno!«
center za obveščanje članov ter nečlanov o pomembnejših dogajanjih tako v regiji kot tudi širše. Oglaševanje ponudbe članov je Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje dodatno okrepila s sodelovanjem z mediji.
Za prihodnje leto, ko bo Ob-
bodo predstavili člane, njihovo dejavnost in seveda popuste, ki si jih člani priznavajo medsebojno, ponudili pa jih bodo tudi prebivalcem Šaleške doline kot dodatno spodbudo lokalnemu nakupovanju.
Slovenski obrtniki in podjetniki, ki so člani Obrtne zbornice
'Stabilizirati članstvo, ki je v preteklih letih po prenehanju obveznega članstva upadalo, in zagotoviti zadovoljiv pritok novih članov, ki s svojimi idejami bogatijo ponudbo zbornice', postavlja Bezlaj kot najpomembnejši cilj. Ugotavlja, da v zbornici pravzaprav zagotavljajo veliko samooskrbo, saj združujejo zelo različne
OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
dejavnosti, od gradbenih storitev, prevozov, mizarskih in lesarskih storitev, frizerskih storitev, avto-servisne dejavnosti, izdelkov iz kovine, gostinsko ponudbo, gra-fično-papirne storitve, tekstilno ponudbo, cvetličarske in vrtnarske storitve, kozmetične storitve, izdelke iz plastike, živilsko ponudbo, elektro storitve, zlatarske in urarske usluge, optične storitve, domačo obrt in še ogromno ostalih dejavnosti. Le zakaj ne bi pri tej bogati ponudbi kupovali lokalno na www.ooz-velenje.si?
Za ta namen je Območna obr-tno-podjetniška zbornica Velenje skovala tudi nov slogan: »Skupaj povezani smo močnejši. Zakaj? Ker se splača!«
PSC PRAPROTNIK
Šaleška cesta 15, 3320 Velenje
HVALA, ker ste z nami
že 20 let
izjemno zadovoljni!
1 trgovec leta 2008,2010, 2013
www.pscpraprotnik.si
NIVIG
Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo
NIVIG, d.o.o. Aškerčeva 20, Šoštanj T: 03 891 10 03 | M: 041 888 772 | info@nivig.si | www.nivig.si
Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline Izgradnja in vzdrževanje komunalnih cevovodov Izgradnja cest, pločnikov in dvorišč Izgradnja športnih igrišč Urejanje okolice Zasaditve
Robson - Robert Goršek s.p. TESARSTVO * KROVSTVO * KOVINOPLASTIKA
ffftTS*
M
Išica 3, 3326
Postavljanje ostrešij Izdelava brunaric in nadstreškov Krovsko-kleparska dela
041 424 932
E-mail: rosec@telemach.net
Rafael Rosec s.p. SPLOŠNO MIZARSTVO
Lokovica 18d, 3325 Šoštanj
Izdelava in montaža notranje opreme po naročilu (tudi iz masivnega lesa):
kuhinje, otroške sobe, spalnice, stopnice, notranja vrata ... Izdelujemo tudi vrtne ute, masivne balkonske ograje ...
041 394 695 info@gradbenistvo-poprzen.si | www.gradbenistvo-poprzen.si
• Zidanje objektov	• Strojni ometi
• Splošna gradbena dela	• Delovni odri
• Industrijski tlaki	• Tlakovanje
• Estrihi	• Diamantno vrtanje, J
	rezanje, brušenje |

iimnrt.ižji in serví* ku[i.ilnislic típruriiL*
JjibT? 1 iJ-i r« l.|1.
rUfrtÍK.1 I 14 U^TUKiiKA I iiiii a .-v i s .-■■■« • _
I HUÍ! fiirxp j'ErdiUiim jii'ir/. i, j! ■ ri ■■« -j h Bil lil 1 a j ■■m
Prevozi, gradnje, kovinarstvo in servis
MIHAEL VOLK S.P.
041/323-877 volk.mihael@gmail.com Šmartno ob Paki 137A
DOBAVA IN VGRADNJA BIOLOŠKIH ČISTILNIH NAPRAV NIZKE GRADNJE, IZKOPI, PREVOZI IZDELAVA ENERGETSKIH IZKAZNIC
mmi mm
Tel: 03/897 46 30 Gsm: 041 776 028
www. mizarstvo-meh. net info@mizarstvo-meh.net
IZDELAVA KUHINJ IZRIS POHIŠTVA IZDELAVA VGRADNIH OMAR RAZREZ IVERALA IN ROBUENJE OBDELAVA PLOŠČ NA CNC STROJU
■
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 7
3. decembra 2015
"^AS
Slikopleskarstvo
Milan Čubrilo
n
1 \ u
Fasaderstvo Slikopleskarstvo
Prenova kopalnic 031 467 532
Izdelava predelnih sten iz knaufa
AVTO ^ RAJ Č
Vodovnik Rajmund s.p. | Podgorje 5 / a, Velenje | Tel: 891 92 00
*	generalna popravila avtomobilskih motorjev
*	servis vseh vrst vozil
*	vzdrževanje vseh vrst vozil
*	montaža in centriranje pnevmatik
Vabljeni tudi v Bistro Taj!	GSM: 041/ 720 989
OBRT	7 "
Avtoservis Lemež
Peter Lemež s.p. Podkraj 44, 3320 Velenje
41 460 972
Servisiranje in vzdrževanje motornih vozil
041 629 551
Boris Mahne s. p., Gaberke 177 a, Šoštanj
ELKOS BETONSKI IZDELKI
031 786 180 • 041 352 897 • 03 588 30 34
Lokovica 100, Šoštanj | www.elkos.si | matejadrev@yahoo.com
Kamini, vodnjaki, fontane, korita, okrasne figure .

pri Vidi
Zavodnje ZZ a, Šoštanj
1 Pristna domača hrana 1 nedeljska kosila 1 prostor za zaključene družbe
041 562 525
Slikopleskarstvo
Polaganje PVC vinilnih talnih oblog
Brušenje, lakiranje in polaganje parketa vseh vrst
n\iy zi\m%co
Poleg pestre ponudbe vsakodnevnih malic vam nudimo tudi: kanapeje, narezke, pecivo, hladni in topli catering, sladko-sadni bifeji.
OMO 851 282
KOREKTBAU gradbene storitve d.o.o.
Podkraj pri Velenju 49 a, Velenje
Izvajamo vsa gradbena dela -KLJUČ NA ROKE
T: 031 362 249 | E: korektba uu@gmail.c
Oglašujte na
Pokličite 03 898 17
Predsednik isti, ekipa pomlajena
Tretji mandat predsednika Šaleškega študentkega kluba za Janža Krofla - Preko razpisov do več denarja
Bojana Špegel
Velenje, 23. novembra - Janž Krofel na redni letni skupščini Šaleškega študentskega kluba (ŠŠK), ki je vsako leto tudi volilna, ni imel protikandidata za predsednika kluba. Pripravili so jo v petek, 13. novembra, kar pa ni bil slab datum za nov začetek. Sploh, ker se v novejši zgodovini kluba še ni zgodilo, da bi ta imel istega predsednika kar tri leta zapored.
»Ne vem, verjetno je moja ekipa, ki stoji za mano, kadar imam študijske obveznosti v Mariboru, tako dobra, da smo spet prepričali študente, da dobimo mandat. Mislim pa, da bo moj tretji mandat najtežji. Ko sem prevzel vodenje kluba, sem dobil dobro vpeljano ekipo, s katero smo odlično sodelovali.« Ker je večina študij že končala, je Janževa ekipa letos močno pomlajena. »Niso novinci, saj so bili aktivni že v dijaški sekciji ŠŠK, sedaj, ko so postali študenti, pa bodo delali še več. Vesel sem, ker novi obrazi prinašajo tudi nove ideje in znanja,« je dodal Krofel, ki pa si želi, da njihov program ostane neokrnjen in vsaj tako dober kot prejšnja leta.
Stare in nove ugodnosti
V prostorih ŠŠK kluba, ki si ga delijo s klubom eMCe pla-com, je bil začetek študijskega leta zelo živahen. Tudi letos so oktobra in novembra dobili veliko novih članov, v njihovi pisarni pa so lahko študenti uredili vse za subvencionirano študentsko prehrano. To je tudi čas, ko se jim pridruži največ novih članov in
članic, saj so ugodnosti za člane še vedno velike. »Trenutno imamo več kot 500 članov, zagotovo tudi zaradi ugodnosti,« izvemo. Hkrati so oktobra začeli izvajati tradicionalne projekte, kot so Pekoče perutničke, Halloven, tudi
Stari-novi predsednik ŠŠK je Janž Krofel. »To bo verjetno moj najtežji mandat«.
> Uradne ure ŠŠK-ja so od petka do nedelje od 17. do 19. ure
Knap žur v Mariboru je že preteklost. »Po volitvah nadaljujemo naš program, ki ga pripravljamo skupaj z eMCe placom in MC Velenje. V Ljubljani bomo žur ŠŠk-ja pripravili po prvem semestru, verjetno v začetku marca, bo pa to verjetno tudi Knap žur, ker želimo iz njega razviti blagovno znamko. Kmalu bomo začeli pogovore z znanimi osebnost-
mi. Za začetek teh se pogovarjamo z glasbenikom N'Tokom,« pripoveduje predsednik ŠŠK-ja. Septembra so začeli tudi multi-medijsko delavnico za grafično oblikovanje in avdio obdelavo, ki bo tekla do konca leta. Člani se lahko vsako soboto zastonj re-kreirajo v prostorih telovadnice Šolskega centra Velenje, uredili so tudi subvencionirano ceno v številnih športnih centrih v Velenju in vseh treh študijskih središčih po Sloveniji. Tudi različni izobraževalni tečaji in obiski različnih koncertov so za člane kluba ugodnejši.
Financiranje je stabilnejše
Lani so zaradi premajhnega zanimanja odpovedali akademski ples. Zanimalo nas je, ali se bodo z njim še trudili. »Ni nam bilo všeč, da smo ga morali odpovedati, a očitno starejšim ni bil več zanimiv, mlajši pa niso več dovolj povezani z akademsko sfero. Nismo se še odločili, kaj bomo naredili s tem projektom, želimo pa si, da ne bi za vedno zamrl. Morda bomo vzeli še kakšno leto premora, potem pa poskusili znova,« izvemo.
Krofel pravi, da so si v ŠŠK-ju kar malo oddahnili, ker so se tudi velike spremembe pri financiranju kluba umirile. »Pozna se sicer, da smo letos pripravili bolj bogate Dneve mladih in kulture (DMK), saj so bili 25. po vrsti in se je to spodobilo. Od Študentske organizacije Slovenije dobivamo sedaj ustaljen delež, ni več večjih upadov. Smo pa na najnižji točki v zadnjih petih letih, zato bomo denar za delo tu-
di letos pridobivali še s pomočjo različnih razpisov.« V preteklem študijskem letu so bili uspešni -uspeli so na razpisu MO Velenje in razpisu Urada RS za mladino, letos bodo poskusili tudi na kakšnem evropskem. »Zagotovo bo naš največji projekt DMK, bo pa verjetno 26. malo manj bogat. Koncert na Velenjskem gradu bo ostal, morda bomo enega pripravili tudi v letnem kinu. V letu 2016 bo izšla jubilejna številka časopisa Racionalno izbrane teme (RIT). Radi bi pripravili tudi dokumentarec o tem časopisu,« izvemo za konec.
> Članstvo v ŠŠK-ju je stabilno, tudi letos že presega številko 500.
Spet prevozi na obalo
Prevozi v študentska mesta so za tiste študente, ki nimajo svojega prevoza, tudi v novem študijskem letu ugodni, saj so subvencionirani. »Sodelujemo s Šamu toursom, še vedno prevoze opravlja tudi Koratur. Letos smo poleg prevozov v Ljubljano in Maribor ponovno uvedli redno avto busno linijo na slovensko obalo. Od 1. decembra se bodo lahko člani ŠŠK-ja v Koper in domov vozili za samo 15 evrov na mesec. Avtobus bo na obalo vozil v nedeljo zvečer, v petek pa iz Kopra v Velenje.«
■
Banka hrane ponovno v Velenju
Sibahe odslej na Kardeljevem trgu 11
Velenje, 27. november - Slovenska banka hrane je humanitarna organizacija, namenjena predvsem zbiranju hrane za ljudi, ki živijo v težjih življenjskih razmerah, in razporejanju hrane med druge človekoljubne organizacije, ki jo predajo ljudem. Tako je banka hrane glavna zbiralnica in posredovalnica hrane ter vezni člen med darovalci - večinoma proizvajalci ali distributerji hrane ter posamezniki ali organizacijami - in prejemniki. »Za proizvajalce je lažje, da imajo stik s samo eno organizacijo, ki nato poskrbi za razdelitev, namesto da hrano predajajo mnogim, saj nimajo niti časa niti kadrov, ki bi se ukvarjal s tem,« pojasnjuje direktor Sibahe Alen Novit. To je ena od razlik, ki jih loči od ostalih organizacij, ki se ukvarjajo z zbiranjem in razdeljevanjem hrane, druga pa je ta, da hrane ne kupujejo, dodaja.
Banka hrane razporeja zbrana živila med organizacije glede na potrebe njihovih odjemalcev, nato pa tudi sledi hrani. »Nekajkrat na leto obiščemo organizacije in s seznama upravičencev izberemo nekaj ljudi, pri katerih preverimo, če so prejeli pakete.«
Zadnja leta je v Sloveniji več potreb po hrani, opažajo v Sibahe. Tudi zato načrtujejo širitev. Prvo banko hrane so v Velenju odprli že leta 2012. Ker ni imela ustreznih prostorov, jo je nadomeščala enota na Polzeli. V novem prostoru bo skladišče za zbrano hrano in prevzemni center za organizacije. »Ljudje v stiski se lahko obrnejo neposredno na Sibahe, mi pa jih bomo napotili na njim najbližje organizacije,« pravi Novit. Po predhodnem dogovoru pa bo mogoče na novi lokaciji tudi darovati hrano.
a Tina Felicijan
Novih prostorov Sibahe so se najbolj razveselili prejemniki prehrambnih paketov in tisti, ki hrano darujejo v dobrodelne
namene.
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 8
8
PREGLED TEDNA
«»^AS
3. decembra 2015
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 25. novembra
Iz državne volilne komisije so sporočili, da se je k sodelovanju v kampanji pred referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi prijavilo rekordno število organizatorjev - 39.
Policisti so še naprej stavkali. Izrazili so pričakovanje, da bo vlada mandat za stavkovna pogajanja podelila ministrici za notranje zadeve Vesni Gyorkos Žnidar, in sporočili, da bodo v nasprotnem primeru stavko maksimalno zaostrili.
Državni svet ni sprejel odložilnega veta na novelo zakona o minimalni plači, ki ga je predlagala interesna skupina delodajalcev, zavrnili pa so zakonski predlog financiranja občin.
Nemška kanclerka Angela Merkel je v Parizu na srečanju s francoskim predsednikom Fran-coisom Hollandom poudarila, da se je treba proti Islamski državi bojevati z vojaškimi sredstvi.
Papež se je odpravil na afriško turnejo in se najprej ustavil v Keniji.
Turški predsednik Erdogan je poudaril, da se Rusiji ne bo opravičil za sestrelitev letala (dejal je celo, da bi to morala storiti Rusija), in zagrozil, da bodo sestrelili vsako letalo, ki bo kršilo turški zračni prostor.
Petek,
27. novembra
čili, da zahtevajo odškodnino.
V	bližini Sindžarja na severu Iraka so našli množično grobišče, v njem pa več kot 120 trupel žrtev Islamske države.
V	streljanju na jugovzhodu Turčije je bil ubit Tahir El?i, odvetnik in aktivist za pravice Kur-dov. Po pozivu Stranke ljudske demokracije (HDP) se je v Carigradu zbralo približno 2.000 protestnikov.
Nekateri trgovci že skušajo t.i. črni petek prenesti tudi v Slovenijo.
Podobe z grško-makedonske meje so potrjevale poročila o nevarnih razmerah.
Z grško-makedonske meje so poročali, da so razmere nevarno nepredvidljive ter da ekonomski migranti, ki jim ne pustijo nadaljevati poti, vztrajajo pri zapori vlakov in gladovni stavki.
Četrtek, 26. novembra
Hrvaško zunanje ministrstvo je slovenskemu veleposlaništvu izročilo že tretjo diplomatsko noto v zadnjih 15 dneh, v kateri zahtevajo odstranitev žice z meje.
Direktor Centra za socialno delo Trbovlje je v povezavi z delom svoje predhodnice, danes poslanke SMC Irene Grošelj Ko-šnik, podal kazensko ovadbo zaradi suma ponarejanja listin.
Okoli 200 prebežnikov iz Maroka, Alžirije in Pakistana je skušalo podreti ograjo na meji med Grčijo in Makedonijo, pri čemer so uničili del žičnate ograje.
Francoski predsednik Francois Hollande je podporo o sestavi velike koalicije proti terorizmu dobil pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu.
Marsikje po državi so trgovci uporabili ameriški trik »črnega petka«, ki je kupce množično (po)vabil v trgovine. Nevladne organizacije so ob tem opozarjale, da ima pretirano potrošništvo številne škodljive posledice, ki jih bodo čutile tudi prihodnje generacije.
Tri delodajalska združenja so zaradi spremembe definicije minimalne plače odstopila od socialnega sporazuma. Sindikati so ob tem pozvali k ponovnemu premisleku in zanikali kršenje sporazuma.
Komisija za preprečevanje korupcije je sporočila, da je v nadzoru premoženjskega stanja ljubljanskega župana Zorana Jan-kovica ugotovila, da je večkrat kršil zakon, in odkrila korupcij-ska tveganja.
Med obredom šiitskih muslimanov v nigerijski zvezni državi Kano se je razstrelil samomorilski napadalec. Umrlo je najmanj 21 ljudi, več je bilo ranjenih.
Italijanska policija je v pristanišču v Trstu zasegla skoraj 800 pušk, ki so bile iz Turčije namenjene v Belgijo.
Dva tedna po terorističnih napadih v Parizu, v katerih je bilo ubitih 130 ljudi, je v francoski prestolnici potekala osrednja žalna slovesnost.
Sobota, 28. novembra
Vlada je na dopisni seji sprejela predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, po kateri bi za dve leti zmanjšali obremenitve tretjega dohodninskega razreda in s tem razbremenili srednji razred.
Turški predsednik je dejal celo, da bi se morala opravičiti Rusija.
Uravnoteženje javnih financ naj bi razbremenilo srednji razred.
Kmetom v občini Razkrižje je zaradi postavitve žičnate ograje prekipelo, češ da svojih polj ne morejo obdelovati, skrbi pa jih tudi, kako bo s spomladansko setvijo. Odgovornim so sporo-
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok o gospodarskih sankcijah proti Turčiji, ki vsebuje tudi prepoved uvoza nekaterih dobrin iz Turčije in zaposlovanja turških državljanov.
Med postavljanjem žičnate ograje na južni meji Makedonije se je zgodil nov incident; v spopadu s prebežniki je bilo ranjenih 18 policistov.
V	streljanju v kliniki za načrtovanje starševstva v mestu Colorado Springs v ameriški zvezni državi Kolorado so bili ubiti trije ljudje, dva civilista in policist.
Nedelja, 29. novembra
V	Burkini Faso so potekale prve demokratične splošne volitve po skoraj treh desetletjih vladavine Blaisa Compaoreja, ki je bil pred letom dni strmoglavljen po protestih ob podpori vojske.
Z območij pod nadzorom skrajne Islamske države so prihajala grozovita poročila o institucionaliziranem spolnem nasilju, zasužnjevanju devic in pobijanju tistih deklet, ki se islami-stom uprejo.
Dan pred začetkom podnebne konference Združenih narodov so se v Parizu spopadli podnebni aktivisti in policija.
Na pariški konferenci so državam v razvoju obljubili milijarde dolarjev.
in predstavniki obeh policijskih sindikatov namreč niso dosegli dogovora.
Na vzhodu Demokratične republike Kongo je po napadu upornikov umrlo najmanj 38 ljudi, med njimi 15 civilistov in mi-rovnik Združenih narodov.
Kosovska opozicija je s solzivcem znova prekinila sejo skupščine, še preden se je ta začela.
V Parizu sta se ob začetku podnebne konference COP21 srečala Vladimir Putin in Barack Obama.
Kot so poročali mediji, je cilj konference omejiti dvig temperature na največ dve stopinji Celzija.
Po dogovoru Turčije in Evropske unije o nadzoru pretoka prebežnikov v Evropo je turška policija pridržala nekaj manj kot 1300 migrantov, ki so bili namenjeni v Grčijo.
Torek, 1. decembra
Državni zbor je po vetu državnega sveta ponovno potrdil zakon o izvrševanju državnih proračunov za prihodnji dve leti. Iz Državnega sveta so se ob tem slišala opozorila, da je delovanje občin ogroženo.
Papež je zaključil afriško turnejo.
Papež Frančišek je zaključil svojo petdnevno afriško turnejo; končal jo je v eni najnevarnejših držav na tej celini - Srednjeafri-ški republiki, kjer je tamkajšnjo vlado pozval, naj se zavzema za enotnost prebivalstva.
Ponedeljek, 30. novembra
Policisti so še naprej stavkali. Vladna pogajalska skupina
Iz Državnega sveta je bilo slišati opozorila, da je obstoj občin ogrožen.
Tudi upravni odbor Obrtno--podjetniške zbornice Slovenije se je soglasno odločil, da odstopi od socialnega sporazuma za leti 2015-2016.
Makedonija je na mejni prehod z Grčijo, kjer še vedno protestirajo prebežniki, poslala dodatne okrepitve posebnih enot, vojska pa je čakala v pripravljenosti s solzivcem in vodnimi topovi.
Ameriški predsednik Barack Obama, ki je izrazil podporo Turčiji, je Moskvo in Ankaro pozval, naj končata zaostrovanje razmer in se raje osredotočita na »skupno sovražnico« - torej, Islamsko državo.
Blizu postaje podzemne železnice v Carigradu je odjeknila silovita eksplozija, katere vir naj bi bila bomba. Umrl je en človek, pet jih je bilo ranjenih.
Kdo so pravi krivci
Strašijo nas, prihaja tretja svetovna vojna, spopad civilizacij, Turki brusijo meče, mi prižigamo kresove. In imajo prav, z velikim popravkom, vojna ne prihaja, vojna je že tu. Že dobro desetletje.
Le da ni evropska, pardon svetovna, pač pa vojna na Bližnjem vzhodu, vojna v Iraku, vojna v arabskih državah, v Severni Afriki, tudi v centralni, na drugi strani krila vojne sežejo tja do dežele pod Hindukušem. Na vojno smo postali pozorni šele sedaj, ko je malce potrkala na naša vrata. Ko so ljudje umirali daleč stran, nam je bilo malce vseeno.
Jure Trampuš
A vse to je popolnoma razumljivo, živeti v preobilju strahu je nemogoče, ljudje se obnašamo kot ježi; ko nam preti nevarnost, se skrčimo, naježimo, čakamo, da mine, za tisto, kar se dogaja na drugem travniku, nam je malo mar.
Bilo bi preveliko poenostavljanje, če bi trdil, da so za vojno na naših mejah krivi samo ljudje, ki ne vedo, kako bi živeli skupaj. Nasprotno. Konflikt je vedno rezultat boja za prevlado med temi in onimi interesi. Med interesi Sirije in Katarja, med interesi šiitov in sunitov, interesi njihovih verskih elit. Vojna je posledica konflikta med to in ono versko, politično, kulturno ali kakšno drugo doktrino. Seveda vse te napetosti igrajo pomembno vlogo, a pomembnejšo, in to je bistveno, igrajo zunanji igralci. Zahodnjaki, Evropejci, Američani, Rusi, vedno bolj tudi Kitajci. Zakaj se je že začela vojna v Iraku? Ker so Američani v imenu demokracije (in nafte) zamenjali totalitarnega Huseina. Zakaj sta že padla dvojčka? Ker so Američani podprli Savdsko kraljevo družino, njej so začeli nasprotovati salafisti, ki so se povezali z borci za svobodo iz Afganistana, ki so ravno nagnali Ruse iz svoje države, ker so ti v času Sovjetske zveze želeli širiti svoj imperij, pa jim tega ni pustila Amerika, njena podpora pa je pripomogla k rasti religioznega fanatizma, ki je potem na koncu usmerjal samomorilska letala. Cela zmeda.
Podobno, kot je cela zmeda danes tudi v Siriji. Tam vlada Asad, torej pripadnik manjšinskih šiitskih alavitov, ki je želel vzpostaviti sekularno državo totalitarizma, pa se mu je upravičeno uprlo ljudstvo, potem so prišle verske milice, pa Kurdi, Turkmenistan-ci, pojavil se je ISIS, napolnjen z evropskimi džihadisti, priletela so ameriška, francoska, sedaj še ruska letala in kar naenkrat se vsi borijo proti vsem. Turki, ki so prejšnji teden sestrelili ruski bombnik, podpirajo turkmensko manjšino, ki se bori proti Asa-du, ki ga v njegovem boju podpira Rusija, ki se bori malo tudi pri ISIS-u, ki ga napadajo Američani, ki ne marajo Asada, hkrati ISIS sodeluje s Turčijo, ki na črno kupuje njihovo nafto in napada Kurde, ki znova napadajo ISIS, ki se bojuje proti Iračanom in Irancem. Velika zmeda in vojna vsem proti vsem. Kdo je torej zaveznik Slovenije? Kdo so tisti »Turki«, ki prihajajo? Da razumemo, kaj se dogaja v Siriji, moramo vedeti, zakaj se je pojavil ISIS. ISIS, ta državna tvorba eshatoloških islamistov, ki bi radi živeli v času, ki ga nikoli ni bilo, za svoj cilj pa režejo vratove in ubijajo v prvi vrsti muslimane in šele potem Zahodnjake, je neposredna posledica ameriške invazije na Irak, ki je skupaj s koalicijo voljnih (torej tudi s Slovenijo) najprej razrušila vso državo, uničila njene socialne strukture in ustvarila vakuum, v katerem se porajajo nedojemljive grozote. Za njihovo izkoreninjenje bombardiranje Sirije in vojaških položajev islamistov ne bo dovolj, nasprotno, oni si to želijo - več bomb bo priletelo na nedolžne civiliste v Raki, več bo novih fanatičnih borcev. ISIS lahko reši samo političen dogovor.
Ampak naj bo popolnoma jasno: ne gre samo za političen dogovor Sirije - oz. kaj je od nje ostalo - in sosednjih držav, ki jim je vojna v interesu, do politične spremembe mora priti tudi pri nas. Kajti ravno zahod, naše politične elite, gospodarski, energetski interesi, naši geopolitični apetiti so pognali te države nekaj stoletji v preteklost. Terorizma, takšnega, kot ga poznamo danes, tako močnega, vplivnega, nekompromisnega, nečloveškega, ni izumil Mohamed ali Osama bin Laden, celo Al Bagdadi ne, za pojav terorizma, za sirijsko vojno vsem proti vsem so v prvi vrsti krivi ljudje iz Washingtona, Pentagona, Bele hiše, Londona, Moskve, vsi tisi, ki podpirajo neokolonializem ali pa gledajo stran in se delajo, da ne obstaja. Vojna proti terorju je rodila zgolj nov teror. Kot pravi Tariq Ali, če se želimo rešiti Isisa, moramo spremeniti okolje, ki je ta isti ISIS pomagalo ustvariti.
■
_
107.8 MHt5a,d'°
e
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 13
3. decembra 2015

KULTURA
9
Drugačno, ustvarjalno praznovanje 55-letnice
Velenjski kulturni dom je bil v nedeljo »star« 55 let - Spomenik moderne je obletnico praznoval s prikazom bogate domače ustvarjalnosti
Bojana Špegel
Velenje, 29. novembra - V Festivalu Velenje, ki domuje v velenjskem domu kulture, so se odločili, da ob 55-letnici odprtja osrednje hiše kulture v mestu ne pripravijo klasične proslave. V podaljšanem koncu tedna so nas povabili na tri premiere, na katerih so prikazali ustvarjalnost tistih domačinov, ki ustvarjajo v hiši na Titovem trgu 4. Vsaka zase je bila svojstven dogodek, vse tri skupaj pa dokaz več, da v Šaleški dolini živi in ustvarja veliko kreativnih in nadarjenih ljudi. Obiskali smo vse tri, dve od njih pa sta povezani z Williamom Shakespearom tudi zato, ker bo kmalu 400 let od njegove smrti.
Plesno »igranje« s čustvi
Prva v nizu treh premier, ki so na svojstven način zaznamovale 55 let, odkar je vrata odprl velenjski dom kulture, je bila plesna predstava Plesnega teatra Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje. Koreografinja Nina Mavec Krenker ni izbrala lahke teme - to je 6 plesalk plesno prelilo v zgodbo, ki je dala misliti.
Predstava namreč govori o prestopanju mej v človeških odnosih, o prestopanju mej, ki si jih posameznik postavlja sam. Kako to čuti, smo lahko začutili tudi številni obiskovalci premiere, saj je vseh 6 plesalk to znalo izraziti skozi gib, ki je bil podkrepljen s »težko« glasbo Arva Pa-erta in Krzysztofa Pendereckega. Ko-reografinja je glasbo izbirala dolgo in zagotovo izbrala načrtno, saj je bila podlaga za prikaz čustev, kot so otopelost, sovraštvo ... Predstava je intenzivna ne le za plesalke, ampak tudi za gledalca. »Meje čustvovanja so lahko zelo različne. V nekem trenutku, ko človeka idealiziraš, lahko intenzivno čustvo iz idealiziranja hitro preide v sovraštvo, agresijo. Plesalke so soustvarjale predstavo, saj je moj način ko-reografiranja takšen, da iz plesalcev skušam izvabiti njihovo osebnost. Ker vsak človek drugače doživlja določene situacije v življenju, je bilo to nujno,« nam je povedala koreografinja. Domiselna scena z mrežami, ki že same postavljajo meje, igro luči, ki čustva še potencirajo, so del
predstave, ki se tokrat ne ukvarja s pozitivnimi čustvi. To ni predstava, ki bi gledalca spravila v dobro voljo. Je pa predstava, ki zahteva intenzivno miselno prisotnost. Sploh, ker je marsikdo od gledalcev pričakoval, da bo konec vzbudil pozitivna čustva. A jih ni. In prav v tem je tudi eno od sporočil predstave.
Po predstavi je šmarški gleda-liščnik Tomaž Potočnik v odigrani anekdoti predstavil plesalko Meto Vidmar. Z razlogom. Prvič so namreč v Velenju podelili »njena« priznanja za področje plesa, ki jih na državni ravni podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Kar pet od šestih plesalk v predstavi si jo je prislužilo z 10- in več kot 15-letnim predanim ustvarjanjem v plesu. Srebrno značko sta prejeli Ana Marija Kralj in Tjaša Šuligoj, zlato pa Polona Boruta, Lucija Boruta in Mateja Rožič. Jera Fras, šesta od plesalk in soustvarjalk predstave Mejna črta, je najmlajša med njimi, zato je še ni dobila.
ŠEJKsPIR po velenjsko
Velenje, 28. novembra - Ustvarjalci predstave »Vse o ŠEJKsPI-RU« so se igrali z mislijo, da bi predstavo poimenovali tako, kot smo zapisali v naslovu. Mirno bi jo lahko, saj je besedilo, ki ga je Alice Čop priredila iz teksta za tri
Kar pet od šestih plesalk v predstavi Mejna črta je po koncu premiere prejelo državna priznanja za ustvarjanje v plesni
umetnosti.
igralce (trije Angleži so jo napisali leta 1983) in ga prilagodila za 12 igralcev društva Gledališče Velenje, zabelila z mnogimi aktualnimi »cukrčki« iz našega okolja in časa. Vključno z narečjem, ki je v predstavi »naše«. Gre za absurdno komedijo, ki zajame vse glavne Shakespearove igre, skupaj kar 37. Čeprav gre za različne zvrsti, igralcem uspe, da iz njih naredijo čisto komedijo.
Na odru se menjujejo štiri trojice igralcev, ki ves čas komunicirajo z gledalci. Predstava je res posebna, točno takšna, kot jih ima rad režiser Kajetan Čop.
Glavne like iz dramatikovih del omenijo, slišimo tudi nekaj originalnih citatov. V predstavi je veliko »klovnjenja«, fizične komike. »To je bil zanimiv izziv tako zame kot za igralce. Kot amaterski igralci se v predstavi soočajo s »kontaktnim« igralstvom, kar je zelo težka in nevarna zvrst igre, saj nikoli ne veš, kako bo reagiralo občinstvo. Garancije ni, zato so igralci pripravljeni na različne situacije,« nam je režiser povedal pred prestavo. Lahko rečemo, da po premieri strahu ni več. Polna dvorana je odlično sodelovala z igralci in tako pomagala ustvari-
Podelili (tudi) zlato Lihnartovo priznanje
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je državna priznanja za delo v gledališki dejavnosti podelil tudi po sobotni premieri Gledališča Velenje. Tatjana Vidmar je v imenu sklada podelila tri srebrne Linhartove značke, ki so jih prejeli Petra Hribernik, Miha Šilc in Matej Mraz. Redka in posebna pa je zlata Lihnartova listina, ki jo je dobil Karl Drago Seme za 50-letno delo na odrskih deskah. »Zame je bilo to popolno presenečenje. Nisem je pričakoval, pa čeprav je letos res 50 let, odkar sem prvič stopil na oder velenjskega doma kulture, odkar s svojo igro razveseljujem otroke. Zame je letošnje leto polno presenečenj, priznam pa, da tudi izzivov, sploh letošnji veseli december bo takšen. Linhartova častna listina mi ogromno pomeni. Je zahvala za vse, kar sem vložil in dajal, ob tem pa sem veliko, veliko tudi dobil. Tako od soigralcev kot čudovitega občinstva. Hvala jim!«
ni bila, pa sovražnikom. Ponovno jo bomo zaigrali na silvestrovo,« smo slišali ob koncu. Mi jo priporočamo prijateljem!
Vilinski prikaz mlade ljubezni
Velenje, 29. novembra - Prav na rojstni dan hiše na Titovem trgu 4 se je dopoldne v mali dvorani zgodila še zadnja premiera, namenjena najmlajšim gledalcem. »Romeo in Julija je tragedija, izziv, da jo pripravimo za otroke od 4 leta starosti dalje, je bil zato velik. In dober. Seveda se zgodba ne konča tragično. Pomagali smo si z vilinci, ki jih je imel Shakespeare zelo rad in jih je zato velikokrat uporabil v svojih predstavah. Vilo Ma-bo, ki je del naše predstave, pa omenja tudi v Romeu in Juliji,« nam je še pred premiero povedala scenaristka in režiserka Alice Čop. Takrat si še nismo znali predstavljati, kako ji bo uspelo večno ljubezensko zgodbo »narediti« razumljivo in simpatično najmlajšim. Po premieri nam je bilo jasno, da ji je uspelo. Skupaj s celotno ekipo, v kateri največje
»breme« nosita odlična igralca (in tokrat tudi pevca) Vanja Kre-tič in Mitja Švener, sceno sta izdelala Kajetan in Kilian Čop, barvite kostume Noemi Čop, glasbo pa sta ustvarila Gorazd Planko in Zmago Štih.
Igralca se v predstavi res prelevita v simpatična vilinca, v zgodbi pa odigrata po več vlog. Pri tem uspešno komunicirata z mladimi gledalci, ki so iskreni. Ko vila vpraša, ali poznajo kakšno čudežno besedo, iz dvorane zazveni »Prosim«. Ko ob srečnem razpletu ljubezenske zgodbe med Romeom in Julijo, ki ju kraljica vseh vil Mabo, ki prede sanje, zaradi prepirov med njunima očetoma spremeni v žuželko in žabo, vsi očitno ne verjamejo, da ljubezen premaga vse. Mlad glas iz dvorane to komentira z besedami: »Ne, pa ne!«. Predstava, ki je polna čaranja, je pravo doživetje ne le za najmlajše, ampak tudi za njihove starejše spremljevalce pri ogledu. Sploh, če znajo poiskati otroka v sebi. Preverite lahko že to soboto ob 10.30 v mali dvorani doma kulture, ko jo bodo prvič ponovili.
S pomočjo čarovnije, odlične scene, kostumov in glasbe so velenjski lutkarji uspeli tragedijo spremeniti v zgodbo o mladi ljubezni, ki
premaga vse ovire.
12 jih je, ki nizajo znane odlomke iz Shakespearovih iger, kijih začinijo s klovnovskimi gagi in sodelovanjem z občinstvom. So
zabavni in parodični.
Ikone v cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju
Šoštanj - Minuli teden je v prostorih župnijske cerkve sv. Mihaela v Šoštanju razstavljal znani šoštanjski slikar, sicer Makedonec iz Vevčanov, Alimpije Košarkoski. Razstavljene so bile njegove avtorske ikone; torej religiozne slike, izdelane na platnu ali leseni tabli, ki sicer domujejo v pravoslavnih cerkvah. Obiskovalci so se tudi tokrat ob njih radi ustavljali.	a mš
ti komedijo, ki je večino res nasmejala, tudi s humorjem 'na prvo žogo' in nekaj res briljantni-mi dramaturškimi prijemi. To je predstava, ki ti je všeč ali pa ne. Vmesnih reakcij verjetno ni.
Svoje igralsko poslanstvo so odlično opravili Noemi Čop, Karli Čretnik, Bojan Domazet, Urban Hrastnik, Vid Horvat, Peter Iršič, Zoja Lešnik, Matej Mraz, Špela Skaza, Miha Šilc, Nejc Škorjanc in Amadej Šuperger. Ne prvič se je izredno izkazala tudi avtorica kostumov in scene Juma Valečak. »Če vam je bila predstava všeč, jo priporočajte prijateljem. Če vam
a
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

3. decembra 2015
Šaleški Ta veseli dan kulture
Danes tudi v Šaleški dolini kulturne ustanove na široko odpirajo vrata - Po Sloveniji se bo zvrstilo več kot 350 prireditev - Kaj in kje se »dogaja« v dolini?
ALTERNATOR
Bojana Špegel
Velenje, 3. decembra - Danes je rojstni dan Franceta Prešerna. Na pobudo Ministrstva za kulturo RS je od leta 2000 to dan, ko kulturne ustanove ljubiteljem kulture omogočijo brezplačen vstop, na »Ta veseli dan kulture« pa pripravijo tudi številne dogodke. Danes se to dogaja v več kot 60 različnih krajih po Sloveniji, kjer se bo zvrstilo več kot 350 prireditev. Pester program bo tudi v Šaleški dolini, zato lahko tudi vi današnji dan preživite prešerno.
Od menjalnega kroga do pripovedovanja
Na Ta veseli dan bodo za vse obiskovalce na široko odprta grajska vrata Muzeja Velenje, Hiše mineralov v Starem Velenju in Muzeja usnjarstva v Šoštanju. Obiskovalci si bodo lahko brezplačno ogledali muzejske in galerijske zbirke. Danes po 16. uri pa bo Velenjski grad zaživel v pravljični podobi. Dišalo bo
po zimskih napitkih in pecivu, v čarobnem grajskem okolju pa bodo obiskovalci lahko izbirali med drobnimi darilci, ki jih bodo ponujali različni ustvarjalci. K sodelovanju so velenjski muzealci povabili tudi Zadrugo Vez, ki bo v atriju Velenjskega gradu pripravila praznični Menjalni krog. Gre za lokalni menjalni sistem, katerega namen je vzpostaviti uravnoteženo odprto skupnost za medsebojno izmenjavo dobrin, storitev ter medsosesko pomoč. Tokrat bo posvečen prav izmenjavi daril in vabi obdaro-valce, da letos ponje ne zavijejo v trgovine, ampak si jih izmenjajo. Pri izmenjavi si bodo pomagali z lokalno valuto »kuolm« (1 K = 1 EUR). Zadruga Vez bo predstavila tudi projekt knjižnice avtohtonih semen, ki ga bodo obiskovalci lahko podprli z nakupom paketa semenskih bomb.
Danes ob 12. uri vas vabimo tudi v Galerijo Velenje. Pripravljajo strokovno vodstvo po razstavi Vizualna umetnost v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini od
1975 do 2015, ki se zaključuje v soboto.
V	Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju ob 17. uri odpirajo razstavo Miklavževanje v Šoštanju in okolici, ob razstavi pa bodo pripravili pripovedo-valski večer. Izkušeni pripovedovalci bodo pripovedovali kratke ljudske pripovedi in pravljice iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Pripovedovali bodo člani kulturno-umetniškega kluba Po-tovke, zavoda Poseben dan, kulturnega društva Solčava in posamezniki iz občine Šoštanj.
V	Mestni galeriji Šoštanj si lahko danes od 9. do 19. ure ogledate razstavo Pavleta Ščurka, vrteli bomo filme in risanke, obiskovalcem pa bodo postregli s čajem in figami.
Večerna lutkovna predstava
Praznovanju se pridružuje tudi Festival Velenje. V mali dvorani velenjskega doma kulture bo Lutkovno gledališče Velenje danes ob 19.30 uprizorilo lutkovno-
-gledališko predstavo za odrasle in mladino Mali princ, ki je primerna za nekoliko starejše gledalce. Tematika svetovne uspešnice je iskreno preprosta, hkrati pa izjemno globoka in simbolična. Mali princ, ki simbolizira nedolžnost, ljubezen, prijateljstvo in upanje, občinstvu predstavi svet skozi otroške oči. Scenarij in režijo igre je pripravila Alice Čop, vloge literarnih likov pa odlično odigrajo Ema Hoz-jan, Vanja Kretič in Mitja Švener.
Danes aktualne tudi knjige
V Knjižnici Velenje bodo predstavili drugo knjigo iz nastajajoče zbirke Zelena pismenost. Slikanica Kate Laštro Cvetna čebelja abeceda je posvečena domači čebeli kranjski sivki, v programu pa bodo sodelovali učenci in učitelji osnovnih šol. Javni sklad za kulturne dejavnosti območne izpostave v Velenju pa bo zvečer v vili Bianca pripravil predstavitev nove knjige Volčja Tolpa avtorja Zlatka Kraljiča.	■
Lionsi vabijo na dobrodelno gledališko predstavo
Z različnimi humanitarnimi akcijami pomagajo socialno ogroženim, njihovi »varovanci« pa so slepi in slabovidni
Mira Zakošek
Predpraznični čas je tisti, ko so v vseh dobrodelnih organizacijah še posebej tankočutni, in tako je tudi z velenjskimi Lion-si, ki jih od junija vodi Andrej Glušič. Tokrat so se odločili za organizacijo dobrodelne gledališke predstave Kurbe v izvedbi kulturnega društva iz Notranjih Goric. Predstava bo to soboto ob 20. uri v domu kulture v Velenju. Izkupiček bodo razdelili tukajšnjim pomoči potrebnim družinam. Za letos načrtujejo še eno dobrodelno akcijo, in sicer tradicionalno božično stojnico, ki jo bodo v središču mesta postavili
zadnjo soboto pred božičem, 19. decembra. Tudi njen izkupiček bo polepšal predpraznične dni ogroženim družinam.
Sicer pa je njihova prioritetna naloga pomagati slepim in slabovidnim. Andrej Glušič je zelo zadovoljen z oznakami, ki so jih v sodelovanju z Mestno občino Velenje že naredili. To problematiko pa še naprej spremljajo in predlagajo ustrezne rešitve.
Sicer pa je njihova najuspešnejša akcija zbiranja hrane. Z nekaterimi tukajšnjimi trgovinami so dogovorjeni, da jim po zaprtju odstopijo hrano, njihovi člani jo dvignejo in jo razdelijo humanitarnim organizacijam, ki poskr-
bijo, da pride čim prej med ljudi. Letos so tako zbrali že 600 kg takšne hrane.
Tudi za prihodnje leto načrtujejo večjo prireditev, to bo koncert njihove perspektivnega violinista Jureta Smirnova, ki ga Lions klub Velenje tudi štipendira. S svojimi aktivnostmi pa se bodo skušali odzivati na vse aktualne potrebe.
Sicer pa se člani Lions kluba Velenje redno zbirajo vsak prvi in tretji četrtek, pregledajo, kako potekaj aktivnosti, ki jih seveda prilagajajo potrebam. Predsednika kluba volijo za eno leto.
Andrej Glušič:»V Velenju smo z ustreznimi oznakami dobro poskrbeli za slepe in slabovidne.«
Dobrodelni koncert pripravlja tudi Rotary klub
Nastopili bodo sami odlični glasbeniki
Rotary klub vabi 13. decembra ob 17. uri na dobrodelni koncert, ki so ga poimenovali Šaleški glasbeni talenti za socialno ogrožene otroke, v dom kulture. Nastopili bodo sami odlični domači glasbeniki Kim Pavlič (čembalo), Klara Kikec (flavta), Katja Žličar Marin (ko-repetitor), Katja Skrinar (harfa), Rok Tadej Brunšek (klavir) ter Jure in Mi-
ha Smirnov (klavir in violina). Po besedah predsednika kluba Roberta Go-terja bodo izkupiček namenili socialno ogroženim otrokom, ki v teh prazničnih dneh še posebej občutijo stisko. Robert si želi, da koncert obiščete v čim večjem številu in tako porazdelite tudi kanček lastne sreče.
a mz
Začeli jubilejno sezono
Velenje, 1. december - Prvi koncert v jubilejni, deseti sezoni abonmajskega cikla velenjskih godbenikov je poslušalce v soboto, 28. novembra, popeljal na potovanje skozi čas, dežele in glasbene zvrsti. Gostili so Pihalni orkester Orchesta di Fiati »Val Isonzo«, ki deluje pod taktirko Fulvia Dosea in mednarodno uveljavljenega glasbenika, solo klarinetista Orkestra Slovenske filharmonije Massimiliana Miania.
V soboto, 19. decembra 2015, bo na sporedu že drugi, prednovoletni koncert celjskih simfonikov. Sloviti klavirski koncert norveškega skladatelja Edvarda Griega bo z orkestrom poustvaril komaj 12-letni Mak Muni Mihevc, mladi pianist, ki je dobitnik številnih nagrad na mednarodnih pianističnih tekmovanjih.
Defibrilator na griču
Bojan Pavšek
Viralne zgodbe postajajo pomemben del elektronskega vsakdanjika, saj nam jih različni mediji, med katerimi prednjači internet, pridno servirajo vse dni v tednu, vse tedne v letu, vsa leta v .... Njihov razpon sega od lol-idiotskih preko omg-emocio-nalnih do wtf-adrenalinskih in seveda še naprej. Kolikšen vpliv sploh imajo na nas? Nekateri jih že čez sekundo potisnejo v pozabo, spet drugim predstavljajo pomembno gonilo v življenju. Edina težava teh zgodb je v tem, da so viralne. Neotipljive, ne-materializirane in pogosto neresnične. Ali zrežirane, če se rajši spogledujete s filmskim izrazoslovjem. Na srečo nas Orwel še ne preganja nazaj v leto 1984, zato nam je (vsaj za zdaj) dana odlična alternativa. Da jih ignoriramo. Ali celo blokiramo. Ali celo ugasnemo. In se posvetimo tistim zgodbam, ki resnično držijo vodo. Takšno, ki jo spijemo na dušek. Takšno, ki nam poživi srce. In duha.
Grafika: Bojan Pavšek
Kar nekaj stoletij je moralo preteči, da se je na griču, samo streljaj iz Šoštanja, javnosti širokogrudno razkril dvorec Gutenbichl*. Pred tem je v intimo svojega ambienta spuščal le premožne sloje grofov, graščakov, baronov in gospodarstvenikov, ki so si podajali njegovo lastništvo. Uglajenost karakterjev njegovih gospodarjev je leta 1945 izničila nacionalizacija posestva, ki jo je sprejela Federativna ljudska republika Jugoslavija. Pikantnosti tega prevzema so v ustnem izročilu še vedno žive, in kolikor je razbrati iz teh pripovedovanj, na trenutke pošteno kvarijo ugled človeškega dostojanstva. Od 1963. leta pa so prekrasni prostori z dragocenimi parketi in intarziranim pohištvom kot zadnje gostili paciente Psihiatrične bolnišnice Voj-nik. In to vse do leta 2013. Takrat je življenje v dvorcu ugasnilo. Vandalizem in nevzdrževanje objekta sta ga potiskala proti stanju brez povratka. Potencial objekta s čudovitim parkom v treh terasah in nostalgičnim steklenjakom je pričela oblivati sivina. Kljub neprecenljivi arhitekturni dediščini so njegovi kriki pozabe vedno naleteli na gluha ušesa. Dokler jih ni slišala šo-štanjska arhitektka Mateja Kumer. In to ravno med 25. Dnevi arhitekturne dediščine, ki so s spodbudo Ministrstva za kulturo želeli motivirati odprtja vrat stavbne kulturne dediščine, ki drugače ni namenjena obiskovalcem. Dvorec si je oddahnil. Našel je osebo s prostorskim posluhom in neizčrpno energijo, ki pa je za oživitev njegove zgodbe potrebovala še pomoč somišljenikov. Tistih, ki jim ni vseeno, da se temelji lokalne zgodovine spreminjajo v prah. In našla jih je. Precej in povsod. S skupnimi močmi so ustvarili jedro, ki je eruptiralo v množici unikatnih idej in rešitev za revitalizacijo dvorca. Med njimi je velik del odgovornosti nase prevzel Simon Ogrizek, priznan velenjski florist. Dvorec je skozi njegove stvaritve cvetličnih aranžmajev postal prava paša za več tisoč parov oči. Ker je večina materiala izvirala iz samega posestva, je bila avtohtonost dekoracij še kako pristna. Srčni utrip objekta so v aerobnem stanju ohranjali tudi številni dogodki, na katerih ni manjkalo fotografskih interpretacij dvorca, artefaktov mladih šoštanjskih umetnikov, jazzovskih akordov ter nesramno dobre čokolade. Predvsem pa ni manjkalo ljudi! Zelo zadovoljnih ljudi, ki so s svojim obiskom podprli oživitev dvorca in spoznali, da njegova zgodba ni viralna. Ampak vitalna!
a
*Buehel - Buechel pomeni toliko kot Huegel, grič
a
■
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 11
3. decembra 2015
"^AS
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Almanah 2016 je lahko tudi darilo
Tristo dvajset strani obsežna publikacija Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je že v tiskarni in konec prihodnjega tedna vam jo bomo že lahko ponu-
dili. Ustvarjalci smo zares ponosni nanj, saj nam ga bo uspelo izdati že triindvajsetič. Vsakič znova z veseljem (pa tudi zaskrbljeni) ugotavljamo, da smo edini v Sloveniji, ki
Skrben redakcijski pregled pred oddajo Almanaha v tiskarno
izdajamo tako obsežen almanah, v katerega resnično strnemo vse tisto, kar se je najpomembnejšega dogajalo v iztekajočem se letu. Seveda pa naš almanah presega zgolj kronološki pregled dogajanj, je bistveno bogatejši, saj je v njem slikovito predstavljeno tudi vse ostalo pomembno dogajanje v omenjenih treh občinah, ki so ostale tudi po razdelitvi vsebinsko močno povezane. Imajo mnoge skupne institucije, društva in različne organizacije. Še posebej vas vabimo, da preberete uvodnike v posamezna poglavja. Nekatere najbolj kompetentne ljudi smo zaprosili, da razmišljajo o sedanjem trenutku na posameznih področjih in se ozrejo tudi naprej. V poglavjih Moje leto pa predstavljamo posameznike, ki so bili s svojim delovanjem v letu 2015 posebej opazni. Almanah že lahko naročite. Pokličite 898 17 50, pišite na press.nascas.si ali pa nas preprosto obiščite na sedežu Našega časa na Kidričevi 2 a v Velenju. Res bomo veseli, če vam bo Almanah 2016 popestril zimske dni. Prav gotovo pa lahko z njim v teh prazničnih dneh koga tudi razveselite.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	PARNI VALJAK - Prolazi sve, zar ne?
2.	ANJA RUPEL, PIKA BOŽIČ, NUŠA DERENDA, ALENKA GODEC - Dobro se imej
3.	TOM JONES - Take My Love
Prolazi sve, zar ne? je naslov najnovejšega singla legendarne zagrebške skupine Parni valjak. Skupina, ki je radijski eter letos osvojila s skladbo Samo ti (Norma Belle), tudi z novo skladbo nadaljuje s praznovanjem 40-letnice svojega delovanja, v okviru katerega je oktobra gostovala tudi v Velenju.
GLASBENE novice
■
LESTVICA domače glasbe
Omar Naber se vrača s skladbo Hej ti!
Omar Naber se po dveh letih premora vrača na glasbene odre z novo sklabo Hej, ti!, ki napoveduje prihod nove plošče predvidoma v maju 2016. Skladbo je Omar ustvaril povsem sam, od glasbe, besedila, odigranih inštrumentov pa vse do celotnega aranžmaja. Le spremljevalni vokal je prispevala Anja Baš. Omar je tudi nekoliko spremenil svoj glasbeni slog, saj prvič v njegovi karieri slišimo, kako zveni brez spremljave električne kitare. Vi-
deospot za skladbo je nastal v okviru oddaje Top 4 s Tjašo Ko-kalj. Na pomoč pri snemanju vi-deospota so poleg Top4 deklet priskočile tudi plesalke skupine Mystique Show Group. Snemanje je pod taktirko Danijela Vovka in Petra Kleve potekalo v Ajdovščini v letalskem hangarju znanega izdelovalca letal Pi-pistrel.
Anja, Pika, Nuša in Alenka se imajo dobro
Štiri znane slovenske pevke Anja Rupel, Pika Božič, Nuša Derenda in Alenka Godec predstavljajo single Dobro se imej. Pozitivno in optimistično skladbo v sodobnem plesnem ritmu je Anja Rupel skupaj s svojimi glasbenimi kolegicami in prijateljicami posnela za prihajajoči nov album. Pred leti so te štiri slovenske pevke že uspešno sodelovale v skladbi I'm not for you. Glasbeno in zasebno so se takrat odlično ujele in prav zaradi tega in dobre skladbe so se tudi tokrat z veseljem odzvale Anjinemu povabilu na ponovno sodelovanje. Na snemanju je bilo veliko resnega dela pa tudi sme-
ha in zabave ter odlične ženske energije, o čemer skladba Dobro se imej tudi govori. Anja, Alenka, Nuša in Pika so prepričane, da bo energična plesna skladba poživila slovensko glasbeno sceno in tudi kak prednovoletni žur.
Flirrt z novo skladbo ponujajo nov glasbeni izraz
Skupina Flirrt, ki je na sceno stopila kot skupina pubertetni-kov, je v skoraj dveh desetletjih zrasla tako v glasbenem kot avtorskem smislu. Pred leti so veljali za izjemno priljubljen najstniški bend, danes pa gre za zasedbo s kvalitetno avtorsko glasbo in sporočilnimi besedili. Napredek je bilo opaziti z vsakim novim albumom, danes pa z novo skladbo Ne trezen, ne pijan napovedujejo ne le nov dvojni album, ampak tudi drugačen glasbeni izraz. Flirrt niso več za-četniško naiven in njihova glasba ni več lahkotna. Postali so bolj angažirani, besedila njihovih skladb pa so bolj družbeno kritična. Nova skladba Ne trezen, ne pijan je zato precej dru-
gačna, kot bi jo marsikdo pričakoval. Rok Lunaček, frontman skupine, jo je napisal na siv jesenski večer, kar je zaznati tudi v skladbi.
Vlado Kreslin in Vlatko Stefanovski v skladbi Sami naši
Vlado Kreslin je z legendarnim makedonskim kitaristom Vlat-kom Stefanovskim posnel še eno skladbo. Po skladbi Kdo si, v kateri sta Vlado in Vlatko že pred leti združila moči, zdaj predstavljata še skladbo z naslovom Sami naši. V njej Vlado Kreslin opi-
suje svoje izkušnje s številnih potovanj po svetu, kjer srečuje slovenske izseljence in emigrante vseh vrst z območja bivše Jugoslavije. Med njimi navadno vlada neka tiha solidarnost in pripravljenost pomagati. Besedica »naši« pa ima daleč od doma prav poseben pomen. Pesem je Vlado začel snemati pred dvema letoma v studiu Vlatka Stefano-vskega v Skopju, dokončala pa sta jo pred dnevi z Galom Gju-rinom, ki je posnel cel kup inštrumentov in skladbo tudi do konca sproduciral. Besedilo in glasba sta delo Vlada Kreslina, aranžma pa Vlada Kreslina in Gala Gjurina. Na kaval, orientalski ljudski instrument, razširjen predvsem v državah vzhodnega Balkana, je zaigral sloviti bolgarski glasbenik Teodosij Spasov.
Na Evroviziji kar 43 držav, vračata se tudi Hrvaška in BiH
Na Evroviziji v Stockholmu bo maja nastopilo rekordnih 43 držav, saj se bodo temu cirkusu znova pridružile Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Ukrajina in Bolgarija. Ukrajine lani na Dunaju ni bilo, BiH pa se bo s svojo skladbo predstavila prvič po letu 2012. Po dveletnem premoru se na evrovizijski oder vrača tudi Bolgarija, ponovno pa bo nastopila tudi Avstralija, ki je lani kot posebna gostja velikega finala osvojila peto mesto. S svojo glasbo se bo dežela tam spodaj predstavila tudi v Stockholmu, a tokrat brez posebne ugodnosti, saj bo morala najprej nastopiti v enem od dveh predizborov in si prav tako pridobiti vstopnico za veliki finale. 43 držav je na izboru za evrovizijsko popevko do zdaj sodelovalo le še v letih 2008 in 2011, ena redkih nacionalnih radiotelevizij, ki se je v letu 2016 odpovedala sodelovanju, pa je turška televizija. Žreb, s katerim bodo udeleženke razporedili v oba predizbora, bo januarja.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
Brkinski trio & Orkester Nika Polesa - Dišali so tvoji lasje
Ansambel Svetlin - Ti si kriva deklica
Fantje z vseh vetrov - Si rekla da ne smem
Ansambel Roka Žlindre - Mi ga pa žlindramo
Ansambel Pajdaši - Nekje je kraj
Družinski trio Pogladič - Dani, vsi smo s tabo zbrani
KGB Kvintet - Muzika naše veselje
Ansambel Zaka' pa ne - Jaz hočem blondinko
Ansambel Žargon - Imela je upanje
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
ALEX VOLASKO
Alex Volasko, ki se že lahko pohvali z debitantskim albumom Tvoji nasmehi, tokrat predstavlja novo pesem Prosim, malo tišje. Ob tem napoveduje tudi izid drugega studijskega albuma, ki ga bo predstavil spomladi. Tik pred tem se bo s pesmijo Pesem in poljub predstavil še na festivalu Dnevi slovenske zabavne glasbe v večeru izbora pop-rock skladb.
ROBERT JUKIČ & MAYA
Robert Jukič na radijske valove pošilja nov single, skladbo Na poti sreče, v kateri igra glavno vlogo pionirka slovenskega soula in r'n'b-ja Maya. Robert je z Mayo sodeloval pri njeni drugi plošči in bil del njene spremljevalne zasedbe na koncertih. Tokrat je Maya dala svoj glas Robertovi skladbi.
ALYA
Alya predstavlja videospot za romantično obarvano pesem Dober dan. Režiral ga je Nino Denkovski, ki je z Alyo
posnel že spot za skladbo Car. Videospot so snemali oktobra v krajinskem parku Sečoveljske soline, in čeprav je letošnja jesen postregla s skoraj poletnimi temperaturami, so ekipo presenetile skoraj zimske temperature.
KATRINAS
Tri simpatične pevke, združene v vokalni skupini Katri-nas, so izdale nov album z naslovom Žarki za srce. Gre za že peti album skupine, v kateri prepevajo Katarina Habe, Sanja Mlinar Marin in Petra Grkman. Dekleta pravijo, da gre za sončen in energije poln album.
BILLYSI
Slovenski rokerji Billysi, ki so pred 14 leti začeli kot Billy's Private Parking, se predstavljajo z novo skladbo Divja voda. Za skladbo so posneli tudi videospot, pri katerem je za režijo in montažo poskrbel Marko Duplišak. Snemanje je bilo še posebej naporno za pevko Urško Majdič, ki se je morala tri ure oblečena namakati v bazenu.
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 12
12


Žena velenjskega župana Tanja Kontič in podžupanja Breda Kolar sta zadnje čase pogosto skupaj na različnih prireditvah. Tokrat ju je čvek ujel na obletnici društva, ki združuje bolnike z osteoporozo. Njun klepet je bil zelo oseben. Čvek pa ne ve, ali sta govorili o trdnosti svojih kosti ali plesu, ki je bil glavni v programu tega večera. Podžupanja ga ima od nekdaj rada, trenirala je tudi trebušnega. Tanja Kontič ve, da je gibanje zdravo, če rada tudi pleše, pa čvek ne ve. Bo pa na preži, da to odkrije.
^^ Andrej Kuhar (sedaj Herbers tein) je Jožetu Torkar-ju uspešno 'prodal' novo indukcijsko kuhališče, ki ga testira v sodelovanju z razvojem Gorenja. Jože Torkar iz Petrola pa je Andreju Kuharju uspešno 'prodal' najbolje distribuirano in po kapljicah izmerjeno, nič izgubljeno, svežo pitno vodo, ki priteče iz naših domačih pip - Šaleški biser. Oba sta bila s tem zelo zadovoljna in sta po moško predebatirala še, kateri recept je najboljši za pripravo kozlička. A je Čvek menda slišal, da sta za Urškinim (Urška Ojstršek, prej Gorenje - sedaj Petrol) hrbtom predvsem debatirala, da v ženski družbi še takšen »hec« dobi čisto drugačen čar.
a a Franc Šmerc, podpredsednik Čebelarske zveze Slo-^^ venije in prizadeven član Čebelarskega društva Šmartno ob Paki, pravi, da bi za čebele naredil vse. To tudi dokazuje, saj je izkoristil prisotnost šoštanjskega dekana Jožeta Pribožiča (prvi z leve) ter šoštanjskega župana Darka Meniha. Po fotografiji sodeč je ta bolj pritegnil Meniha. Čveku se zdi, da se je županu ob tem porodila ideja, kaj bi lahko počel v penziji in zakaj bo tudi takrat imel razloge za obisk občinske stavbe, v kateri imajo po novem prostore člani Čebelarskega društva Ravne - Šoštanj.
ZANIMIVOSTI
Pri Nutelli nočejo izdelati nalepke z imenom Isis
Teta dveh petletnih otrok je pri Nutelli naročila pet kozarcev z imenoma svojih nečakov Odhin-na in Isis, da bi jima s tem polepšala dan. Toda v avstralski prodajalni Myer v Shellharbourju, kjer so naročilo sprejeli, so ji povedali, da je računalnik obe imeni označil za sporni. Po nekajminutnih pogajanjih, je ime Odhinn postalo sprejemljivo, menedžer v trgovini pa je vztrajal, da ime-

jite, ker javnost nanj gleda negativno,« je dejala Heather Taylor in dodala, da nikakor ne razmišlja, da bi svojo hčerko preimenovala, čeprav je pritisk javnosti vse večji.
Pametne zapestnice
Novozelandski letalski prevoznik Air New Zealand se je odločil za uvedbo pametnih zapestnic za otroke, ki z letali potujejo sami. Te staršem omogočajo, da svojega otroka spremljajo vsak trenutek leta. T. i. zračna zapestnica (airband) ima vgrajen čip, ki se skenira na vseh ključnih odsekih otrokovega potovanja, starši ali drugi sorodniki pa o tem prejmejo besedilna sporočila. Air New Zealand je prvi letalski prevoznik, ki se je odločil za uporabo tovrstne tehnologije.
enajst let, ki potujejo sami. Do začetka februarja bo zapestnica brezplačna, kasneje jo bo letalski prevoznik zaračunaval.
Drevo vabi turiste
Tudi to jesen se na Kitajskem trume turistov zgrinjajo v budistični samostan Gu Guanyin, da bi si ogledali zanimivo čudo narave: na tamkajšnjem vrtu namreč raste ogromno staro drevo ginko, ki liste vsako leto obarva v živo rumene barve in ko ti odpadajo, se v čudovite zlato rumene odtenke obarvajo tudi tamkajšnja tla. Charles Darwin je drevo
vrtovih in parkih, tako zaradi njegove estetske kot zdravilne vrednosti. Kitajci ginko imenujejo tudi drevo z račjimi nogami, ker njegovi pahljačasti listi spominjajo na račjo plavut, najstarejši primerki naj bi bili stari tudi več kot 2500 let.
Na Norveškem
primanjkuje
odpadkov
Če ima večina sveta težave z obilico odpadkov, je na Norveškem zgodba nekoliko drugačna: poročajo namreč o pomanj-
radi česar pa so ti na trgu postali zaželena dobrina. »Trg deluje kot katerikoli drug, razlika je le v tem, da mi ne plačujemo za odkup,« je še dodala Gerner Bjerkasova.
Kakšen je svet po 44 letih zapora
Američan Otis Johnson je zaradi poskusa umora policista 44 let preživel v zaporu, skrit pred zunanjim svetom. Ko se danes sprehaja po ulicah, je povsem zmeden. »So vsi postali agentje obveščevalne agencije?« se sprašuje, ko opazuje mimoidoči s slu-
na Isis nikakor ne more odobriti - saj gre tudi za kratico, ki je v uporabi za Islamsko državo. V prodajalni so naročnici dejali, da ima Nutella protokol za sprejemljiva imena in jo napotili na Nutellino hčerinsko podjetje -Ferrero Australia. Tam je izvedela, da je bil zaželena nalepka sporna ter da do tiska ni prišlo, ker gre za zelo občutljivo temo v javnosti. Ko je za dogajanje izvedela mati otrok, je bila nadvse razočarana. »To me je hudo prizadelo. Ime moje hčerke omalovažujete. Zavračate ga, ker se bo-
»Če otrok potuje sam, je to lahko stresno tako zanj kot za njegove skrbnike, z zapestnicami pa se je temu mogoče izogniti,« je pojasnila predstavnica družbe Carrie Hurihanganui in dodala, da bodo zapestnice ponudili vsem otrokom v starosti med pet in
nekoč imenoval kot živi fosil, saj je ginko po svoji zgradbi skoraj enak kot njegovi 200 milijonov let stari fosilni ostanki. Domovina ginka, ki ni v sorodu z nobeno danes živečo rastlinsko vrsto, je Azija, ker pa je v naravi skoraj izumrl, ga gojijo v samostanskih
kanju, do katerega prihaja, ker odpadke v sodobnih sežigalnicah pretvarjajo v toploto. »Toploto, ki jo ustvari sežigalnica, uporabljamo za segrevanje vode, to pa pošljemo v ogrevalni sistem Osla. S pomočjo pare ustvarjamo tudi elektriko,« je pojasnila Jannicke Gerner Bjerkas iz agencije za predelavo odpadkov v energijo. Samo sežigalnica Kle-metsrud oskrbuje 60 tisoč (od skupno 340 tisočih) gospodinjstev v Oslu. V pečeh lahko dnevno skurijo 300 ton odpadkov, za-
šalkami v ušesih. Otis, ki ima danes 69 let, v minulem času ni izgubil le stika z družino, temveč tudi z napredkom tehnologije in družbe. »Ljudje na ulicah New Yorka ne gledajo več predse, vsi govorijo sami s sabo in buljijo v zaslone, ki jih držijo v roki. Kako jim že pravijo, telefoni iPhone?« je nad sodobno tehnologijo presenečen Johnson, ki doda še: »In okna! Včasih so bili v njih ljudje, danes pa v njih vidimo, kaj je na televiziji!«
3. decembra 2015
frkanje
» Levo & desno «
Praznično
Stopili smo v praznični december. Da tak le ne bi bil le ta mesec. Vse naslednje leto - in za vse!
Jeza
Jezni Šalečani ob napovedi odpuščanja v Tešu: »A smo se zato borili za blok 6!?«
Vroče
navdušenje
Ob začetku smučarske sezone so bili smučarji in drugi ljubitelji radosti na snegu močno navdušeni. Upajmo, da ne prevroče, ker bi to lahko imelo kvarne posledice za nadaljevanje sezone.
Švicanje
Hoteli smo postati druga Švica, a nam je od tega ostal le »švic«. Pa še ta ne pomaga vsem, najmanj tistim, ki pri delu res švicajo.
Omejenost
Vprašanje, ki se vse pogosteje postavlja: kdo je omejen, tisti, ki ograje postavlja, ali tisti, ki naj bi jih zadrževale!?
Blišč in beda
Mnogi naši kraji so že nekaj časa praznično osvetljeni in urejeni. Da le ne gre kje za navadno Po-temkinovo vas ... Za bliščem beda!
Ups!
V Lučah so varovalni zid zgradili lučaj od mesta, kjer bi moral biti. Malenkost za graditelje, veliko za varovanje pred poplavami.
Tanko piskajo
Ni čudno, da si občine tako prizadevajo za povišanje povprečnine, saj se mnogim po sedanji predvideni višini povprečnin prihodnje leto slabo piše. Rešitev nekatere iščejo v zadolževanju. A to ni prava rešitev, saj »vse se vrača, vse se plača«.
Papirji, papirji
Tudi pri ravnanju z odpadki je potrebne vse več različnih listin. Upam, da glede na to, da se na marsikaterih področjih stvari počasi premikajo, razne potrebne dokumentacije na kakšnih mestih ne mečejo preprosto med odpadke.
Mačeha
Država ni mačeha le državljanom. Tudi občinam. In še komu. Le kako naj bi jo potem imeli radi!?
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 13
3. decembra 2015

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
13
Šoštanjskim usnjarjem v spomin
Katarinin sejem ima skoraj tako dolgo tradicijo, kot jo je imela Vošnjakova usnjarna - V soboto so priredili trinajsti sodobni sejem
Katarinin sejem je letos prvič potekal na prenovljenem Trgu svobode, kjer so z 'zakuhančkom' postregli mladinci, občanke in občani pa so izkoristili prireditev za druženje na blagodejnem soncu.
Tina Felicijan
Šoštanj, 28. novembra - V preteklosti je bil Katarinin sejem, poimenovan po zavetnici vseh obrtnikov, ki imajo opravka z noži in kolesi, torej tudi usnjarjev, največji šoštanjski sejem z usnjarskimi izdelki. Danes sicer ponuja čisto druge reči, a je njegov namen negovati zgodovinski spomin na mnoge generacije šoštanjskih usnjarjev, ki so od leta 1788 delali v svetovno znani usnjarni, ter na tistih 400 delavcev, ki so ob njenem propadu leta 1999 ostali na cesti. Poleg
spominjanja let, ko je bilo v Šoštanju poglavitno usnjarstvo, je Katarinin sejem namenjen druženju, pravi šoštanjski župan Darko Menih. »Opažam, da je sejem vsako leto zelo dobro obiskan in ljudje so zelo zadovoljni. Tu se srečujejo in pomenkujejo. Stojnice pa so v sodobnem času založene z raznimi izdelki, aktualnimi v predprazničnem času.«
Na 22 stojnicah, na katerih so dobrote in reči ponujali okoliški kmetje, rokodelci, obrtniki pa tudi turistična društva iz Lajš, Skornega in Pristave ter Medge-neracijsko središče Šoštanj, so
obiskovalci izbirali med poljščinami in vrtninami, sadjem in suhim sadjem, domačimi testeninami, marmeladami, sirupi, vini, olji, žganicami pa čebelarskimi izdelki in slaščičarskimi dobrotami. Med ročnimi deli so bila najbolj aktualna zimska pokrivala in nogavice, unikatna otroška oblačilca, izdelki iz filca in nakit. Med domačimi obrtmi pa keramični in lončarski izdelki ter dekorativni in praktični izdelki iz lesa.
Hvala, dobri ljudje!
Velenje, od 23. do 28. novembra - Župnijska Karitas Velenje je prvič zaznamovala vstop v ad-ventni čas z dobrodelno akcijo, katere cilje je bil pomagati pomoči potrebnim velenjskim družinam. Takih, ki trkajo na vrata omenjene Karitas, je več kot 200, in to kljub temu, da se v reševanje stisk vključujejo krovna organizacija, lokalna skupnost, tudi nekatera podjetja in posamezniki. Denar za nakup živil za pomoči potrebne so zbirali s ponudbo adventnih venčkov, ki so jih izdelali prostovoljci Karitas, člani cerkvenega občestva, skavti. Več kot 90 so jih ponujali na stojnici v središču Velenja. Ostal ni nobeden. V zameno za prostovoljne prispevke so ponujali še blizu 100 voščilnic, delo pridnih rok skupine pri Karitas. »Hvala dobrim ljudem, ki so razumeli naše potrebe. Prav tako Mestni občini Velenje, s katero
Dobrodelna akcija je odlično uspela, prodali so vse zanjo izdelane
adventne venčke.
sodelujemo z roko v roki že nekaj zadnjih let. Hvala tudi medijem, ki ste obvestili občane o naši akciji. Prijeten je občutek, da so v naši družbi še ljudje s posluhom pomagati sočloveku v stiski po najboljših močeh,« so povedali organizatorji akcije v začet-
ku tedna. Izkupiček dobrodelne akcije bo znan v teh dneh. Znano pa je že, da bodo lahko decembrski prehrambni paketi za socialno šibke velenjske družine bogatejši, kot bi bili brez akcije, s tem pa tudi prihajajoči prazniki zanje lepši.	a Tp
Osnovnošolci pomagajo z bazarji
Praznični bazarji so postali tradicionalna predpraznična ponudba zbiranja pomoči za socialno ogrožene. Pripravljajo jih v mnogih okoljih, tudi v osnovnih šolah, kjer izkupičke namenjajo šolskim skladom ali pa svojim socialno ogroženim sovrstnikom. Bazar so pripravili tudi na Livadi, kjer so izdelke za prodajo umetelno izdelali učenci sami s pomočjo svojih učiteljev, poskrbeli pa še, da je bilo druženje tudi drugače prijetno	a mz

Veselo v Veseli december
16. novoletni darilni bazar lepo uspel - V pričakovanju prihoda dedka Mraza
Velenje, 28. novembra - Zadnjo soboto v novembru je velenjska Medobčinska zveza prijateljev mladine pripravila že 16. novoletni darilni bazar. Ta je poseben tudi zato, ker večino daril, ki jih ponudijo na njem, izdelajo prostovoljci zveze. Letos so se res izkazali, na zvezi pa so veseli tudi odziva sponzorjev in donatorjev, ki so jim priskočili na pomoč pri izvedbi bazarja s svojimi izdelki. Mozaik bar je obiskovalce bazarja, ki je tokrat prvič potekal v dvorani Centra Nova, nagradil s toplimi napitki, postregli pa so jim tudi piškote, ki so jih spekle prostovoljke. Pester je bil tudi spremljevalni program; nastopil je sekstet kitar Glasbene šole Velenje, solistki Kaja Deutschbauer in Neli Voglar, prisrčen
nastop so pripravili mali pevci iz vrtca Naj-dihojca pod vodstvom Darje Hladin, Goriška dekleta, ki so zaigrala igrico o repi, in plesna skupina plesne šole M-Dance.
Na letošnjem bazarju je zagotovo vsak lahko našel manjše ali večje darilo za svoje najbližje. To bo imelo posebno vrednost tudi zato, ker je bilo vsako darilce izdelano iz srca. In zato, ker vsak nakup šteje in riše nasmehe na obrazih otrok, ki med letom obiskujejo številne dejavnosti MZPM Velenje. Čeprav so bile cene nizke, skorajda simbolične, so zbrali kar 1.950 evrov. Tako so v mesec december stopili dobre volje, sedaj pa že težko čakajo na prihod dedka Mraza in več kot 100 njegovih obiskov po dolini
Sekretarka MZP Velenje Tinca Kovač nam je povedala: »Po tem, ko smo novembra v vili Rožle prav vsako popoldne med delavniki pripravili drugačno ustvarjalno druženje za otroke, bomo v decembru vsak torek ob 17. uri pripravili Torkovo peto, na katero vabi-
mo družine. Vsi pa že težko čakamo, da med nas pride Dedek Mraz. Obljubil je, da pride 11. decembra. Pričakali ga bomo ob 17. uri na velenjski promenadi, potem pa bo takoj začel obiskovat vrtce, šole in otroke po krajevnih skupnostih.« Sklop prireditev, ki jih imenujejo Veseli december, bo letos razveselil tudi več kot 2050 predšolskih otrok, starih od 3 do 6 let, ki jih bo Dedek Mraz povabil na posebno prireditev. Na njej bodo najprej pogledali igrico (pripravljajo jih Gledališka skupina Pravljični dotik iz Šoštanja, Lutkovna skupina As Vrtca Velenje in Kulturno društvo Škale), potem pa jim bo dobri dedek dal darilo. »V njem je tudi letos lepa knjiga, sladkarija in igračka,« izvemo. Kot tudi, da bodo otroci vabila dobili že v teh dneh, saj se bodo prireditve začele 17. decembra, končale pa 21. decembra.
a Bojana Špegel
Ponudba na 16. novoletnem darilnem bazarju je bila inovativna in bogata, spremljevalni program pa tako raznolik, da je v njem vsakdo našel kaj zase.
Velenje v projektu Zelena Slovenija
Velenje, 1. decembra - Slovenija se od mnogih turističnih desti-nacij loči predvsem po ohranjeni naravi na križišču raznolikih pokrajin. Zgodba o zeleni neokrnjeni naravi, zelenem odgovornem obnašanju do okolja, prebivalcev in turistov je nenazadnje vpeta tudi v znamko »I Feel Slo-venia«. Javna agencija Spirit je sedaj pripravila še razvojni načrt za uvajanje trajnostnega turizma, ki so ga poimenovali Zelena shema (Slovenia Green). Pospešila naj bi uvajanje trajnostnih poslovnih modelov in razvoj turizma. Vanjo se je letos vključila tudi MO Velenje.
Urška Gaberšek, vodja velenjskega TlC-a, nam je povedala: »Gre za nacionalni poslovni model, ki turistične destinacije in ponudnike navaja k temu, da delujejo bolj trajnostno. Na ravni Slovenske turistične organizacije so imenovali skrbnika projekta, ki nam pri tem pomaga. Trenutno se je v projekt vključilo 16 turističnih organizacij.« V Velenju so za koordinatorja projekta imenovali TIC Velenje. Oblikovali so t. i. zeleno skupino, ki bo različne točke v mestu ocenila po različnih kazalnikih v 5 tematskih sklopih (narava, okolje, identitete in kultura, turizem
in poslovanje, destinacija in varnost). Poleti so izvajali različne ankete za občane in obiskovalce mesta, jeseni pa še za turistična podjetja. »Ko bomo vse odgovore analizirali, jih bomo uporabili za samoocenitev in pripravili delno poročilo. Na osnovi tega poročila nas bo obiskal nacionalni obiskovalec, ki bo preveril dejansko stanje, potem pa bomo lahko vložili kandidaturo za pridobitev certifikata Slovenia Green in sprejeli t. i. zeleno politiko. Gre za določeno trajnostno ravnanje, ki ga mora sprejeti vsaka v projekt vključena destinacija.« Certifikat je lahko zlat, srebrn ali bronast. V Velenju računajo, da bi sprva pridobili bronasti certifikat, potem pa skozi leta tudi zlatega. To naj bi Velenju pomagalo pri uveljavitvi na turističnem trgu na slovenski in mednarodni ravni. Nacionalna turistična organizacija bo podprla promocijo vseh destinacij, ki bodo pridobile certifikat, ta pa bo omogočal tudi primerljivost z drugimi evropskimi destinaci-jami. »Zeleni certifikar pa zagotavlja tudi višjo kakovost storitev in uveljavitev na turističnem trgu,« še doda naša sogovornica.
a bš
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 14
14
KAŽIPOT

3. decembra 2015
Praznični kažipot
Prihaja praznični čas, čas, ko razvajate sebe in svoje najdražje, jim s pomočjo majhnih pozornosti izkažete ljubezen. To je čas druženja, zabave, veselja, obdarovanj, vonja po cimetu, piškotih in kuhanem vinu ... Pravljični december in z njim povzani trije dobri možje - Miklavž, Božiček in Dedek Mraz - naj prinašajo tudi v vaš dom veselje in radost. Svoje najdražje obdarite z darili za dušo, saj so prepletena s čustvi in občutki. Izognite se nakupovalni gneči zadnje dni in izberite darila že sedaj, saj imate več izbire. Srbno premislite pred nakupom, kaj boste komu izbrali. Najlepša darila so tista, ki prihajajo od srca. Odenite svoj dom v praznične barve, okrasite novoletno drevesce, specite kakšne praznične piškote, potico.
APARTMAJI - SOLARIJI - MASAŽE - JACUZZI SAVNE - KOZMETIČNI SALON
KOROŠEC
RAZVAJANJA ...
Z zbiranjem sončkov do GRAT/S saune.
V decembru za vsak nakup

PRODAJALNA
Zahvaljujemo se vam za zaupanje.
Darilni boni za razvajanja eno lepših daril za vaše najbližje
Ljubija 5, Mozirje, T: 03 583 11 22, 031 619 634, www.turizemkorosec.com
SM/CA
iii/tiitur in fJH I fit tiniu
Koroška 44, Velenje, 03 586 40 88 | Aškerčeva 24 Šoštanj, 03 588 17 90 Virtualni bowling - Bife KINO, Koroška 44, Velenje 03 586 41 01
NOVOLETNA SREČANJA
Za zaključke, novoletna srečanja in druge zabave lahko najamete manjšo dvorano za 20-30 ali večjo do 60 oseb. Poskrbeli bomo za popolno organizacijo, vi boste izbrali le kulinarično ponudbo po želji. Hrano in pijačo po boste izbrali po diskontnih cenah.
VIRTUALNI BOWLING stezo lahko rezervirate v Bifeju Kino ali po telefonu 03 586 41 01
Na bowlingu vam lahko organiziramo zabavo, ki jo popestrite še z igranjem biljarda, ročnega nogometa, hokeja, pikada ... in obenem poskrbimo za dobro zakusko.
PO NAROČILU DOSTAVIMO
V trgovini v Velenju in Šoštanju pripravljamo zelo ugodno po naročilu tudi kuhane krače, kanapeje, narezke. Gurmansko doživetje zaokrožite z izbranimi vini ali penino po zelo ugodnih cenah.
motorna žaga Jonsered CS2260
REDNA CENA: 937,00 € 59,8 cm3 I 3,5 kW (4,8 KM] 18"/45 cm I 5,6 kg
ZAŠČITNA ABUtEV
Darilo ob nakupu
DEREZE MOUNT TRACK
lU IIUP ■(.!. ■ I VI U WIB;
i	PESTRA IN UGODNA PONUDBA GOZDARSKE OPREME!
O "O
f	PANTIMd.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81 d, 3312 Prebold
#	T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovinafduniforest.si www.uniforest.si
<	DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
SOVEN d.o.o.
Naravna ovčja volna
íMírt^sial.net, 1*1 67 40 574
, www.soven.si
r
IDEJA ZA DARILO!
Naravno volno za ročno pletenje in volnene nogavice SOVEN lahko kupite tudi v prodajalnah KZ Šaleška dolina in v vseh Koroških kmetijskih zadrugah.
Volna je odličen toplotni izolator, ščiti pred mrazom in toploto, zato je uporabna za mrzle in vroče dni. Ima masažni učinek na telo, pospešuje prekrvavitev v tkivih. Blaži revmatske težave, blaži bolečine pri kroničnih obrabah vretenc, izboljšuje stanja po poškodbah. Dosega splošno sprostitev. Izbolšuje kvaliteto spanja, pomaga pri glavobolu, migrenah in nespečnosti.
Proizvajalec: SOVEN d.o.o., Mariborska cesta 48, 2352 Selnica bo Dravi,
RAZSTAVNO PRODAJNI SLAON SELNICA OB DRAVI, Mariborska cesta 48, Selnica ob Dravi
ICS
na vse_
Obdarite najdražje izbrano in pOceni!
Papirnica Leonardo Velenje v centru NOVA.
Leonardo
Poslovalnica se zapre 31.12.2015
6. dobrodelni sejem igrač, unikatnih izdelkov in rabljene opreme za živali
Preddverje Mestne knjižnice Velenje sobota, 5. december 2015, med 9.00 in 13.00
V predprazničnem času vabimo vse, predvsem pa otroke, da prinesejo stare (nepoškodovane) igrače v velenjsko knjižnico in jih podarijo, zamenjajo ali prodajo. Društvo za pomoč živalim Poživ Velenje bo pripravilo dobrodelni bazar rabljene, a lepo ohranjene opreme za živali. Izkupiček bo v celoti namenjen za oskrbo brezdomnih živali, za katere skrbi društvo Poživ. Lahko pa boste tudi kupili čudovite unikatne izdelke, ki jih izdelujejo varovanci VDC SAŠA Velenje in jih v prazničnem času podarili. Vsodelovanju z Rotary klubom Velenje.
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 15
3. decembra 2015
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15

BISERI
maturantskega plesa
Lanska zmagovalca Andraž in Hana
Letošnja akcija Biseri matu-ranstkega plesa je stekla skupaj s plesnimi vajami letošnjih maturantov in maturantk Šolskega centra Velenje. Na začetku decembra bosta naši modni kreatorki Petra Meh in Jelena Stevančevič začeli predstavljati modne nasvete zanje, saj mnogi že iščejo primerno garderobo za ples njihove mladosti. Mi pa smo tokrat poiskali oba lanska zmagovalca in jih povprašali, če se še spomnita izbora, kako sta ga doživela.
Zmagovalka med deklieti Hana Men-hart nam je povedala: »Kot lanska zmagovalka maturantskih biserov moram priznati, da se še zdaj spominjam trenutka, ko je bilo poklicano moje ime. Občutek je bil neizmerno dober, saj sem dobila potrdilo, da sem z videzom in obleko naredila vtis na mar-
sikoga. Nagrade so bile bogate in uporabne, moram pa priznati, da še nisem 'pokoristila' čisto vseh. Upam, da jih bom kmalu! Čeprav sedaj živim v Ljubljani, kjer na ekonomski fakulteti študiram ekonomijo in nisem ravno na tekočem z vsemi novicami mojega okoliša, že nestrpno pričakujem letošnji izbor maturantskih oblek, tako dekliških kot fantovskih. Z veseljem bom prelistala Naš čas in izrezala kakšen ku-ponček!,« nam je povedala v uvodu. Sama si je vzela kar nekaj časa, da je izbrala obleko, s katero je očarala komisijo in bralce Našega časa. Hana je dodala: »Vsem dekletom toplo priporočam, da pri izbo-
ru oblek gledajo na to, da bodo v njih čim bolj samozavestne. Naj iščejo barve, ki jih bodo poživile, in naj se ne ovijajo v črno, saj je to maturantski ples, na katerem sta energičnost in mladost glavna dejavnika. Naj bodo živahne, a hkrati tudi elegantne. Izbor maturantskega bisera je le češnja na vrhu smetane, ki ti da še več samozavesti in prepoznavnosti, saj se konec koncev vidiš tudi na straneh časopisa. Jaz sem svojo zmago doživela zelo lepo ter nepozabno, vem pa, da me bo misel na to spremljala še dolgo časa. Na izbor se bom spomnila vedno, ko bom pomislila na maturantski ples. Vsem maturantom in maturantkam želim, da bi na plesu blesteli ne glede na to, ali bodo v izboru za bisere ali ne, tistim, ki bodo prepričali komisijo in se uvrstili v ožji izbor, pa želim
veliko sreče!«
Zmagovalec med fanti, lanski »biser« Andraž Roškar, ki zaradi športa - je nogometaš - študira v Velenju, je bil bolj kratek. »Lahko rečem le to, da mi je bilo super. Tako sam izbor kot glasovanje in zaključna prireditev Biserov, na kateri so me razglasili za zmagovalca. Všeč mi je bil sam program prireditve kot tudi vsa darila, ki sem jih dobil, saj so uporabna, praktična.« Tudi Andraž, ki je žirijo in bralce prepričal z mladostno obleko, ki jo je dal sešiti po meri, upa, da bodo letošnji finalisti in zmagovalec med fanti uživali v izboru vsaj toliko, kot je on. In prizna, da se bo tudi sam tega še dolgo spominjal.

Obisk zbirnega centra za odpadke
V	centru za usposabljanje, delo in varstvo na Dobrni smo že četrto leto vključeni v program eko šole. V centru ločujemo odpadke v različne zabojnike. Učiteljica Bojana nas preverja, ali mečemo odpadke v pravi kontejner. Obiskal nas je že e-transformer.
V	petek, 20. novembra, se je naša skupina z novim kombijem odpeljala v zbirni center za odpadke v Velenje, da bi si ogledali, kaj se dogaja z odpadki naprej. Tu nas je prijazno pričakala in sprejela gospa Alenka Centrih. Ogledali smo si, kako ločujejo odpadke v posamezne zabojnike. Gospa Alenka nam je povedala, kaj naredijo z nevarnimi snovmi, kot so barve, laki, razna odpadna olja ... Ti odpadki gredo v sežig. V omejenem prostoru je bila pokvarjena in obrabljena elektronika in aparati -televizije, računalniki, gospodinjski aparati
... to razstavijo in iz aparatov poberejo uporabne kovine (baker, zlato, medenina), ki gredo v predelavo. V enem zabojniku so bile obreznine dreves, ki se predelajo v kompost. Spremljali smo pretovarjanje zabojnikov v večje kontejnerje, ki nadaljujejo pot v Celje. Ogledali smo si tudi staro odlagališče, ki je že zasuto. Videli smo samo črne zračnike. Gospa Alenka nam je povedala, da so zato, ker nastaja plin in bi
lahko prišlo do eksplozije. Ta plin bi lahko uporabili za ogrevanje.
Ko smo si ogledali vse, smo se zahvalili za prijaznost. Gospa Alenka nam je ob izhodu izročila list z zapisano težo. Na tehtnici za tovornjake, ki pripeljejo in odpeljejo v zbirni center, smo se namreč tudi mi stehtali.
a Zlatko Černej Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna
Starejši krajani imajo kaj pokazati
Svet krajevne skupnosti Podkraj pri Velenju je letos po štirih letih znova povabil na prednovoletno srečanje krajane, starejše od 70 let. Na domove zelo razgibanega in slikovitega kraja na južnem robu Šaleške doline, na drugi strani vzdolž šaleških jezer in mnogih industrijskih objektov ter mestnega jedra zelo lepega Velenja, so razposlali 82 osebnih vabil, na srečanje v prostore krajevne skupnosti pa je prišla polovica povabljenih starostnikov. Ker je v Podkraju pesem nekaj povsem razumljivega, se je srečanje s tem tudi začelo,
nato pa nadaljevalo z obujanjem spominov na skupno prehojeno pot. Še vedno se danes radi spominjajo udarniškega dela pri to-plifikaciji naselja, kar je prav gotovo privlačno za nadaljnjo gradnjo stanovanjskih hiš. Da se je tudi v zadnjem času marsikaj izboljšalo, je potrdil sedanji predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Drobež, ki je to funkcijo prevzel na prigovarjanje predvsem vseh sedmih članov sveta pred dobrim letom dni. Odpravljene so bile številne težave pri oskrbi s pitno vodo, prav tako na več koncih po-
pravljene ceste, nameščene ulične luči ...
S tem pa še ni bil izpolnjen seznam želja. Ob iztekajočem se letu se radi spominjajo pohoda ob mejah krajevne skupnosti ter srečanja krajanov v Tajni, kjer so konec oktobra pripravili razstavo domačega sadja in ponovno izvedli streljanje koštruna. Kulturno in športno aktivnost pa naj bi prebudili iz spanja z izvolitvijo novega vodstva kulturno-športnega društva. Med upokojenci je zelo priljubljeno kegljanje na vrvici in balinanje, ženskam je na voljo telovadba, za otro-
bC.„
ke pa je vabljivo otroško igrišče z lesenimi igrali, a Hinko Jerčič
Krajani Podkraja na prednovoletnem srečanju. Jože Drobež, predsednik sveta KS
Praznik okoljevarstvenih tehnikov ŠCV
Okoljevarstveni gaj ob Velenjskem jezeru je v četrtek, 26. novembra, dobil novo drevo. Na tem prostoru je do sedaj že sedem generacij okoljevarstvenih tehnikov Šole za rudarstvo in varstvo okolja posadilo svoje drevo. Vsa drevesa so pognala trdne korenine.
Letos se je ostalim drevesom pridružila domača sliva, ki so jo na že osmi prireditvi ZA VAS IN NAS POSADIMO DREVO posadili dijaki prvega letnika. Po sajenju je sledil kulturno-strokov-ni program, v katerem so sodelovali vsi dijaki programa Oko-
nost in ustvarjalnost dijakov. Podžupan Mestne občine Velenje Srečko Korošec je poudaril pomen takšnih dogodkov za mlade generacije. Ravnatelj Šole za rudarstvo in varstvo okolja, mag. Albin Vrabič pa je dijakom in drevesu zaželel vse dobro.
Glavni namen tega dogodka je povezovanje dijakov, učiteljev, staršev in širjenje okoljevar-stvenega duha - kako z dejanji krepiti čut za naravo in človeka. Prireditev smo sklenili z okolje-varstveno zaobljubo, ki se glasi »Planet Zemlja, resno lahko računaš na nas«.
pred dogodkom je potekal malo drugače kot običajno. Večino časa smo se pogovarjali o drevesu, ki ga bomo posadili. Vsak je naredil svoj plakat, ki ga je potem tudi predstavil. Pogovarjali smo se o izvoru, rastišču in razmnoževanju sliv, seznanili smo se z uporabo sliv v preteklosti, njeno kulinarično uporabnostjo, spoznali smo izvor besede sliva, postopek sajenja sadnega drevja, ugotavljali smo, da se kremen v naravi pojavlja v različnih barvnih odtenkih, tako kot se plodovi slive pojavljajo v različnih barvah. Seznanili smo se s teori-
ljevarstveni tehnik. Dijaki prvega letnika so pri pouku raziskali vse o slivi iz različnih vidikov in to predstavili na prireditvi. Dijaki višjih letnikov so pripravili kulturni program, predstavili so strokovne nasvete za varovanje okolja in vse navzoče razveselili s sladkimi dobrotami. Obiskovalci so se sprehodili ob razstavi risb in plakatov, ki so bili izobešeni med drevesi v Gaju.
Gostje so pohvalili prizadev-
Posajena domača sliva in dobre misli, ki so jih dijaki izrekli na prireditvi, dokazujejo, da našim okoljevarstvenikom lahko verjamemo. Špela Rutnik, 1. letnik ŠRVO: »V četrtek smo dijaki 1. letnikov v okoljevarstve-nem gaju posadili svoje drevo, in sicer slivo. Pouk
jo fizikov iz Cambridgea, ki sta zgradbo atoma poimenovala model slivovega kolača ... Ideja o tem, da vsaka generacija okoljevarstvenih tehnikov posadi svoje drevo, se mi zdi super, saj je naša glavna naloga, da poskušamo ohraniti okolje in naravo čim bolj čisto in neokrnjeno.«
a Maja Radšel, Šola za rudarstvo in varstvo okolja
Po poteh prekrasnih Raven
Ravne, 29. novembra - To nedeljo je v Ravnah potekala vsakoletna prireditev, ki jo organizira Kulturno društvo Ravne. Letošnja predstava je bila drugače obarvana, takšen je bil tudi naslov - KUD malo drugače. Pripravili smo kratke filmčke, v katerih smo se lahko sprehodili po Prekrasnih Ravnah. Voditelja Špela Sovič in Marko Potočnik
sta v programu pripovedovala zgodbo, ki jo piše naš domači kraj. Za začetek sta prižgala prvo adventno svečko in vse toplo pozdravila.
V programu se je predstavil moški pevski zbor KUD Ravne, ki je zapel ravensko himno Naša vas Ravne. Nastop so popestrili tudi Ravenski štrajharji, dramska sekcija KUD Ravne s
kratkim skečem vaških žensk, ŽPZ Planike, ki so s Slakovo melodijo Mačice že klicale novo pomlad. Da pa ne bi ostali brez nastopa podmladka, so poskrbeli otroci športnega društva Ravne. V goste smo povabili ansambel Navezo, ki so nas s harmoniko prijetno popeljali v veseli december.
a MP
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
"^AS
3. decembra 2015
Tudi klečanje ni omajalo sodnika
Rudar samo neodločeno s Krko - Včeraj (sreda) dvajseti igralni dan
V prvi nogometni ligi so konec prejšnjega tedna igrali tekme 19. prvenstvenega kroga, že včeraj (sreda) pa je bil dvajseti igralni dan. Za devetnajsti je bilo značilno, da so imela domača moštva slab dan. Nobeno ni zmagalo. Celo več, kar dvoji so pred svojimi gledalci odhajali sklonjenih glav z zelenice, preostale tri pa so se končale z neodločenim rezultatom.
Največje presenečenje so pripravili nogometaši Gorice v Stožicah z zmago z 2 : 0 nad Olimpijo, ki je kljub temu ostala na vrhu prvenstvene razpredelnice. Njena prednost pred drugim Mariborom pa se je s sedmih točk zmanjšala na šest, saj so tudi aktualni prvaki razočarali svoje gledalce. Spodrsnilo jim je v boju z Zavrčem. Haložani so v Ljudskem vrtu povedli celo s 3 : 1. Do konca pa je domačim le uspelo uloviti točko. Z enakim izidom, kot je bil v Ljubljani, so v Kopru slavili tudi Domžalčani. Celjani so gostovali v Krškem in na derbiju zadnjega ter predzadnjega moštva gledalci niso videli nobenega zadetka (0 : 0). Tudi 'rudarji' se niso izkazali. Upali so, da bodo z zmago prekinili niz treh zaporednih porazov. Željo so uresničili le polovično, saj sta se tekmeca razšla z neodločenim izidom 1 : 1. Na obeh straneh so zatajili strelci, edina zadetka pa je kašnih dvesto gledalcev videlo po izvajanih enajstmetrovkah. V 16. minuti je po hitrem napadu Amer Krcic poslal žogo v kazenski prostor gostov, kamor je pritekel Mario Babic. V bližini točke enajstmetrovke je želel preigrati Jamila
Collinsa. Žoga je pri tem zadela Kr-kinega igralca v roko in sodnik je brez oklevanja pokazal na belo točko, gostujočemu igralcu pa rumeni karton. Z natančnim udarcem je najstrožjo kazen v domače vodstvo spremenil Mate Eterovic. To je bil njegov šele drugi jesenski gol. Dolgo časa je bil poškodovan. Trener Jernej Javornik vsekakor upa, da se
dvoboja, ki je potekal v dokaj visokem ritmu. V nadaljevanju so imeli sicer oboji priložnosti za spremembo rezultata. Zlasti je bilo na obeh straneh zelo živahno in tako rekoč dramatično v zadnjih minutah. Toda strelci niso bili natančni, nekajkrat pa sta se izkazala oba vratarja, Matej Radan in Miodrag Mitrovic. Gostujoči pa je moral celo predča-
»Smo neugodni za Velenjčane, oni pa za nas.«
bo v nadaljevanju prvenstva približal formi, v kateri je bil po lanskem odhodu v Iran. Od tam se je vrnil v Domžale, ki ga je za dve sezoni posodilo Rudarju.
V 31. minuti je sodnik znova pokazal na belo točko. Tokrat na Rudarjevo. Videl je, da je žoga po akciji gostov s kota udarila v roko domačega branilca Ivana Knezovica. Rudarjev kapetan se je težko sprijaznil s to po njegovem napačno sodnikovo oceno. Kar nekaj časa ga je prepričeval, da je v zmoti. Celo pokleknil je pred njim. Seveda se je zaman slepil, da ga bo sodnik uslišal in spremenil svojo odločitev. Podobno kot pred tem Eterovic je tudi gostujoči izvajalec Nana Wel-beck poslal vratarja na eno stran, žogo pa na drugo. To je bil tudi končni rezultat tega zanimivega
sno z igrišča. V 88. minuti je preprečil verjetno zadetek in zmago Rudarju. Eterovic je ušel Krkinim branilcem. Vratar je želel popraviti nepazljivost svojih soigralcev. Stekel je iz vrat ter zunaj šestnajst-metrskega prostora podrl domačega napadalca in dobil neposredni rdeči karton. Ker je trener gostov Andrej Kastrevec do tedaj opravili že vse tri menjave, je med vratnici poslal branilca Alena Vukčica. Ta je pokazal, da bi bil lahko tudi vratar. V sodnikovem dodatku je namreč z odlično obrambo preprečil Kle-mnu Bolhi, da bi rudarjem vendarle zagotovil zmago. Gostje so vsekakor zasluženo osvojili vse tri točke. Ne nazadnje so neposredno proti Radanu poslali osem žog, domači proti Mitrovicu pa dve manj.
a S. Vovk
Lastovka boljša od Elektre
Po nepričakovani zmagi na Polzeli izgubili proti ekipi Lastovke iz Domžal z izidom 82 : 93
Gostje so tako zabeležili prvo zmago v tem prvenstvu in se izenačili Z Elektro in Hopsi na dnu lestvice. »Ena Lastovka še ne pomeni pomladi«, kot se je slikovito po tekmi zadovoljno veselil uspeha gostujoči trener Šporar, ki je za razliko od Polzeljanov vzel tekmo s Šoštanjčani zelo resno in z okrepitvama v igralskem kadru zasluženo prišel do zmage v Šoštanju. Čeprav so košarkarji Lastovke v ligi Tele-mach novinci, imajo v svoji sestavi nekaj zelo izkušenih košarkarjev: Rizvič, Pušič, Julevičin, Shashkov imajo preko 30 let, Percel, Mlakar in Balažic pa so bili s 26 leti dodatna prednost po izkušnjah v gostujoči ekipi.
Že od začetka je domačim košarkarjem največ preglavic povzročal Pušič, ki je v prvi četrtini dosegel 14, do polčasa 23, tekmo pa je kon-
čal z 28 koši. Z indeksom uspešnosti 27 je bil najboljši v gostujoči ekipi. Prednost gostov do polčasa je znašala 7 - 8 točk, z zadeto trojko temnopoltega košarkarja Elektre Turnerja pa so domači ob odmoru zaostajali za štiri (46 : 50).
V ekipi Elektre sta v prvem delu izstopala Turner s 15 točkami in Durica, ki je petim skokom dodal še 10 točk. Domači trener je z nekaj menjavami skušal spreobrniti potek. Z boljšo igro v obrambi do Pušiča se je v tretji četrtini igral koš na koš in Šoštanjčani so kar petkrat do 28. minute prišli le na točko zaostanka, še zadnjič pri izidu 58 : 59. Kazalo je celo, da bodo košarkarji Elektre z razpoloženima Turner-jem in Durico v napadu ob izdatni pomoči Avramovskega, Bukoviča in Milovca le strli odpor žilavih gostov, a se to ni zgodilo. Še posebno, ko so gostje neovirano prodirali pod domači koš, kjer je reševal napake soigralcev eden najboljših domačih košarkarjev Kosi, ki je na žalost domačih ljubiteljev košarke moral že v tretji četrtini zapustiti igrišče s petimi osebnimi napakami.
Najučinkovitejši domači igralec je bil Durica s 23 točkami, 14 skoki in
indeksom učinkovitosti 31. Njegova odlična igra pa je bila premalo za uspeh proti Lastovki.
Trener Šoštanjčanov Duško Ma-ličevic je po tekmi povedal: »Tekmo smo izgubili v prvi četrtini, ko smo prejeli 30 točk. Igralce sem opozarjal, da ne moremo igrati na visok rezultat. V obrambi smo bili premeh-ki in neodločni, v napadu pa igrali bojazljivo. V nasprotju s tekmo na Polzeli so fantje igrali vsak zase, nepovezano. Nismo igrali pod koš, kot smo se dogovorili, pač pa individualno na zunanjih položajih. Med tednom so se nam dogajale neke stvari, ki niso povezane s košarko, a v tem ne bi iskal izgovora. Igralci, ki so bili določeni za nosilce igre, od sebe ne dajo tistega, za kar so predvideni oziroma se od njih pričakuje. O tem se bomo pogovorili. Poraz na tej tekmi ni konec sveta, toda še enkrat, nosilci ne kažejo tistega, kar se od njih pričakuje."
V sedmem krogu so košarkarji Elektre prosti, 12. decembra pa v Treh lilijah igrajo proti Zlatorogu. Že prej, 8. decembra, bodo v Rogaški odigrali povratno tekmo pokala Spar (prva je bila sinoči v Šoštanju).	a tr
Hitro slovo od Evrope
Rokometaši Gorenja so bili tudi na povratni tekmi preslab nasprotnik za Dance - Sedaj v lov za domačima lovorikama
V prvih dveh predkrogih pokala Evropske rokometne zveze so bili Velenjčani prosti, v tretjem pa je bil njihov nasprotnik danski Ho-lestebro. Z njim so igrali tudi v četrtfinalu v prejšnji sezoni. Ve-lenjčani so bili takrat tako doma kot v gosteh boljših za gol in so se uvrstili v sklepni del štirih najboljših moštev v Berlinu ter končali na četrtem mestu. Slovenski pod-prvaki so seveda upali, enako tudi njihovi navdušenci, da bodo ta uspeh ponovili tudi v novi sezoni in morda naredili še kakšen korak naprej. Tiha želja je bila uvrstitev v finale tega za ligo prvakov drugega najmočnejšega tekmovanja na stari celini. Ocenjevali so, da bo skupinski del morda tokrat laže doseči, ker so bili Danci nekoliko oslabljeni v primerjavi z lani. Toda želja je ostala zapisana le kot beZa Toskicem še Brumen
Medtem v klubu nadaljujejo sestavljanje moštva za novo sezono. V njem bo naslednji dve leti tudi Matjaž Bru-men, ki bo ta mesec dopolnil 33 let. Velenjčan pa bo prav tako najmanj za dve sezoni postal tudi srbski rokometaš Alem Toskic (33). Oba se bosta v Gorenje preselila iz makedonskega Vardarja.
seda na papirju. Severnjaki so bili že na prvi tekmi v Velenju boljši za štiri gole, na nedeljski pa so slovenske podprvake še bolj nadigrali in zmagali z 32 : 27. Na obeh tekmah so bili torej boljši kar za skupno devet golov.
Po porazu v Velenju je trener Gregor Cvijic med drugim ugotavljal: »Danes smo tekmo izgubili že v prvem polčasu, saj nismo odigrali tako, kot bi morali. Danci niso pokazali nič novega, mi pa smo imeli preveč krhke roke, naredili smo preveč tehničnih napak in igra nam ni stekla. Rezultat je seveda temu primeren.« Žal tudi na drugi tekmi niso pokazali nič novega. Danci so njihove sanje o napredovanju v skupinski del in nato znova v sklepni del razblinili prav tako že v uvodnih minutah. Na prvi tekmi so povedli s 4 : 1, v nedeljo kar s 5 : 0. Ob upoštevanju velenjske razlike so gostje zaostajali že za devet golov in pred njimi je bila 'misija' nemogoče. Proti koncu tega neenakovrednega dvoboja, ob vodstvu Holestebroja z 31 : 23, je kazalo, da bodo slovenski pod-prvaki doživeli celo zelo visok poraz. Na njihovo srečo pa gostitelji niso jurišali na rekordno razliko. Napredovanje so imeli v žepu, verjetno jim je padel motiv in do konca so zaigrali bolj sproščeno, kar so Velenjčani izkoristili in ublažili razliko. Toda poraz je poraz in tokratni oziroma oba sta pomenila nepričakovano hitro slovo od tega
2. najmočnejšega klubskega tekmovanja v Evropi. Ob neuspehih se trenerji običajno tolažijo z besedami, življenje teče naprej. Sedaj se bodo lahko povsem osredotočili na domače prvenstvo in pokalno tekmovanje. Tukajšnji ljubitelji rokometa upravičeno pričakujejo, da bo sedanji trener po tem neuspehu vendarle 'požel' vsaj eno od dveh oziroma treh možnih slovenskih lovorik.
V Ribnici blizu drugega poraza
Rokometaši Gorenja so zaradi gostovanja na povratni tekmi 3. predkroga pokala Evropske rokometne zveze na Danskem pri Ho-lestebroju sredi prejšnjega tedna v Ribnici vnaprej odigrali prvenstveno tekmo 12. kroga. Tekma naj bi služila trenerju Gregorju Cvijicu tudi kot test za gostovanje na severu Evrope. Toda igra ni bila ohrabrujoča. Žal se je to potrdilo še v nedeljo. Domači so jih zelo namučili. Bili so celo blizu presenečenja, saj so imeli približno tri četrt tekme rezultatsko prednost. Velenjčani so zmagali 'samo' s tremi goli razlike (27 : 24). Tolikšno prednost so imeli ob polčasu domači, sredi drugega pa so gostje za njimi zaostajali celo za štiri gole. Nato so se le zbrali in se rešili drugega jesenskega prvenstvenega poraza. V sobotnem 13. krogu (ob 19.00) bodo gostili Krko.
a S. Vovk
V Šmartnem (ne)zadovoljni
Jesenski prvak Maribor B, Šmartno 1928 enajsto(!)
S tekmami štirinajstega kroga, ki je bil hkrati prvi spomladanski, so v 2. ligi - sever končali letošnji del tekmovanja ... Nogometaši Šmartnega ob Paki so se od jesenskega dela poslovili s porazom, ki je bil njihov osmi. Gostovali so v Dobrovcah in izgubili z 2 : 6. V vsakem polčasu so zabili po en gol. Pomlad bodo pričakali na enajstem mestu, priigrali pa so
Prva liga Telekom Slovenije, 19. krog
Rudar - Krka 1:1 (1:1)
Strelca: 1:0 Mate Eterovic (16 - 11 m), 1:1 Welbeck (32-11 m).
Rudar: Radan, Krcic (od 76. Prašnikar), Trifkovic, Črnčič (od 65. Bolha), S. Babic, Kocic, Džinic, Knezo-vic, Eterovic, M. Babic (od 83. Grbic), Žitko. Drugi rezultati: Krško - Celje 0:0, Maribor - Zavrč 3:3 (1:1), Krško - Celje 0:0, Maribor - Zavrč 3:3, Luka Koper - Domžale 0:2 (0:2), Olimpija - Gorica 0:2 (0:1). Vrtsni red: 1. Olimpija 42, 2. Maribor 36, 3. Domžale 33, 4. Gorica 31, 5. Zavrč 27, 6. Luka Koper 19, 7. Rudar 19, 8. Krka 19, 9 Celje 16, 10. Krško 16
Prva NL Leasing liga, 12. k.
Riko Ribnica - Gorenje Velenje 24:27 (16:13)
Riko Ribnica: M. Grebenc, Perovšek, Leban 3 (3), Fink 2, Ceimins 2, J. Grebenc 5, Knavs, Henigman, Skušek 4 (1), Pucelj 4, Abrahamsberg, Nosan 2, Kljun, Batinič 1, Atanasov, Košmrlj 1. Gorenje Velenje: B. Buric, Ferlin, Božovic 1, Ceh-te, S. Buric 2, Ovniček 4, Szyba 3, Skube 5, Golčar 2, Šoštarič 4 (1), Kleč 2, Ga ms 3, Zaponšek, Ratajec 1, Nosan, Beciri.
Sedemmetrovke: Riko Ribnica 5 (4), Gorenje Vele-
si štirinajst točk. Z jesensko bero niso najbolj zadovoljni. Pričakovali so kakšno točko več, pa čeprav so moštvo pred novo sezono zelo pomladili. Na zadnji tekmi je bilo v njem kar sedem igralcem, ki so stari šele devetnajst let, eden celo samo osemnajst. Upali so, da jim bodo v boju za točke pomagali nekateri starejši igralci, vendar niso držali obljube. Enajsto (in ne šti-
TAKO so igrali
nje 2 (1); izključitve: Riko Ribnica 10 minut, Gorenje Velenje 8 minut.
Drugi rezultati: Koper 2013 - Maribor Branik 26:21 (12:12), Slovenj Gradec 2011 - Celje Pivovarna Laško 21:32 (11:13), Urbanscape Loka - Trimo Trebnje 25:23 (10:12), Slovan - Dobova 18:30 (10:14), Krka - Sevnica 32:27 (20:14), Slovenj Gradec 2011 - Celje Pivovarna Laško 21:32 (11:13), Jeruzalem Ormož - Istrabenz Plini Izola 32:27 (16:8).
Vrstni red: 1. Celje 12 tekem - 22 točk, 2. Velenje 12
-	22, 3. Koper 2013 12 - 18, 4. Jeruzalem-Ormož 12
-	18, 5. Krka 12 - 15, 6. Loka 12 - 15, 7. Maribor 12 -13, 8. Ribnica 12 - 12, 9. Trebnje 12 - 9, 10. Izola 11 -6, 11. Dobova 12 - 5, 12. Slovenj Gradec 2011 11 - 5, 13. Slovan 12 - 3 (-1), 14. Sevnica 12 - 2.
Pokal EHF, povratna tekma
Team Tvis Holstebro - RK Gorenje Velenje 32:27 (18:14)
Gorenje: B. Buric (11 obramb), Ferlin; Božovic 6, Cehte 5, Medved 2, S. Buric 2, Ovnicek 1, Szyba, Skube 5, Golčar 3, Šoštaric 1, Kleč, Gams, Ratajec 2, Nosan, Beciri
Holstebro: Gade, Hansen; Weismach 9, Nielsen 5, Larholm 4, Karlsson, Sorensen 2, Bramming 5, Tho-gersen, Hansen, Oecshler, Blazejewicz, Bitsch 1, Balling 5, Andersen 1.
Gorenje: B. Buric (11 obramb), Ferlin; Božovic 6, Cehte 4, Medved 2, S. Buric 2, Ovniček 1, Szyba, Sku-
rinajsto, kot sem narobe zapisal v prejšnji številki) mesto jim ne zagotavlja mirnega 'spanja', pa čeprav predzadnje Radlje za njimi zaostajajo za sedem točk, zadnji Podvinci pa za osem. Prav zato se bodo za spomladanski del okrepili.
a S. Vovk
be 5, Golčar 3, Šoštaric 1, Kleč, Gams, Ratajec 2, No-san, Beciri. Trener: Gregor Cvijic. Sedemmetrovke: Gorenje 1 (3); Holestebro 0 (1); izključitve: Gorenje 6 minut; Holstebro 12 minut. ((Prva tekma: Gorenje - Holstebro 25:29 (14:16))
3. SNL - sever, jesen (po 14. kr.)
Vrstni red: 1. Maribor B 38 (59:12), 2. Brežice 1919 26 (36:10, 3. Šmarje 30 (43:22), 4. Šampion 29 (36:17), 5. Videm 27 (34:30), 6. Mons Claudius 19 (24:25), 7. S. Rojko Dobrovce 18 (30:36), 8. Fužinar (tekma manj) 16 (20:29), 9. AjDS Lenart 16 (23:35), 10. Koroška Dravograd 15 (19:26), 11. Šmartno 14 (20:35), 12. Dravinja 13 (15:27), 13. Radlje 7 (10:31), 14. Podvinci Betonarna Kuhar 6 (8:42).
Liga Telemach, 6. krog
Elektra Šoštanj - Lastovka Domžale 82 : 93 (62 : 70, 46 : 50, 25 : 30)
Elektra Šoštanj: J. Kosi 4, Praunseis, Turner 25 (89), Bukovič 9 (4-5), Burica 23 (5-6), Avramovski 12 (6-9), Hasic 2, Milovac 7
Vrstni red: 1. Šenčur Gorenjska gradbena družba 10, 2. Rogaška, 3. LTH Castings, 4. Helios Suns (+1) vsi 9, 5. Zlatorog Laško, 6. Portorož (+1) oba 8, 7. Elektra Šoštanj (+1) 7, 8. Lastovka, 9. Hopsi Polzela oba 6
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 15
10. decembra 2015
""^Jis
ŠPORT
17
Plezalci odlično sklenili sezono
Minuli vikend so v Kranju potekale zaključne tekme državnega prvenstva v športnem plezanju
Kranj, 27.-29. novembra - Športni plezalci so se pomerili v težavnosti in balvanih. Velenjčani (ŠAO Velenje) so prišli domov bogatejši kar za 4 zlate, 3 srebrne in 4 bronaste kolajne ter 4 pokale za 1. mesto, 5 pokalov za 2. mesto in 4 pokale za 3. mesto v skupni razvrstitvi posameznih disciplin.
V kategoriji cicibanov je bil najuspešnejši Lovro Črep (1. mesto težavnost, skupno 3. mesto in 2. mesto bolderji, skupno 3. mesto). Pri kadetih je odlično plezanje pokazal Nejc Dvoršak (1. mesto težavnost, skupno 2. mesto, 3. mesto bolderji, skupno 2. mesto). Prav tako pa so bile izjemno uspešne vse tri kadetinje: Janja, Tja-ša in Sara. Janja Garnbret se tekem v Kranju sicer ni mogla udeležiti zaradi mednarodnega balvanskega tekmovanju na Švedskem - Legends only 2015 (1. mesto), ampak so njeni izvrstni rezultati iz prejšnjih tekem zadostovali za najvišje stopničke v skupni razvrstitvi tako pri kadetih kot pri članih v težavnosti in bolderjih. Zelo uspešno sta sezono zaključili tudi Tjaša Slemenšek (1. mesto težavnost,
skupno 2. mesto in 1. mesto bolderji, skupno 2. mesto) in Sara Lukič (3. mesto težavnost, skupno 3. mesto in
2.	mesto bolderji, skupno 3. mesto). Vsi trije kadeti pa so se minuli vikend udeležili tudi tekme v konkurenci članov. Tjaša in Sara sta se po uspešno opravljenih kvalifikacijah tudi odlično izkazali na tekmi s člansko ekipo, v kateri si je Tjaša pri bolderjih s suverenim plezanjem prislužila bron (skupno 4. mesto) in v težavnosti 4. mesto (skupno 5. mesto). Prav tako je finale odlično odplezala Sara Lukič (5. mesto bolderji, skupno 7. mesto in 5. mesto težavnost, skupno 8. mesto). Plezalci ŠAO Velenje pa so si s skupnimi močmi in celoletnim trdim delom prislužili tudi pokal za
3.	najuspešnejši plezalni klub v Sloveniji. Zaostali so samo za Kranjem in Škofjo Loko. V Klubu so seveda navdušeni nad svojimi plezalci in trenerjem Gorazdom Hrenom, ki je tekmo-valce/ke uspešno vodil skozi sezono, in upajo, da bodo morda naslednje leto uspeli narediti še korak višje.
a R. S.
6 naslovov državnih prvakov
V soboto, 28. novembra, je Karate zveza Slovenije organizirala v športni dvorani v Podčetrtku Mladinsko državno prvenstvo za leto 2015 v katah in borbah za posameznike v starostnih kategorijah: najmlajši, malčki, dečki, mlajši kadeti in kadeti, mladinci in mlajši člani, na katerem je nastopilo 329 tekmovalcev iz 47 slovenskih klubov, ki so opravili 380 nastopov. V okviru državnega prvenstva je bilo letos prvič izvedeno tudi državno prvenstvo za osebe s posebnimi potrebami, v katerem je pri dekletih naslov državne prvakinje osvojila Diandra Bekčič iz Velenja.
Mlajši kadet Tomaž Hudales je zbral dva naslova državnega prvaka v katah in borbah ter bil proglašen za pokalnega zmagovalca Slovenije v katah in skupno za leto 2015.
Poleg nje sta naslov državnih prvakinj v katah osvojili še Lana Dragic (KK Rudar Velenje) pri malčicah in kadetinja Špela Pisanec Mežnar (KK Shotokan Velenje), ki je pred dvema tednoma nastopila na svetovnem prvenstvu v Jakarti. Tudi v moški konkurenci sta slavila tekmovalca karate kluba Shotokan Velenje; v katah in borbah (-50kg) je dvakratni državni
prvak postal mlajši kadet Tomaž Hudales, ki so mu na tej tekmi podelili tudi naslov dvakratnega pokalnega zmagovalca Slovenije za leto 2015 v katah in skupno. Pri borbah mlajših kadetov v kategoriji -45kg pa je državni prvak postal Nemanja Točakovic.
Velenjski karateisti pa so poleg naslovov državnih prvakov osvojili še vrsto srebrnih in bronastih odličij. Med velenjskimi klubi je bil ponovno najuspešnejši karate klub Shotokan Velenje, ki si je z osvojenimi štirimi zlatimi, eno srebrno in tremi bronastimi medaljami delil četrto mesto z domačini iz karate kluba Kozjansko. Srebrno medaljo je v katah osvojila kadetinja Tina Čater, bronaste medalje pa sta v katah oz borbah dosegla Aljaž Gajšek in Aljaž Rogeljšek, pri mlajših kadetih (-40kg) pa še Danaj Čebular.
Sledil mu je karate klub Rudar Velenje z eno zlato, dvema srebrnima in petimi bronastimi medaljami. Poleg državne prvakinje Lane Dragič je pri malčicah v katah srebrno medaljo osvojila Lana Hlišč, v moški konkurenci pa Jure Meža v borbah (-84kg). Bronaste medalje so v katah pri malčicah osvojili Zoja Kandut, pri deklicah Saura Omic in Sara Novak in kadet Sašo Kandut. V borbah je pri deklicah bronasto medaljo dosegla še Ajda Golac (-40kg).
Karate klub Velenje je osvojil dve srebrni in eno bronasto medaljo. Državni podprvakinji sta postali Kaja Češko pri mlajših kadetinjah ter Alena Music pri mladinkah, bronasto medaljo pa je pri mladinkah osvojila Anina Cesar.
Karate klub Tiger Velenje je dosegel eno srebrno in tri bronaste medalje; pri malčkih je v katah srebrno medaljo osvojil Sead Muharemovic, bronaste medalje pa so v katah dosegli pri kadetinjah Šuhra Muhare-movic, pri mladinkah Adelisa Hankic in pri mlajših članih Gašper Pečnik.
Začenjajo se zimski poleti
Zimski del smučarske skakalne sezone se začne konec decembra - Takrat Smučarsko skakalni klub Velenje praznuje 60 let - Vsak je dobrodošel na preizkušnjo
Tina Felicijan
Jeseni leta 1955 je smučarska sekcija športnega društva Rudar s pomočjo in po načrtih Stanka Blo-udka začela graditi skakalnice pod Velenjskim gradom, že 28. decembra istega leta pa je na otvoritveni tekmi na 30-metrski skakalnici nastopilo 25 skakalcev iz Šoštanja, Vojnika in Velenja. Tako ima tudi ta šport v Velenju dolgo tradicijo in dobre rezultate, čeprav so treningi zaradi del v smučarsko skakalnem centru zadnja leta okrnjeni.
Najboljši v nordijski kombinaciji
Kljub temu je trenutno aktivnih 31 tekmovalcev, od tega 7 deklet. V sezoni 2015 je deset članov osvojilo naslov državnega prvaka, šest je bilo srebrnih in trije bronasti, v pokalu cockta pa 16 držav-
Trenirajo drugje
Marjan Jelenko in Gašper Ber-
lot se te dni pripravljata na Finskem, kjer bodo s prvima dvema tekmama svetovnega pokala odprli zimski del sezone. Sicer pa trenirata v Kranju, kjer je ledena smučina primeren teren, a pogrešata sneg za tekaške treninge, saj je trening z rolkami na cesti pre-
V pričakovanju novih skakalnic
Skakalnice se že nekaj let nad Velenjem ne dvigajo več. Težava je bila v gradbeni dokumentaciji in sami tehnični izvedbi, območje skakalnic je tudi plazilo, kar je občina v preteklih letih uredila. 30- in 50-metrske skakalnice pogrešajo predvsem mlajši tekmo-
>
V klubu je 10 aktivnih sodnikov za smučarske skoke in teke ter nordijsko kombinacijo, od tega je 7 licenciranih tehničnih delegatov
>
Najboljši športnik med kadeti je za leto 2015 v mestni občini Velenje postal Vid Vrhovnik
Smučarsko skakalni center za zdaj uporabljajo predvsem mlajši tekmovalci, starejši pa se že veselijo novih večjih skakalnic.
nih prvakov. »Kot klub se v Sloveniji uvrščajo v sam vrh, v nordijski kombinaciji pa smo že nekaj let dominantni, saj imamo tudi v članski A reprezentanci naša dva najmočnejša - Marjana Jelenka in Gašperja Berlota.« Prvi je oktobra v Kranju postal državni prvak v tej disciplini, drugi pa podprvak, pojasnjuje predsednik kluba Bogdan Plaznik. Iz velenjskega kluba prihaja tudi glavni trener slovenskih ekip A in B v nordijski kombinaciji Igor Jelen.
cej drugačen kot s smučmi na snegu, pravi Velenjčan Gašper Ber-lot, ki je v Kranju obiskoval smučarsko gimnazijo, zdaj pa tam študira in trenira. Za to sezono si ni zastavil posebnih ciljev, želi pa si nastopati tako, da bo zadovoljen sam s sabo. Letos nima večje tekme, zato bodo zanj vse enako pomembne.
Med drugim se bodo tekmovalci privajali na pravila glede skakalnih dresov, s čimer so že v poletnem delu imeli nekaj težav.
valci, da bi na njih nadaljevali trening o usvojenih K8, K14 in K22 skakalnicah, pa meni Berlot, ki dodaja, da so na Gorenjskem pogoji za trening odlični, bi pa bilo dobro imeti podoben center tudi na Štajerskem.
Tako bo letošnja sezona enaka lanski. »Iskati moramo druge skakalnice po Sloveniji in tujini, da lahko na njih trenirajo starejši tekmovalci,« pravi Plaznik, ki pričakuje, da se bodo tekmovalci tudi to sezono udeležili vseh te-
Bogdan Plaznik: »Ponosni smo, da tudi v Velenju razvijamo ženske smučarske skoke in nordijsko kombinacijo. Verjamem in upam, da bo tekmovalcev in tekmovalk vedno več.«
kem. Pred kratkim pa je Mestna občina Velenje prejela projekte za izgradnjo skakalnic K35 in K55 in v osnutku proračuna namenila denar za center, »zato vsi upamo, da se bo gradnja začela prihodnje leto. Kdaj bomo prvič skočili, pa ne bom špekuliral,« je sklenil Bogdan Plaznik.
Skalčki kot skale
V Velenju je ostalo 35 naslovov državnih prvakov, 20 drugih in 11 tretjih mest
V soboto, 28. novembra, je v športni dvorani Šolskega centra Velenje potekalo posamezno in ekipno državno prvenstvo v tekvondoju, verzije ITF, za vse starostne skupine. Tekmovanja, ki sta ga v sodelovanju organizirala ITF Zveza za tradicionalni Taekwon-do Slovenije in Taekwon-do klub Skala Velenje, se je udeležilo 26 sodnikov in 175 tekmovalcev iz sedmih klubov, ki so se pomerili v formah, borbah, specialni tehniki in testu moči. Prvenstvo je odprl podžupan Mestne občine Velenje Srečko Korošec, tekmovalce pa je pozdravil tudi predsednik ITF Zveze za tradicionalni Taekwon-do Slovenije Matevž Žugelj.
Skalčki so se tudi tokrat odlično odrezali. Priborili so si pokal za najboljši klub tekmovanja, kar pet posameznikov pa je osvojilo nazive najboljših v svojih kategorijah: najbolj-
ša mlajša deklica je Pia Landeker, najboljši mlajši deček Taras Alič, najboljša starejša deklica Tamara Vogler, najboljši mladinec Klemen Vogler, najboljša mladinka pa Jerneja Jenšterle. Velenjčani so osvojili še 32 posameznih naslovov državnih prvakov in 3 ekipne državne naslove, dvajset srebrnih medalj in enajst tretjih mest.
Državni prvaki so postali: Sara Kos (mlajše deklice, forme rumeni pas), Pia Landeker (mlajše deklice, forme zeleni pas in borbe -30 kg), Teo Sobota (mlajši dečki, forme rumeni pas), Taras Alič (mlajši dečki, forme zeleni pas in borbe -45 kg), Tamara Vogler (starejše deklice, forme modri pas in borbe -35 kg), Dean Ocepek (starejši dečki, rumeni pas), Jerneja Jenšterle (mladinke, forme črni pas II. dan in borbe -64 kg), Patrick Pasarič (mladinci, forme rdeči pas), Domen Zabukovnik (mladinci, forme črni pas I. dan), Klemen Vogler (mladinci, forme črni pas II. dan, borbe -63 kg in specialna tehnika), Snježana Lukič (članice, rumeni pas), Urška Šmid (članice, forme rdeči pas in borbe -57 kg), Sarah Sobota (članice, forme črni pas I. dan in borbe -75 kg), Tanja Verbo-
ten (članice, forme črni pas II. dan in borbe -69 kg), Marko Mlinarič (člani, forme modri pas), Renato Vogler (mladinci, borbe -51 kg), Dean Vukančič (mladinci, borbe -57 kg), Nejc Rupreht (mladinci, borbe -69 kg), Luka Krel (mladinci, borbe +75 kg), Sabina Javornik (članice, borbe -63 kg), Uroš Rupreht (člani, borbe -78 kg), Matej Rezar (člani, borbe +85 kg), Peter Landeker (veterani silver, borbe -90 kg), mladinci Skala 1 ekipne forme Skala 1 (Nejc Rupreht, Nejc Rakuša, Domen Zabukovnik, Klemen Vogler, Dean Vukančič), članice ekipne borbe (Urška Šmid, Sarah Sobota, Jerneja Jen-šterle, Sabina Javornik, Tanja Verboten), člani ekipne borbe (Matej Rezar, Uroš Rupreht, Gašper Rek, Marko Mlinarič, Tomaž Jenšterle).
Drugi so bili: Tina Sušec (mlajše deklice, forme rumeni pas), Doroteja Jerovšek (starejše deklice, forme rumeni pas), Grega Navodnik (mlajši dečki, forme rumeni pas), Amar Halilovič (starejši dečki, forme zeleni pas), David Podpečan (mladinci, forme modri pas), Nejc Rupreht (mladinci, forme črni pas I. dan), Nejc Rakuša (mladinci, forme črni pas II. dan in borbe -51 kg), Borut Sobota (člani, forme črni pas III. dan), Teja Rakuša (članice, forme črni pas II. dan), Sabina Javornik (članice, črni pas III. dan), Patrik
Kos (starejši dečki, borbe -45 kg), Erazem Rozoničnik (starejši dečki, borbe -50 kg), Anže Koprivec (starejši dečki, borbe +60 kg), Teo Sobota (mlajši dečki, borbe -45 kg), Domen Zabukovnik (mladinci, borbe -63 kg), Klemen Glinšek (mladinci, borbe -69 kg), Tomaž Jenšterle (veterani silver, borbe -80kg), mladinci Skala 2 ekipne borbe (Luka Krel, Renato Vogler, Anže Pečnik, Patrick Pasarič, Klemen Glinšek), članice ekipne forme (Staša Lipnik, Sarah Sobota, Teja Rakuša, Sabina Javor-nik, Tanja Verboten).
Tretja mesta pa so si priborili: Tjaž Zadravec (mlajši dečki, forme rumeni pas), Timotej Podpečan (mlajši dečki, forme rumeni pas), Rene Jo-vanič (starejši dečki, forme rumeni pas), Patrik Kos (starejši dečki, forme zeleni pas), Anže Koprivec (starejši dečki, forme zeleni pas), Tai Zorko Vačovnik (starejši dečki, borbe -55 kg), Anže Pečnik (starejši dečki, borbe +60 kg), Amar Halilovič (starejši dečki, borbe -40 kg), Patrick Pasarič (mladinci, borbe -51 kg), mladinci Skala 1 ekipne borbe Skala 1 (Nejc Rupreht, Nejc Rakuša, Domen Zabukovnik, Klemen Vogler, Dean Vukančič), mladinci Skala 2 ekipne forme (Luka Krel, Renato Vogler, Anže Pečnik, Patrick Pasarič, Klemen Glinšek).
■


Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA
»»WAS
3. decembra 2015
Kar 400 udeležencev preventivne akcije
Velenje, 28. novembra - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pripravil v sodelovanju z velenjsko policijsko postajo in MIC v nakupovalnem centru Velenjka preventivno akcijo, s katero so želeli pokazati, kako pomembno je primerno obnašanje v prometu.
Biti moramo vidni. Oblečeni moramo biti v svetla oblačila in imeti vsaj en odsevnik. V praksi to pomeni, da je pešec v temnih oblačilih viden komaj na 30 m, z odsevnikom pa na razdalji 130 m, kar je dovolj, da ga voznik pravočasno opazi.
S pomočjo posebnih očal so obiskovalcem simulirali obnašanje tistih udeležencev v prometu, ki so pod vplivom alkohola ali mamil. Hoja po črti s temi očali in slalom med stožci so jih pre-
pričali, da v takšnem stanju tudi kot pešci ne sodijo na cesto. Obiskovalci so lahko preizkusili tudi simulator varne vožnje, ki so ga izdelali na MIC-u. To je naprava, ki pokaže, kako smo usposobljeni za vožnjo v različnih prometnih situacijah in kakšne so ob tem naše reakcije ...
Kar okoli 400 obiskovalcev so našteli, kar je dovolj velik doka-zatelj, da se občani zanimajo za takšne preventivne akcije. Vsem so poklonili odsevne trakove, ki jih je prispevala Mestna občina Velenje.
Rado Jeromel
S pomočjo posebnih očal so obiskovalci lahko začutili, kako se v prometu obnašajo udeleženci pod vplivom alkohola ali mamil.
Lovci v gozdu našli truplo
Lepa Njiva, 29. novembra - Vse od 5. julija letos so policisti iskali pogrešanega 55-letnega avstrijskega državljana Christiana Wagnerja. Njegov avto, rdečo škodo fabio, so policisti našli parkiran v Belih Vodah pri Šoštanju ob gozdni cesti. Zato so policisti poleti na tem območju opravili več neuspešnih iskalnih akcij. V nedeljo pa so lovci v gozdu na območju Lepe Njive našli truplo. Ob njem so bili tudi dokumenti pogrešanega Avstrijca. Policisti strokovno še ugotavljajo, ali gre res zanj, a verjetnost je zelo velika.
Ukradli avto
Ločica ob Savinji, 25. novembra - Prejšnjo sredo so bili policisti obveščeni o tatvini vozila peugeot boxer, bele barve, letnik 1996, registrskih številk MS 66 66E. Vozilo je bilo parkirano pred delavnico v Ločici ob Savinji.
V nesreči umrl 21-letnik
Polzela, 28. novembra - Dogajanje med vikendom je na celjskem območju v največji meri zaznamovala tragična prometna nesreča, v kateri je umrl 21-letni voznik osebnega vozila. Prometna nesreča se je zgodila v soboto nekaj čez drugo uro zjutraj na lokalni cesti med naseljema Založe in Polzela. 21-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Polzele proti Založam, je zapeljal preko desnega roba vozišča in trčil v ograjo. Vozilo
je nato odbilo v jarek, kjer je zagorelo. Voznik je umrl na kraju nesreče.
Lastnica pregnala vlomilca
Šmartno ob Paki, 27. novembra - Ta konec tedna so na celjskem zaznamovali tudi vlomi v stanovanjske hiše in stanovanja. V petek so policisti vlome v stanovanjske hiše obravnavali tudi na območju Žalca in v Šmar-tnem ob Paki, kjer je lastnica nepridiprava zalotila v hiši in ga pregnala.
sti ogledali še prizorišče vloma v drugo hišo. Vanjo je vlomilec vstopil skozi vrata na terasi. Pobral je več kosov zlatnine in nekaj gotovine. S tem je lastnike oškodoval za 1200 evrov.
V računalnik naložil virus
Velenje, 30. novembra - V ponedeljek je Velenjčan prijavil napad na njegov informacijski sistem. Neznanec naj bi mu vlomil v računalnik in namestil virus. Da bodo strokovnjaki tega izbrisali iz računalnika, bo moral plačati 500 evrov. Policisti storilca še iščejo, ko ga bodo našli, pa ga bodo kazensko ovadili.
Zbila kolesarja
Velenje, 30. novembra - V ponedeljek ob 10.30 je voznica na Jenkovi cesti v bližini OŠ Antona Aškerca na prehodu za pešce zbila kolesarja. Ta se je lahko telesno poškodoval. Policisti so voznici izdali plačilni nalog.
Dvakrat bogat plen '"jj*'tatbovi
» 1	VpIpuip Sil nrtvpmhrii -
Topolšica, 28. novembra - V
soboto zvečer so policisti obravnavali kar dva vloma v Topolšici. Neznanec je iz prve hiše, v katero je vstopil skozi odklenjeno garažo, odnesel več kosov zlatnine v vrednosti 500 evrov. Malo kasneje isti večer so si polici-
Iz POLICIJSKE beležke
Požar v odtočnem jašku
Velenje, 28. novembra - V petek zvečer je občan na Prešernovi cesti opazil, da se iz odtočnega jaška vali gost dim. V njem je - verjetno zaradi odvržene cigarete -zagorelo listje. Požar je najprej z ročnim gasilnim aparatom poskušal ukrotiti sam, potem pa je na pomoč poklical še velenjske gasilce. Materialne škode ni bilo.
Vlom ni uspel
Velenje, 28. novembra - V noči iz četrtka na petek je neznanec poskušal vlomiti v trgovino Pika na Prešernovi cesti. Ni mu uspelo vstopiti vanjo, je pa poškodoval vhodna vrata. Policisti so si prizorišče vloma ogledali zjutraj, neznanca z lepljivimi prsti pa še iščejo. Poskus vloma so velenjski
policisti obravnavali tudi v ponedeljek, ko je neznanec poskušal skozi okno vlomiti v hišo v Šaleku. Ni mu uspelo, je pa pri tem poškodoval okno.
Zagorel avto
Velenje, 29. novembra - Ob 17. uri sta
se na parkirišče v Šaleku pripeljala dva domačina. Avto sta parkirala in želela oditi, ko sta opazila, da se izpod pokrova motorja vali gost dim. Potem je avto tudi zagorel. Policisti so tujo krivdo za požar že izključili.
Nedeljski prepir
Velenje, 29. november - V nedeljo točno ob 13. uri sta se na Kidričevi cesti prepirali sosedi. Očitno sta pritegnili pozornost, saj so ju mirili tudi policisti. Obe sta bili opozorjeni, da njuno početje ni lepo.
trgovini ugotovili zvečer. Škodo ocenjujejo na 300 evrov.
Vlomilca prijeli v Velenju
Braslovče, Velenje, 30. novembra - V ponedeljek so velenjske policiste obvestili, da je nekdo vlomil v trgovino Jager v Bra-slovčah. Sumili so, da je vlomilec pobegnil proti Velenju. Izkazalo se je, da je sum upravičen, saj so policisti vlomilca res ujeli v mestu. Gre za domačina, ki so ga takoj pridržali, saj sumijo, da je v preteklosti storil več vlomov. V ponedeljek in torek so opravili hišno preiskavo in iskali materialne dokaze ter zbirali obvestila o njegovem nečednem početju. Pridržali so ga 48 ur, kolikor jim dopušča zakon, v torek pa še ni bilo znano, kaj vse so ugotovili in kakšni bodo ukrepi.
Velenje, 30. novembra - V velenjski trgovini Mueller imajo nenehno opravka s tatovi. Ti so vse bolj drzni in iznajdljivi. Ko jim v trgovino pripeljejo robo, jo v posebnih banicah odložijo za trgovino. V ponedeljek je neznanec odpeljal več banic, polnih različnih artiklov, kar so v
Nove vinjete
Na uradnih prodajnih mestih v Sloveniji in tujini so od torka naprodaj vinjete za leto 2016, ki so kovinsko zelene barve. Cene vinjet ostajajo takšne kot doslej, nespremenjene ostajajo tudi vinjetne kategorije. Celoletna vinjeta za avtomobile bo stala 110 evrov, za kombije 220 evrov, za motocikle pa 50 evrov, seveda pa bo še naprej moč kupiti tudi tedenske in mesečne vinjete.
Našli več pobarvanih bankovcev
Velenje, 30. novembra - V glavnem trezorju za gotovino v NLB Velenje so prejšnji teden našli več obarvanih bankovcev. Policisti so jih poslali na analizo, skušajo pa ugotoviti, od kod izvirajo.
Pazite na srne
Velenje, 1. decembra - V minulem tednu so velenjski policisti obravnavali več trkov (vsaj 5) vozil s srnami. Zato opozarjajo voznike, da v bližini gozdov vozijo previdno.
Več trkov na parkiriščih
Velenje, 1. decembra - V minulem tednu so velenjski policisti obravnavali več
prometnih nesreč na parkiriščih. V njih je nastala materialna škoda, poškodovanih pa k sreči ni bilo.
V hrupu zaspal pred televizorjem
Velenje, 1. decembra - V noči iz ponedeljka na torek stanovalci bloka na Kidričevi 17 niso spali. Njihov sosed je poskrbel za zelo hrupno dogajanje v stanovanju. Hrup sta povzročala televizija in še radio. Policisti so posumili, da je z njim kaj hudo narobe, zato so v stanovanje vstopili s silo. Tam so ob vsem hrupu našli spečega moškega, ki je, ker je pregloboko pogledal v kozarec, verjetno mislil, da je na kakšni žurki, saj ga hrup sploh ni motil.
varnostno ogledalo
Decembrsko
razpoloženje in varnost
Vstopili srno v december in pred nami so zadnji tedni in dnevi iztekajočega se leta. Decembrske dneve spremlja (pred)praznično vzdušje, praznične luči so prižgane v številnih mestih, marsikje pa že diši po aromatičnem čaju, kuhanem vinu in drugih kulinaričnih dobrotah. Praznično razpoloženje, kolikor ga je še ostalo po aktualnem dogajanju v naši državi, Evropi in svetu, se tako nezadržno širi in vse bolj vpliva na naše vsakodnevne aktivnosti, pa tudi občutke, ki jih spremljajo. Takšno je življenje in takšen je svet.
Na eni strani množice ljudi hitijo v nakupovalna središča, v nekaterih državah gre za prava obleganja in vdore v trgovine, kjer ne manjka prerivanja in celo pretepanja. Pri nas ni tako spektakularnih vpadov in borb za močno znižane artikle, je pa veliko nervoze in napetosti, ki se čuti tako v trgovinah kot na parkiriščih in križiščih v njihovi bližini. Veliko se jih prepušča prazničnemu razpoloženju s posedanjem v gostinskih lokalih, obiskom okrašenih in z darili obloženih stojnic, sprehodi po okrašenih ulicah in trgih, skratka življenje je bolj ali manj obarvano praznično.
Na drugi strani pa so ljudje usmerjeni zgolj v preživetje. V državah, kjer potekajo vojne in oboroženi spopadi, so njihova življenja nenehno v nevarnosti in življenje ni prav nič praznično. Tudi tam, kjer je življenje na videz normalno, je veliko ljudi ogroženih zaradi nezmožnosti zagotavljanja osnovnih pogojev za življenje. Marsikdo je blizu ali pa je zlezel pod nevidno, a zelo občutljivo črto revščine in se vsakodnevno ukvarja z vprašanjem, kako preživeti, plačati položnice za osnovne dobrine, kot so elektrika in voda, kupiti kruh, mleko in druge prehranske izdelke, oblačila za otroke ... Od terorističnih napadov v Parizu, sestrelitve ruskega letala ter diplomatske ofenzive večjih in v svetu najvplivnejših držav se negotovost širi tako, kot se v naših krajih širi praznično ozračje z vonjem kuhanega vina in božično prazničnimi pesmimi in napevi v zraku.
Tragični in z nasiljem prepojeni dogodki v svetu mečejo sence na (naše) praznične luči in kot mali ljudje nimamo velikega vpliva na dogajanje, kajti v igri so veliki in pomembni igralci, ki že dolgo časa igrajo glavne vloge na svetovnem odru in tako bo tudi tokrat. »Zaprto« srečanje nekaterih voditeljev evropskih držav to samo potrjuje. Tudi napovedi uvedbe »mini schengen-skega območja« znotraj uveljavljenega schengenskega prostora in evropskih meja razbijajo enotnost Evropske unije in evropskega duha, ki povezuje evropske države v skupnost. Trenutna situacija v svetu dejansko ni idealna in že dolgo časa ni bila tako zapletena in obenem nevarna. Tli namreč na več koncih. Nestrpnost, sovražnost in vse tisto, kar je skrito očem navadnih smrtnikov in kar stopnjuje napetost med državami in v številnih območjih sveta, že vpliva na naslovnice časopisov in naslove člankov, med katerimi je vse več takšnih, ki omenjajo tretjo svetovno vojno.
Resnost situacije je precejšnja in moj namen ni ustvarjati paniko in strašiti, toda dejstvo je, da se licemerje zahodnih držav mora končati. Ne glede, ali govorimo o njihovih nacionalnih interesih, ki jih lahko uveljavljajo tudi daleč od svojih meja, ali govorimo o eksploataciji držav, ljudstev ali celo naravnih virov, kajti to licemerje in neenak odnos je ustvaril velika nasprotja in protislovja, ki se v današnjem času v veliki meri manifestirajo ravno z nasiljem in terorjem. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo le dodatno stopnjevanje napetosti in dodatno poslabšanje razmer.
Ob vsem tem so opozorila o nujnosti zagotavljanja varnosti v prazničnem času povsem »nedolžna«. Res je, toda niso nič manj pomembna, če smo doma, v avtu na cesti ali na mestnem trgu. Vsakdo med nami mora prevzeti to odgovornost in predvsem zavedanje, da z lastnim ravnanjem ne ogrožamo sebe in drugih ljudi. Tako si lahko zagotovimo veliko višjo stopnjo varnosti, ne glede na grozljivo dogajanje na globalnem svetovnem odru.
Akcija »Droge in alkohol«
Kljub policijski stavki se je 1. decembra v Sloveniji začela preventivna akcija, imenovana »Droge in alkohol«. Z njo naj bi v veselem decembru poskušali doseči, da ljudje, ki so omamljeni, ne sedajo za volan. Akcija je bila načrtovana po rednem letnem planu, je pa vprašanje, koliko jo bodo policisti izvajali. December bo zagotovo zaznamovan tudi s poki petard in drugih pirotehničnih sredstev. Dobro bi bilo, da teh ne bi metali v strnjenih naseljih, kjer poki močno strašijo živali in majhne otroke.


Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 19
3. decembra 2015

UTRIP
19
Vrh Blegoša, ki ga ni bilo
Kar dobro smo že stopili v novo šolsko leto tudi na Univerzi za III. življenjsko obdobje Velenje. Pridno hodimo in lepa jesen nam omogoča, da se lahko povzpnemo še kam višje. Sem sodi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja Blegoš, ki se razprostira med Selško in Poljansko dolino. Nanj vodijo številne poti in mi smo si izbrali za nas primerni. Zaradi »plešastega« razglednega vrha smo si obetali prostrane razglede na Julijske in Kamniške Alpe, Škofjeloško pogorje, Posavsko hribovje z nedavno obiskanim Kumom vse tja do Snežnika. Pa ni bilo tako.
Izstopili smo v bližini smučarskega središča Cerkno v vasici Robidnica pod hribom Smo-letovše. Ob mogočni kmetiji Pustotnik, kjer imajo živahno predelavo lesa pa tudi sirarno, so že bili sredi dela in so nam pokazali bližnje izhodišče poti. Večkrat se zgodi, da ravno na začetku ni nobene oznake. Višje smo se srečali s prvimi obledelimi markacijami, ki so sorazmerno z vzpenjanjem postale živahnejših barv ... Hodili smo po mešanem jesensko obarvanem gozdu in se postopoma vzpenjali. Bližajoč se planinski koči pod Blegošem, ki je bila že ovita v megleno tančico z zastrtim ozadjem, so oznake postajale zgovornejše. V koči so nas pričakovali v lepo opremljenih in toplih prostorih, kamor se je nemudoma
Po hribih
HOROSKOP
Neosvojen vrh Blegoša nam vzdušja ni pokvaril!.
preselil del skupine. Ostali smo želeli doseči vrh, vendar smo se ob pregosti megli, ki bi nas lahko zapeljala v neznano, rajši obrnili in se pridružili ostalim. Sprostili smo se ob toplem obroku ter se prepustili klepetu in prijetnemu razpoloženju. Ob vrnitvi smo sprva kratek čas hodili po že prehojeni poti, nato pa zavili levo v smeri Jelencev, kjer je Zavetišče gorske straže Planinskega društva Gorenja vas. Mimo njega smo se spuščali v dolino po obširnem področju še opustošenega gozda po žledu, ga
Zgodilo se je...
od 4. 12. do 10. 12.
-	4. decembra je god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev; na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik;
-	4. decembra 1994 so bile prve lokalne volitve v občinske svete in volitve županov; v občini Šoštanj je že v prvem krogu volitev za župana zmagal dr. Bogdan Menih, v mestni občini Velenje sta se v drugi krog volitev za župana uvrstila Srečko Meh in Anton de Costa,
v občini Šmartno ob Paki pa dr. Jože Robida in Ivo Rakun; v Velenju je v drugem krogu zmagal Srečko Meh, v Šmar-tnem ob Paki pa Ivo Rakun;
-	6. decembra je god sv. Miklav-
ža (Nikolaja), ki med ljudmi velja za najbolj priljubljenega zimskega svetnika; še zlasti se ga veselijo otroci, saj je sv. Miklavž tisti svetnik, ki jih obdaruje, jih nagradi za njihovo pridnost, a jih tudi prepusti kaznim svojih spremljevalcev -parkeljnov, če niso pridni;
-	v Škalah je 6. decembra 1855 umrl pesnik Andrej Urek, ki je kot kaplan, dekan in okrajni šolski nadzornik služboval v Škalah; leta 1839 je tu zgradil novo šolo ter se kot šolski nadzornik zavzemal za pouk slovenščine in izobrazbo narodnih učiteljev; bil je prijatelj škofa Antona Martina Slomška, širitelj njegovih idej in sodelavec pri šolskem delu; leta 1848 je kandidiral tudi za takratni državni zbor na Dunaju;
-	6. decembra 1992 so bile v Sloveniji volitve predsednika države ter volitve v državni svet in državni zbor; že v prvem krogu volitev za predsednika države je zmagal Milan Kučan,
Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.
Naročniki imate 50 % popust.
03 898 17 50	
nadja@nascas.si	
epp@nascas.si	or
press@nascas.si	

Domače naravno sušene testenine brez konzervansov, aditivov in barvil.
Na voljo vsako soboto dopoldan na kmečki tržnici v Velenju, stalna ponudba v trgovini Domače dobrote in Malinca
nižje, nad potokom, prečili in kmalu uzrli vasico Leskovica, ki je strnjena okrog cerkve sv. Urha. Z lepo obnovljenega mogočnega župni-šča se z oken bogato razprostirajo cvetoči gorenjski nageljni, ki so nam polepšali vtise pred vstopom v avtobus, ki je še varoval dobrote slavljenke Milene - pa še koga. Kljub neosvojenemu vrhu smo se veselo razpoloženi vrnili domov ob podobah modro pozlačenega neba zahajajočega sonca.
a Marija Lesjak

ffl D ¡D
Nekdanja osnovna šola Bibe Roecka v Šoštanju (Foto Arhiv
Muzeja Velenje)
v 6. volilni enoti za Velenje in Mozirje je bil v državni svet izvoljen dr. Jože Zupančič, iz 7. oziroma 8. volilnega okraja 5. volilne enote pa so bili v državni zbor izvoljeni mag. Herman Rigelnik, mag. Franc Avberšek in Ivan Verzolak;
- 7. decembra 1995 so v Šoštanju odprli novo športno dvorano ob nekdanji osnovni šoli Bi-ba Roecka; osnovno šolo Biba Roecka so leta 2013 porušili, na njenem mestu pa so zgradili nov otroški vrtec, medtem ko športna dvorana še vedno stoji;
-	leta 1997 pa je 7. decembra Šahovski klub Šoštanj ob svoji 50-obletnici v Šoštanju organiziral nagradni šahovski turnir;
-	9. decembra 1954 so izvolili nov odbor velenjske Svobode; za predsednika so izvolili Zdenka Furlana, za podpredsednika Karla Vrečka in Franja Arliča, za tajnika Maksa Mavca in za blagajnika Janka Borštnerja;
-	9. decembra 1987 je Pankrac Semečnik postal novi predsednik občinske konference SZDL Velenje.
Damijan Kljajič
radio		
iraEsa	88,9	Mhz
		
www.radiovelenje.com	107,8	Mhz
Obvestilo o odprtju podružnice odvetniška pisarna Boštjan Verstovšek in Marjana Verstovšek & odvetniki
je odprla podružnico v VELENJU na
Prešernovi 22d, v prostorih fizioterapije Enigma.
Telefon: 031 77 22 44
T
Oven 21. 3. - 20. 4.
Spoznali boste, da so bila nekatera pričakovanja do vaših najbližjih zgrešena, vendar si tega ne ženite preveč k srcu. Ne pretrgajte stika s poslovnimi partnerji samo zato, ker so vas pustili na cedilu. Sploh, če se je to zgodilo samo enkrat. Raje seodločlteza konstruktiven pogovor. Čaka vas namreč Izjemno razburljivo In srečno obdobje na vseh področjih. Le na ljubezenskem boste vsak dan bolj v dvomih, da je oseba, s katero ste si že nekaj časa zelo blizu, res prava. Nič novega, saj ste na čustvenem področju že dolgo zelo negotovi vase. Delo, ki ga že nekaj časa odlagate, bo moralo še nekaj dni počakati. Ne boste imeli volje, da se ga lotite. Bolje bo šele po torku.
Ö
Bik 21. 4. - 20. 5.
Doletelo vas bo neko razočaranje, ki pa vas ne bo vrglo iz tira. Držali se boste celo bolje, kot so to pričakovali od vas tisti, ki vas odlično poznajo. Kmalu boste namreč spoznali, da stvari niso tako črne, kot ste jih sprva videli. Panika je vsekakor odveč.
Pustite, da se stvari odvljejo same od sebe. Morda se Iz njih razvije nekaj novega, celo boljšega, kot ste kdajkoli računali. Tako pri zdravju kot pri financah vam ta teden kaže zelo dobro. Najbolj veseli boste nepričakovanega priliva na vaš račun. Začeli boste priprave na slovo od leta. Letos ne bodo evforične, vseeno pa vas bo zajelo predpraznično vzdušje. Če ne prej, preko vikenda, ko boste uživali tudi v soju prazničnih luči v mestu.
1
Dvojčka 21. 5. - 21. 6.
Želite si več ljubezni in pozornosti. Že nekaj časa. Da se nič ne premakne, ste krivi tudi sami, saj vas je strah, da bi vas morebitna zavrnitev povsem potrla. Vedeti morate, da se tveganje po navadi splača. Pa četudi sami tega ne počnete pogosto, ker ste »zlheraš«, se tokrat splača poskusiti. Le pogum bo treba zbrati, pa bo vse steklo kot v sanjah. Imate namreč srečo, da so v teh dneh vsi bolj razneženi in pozorni, saj je decembrski čas drugačen, bolj popustljiv, čaroben in poln pričakovanja. Potrudite se izpolniti obljubo, čeprav ste si na pleča ta teden nakopali tudi veliko drugih stvari. Pomoč prijatelju v stiski se vam bo v prihodnosti zagotovo obrestovala, zato ne bodite sebični, ko vas bo prosil zanjo. Tokrat res lahko pomagate, a brez truda ne bo šlo.

Rak 22. 6. - 22. 7.
Že nekajkrat ste se opekli, pa vas še ni izučilo. Prevelika radovednost vam lahko tudi tokrat le škoduje, zato se raje brigajte za lastne posle. To bo v zadnjih tednih in dneh leta dokaj lahko, saj nihče ne bo zelo resno jemal vsega, kar se bo dogajalo pri delu. Na začetku prihodnjega tedna boste doživeli srečanje, ki bo vplivalo na vašo prihodnost. Sprva sploh ne boste prepričani, ali vam je oseba všeč ali ne. Ponovni stik z njo pa vam bo dal misliti. Samski uživajte v novem prijateljstvu, ki je lahko hitro še kaj več. Če ste vezani pa bi bilo dobro, da o zadevi temeljito premislite. Lahko se vam namreč zgodi, da vam bo še pošteno žal za dejanja, ki jih boste morda storili, čeprav se vam bodo tisti trenutek zdela še tako privlačna. Prilika dela tatu in prilik za različne grehe bo v teh dneh veliko. Za mnoge od vas preveč. Težko se jim boste upirali.
K
Lev 23. 7. - 23. 8.
Besede v teh dneh ne bodo vaše zaveznice. Ne bo vam do veliko govorjenja. Tudi s partnerjem se boste pogovarjali bolj z dotiki kot z besedami. Obema bo to celo všeč, bolj, kot sta si kdajkoli mislila. Zato se potrudite, da ohranita bližino, ki jeza vaju po svoje nova. Nespečnost bo v naslednjih dneh porušila vaš dnevni ritem,zato bo popoldanski spanec večkrat nujen. Če si ne boste vzeli časa zanj, boste utrujeni. Lahko celo zbolite. Ponoči pa boste pogosto preveč črnogledih misli, kar ni dobro. Začutili boste tudi posledice neredne prehrane, zato poskrbite za več discipline na tem področju. Kakšen dan posta ne bi škodil, sploh, ker prihajajo dnevi, ko bodo mize polno obložene, dobrotam pa se boste težko upirali.
Tffp
Devica 24. 8. - 23. 9.
V teh dneh boste dobili zelo lepo darilo. Ne bo materialno. Šlo bo za dejanje, ki vas bo naravnost ganilo. Spoznali boste, da imate iskrene prijatelje, ki so vam vedno pripravljeni pomagati. Tudi, ko se zdi, da vam pomoč sploh ne bi mogla prinesti kaj lepega. S kolegi, ki so nagnjeni k ogovarjanju, pa se raje ogibajte pogovorov na štiri oči. Če ne se vam lahko zgodi, da se boste sami znašli sredi spletke, ki se vas v bistvu sploh ne tiče. Mesec december se je res šele začel, a že načenja vaše živce. Ni vam do hitenja po trgovinah in načrtovanja zabav. Pa ne bo šlo brez tega. Rahlo se boste kmalu zapletli tudi v finančne težave, saj boste spet zapravljali več kot bi lahko. Včasih pretiravanje ne škodi, sploh, če boste ob tem čutili veliko notranje zadovoljstvo.
Tehtnica 24.9.-23.10.
Zdelo se vam bo, da ste doživeli izjemen uspeh, saj boste dokončali predolgo nedorečeno zgodbo. Oddahnili si boste od preteklih težav, vendar pa bo prav v teh dneh breme iz preteklosti spet udarilo na plan. Čeprav si ne boste priznali, bo to vplivalo na vaše počutje. Potrebni ste Izklopa In odklopa. Potrudite se, da to tudi naredite. Če ne, vas bo kmalu na cedilu pustilo tudi zdravje, ki je bilo sicer v iztekajočem letu solidno. Imelo vas bo, da bi naredili kaj norega, kaj takega, kar še nikoli niste. Nekaj idej boste že imeli, a vas bo preveč strah, da bi katero od njih preizkusili. Tu vam res ni treba hiteti. Ko bo čas pravi, jih boste z lahkoto. Kot kaže, pa to še ne bo letos. Dnevi vam bodo minevali tako hitro kot nikoli med letom. Dobro pa je, da vam res nikoli ne bo dolgčas.
w
Škorpijon 24. 10. - 22. 11.
Ko bodo pritiskali na vas in vas poskušali prepričati za sodelovanje v različnih predprazničnih dogodkih, ne obljubljajte preveč. Premalo znate realno oceniti svoje zmožnosti, saj ste spet začeli kopičiti delo. Ko ga bo preveč, bo udaril po vas z dvojno silo. Ne le, da boste nervozni, tudi v depresijo lahko zapadete. Ne bi bilo prvič. Poleg tega boste zelo razočarali partnerja, ki vam končno spet zaupa. Verjame tudi v to, kar ste mu obljubili. Če sedaj tega ne boste izpolnili, bo šlo zaupanje po gobe. V službi se bodo okoliščine nenehno spreminjale, zato se boste ves čas morali prilagajati. Izogibajte se hinavskih ljudi in tudi sami povejte resnico, če bo prišlo do spora.
Strelec 23.11.-21.12.
Zaželeli si boste drugačnosti, zato bodo nekatere spremembe v vašem vsakdanjiku neizbežne. Pri tem pa se boste znašli v okolju, ki bo za vas preveč resno, da bi lahko v njem iskreno uživali. Niste formalist, zato to res ne bo po vaši meri. Še v teh dneh pokllčltestarega prijatelja, ki ga žedolgo niste videli, saj vam bozagotovo popestril drugače precej dolgočasne decembrske večere. Ti bodo taki tudi zato, ker se vam ne bo dalo od doma. Če bi šli, bi doživeli marsikaj, predvsem pa bi spet dobili nekaj idej, ki bi vam pomagale pri delu. Ker vam teh manjka, postajate tečni. Prav v teh dneh je čas za razmislek o tem, kaj si želite v novem letu početi novega. Pri iskanju odgovorov bodite iskreni do sebe, ne glede na ceno.
Kozorog 22.12.-20.1.
December je bil za vas vsako leto vesel in prijeten mesec. Prvi dnevi meseca bodo pokazali, da lahko tudi letos računate, da bo tako. Nekaj ljudi vas bo močno razveselilo, ker se bodo spomnili na vas, nekdo od znancev pa vas bo več kot prijetno presenetil z nevsakdanjim vabilom. Pravob njem boste začeli razmišljati, kakoste se spremenili. Če ste bili včasih za vsak hec, sedaj niste več. Če ste včasih uživali v bučni družbi, sedaj cenite tišino in mir. Čas je, da to vsaj za nekaj tednov spremenite. Dolge decembrske večere letos raje, kot za ukvarjanje z včasih pretežkimi mislimi posvetite klepetu in druženju s prijatelji. Tudi, če doma ne bo vse kot iz škatlice, to spreglejte. Nikakor pa ne spreglejte, če vas bo telo opominjalo, da z vami ni vse kot bi moralo biti. Z zdravjem se ni vredno igrati.
Vodnar 21.1.-20.2.
Tokrat vam jo bodo zakuhali ljudje, ki ste jim vedno zaupali. Ne obsojajte sorodnika, ki ga, resnici na ljubo, ne marate preveč, še preden vam bo imel priložnost povedati svojo plat zgodbe. Če ji boste, boste hitro ugotovili, da zgodba ni črno-bela. Tokrat Ima več odtenkov. Vmes so sončni In temni. V teh dneh se boste morali odločiti, kateri bodo prevladali v vaši odločitvi in poti do rešitve vaših težav. Če ste v razmerju, brzdajte svoja negativna razpoloženja, kerjih partner tokrat ne bo razumel. Sploh, ker mu tokrat ne boste pripravljeni povedati vsega. Iz nepopolne zgodbe pa ne bo mogel sestaviti prave slike tega, kar se vam dogaja, zato bo pristranski. Načrtovanje potovanja - pa naj gre za dni ob koncu leta ali v času letošnje zime - bo dobro vplivalo na vaše počutje.
X
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Čas je, da se spustite na realna tla in končno uvidite, da spet preveč sanjate. Že res, da se vam je v zadnjih tednih nabralo kar nekaj težav, a večina ni nerešljivih. Le nestrpni ne smete biti. Strpnost pa ježe od nekdaj vaša slaba karakterna lastnost.
To se da popraviti, četudi je treba kdaj stisniti zobe. Vsak dan bolj pa vam bo jasno, da boste tokrat morali povzdigniti glas in se potegniti zase. Še pred iztekom meseca in leta 2015 boste s pomočjo pomembnih dogovorov dokončali neko delo, ki bi vam lahko prineslo črne pike. Ker boste uspešni, bo ravno obratno. Odprlo vam bo nova vrata in nove priložnosti. Tega bo vesel tudi partner, ki vidi, da trpite. Pomagati pa vam tokrat ne zna.
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED
»»^AS
3. decembra 2015
Četrtek, 3. decembra
Petek, 4. decembra
Sobota, 5. decembra
Nedelja, 6. decembra
Ponedeljek, 7. decembra
Torek, 8. decembra
Sreda, 9. decembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.50
12.15 13.00 13.30
14.20 15.00 15.10 15.55 16.00
16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.25 22.00 23.05 23.40
00.35 01.00 01.20 02.15
Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz
Turbulenca: (Ne)kultura komuniciranja na spletu Peta hiša na levi, nan. Dnevnik, vreme, šport Zdrahe v zraku: Nizkocenovne letalske družbe Slovenci v Italiji Poročila
Pod drobnogledom, tv Lendava Penelopa, ris.
Firbcologi: O tankistih, paštetkah
in živem pesku
Profil: Zlatko Dizdarevic
Poročila ob petih
Ugriznimo znanost
Novice
Infodrom
Zajček Belko, ris.
Poldi, ris.
Vem!, kviz
Vreme
Dnevnik, vreme, šport
Tarča
Globus
Prava ideja!
Odmevi, vreme, šport
Osmi dan
Sveto in svet: »Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli« (Mt 5,7) Profil: Zlatko Dizdarevic Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal 07.00 Otroški program OP sledi Lajko, ris. 07.05 Mikroskopski Mitja, ris. 07.10 Knjiga o džungli, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Prihaja TNodi, ris. 07.35 Jajo in Pajo, ris. 07.45 Pujsek Bibi, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Penelopa, ris. 08.10 Zgodbe iz školjke, Studio
Kriškraš: Zabava v pižamah 09.10 Točka, glasb. odd. 09.55 Z vrta na mizo 10.35 Slovenski magazin 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.10 Čas za Manco Košir: O sramu 16.00 Kino fokus 16.10 Slovenci po svetu: 45-letnica Slovenskega kulturnega društva »Triglav« v Stuttgartu, dok. odd. 16.40 Čarokuhinja pri atu: Valjani rezanci ter ribana kaša v goveji juhi
17.10 Biatlon, sp, posamična tekma
(Z), prenos iz Ostersunda 17.55 Odbojka, liga prvakov, ACH Volley - Gdansk, prenos iz Ljubljane
20.30 Plavanje, ep v kratkih bazenih,
posn. iz Netanje 21.15 Športni izziv 22.00 Avtomobilnost 22.35 Gandhijevo zorenje, južnoafriš. f. 01.00 Točka, glasb. odd. 01.45 Športni posnetki sledi Plavanje, ep v kratkih bazenih, posn. iz Netanje Odbojka, liga prvakov, ACH Volley - Gdansk, posn. iz
05.10 Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.10	Zelvica Lulu, ris.
07.25	Moj mali poni, ris.
07.50	Tv prodaja
08.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
08.50	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Sanjski moški, am. ser.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Usodno vino, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.30	Usodno vino, nan.
22.30	Epilog
23.30	24ur zvečer
00.00	Kosti, nan.
00.55	Na kraju zločina, nan.
01.50	24ur zvečer, ponov.
02.20	Zvoki noči
02.35
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.05 12.10 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00
21.15 21.20 21.50 23.20 23.25
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Ugriznimo znanost
12.20	Peta hiša na levi, nan.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
14.20	Prava ideja!
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Olivija, ris.
15.55	Studio kriškraš: Gledališka
predstava
16.15	Osmi dan
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Razred zase: Seks, otroci in vse
ostalo
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Ulica sanj, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, glasb. odd.
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Ukradeni poljub, franc. film
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Dnevnik, ponov.
02.00	Info-kanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Mikroskopski Mitja, ris. 07.10 Knjiga o džungli, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Prihaja Nodi, ris. 07.35 Jajo in Pajo, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Penelopa, ris. 08.10 Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe 09.00 Točka, glasb. odd. 09.50 Aplavzi! - Rudi Bučar 10.40 Čarokuhinja pri atu: Valjani rezanci ter ribana kaša v goveji juhi 11.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.15 O živalih in ljudeh 14.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z),
prenos iz Lillehammerja 16.40 Plavanje, ep v kratkih bazenih,
vključ. v prenos iz Netanje 18.40 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos
iz BeaverCreeka 20.00 Alp. smuč., magazin 20.40 Alp. smuč., sp, smuk (Z), prenos
iz Lake Louisa 21.50 Popravljena krivica, 3/10 22.40 Polnočni klub: Pomagamo 23.50 Točka, glasb. odd. 00.35 Zabavni kanal 01.25 Športni posnetki sledi Plavanje, ep v kratkih bazenih,
posn. iz Netanje 03.15 Alp. smuč., sp, smuk (M), posn. iz
Beaver Creeka 04.40 Alp. smuč., sp, smuk (Z), posn. iz
Lake Louisa 05.50 Alp. smuč., magazin
pop
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
Pop Corn, SanDiEgo, Jernej Zoran Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mladi za Veleje Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo
Naj viža, Igor in Zlati zvoki, Trio Nejca Pačnika Regionalne novice 3 Migaj raje z nami Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.10 07.25 07.50 08.05 09.40 09.55 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 20.00 21.30 22.30 23.00 23.05 00.55 02.40 03.10
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35
11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55
24ur, ponov. M ifi, ris. Zelvica Lulu, ris. Moj mali poni, ris. Tv prodaja
Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Epilog, ponov. Tv prodaja
Grehi preteklosti, nan.
Tv prodaja
Gostilna išče šefa
Usodno vino, nan.
Plamen v očeh, nan.
Kar bo, pa bo, nan.
24ur popoldne
Odpuščanje ljubezni, nan.
Odpuščanje ljubezni, nan.
24ur, vreme
Gostilna išče šefa
Usodno vino, nan.
24ur zvečer
Eurojackpot
Fant za božič, am. film
Še malo ženske vzgoje, am. film
24ur zvečer
Zvoki noči
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
Naj viža, Igor in Zlati zvoki, Trio Nejca Pačnika
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš
Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Vurberk 2015 - 1 .del, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
06.10	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Bonton
07.20	Pika Nogavička, ris. nan.
07.40	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
08.05	Studio Kriškraš: Barve
08.25	Ribič Pepe
08.45	Firbcologi: O smrkljih, puškah in
tovornjaku
09.10	Male sive celice, kviz
09.55	Izgubljeni in najdeni, igrani film
10.10	Infodrom
10.20	Razred zase, ponov.
10.50	Hoja po vodi, dok. film
12.00	Tednik
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu
14.30	Študentska delovna brigada,
dok. film
15.00	Vojna svetov, am. dok. odd.
16.00	Zaljubljeni v življenje
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba, svet. odd.
18.00	Z vrta na mizo
18.30	Ozare
18.40	Peter Zajec, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Vse je mogoče
21.35	Zapuščina (II.), 2/7
22.35	Poročila, šport, vreme
23.10	Zvezdica, am. film
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Dnevnik, ponov.
02.15	Info-kanal
TV SLO T
07.00 Najboljše jutro
09.00 Dober dan
09.55 Na lepše
10.25 10 domačih
11.00 Smučanje prostega sloga, sp,
smuč. kros, prenos iz Montafona 12.25 Biatlon - sp, sprint (M), prenos iz
Ostersunda 13.45 Športni izziv 14.30 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z),
posn. iz Lillehammerja 15.25 Biatlon, sp, sprint (Z), prenos iz
Ostersunda 16.40 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
prenos iz Lillehammerja 18.55 Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos
iz Beaver Creeka 20.00 Plavanje, ep v kratkih bazenih,
posn. iz Netanje 20.40 Alp. smuč., sp, smuk (Z), prenos
iz Lake Louisa 21.50 Zvezdana
22.35 Presenečenja, 2. sezona, 4. del, ponov.
23.25 Bleščica, odd. o modi
23.55 Aritmija
00.55 Zabavni kanal
01.20 Športni posnetki
sledi Biatlon, sp, sprint (M), posn. iz
Ostersunda 02.40 Plavanje, ep v kratkih bazenih,
posn. iz Netanje 03.25 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
posn. iz Lillehammerja 05.25 Alp. smuč., sp, SVSL (M), posn. iz BeaverCreeka
pop
06.00
07.00
07.01 07.30 07.55 08.20 08.35 08.50 09.00 09.25 09.50 10.20 10.45 11.00 11.15 13.00 13.15 14.10 16.20 18.20 18.55 18.58 20.00 21.00 22.55 00.45
02.30
08.40 08.55 09.00 09.40
10.00 11.15 11.40 11.55 12.00 17.40 17.55 18.00 18.25 19.05 19.10 19.55 20.00
20.25 20.30
21.50 23.20 23.50 23.55
24ur, ponov.
OTO čira čara
Pixi in čarobni zid, ris.
Chuck in prijatelji, ris.
Mojster Miha, ris.
Čebelica Maja, ris.
Smrkci, ris.
Maša in medved, ris.
Wendy, ris.
Winx klub, ris.
Grozni Gašper, ris.
Kako izuriti svojega zmaja, ris.
Hotel 13, nan.
Tv prodaja
Dr. Dolittle 4, am. film Tv prodaja Tri želje, am. ser. Slovenija ima talent, ponov. Nenavaden par, am. film Cel svet ima talent 24ur, vreme 24ur
Gostilna išče šefa Umri pokončno 5, am. film Stepfordske ženske, am. film Anakonda 4: Krvava sled, am. film
Zvoki noči
Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš
Ustvarjalne iskrice (137), Sv. Miklavž
Vurberk 2015 - 1 .del, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Miklavžev večer Mladi za Veleje Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2345. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Velenje, mesto rocka, koncert skupine AVE z gostoma Alenom Islamovičem in Željkom Bebekom Jutranji pogovori Migaj raje z nami Videospot dneva Videostrani, obvestila
07.00	Pipi in Melkijad, ris.
07.05	Penelopa, ris.
07.10	Zajček Belko, ris.
07.15	Tork, ris.
07.20	Čarli in Lola, ris.
07.30	Timi gre, ris.
07.40	Kioka, ris.
07.50	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.00	Prihaja Nodi, ris.
08.10	Sara in Raček, ris.
08.15	Pujsek Bibi, ris.
08.25	Poldi, ris.
08.30	A veš, koliko te imam rad: Za
mano!, ris.
08.45	Muk, ris.
08.55	Peter Zajec, ris.
09.10	Knjiga o džungli, ris.
09.20	Pujsa Pepa, ris.
09.25	Nabriti detektivi, 14/26
10.00	Nedeljska maša, prenos iz
župnije Mirna na Dolenjskem
10.55	Na obisku
11.20	Ozare, ponov.
11.25	Obzorja duha: Leto usmiljenja
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.20	Slovenski pozdrav, zabav. odd.
14.45	Ljubezen na tujem, am. film
16.35	Ljudje podeželja: Eko-socialna
kmetija, dok. ser.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Nova dvajseta, 13/18
20.30	23. Dobrodelni Miklavžev koncert
22.10	Poročila, šport, vreme
22.40	Tu je bila Kuba - svarilo
kubanske raketne krize, dok. odd.
00.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.30	Dnevnik, ponov.
01.25	Info-kanal
TV SLO T
06.45 07.00 07.30 08.35 09.20 09.50 10.15 10.55
Duhovni utrip City folk: Zagreb Glasbena matineja Posebna ponudba Peta hiša na levi, nan. Peta hiša na levi, nan. Peta hiša na levi, nan. Biatlon, sp, zasled. tekma (M), prenos iz Ostersunda 11.40 Peta hiša na levi, nan. 12.10 Peta hiša na levi, nan. 12.45 Avtomobilnost 13.25 Biatlon, sp, zasled. tekma (Z),
prenos iz Ostersunda 14.10 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
posn. iz Lillehammerja 14.40 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
prenos iz Lillehammerja 16.35 Plavanje, ep v kratkih bazenih,
vključ. vprenos iz Netanje 17.40 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja,
prenos izBeaverCreeka 18.55 Alp. smuč., sp, SVSL (Z), prenos iz
Lake Louisa 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Plavanje, ep v kratkih bazenih,
posn. iz Netanje 20.40 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja
prenos izBeaverCreeka 21.45 Vse je mogoče, ponov. 23.15 Vikend pallet 00.30 Zvezdana, ponov. 01.10 Zaljubljeni v življenje, ponov. 02.00 Športni posnetki sčedo Nodr. smuč., sp, smuč. skoki (M),
posn. iz Lillehammerja 03.50 Biatlon, sp, zasled. tekma (Z),
posn. iz Ostersunda 05.25 Zabavni kanal
06.15	Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Z vrta na mizo
10.40	10 domačih
11.10	Vem!, kviz
11.50	NaGlas!
12.25	Peta hiša na levi: Kriza
identitete, nan.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Sveto in svet: Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli (Mt
14.40	Ljudje podeželja: Eko-socialna
kmetija, dok. ser.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Lojzek, ris.
15.45	Trije detektivi in skrivnostno
božično darilo, 8/10
16.00	Točka preloma
16.30	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Alpe, Donava, Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Mikroskopski Mitja, ris.
18.15	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pisave
23.40	Glasbeni večer: Nordijsko tiho hrepenenje - Mate Bekavac, solisti in komorni orkester
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Dnevnik
02.35	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Bob in Bobek, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Jajo in Pajo, ris.
07.45	Pujsek Bibi, ris.
07.55	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Lojzek, ris.
08.15	Ciganček Zarko in medo Marko, ris.
08.20	Zgodba iz školjke: Spretni prsti
08.40	Milina pomlad, ris. film
09.20	Točka, glasb. odd.
11.00	Halo TV
12.00	Dobro jutro
14.20	Polnočni klub: Pomagamo
15.35	Ljudje in zemlja, svet. odd.
16.25	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
18.00	Obupani starši (I.), 9/12
18.50	Mala kraljična, ris.
19.00	Lojzek, ris.
19.05	Čarli in Lola, ris.
19.25	Izgubljeni in najdeni, igrani film
19.40	Infodrom
20.00	Gospodična Marple (VI.), 1/3
21.30	Skrivnosti Brokenwooda (I.): Lov, 4/4
23.05	Kamen potrpljenja, afgan.
koprod. film
00.45	Točka, glasb. odd.
01.30	Halo Tv
06.00
07.00
07.01 07.30 07.55 08.20 08.35 08.50 09.00 09.25 09.50 10.00 10.30 10.55 11.10 11.25 11.40 13.30 13.45 14.50 16.40 18.20 18.55 18.58 20.00 21.40 13.35 01.55
^^^^^^	02.30 Športni posnetki
sledi Alp. smuč., sp, SVSL (Z), posn. iz
MnrH r m 11? <-n rmii? cVnVi /7\
24ur, ponov. OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris. Chuck in prijatelji, ris. Mojster Miha, ris. Čebelica Maja, ris. Smrkci, ris. Maša in medved, ris. Wendy, ris. Winx klub, ris. Pikica in Pepermint, ris. Grozni Gašper, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Hotel 13, ris. Hotel 13, ris. Tv prodaja
Božiček, vrni me nazaj!, am. film Tv prodaja
Slavni načrtovalci porok, ang. ser. Ukradeni izum, kanad. film Blondinke z gimnazije, am. film Polona ga žge 24ur vreme 24ur
Slovenija ima talent Loči me in zapelji, am. film Fantje ne jočejo, am. film Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš
2344.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek
2345.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Zupan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje
Velenje, mesto rocka, koncert skupine AVE z gostoma Alenom Islamovicem in Zeljkom Bebekom
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (136), Adventni koledar Čas za nas, tabornike! Pop Corn, SanDiEgo, Jernej Zoran Vabimo k ogledu Naj viža
Aktualno: O novem načinu delitve in obračuna stroškov za toploto
Jutranji pogovori Videostrani, obvestila
08.55 09.00 09.40 10.10 10.15 10.25 10.45 10.50
11.50
13.10 14.05 14.20 17.40 17.55 18.00
18.20 19.00 20.00 20.05 21.20
21.45 23.15
03.30	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z), posn. iz Lillehammerja
04.25	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.10	Zelvica Lulu, ris.
07.25	Moj mali poni, ris.
07.50	Tv prodaja
08.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
08.50	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Sanjski moški, am. ser.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Usodno vino, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.30	Usodno vino, nan.
22.30	Cel svet ima talent
23.00	24ur zvečer
23.30	Kosti, nan.
00.25	Na kraju zločina, nan.
01.20	Talci, nan.
02.10	24ur zvečer, ponov.
02.40	Zvoki noči
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00
21.00 21.05 22.20 23.50 23.55
06.05	Odmevi	06.05
06.55	Dobro jutro	06.55
07.00	Poročila	07.00
07.08	Dobro jutro	07.08
08.00	Poročila	08.00
08.08	Dobro jutro	08.08
09.00	Poročila	09.00
09.08	Dobro jutro	09.08
10.00	Poročila	10.00
10.08	Dobro jutro	10.08
11.15	Vem, kviz!	11.15
11.40	Obzorja duha: Leto usmiljenja	11.55
12.15	Peta hiša na levi, nan.	12.25
13.00	Poročila, šport, vreme	
13.30	Studio city	13.00
14.20	Kaj govorip?=So vakeres?	13.30
14.35	Evropski magazin	14.20
15.00	Poročila	15.00
15.10	Lučka - Pitypang, tv Lendava	15.10
15.55	Muk, ponov.	15.40
16.05	Ribič Pepe	16.25
16.25	Profil	17.00
17.00	Poročila, šport, vreme	17.30
17.25	Kulturni vrhovi: Gospa Sveta,	17.55
	dok. odd.	18.00
17.55	Novice	18.10
18.00	Infodrom	18.20
18.05 Muk, ris.		18.55
18.10	Kioka, ris.	19.00
18.20	Vem!, kviz	20.05
18.55	Vreme	21.25
19.00	Dnevnik, vreme, šport	22.00
20.00	Igra s hudičem, 4/6	23.05
20.50	Mednarodna obzorja: Ukrajina	
22.00	Odmevi, šport, vreme	00.00
23.05	Pričevalci: Anton Konda	00.25
00.50	Profil	00.45
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji	01.40
01.35	Dnevnik, ponov.	
02.30	Info-kanal	
TV SLO T
06.00 Otroški kanal
07.00	Bob in Bobek, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Jajo in Pajo, ris.
07.45	Pujsek Bibi, ris.
07.55	Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris.
08.05	Čarli in Lola, ris.
08.20	Tork, ris.
08.25	Zgodbe iz školjke: Bonton
09.15	Točka, glasb. odd.
10.00	Čez planke: Bali
11.00	Halo TV
12.00	Dobro jutro
14.45	Slovenski pozdrav
16.00	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Obupani starši (I.), 10/12
18.50	Mala kraljična, ris.
19.00	Lojzek, ris.
19.15	Studio Kriškraš: Barve
19.40	Infodrom
20.00	Športnik leta Slovenije, prenos iz
Ljubljane
21.00	Marina, ital. film
23.00	Aritmični koncert
00.10	Slovenska jazz scena
01.05	Točka, glasb. odd.
01.50	Halo TV
02.50	Športni posnetki
sledi	Športnik leta Slovenije, posn. iz Ljubljane
03.50	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. iz Lillehammerja
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.10	Zelvica Lulu, ris.
07.25	Moj mali poni, ris.
07.50	Tv prodaja
08.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Sanjski moški, am. ser.
10.40	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.00	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Usodno vino, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.00	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.30	Preverjeno
22.30	24ur zvečer
23.00	Kosti, nan.
23.55	Na kraju zločina, nan.
00.50	Talci, nan.
01.40	24ur, ponov.
02.10	Zvoki noči
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2345. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno
Miitlavževjvečer Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja Regionalne novice 3 Vurberk 2015 - 1 .del, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Pisave
Peta hiša na levi: Kar bo, pa bo, nan.
Poročila, vreme, šport Intervju: Peter Opeka Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil
Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd. Novice Infodrom Sara in Raček, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport Avtošola, slovenski film Kino Fokus
Odmevi, vreme, šport Dediščina Evrope: Vzhodnoberlinska saga (II.), 3/6 Profil
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Bob in Bobek, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Jajo in Pajo, ris.
07.45	Pujsek Bibi, ris.
07.55	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Lojzek, ris.
08.10	Ciganček Zarko in medo Marko, ris.
08.20	Zgodbe iz školjke: Zidana marela
08.35	Zgodbe iz školjke: Projekt
09.15	Točka, glasb. odd.
10.35	10 domačih
11.05	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.45	Vikend paket
16.05	Dober dan
17.00	Halo tv
17.55	Odbojka, liga prvakov, VakifBank
-	Calcit, prenos iz Carigrada 20.00	Zrebanje Lota
20.10	City folk: Daka
20.35	Čas za Manco Košir
21.30	Po sledeh baleta, dok. odd.
22.30	Bleščica, odd. o modi
23.05	Aritmični koncert
00.15	Točka, glasb. odd.
01.00	Halo tv
01.45	Odbojka, liga prvakinj, VakifBank
-	Calcit, posn. iz Carigrada 03.55	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	M ifi, ris.
07.10	Zelvica Lulu, ris.
07.25	Moj mali poni, ris.
07.50	Tv prodaja
08.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
08.50	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Sanjski moški, am. ser.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Preverjeno, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.30	Usodno vino, nan.
22.30	24ur zvečer
23.00	Kosti, nan.
23.55	Na kraju zločina, nan.
00.50	Policijska družina, nan.
01.40	24ur, ponov.
02.10	Zvoki noči
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Zupan z vami: Bojan Borovnik,
župan Občine Mislinja
11.35	Prodajno TV okno
11.50	Videospot dneva
11.55	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo: Droge med mladimi
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu 20.00 2346. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo 20.30 Športni torek 20.40 Dotiki gora: Brana
21.00	Kad bi bio Bijelo dugme, 2. del
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2 344. VTV magazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Kad bi bio Bijelo dugme, 2. del
12.10	Prodajno TV okno
12.25	Videospot dneva
12.30	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (138)
Novoletne voščilnice
18.20	Žogarija
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Župan z vami: Martin Mikolič,
župan Občine Rogatec
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Pop Corn 22.20 Iz oddaje Dobro jutro
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 21
B. decembra 2015
""^Jis
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
G
ROWELL, Rainbow: Eleanor in Park
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
Eleanor in Park sta šestnajstletnika, ki sta drugačna kot običajni najstniki, srednješolci. Eleanor izstopa, ker je ogromna debelušna in nerodna rdečelaska. Oblečena je v velika, razvlečena in stara moška oblačila. Takoj pade v oči, saj je nova na šoli. Sošolke se ji posmehujejo in ji nagajajo na vsakem koraku. Je tiha in hoče ostati neopa-
zna, kar je težko. Ne samo v šoli tudi doma mora paziti kaj počne in na kak način. Živi z mamo, nasilnim očimom in še s štirimi mlajšimi bratci, sestricami. Park pa je sin Irca in Korejke. Zaradi rumenega odtenka kože in drugačnih oči, je videti čudaški. Se mu pa nihče odkrito ne posmehuje, saj je njegov oče domačin, vojni veteran in orjak. Park živi v urejeni in skrbni družini, a z očetom se ne razumeta najbolje. Eleanor in Park se spoznata na šolskem avtobusu in v šoli pri določenih predmetih. Ker nista priljubljena in nimata veliko prijateljev, zaradi svoje drugačnosti, se začneta posojati stripe, glasbene zgoščenke ... Njuno plaho druženje privede do simpatije, vse bolj odkritih pogovorov in obojestranske nežne zaljubljenosti.
ŽUMBAR, Alenka: Pi - zadnji polarni medvedek
ml - Mladina / C - Cicibani / Leposlovne knjige do 9. leta
Pred nami je poučna ekološka knjiga, ki je polna zabavnih dogodivščin, malega polarnega medvedka Pi-ja in njegovega prijatelja pingvina Pinga. Prijatelja vse dneve tičita skupaj. Nekega dne se ledena plošča, na kateri se igrata, začne taliti, pokati in se odlomi. Odnese ju stran
od Pijeve mamice in severnega tečaja na odprto morje. Pingo prestrašenemu in zmedenemu malemu prijatelju prizna, da se je njemu to že enkrat zgodilo, rešil ga je Pijev oče. Na svoji poti srečata morskega skata, morskega psa, orko pa tudi ljudi vidita od daleč. Na koncu prispeta na južni tečaj. Na ledeni obali se znajdeta med
pingvini. Pingo spozna, da se je nepričakovano vrnil domov, k svoji družinici. Pi pa se bo vrnil domov, ko bo malce zrasel.
VALENTINE, Jenny: Razbita juha
ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta
Petnajstletna Rowan ima zelo zapleteno življenje. Šola je zanjo eden najljubših krajev, kjer se lahko sprosti. Doma je vse narobe, odkar ji je pred dvema letoma umrl brat Jack. Vsi, ki so ga poznali, so ga imeli radi. Vsi pogrešajo Jacka in ga želijo nazaj. Oče kmalu po Jackovi smrti odide od doma, mama je vsa odsotna in tiha. Kot, da bi starša pozabila, da imata še dva otroka. Rowan mora tako, hočeš nočeš, poskrbeti za mlajšo sestrico. Obe s sestrico Stromo pa skrbita in pazita še na mamico, da si ne bi kaj naredila. Vse se začne spreminjati, ko Rowan spozna dva nova prijatelja, Harperja in Bee. Harper ji v trgovini da negativ slike Jacka, češ da ga je izgubila. Ta negativ, slika, je vse spremenila. Pa tudi Bee postane njena dobra in zaupna prijateljica, vedno pripravljena pomagati in se pogovarjati z njo. Zaradi prijateljev se v življenje družine vrne življenje, vsi skupaj se predramijo in življenje gre dalje v pozitivni smeri.
PINTERIČ, Aleksandra: Snežinka Zinka
ml - Mladina / C - Sz / Cicibani -Slikanice zabojčki
Snežinka Zinka je nekega mrzlega jutra pristala sredi mehkega oblaka. Vse druge snežinke so jo občudovale, ker je bila tako lepa. Vse bi rade bile njene prijateljice in skupaj z njo bi rade poletele proti zemlji, da razveselijo na tisoče otrok. Zinka je sanjala svoje sanje, kako bo čisto sama pristala na najlepšem drevesu, polnem pisanih lučk, kjer jo bodo vsi občudovali in je ne bodo mogli prehvaliti. A zgodilo se je čisto drugače. Zinka je pristala na velikem smetišču. Nič ni pomagalo, ostala je sama, zapuščena in žalostna, nihče je ni opazil, kaj šele občudoval. Ostale pa so ji sanje in da ji ni bilo tako hudo dolgčas, da je niso vsi pozabili, si je začela izmišljati pravljice ... o prijateljstvu. O Zinkinih pravljicah se je slišalo vsepovsod in marsikomu so Zinkine pravljice pomagale.
HAVUKAINEN, Aino: Tine in Bine veselo na delo
ml - Mladina / 33 - Poklici
Glavna junaka Tine in Bine sta navdušena in radovedna brata, vedno pripravljena na nove zanimive pustolovščine. Našim mladim bralcem sta se predstavila že z najbolj norimi izumi, vzpostavljala sta red v vesolju in odkrivala nenavadne iznajdbe skozi zgodovino. V knjigi, ki je pred nami, se brata odločita, da si bosta poiskala službo. In res sta se zapodila veselo na delo. Z njuno pomočjo tako spoznamo dvanajst poklicev. Tine in Bine in seveda skupaj z njima tudi mi, se, čeprav se pri tem zelo zabavamo, ugotavljamo, da se moramo, preden gremo v čisto pravo službo, še veliko naučiti. Izvemo tudi, zakaj ljudje delamo, kako so nastali poklici in kaj delo sploh pomeni. Na koncu pa še pomembno spoznanje, ki ga nikoli ne pozabimo: »Igra je otroško delo.«
a Ditka P. Š.
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 3.12., Biotržnica
•	Petek, 4.12., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Sobota, 5.12.,18.00 obisk Miklavža v spremstvu angelov in parkljev
•	Nedelja, 6.12.,11.00, Pravljične urice: Kako je babica rešila božič
•	Od 27.11., Božično-novoletni sejem
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 3. december
10.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Dan odprtih vrat v muzeju Velenje in v hiši mineralov za posamezne obiskovalce (Ta veseli dan kulture 2015)
13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralna čajanka 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Velenjski grad
Ta veseli dan, družabni dogodek (Ta veseli dan kulture 2015) 17.00 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Kate Laštro Cvetna čebelja abeceda (Ta veseli dan kulture 2015) 17.00 Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje Bazar
17.00 Družinski center Harmonija, društvo Novus
Delavnica za starše Starši - otrok: Kako zgraditi dober odnos? 18.00 Vila Bianca
Predstavitev knjige Zdenka Kraljiča Volčja tolpa 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 18.00 Knjižnica Velenje
Srečanje članov Gobarskega društva Marauh 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Zupanov sprejem invalidov 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Aleksandre Zuber Prijazno staranje 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Mali princ, lutkovna predstava za odrasle in mladino (Ta veseli dan kulture 2015) 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Miklavžev koncert pri družini Bach 21.00 Klub eMCe plac
Antologija glasbe - Rock'n'roll, british invasion 60s Petek, 4. december 12.00 Rdeča dvorana Velenje
Smučarski sejem 17.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana
Zupanov sprejem prostovoljcev 18.00 Knjižnica Velenje
Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 18.00 Titov trg Velenje
Prižiganje praznične razsvetljave s koncertom skupine Spev ter gostom Robertom Gotarjem 20.00 Havana bar Velenje
Miklavževanje 21.00 eMCe plac
Dobrodelni koncert Pomagajmo pomagati
Sobota, 5. december
10.00
Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Rdeča dvorana Velenje Smučarski sejem
Odhod z avtobusne postaje Velenje Srečanje vodnikov Šaleške doline Letni kino ob Škalskem jezeru Rekreativno tekmovalno druženje Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni poti Knjižnica Velenje 6. sejem igrač, izdelkov, daril in dobrodelni bazar rabljene opreme za živali
Stari trg 19, nad Hiši Mineralov Praznovanje božiča po svetu,
ustvarjalna delavnica 10.00 Zbirno mesto: pred glavnim vhodom Rdeče dvorane Tematsko turistično vodenje za občane - Rdeča dvorana 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Romeo in Julija, prva ponovitev lutkovne predstave (Decembrske sobote za otroke) 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma rK Gorenje Velenje: MRK Krka 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Kurbe, dobrodelna predstava Lions kluba Velenje 20.00 Dvorana centra Nova
Koncert Tori Story & Marnit 22.00 eMCe plac
FuLLŠuSS 3rd - Colorful edition
Nedelja, 6. december
7.00 Odhod z Avtobusne postaje v Velenju
Planinski pohod: Menina 9.00 Rdeča dvorana Velenje
Smučarski sejem 9.30 Pri Osnovni šoli Plešivec
Miklavžev sejem 10.00 Velenjski grad
Babica pripoveduje, pravljični nedeljski dopoldnevi 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Komedija Namišljeni bolnik (za Nedeljski abonma in izven) 17.00 Stara pekarna v Starem Velenju
Hiša groze 17.00 KAC, Efenkova 61 b
Stezosledci, redno mesečno srečanje
19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Ubrano petje 10/9, koncert ob 10. obletnici Šaleškega študentskega okteta
Ponedeljek, 7. december
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Knjižnica Velenje
Okrasimo božično drevo, otroška ustvarjalna delavnica 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: romantična drama Zenit
Torek, 8. december
10.30 Velenjski grad
Krašenje novoletnih smrečic 11.00 Velenjski grad
Odprtje razstave novoletnih voščilnic otrok vrtcev in šol Šaleške doline
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Rožle
Izdelava voščilnic - Decembrska torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Velenjski grad
Odprtje razstav Pisano slovo od leta 2015 in razstava Jaslice
19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Carmen, baletna predstava Društva baletnih plesalcev SlovenijeSreda, 9. december
8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Od Miklavža do Miklavža 10.00 Knjižnica Velenje
Moč branja, bralni klub za odrasle 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Živeti s strahom 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Komedija Slovenska literatura od A do Ž (za Zeleni abonma in izven) Razprodano!
ŠOŠTANJ
Četrtek, 3. december,
X Muzej usnjarstva Slovenije
Miklavževanje X Mestna galerija Šoštanj
Ta veseli dan kulture Mestna galerija Šoštanj bo odprta cel dan 9.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Pogovor o zavarovalništvu z gospodom Romanom Kavšakom 10.00 Vila Mayer
Dan odprtih vrat ob prazniku Prešernovega rojstva - Ta veseli dan kulture 17.00 Muzej usnjarstva Slovenije
Pripovedovalski večer 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ure pravljic Elizabeth Kimmel: Moj pingvin Osbert Petek, 4. december 8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Izdelovanje okraskov skupaj z gospo Melito Praznik 20.00 Kulturni dom Šoštanj
Reporter Milan Sobota, 5. december 18.00 Trg svobode
Prihod Miklavža Ponedeljek, 7. december 7.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Pletenje šalov 9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 10.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Knjižni Sejem 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir Torek, 8. december 12.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Delavnica slaščic 18.00 Trg svobode
Nastop Okteta Zavodnje in Kulturnega društva Zavodnje Sreda, 9. december
Javna vaja Lastovk
Andragoško društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje vabi na ponovitev javne vaje zimzelenih melodij z vokalno skupino Lastovke, ki jo vodi Tadeja Cigale. Javna vaja bo v ponedeljek, 7. decembra, ob 19. uri v avli osnovne šole Mihe Pin-tarja Toleda.
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
DOBRI DINOZAVER
The Good Dinosaur (ZDA) Animirana domišljijska pustolovščina sin-hroniziran v slovenščino, 100 minut Režija: Peter Sohn
Glasovi: Sebastjan Kušar, Primož Pirnat, Iztok Jereb, Marjan Bunič, Tatjana Durič Ribič, Katja Žvikart idr. Petek, 4. 12., ob 18.00 - 3D Sobota, 5. 12., ob 18.00 Nedelja, 6. 12., ob 16.00 - 3D, otroška matineja
SREDNJEŠOLCI
Pored mene (Srbija) Drama, 95 minut
Režija: Stevan Filipovic Igrajo: Hristina Popovic, Dragan Micano-vic, Mirjana Karanovic, Slaven Došlo, Nikola Glišic, Milica Majkic idr. Petek, 4. 12., ob 19.50 Nedelja, 6. 12., ob 18.00
MOSTVOHUNOV
Bridge of Spies (ZDA) Triler, drama, 142 minut (ZDA) Režija: Steven Spielberg Igrajo: Tom Hanks, Billy Magnussen, Alan Alda, Amy Ryan, Mark Rylance, Eve Hewson, Austin Stowell idr. Sobota, 5. 12., ob 20.00 Nedelja, 6. 12., ob 20.00
BOJNA SEKIRA
Bone Tomahawk (ZDA)
Western, 132 minut (ZDA)
Režija: S. Craig Zahler
Igrajo: Sean Young, Kurt Russell, David
Arquette, Patrick Wilson, Matthew Fox,
Lili Simmons, Kathryn Morris, James Tol-
kan idr.
Petek, 4. 12., ob 21.30 Ponedeljek, ó. 12., ob 17.30
MARIJINA ZGODBA
Marie Heurtin (Francija) Biografska drama, 95 minut Režija: Jean-Pierre Améris Igrajo: Isabelle Carré, Ariana Rivoire, Bri-
8.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Pletenje šalov 14.00 Kegljišče Šoštanj
Kegljanje na kegljišču 15.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: Izdelajmo album s fotografijami v PowerPointu 20.00 Kulturni dom Šoštanj
Stand up z Borisem Kobalom
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 3. december,
17.00 Marof
Predstavitev malih čistilnih naprav ROTO
18.	00 Hiša mladih - dile
Vodena vadba Koronarnega kluba
Petek, 4. december,
16.30 Prir. prostor ob Mladinskem centru Miklavžev sejem
Sobota, 5. december,
9.00 Hiša mladih - sejna soba
Srečanje planinskih vodnikov; PD Šmartno ob Paki
Nedelja, 6. december,
8.00 Prostori društva upokojencev Meritve krvnega pritiska, krvnega sladkorja, trigliceridov in holesterola 17.00 Kulturni dom Gorenje
Gledališka igra Prevare; Gledališka skupina Škofja vas
Ponedeljek, 7. december,
15.00 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola Gvido - solo petje 15.00 Hiša mladih - galerija Dile
Glasbena šola Gvido - violina 18.00 Marof
Zumba Big Stars; Plesna šola Mdance
19.	00 Sejna soba v Hiši mladih
Svetniška pisarna skupine Liste za napredek občine 20.00 Marof
Zumba; Mdance
Torek, 8. december,
14.15 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola GVIDO - kitara, 15.30 Marof
Zumba Lil Stars; Plesna šola Mdance 18. 00 Marof
Joga, delavnica izdelovanja zeliščnih izdelkov; društvo Korak naprej
Sreda, 9. december,
16.	00 Hiša mladih - Dile
Plesna šola Spin
17.	00 Marof
Javni nastop Glasbene šole Velenje, oddelek Šmartno ob Paki 19.30 Marof
Zvočna kopel z gongi
Lunine mene

3. decembra, ob 8.41, zadnji krajec
gitte Catillon idr.
Petek, 4. 12., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 5. 12., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 6. 12., ob 19.00 - mala dvor.
ZENIT
Zvizdan (Hrvaška, Slovenija, Srbija) Romantična drama, 123 minut Režija: Dalibor Matanič Igrajo: Tihana Lazovič, Goran Markovič, Nives Ivankovič,Dado Cosič, Stipe Radoja, Trpimir Jurkič, Mira Banjac idr. Ponedeljek, 7. 12., ob 20.00
9.
Naš čas, 3. 12. 2015, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC

B. decembra 2015
Nagradna križanka Mobtel
"&0.
plačilo
za storitve svobodnih
poklicev -—-
Človek,
posameznik, persona
žerjav
za težke tovore

gib bata gor in dol
D
OMELO Z BOMBAŽNIMI RESAMI
HRVAŠKI PEVEC (DEDIč)
osemletna osnovna šola
KRUTI RIMSKI CESAR
sestavil peps
oboroženo varstvo
pisec ljubezenskih pesmi
črevesna nalezlj. bolezen z drisko
šesti razred gimnazije
VRH V JULIJSKIH ALPAH
ORIENTALSKO RIŽEVO ŽGANJE
-v-SO-
igralec v
gledališču
K
TEŽKO KOVINA (BR)
kovanje (knjiž.)
ameriški igralec (pacino)
kulturna rastlina
sprožitev orožja
zamaknjenost, zanos, trans
udobno obuvalo, copata
NEMŠKA ATLETINJA (KRABBE)
BEL PRAŠIČ (ZASTQ
čebelji samec
kanarček, gostole-vec
luknjač (star.)
POPUST PRI PRODAJNI CENI
tropska kukavica
ščetka
norčija, neumnost
DRSTENJE,
RIBJE PARJENJE
plemiški naslov
zvone agrež
VZDEVEK PEV. ALENKE ŠMID
KRAJ PRI ILIRSKI BISTRICI
mesto na nizozemskem
slovenska tiskovna agencija
napadalec na politic. osebo
N
CARGO IVAN
GRŠKI BOG LJUBEZNI
O
plod bukve
slabokrvnost
—Ç>-
razjeda
na koži ali
sluznici
<>-<
luka v
izraelu
odtenek, različica
S
-e»-<
Izberite enega izmed paketov Mobitel Brezskrbni in si zagotovite brezskrbno komunikacijo že od 18,95 € mesečno.
Neomejeno kličite, pošiljajte SMS-/MMS-e in brskajte po spletu. Več na www.telekom.si
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
•	prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
•	Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 14. 12. 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in folijo za mobitel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
VAS PEUGEOT V ODLIČNI FORMI:
ORIG'MALNI NADOMESTNI DELI
%
POPUSTA
MOŽNOST PLAČILA
DO 24 OBROKOV S KARTICO
MOJ PEUGEOT DINERS CLUB
PROGRAM UGODNOSTI
MojPeugeot
PEUGEOTmvok&TOTAL " Ponudba volja lo za olario programa ugo'drioo.t Moi Pougoo't d>o vkljuorio' J9 J ISH 6 Slika jo simbolna
MOTION & EMOTION
AVTO CELEIA, Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje, tel.: 03 42 54 603
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM
Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 5. in 6. 12. - Ana Božič, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje POROKE
Porok za objavo ni bilo.
SMRTI
Blaj Marija, roj. 1926, Velenje, Cesta Františka Foita 4; Mer-čun Alojz, roj. 1930, Velenje, Cesta VI/2; Kolenc Karolina, roj. 1934, Rečica ob Savinji, Varpolje 29; Pleterski Marija, roj. 1927, Velenje, Jerihova cesta 46; Klančnik Ivan, roj. 1929, Šoštanj, Ravne 15; Radič Ruža, roj. 1926, Velenje, Šalek 89; Strožič Matija, roj. 1931, Šoštanj, Florjan 182.
ČETRTEK, 3. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 4. decembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 5. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 6. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP in studia Radia Velenje (mode-ratorka Katarina Rošer).
PONEDELJEK, 7. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderator Ambrož Kvartič).
TOREK, 8. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderatorka Karolina Destovnik).
SREDA, 9. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 23. do 29. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 23. do 29. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 19
10. decembra 2015
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINE
POSLOVNO stanovanjski objekt prodam. Primeren za trgovino, gostinstvo, pekarno, gril. 170 m2 poslov-
mali OGLASI
nih prostorov, 130 m2 stanovanjski del. Frekvenčna lokacija. Prodam za 175.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488
PRIDELKI
FIŽOL sivček prodamo. Lokacija: Bra-slovče-Parižlje. Gsm: 040 346 940 DOMAČO slivovko in ruske keglje prodam. Gsm: 041 849 474 JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
SVINJSKO polovico v Lazah prodam. Gsm: 041 921 803
PRAŠIČA, 140 kg težkega prodam za zakol in kupim teleta bikca. Gsm: 041 942 898
SVINJO, težko 190 kg, prodam za zakol. Tel.: 03 5893 578 PUJSKE, težke od 25 do 100 kg ter
plemensko svinjo prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 041 445 315 PRAŠIČA, 170 kg težkega, prodam za zakol. Hranjen z domačo kuhano hrano. Gsm: 031 823 003
RAZNO
ROČNI nogomet na žetone, garlando s steklom, prodam za 350,00 evrov. Gsm: 041 714 488
PLESNO dvorano (do 15 oseb) oddam v najem. Klima, ogledala, garderobe, wc, tuši, ozvočenje. Gsm: 041 714 488
VOZILO
CITROEN C5, 109 ks, dizel, karavan, l. 2004, 200.000 km, dobro ohranjen, kupljen v Sloveniji, prodam za 2.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
9
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
V SPOMIN
Mineva leto dni, od kar nas je zapustila
ANA BLAGOTINŠEK
iz Podgorja 16 pri Velenju
Najlepša hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate.
Vsi njeni
Tiho, kot je živela, nas je zapustila naša babi
MARIJA PLETERSKI
(roj. Acman 1927)
Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 30. 11. 2015.
Hvala vsem, ki ste čutili z nami.
Za njihovo skrbno in dobro nego v zadnjem obdobju njenega življenja, se posebej lepo zahvaljujemo vsem zaposlenim v domu Zimzelen Topolšica.
Vsi njeni
V torek, 24. 11. 2015, smo se poslovili od naše drage mame, babice in prababice
JOŽICE BOROVSAK
1. 2. 1920
Za njo žalujemo: hči Mika s Slavkom, hči Caca z Emilom, vnuki Marko s Francko, Urša z Branetom, Jure, Špela, Jernej z Jožico, Grega z Urško, pravnuki Klemen, Ana, Zala, Enej, Zoja, Tija, Klara, Aljaž, Leon in Brina.
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Samostojno hišo, Konovo, Velenje, 225 m2, K+P+M s čudovitim razgledom na jezero., zgrajeno 2004, 833 m2 zemljišča. ER D(60-105)kWh/ m2a. Cena 178.000 evr.
3-sobno stanovanje v
centru Šoštanja, 70,6 m2, v pritličju manjšega bloka, adaptirano 2010. ER (105150) kWh/m2a. Cena 68.000 evr.
fcnlpfeitfaihri hnpü m¿ Lvtmii
SI^H^HR
Naj ločeno zbiranje odpadkov
postane del našega vsakdana,
M.- ^
1 -í
V
-t.
V
4. - C
H ■
Partnerji pri projektu: Občina Velika Gorica, Mestna občina Velenje, VG Čistoča, d. o. o., Šolski center Velenje
Projekt
"V mojem dvorišču - In My Back Yard"
nadgrajuje center ponovne uporabe in poziva k recikliranju vseh izdelkov in materialov.
9
fiERjflLIKASJMUU*
ItUlM VL4CC REPUBUtf E 5L0 VENI EZARAZVÜI Ifc EllROPSKD HÜHÉZUSKO POLITIK«
več na
**** 1	I	I ■ I	■
www.habit.si
Nagrajenci nagradne križanke Pizzerije Picadilly, objavljene v tedniku Naš čas, 19. novembra so::
1.	Kmečka ponev, prejme JOŽICA STROPNIK, Šmartno ob Paki 99, Šmartno ob Paki
2.	Kmečka ponev, prejme MILAN MARIČ, Kardeljev trg 9, Velenje
3.	Kmečka ponev, prejme: MAJDA KOŽELJNIK, Špeglova 11, Velenje Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Picadilly, Stari trg 35 Velenje.
Profesionalno In s pístelo poskrbimo za vsa potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, stara mama in prababica
MARIJA BOROVNIK
Paški Kozjak 47, Velenje 21. 11. 1923 - 21. 11. 2015
Ob smrti drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete se vsem
iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče. Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Alojz in Leopold z družinama, hčerka Jožica z družino, snaha Štefka z družino, sestra Trezika ter vnuki in pravnuki
Od zdaj se ne bom bal ničesar več na tem svetu in ti boš zmagal v vsakem mojem boju. Smrt si mi pustil za družico in ovenčal jo bom s svojim življenjem. Tvoj meč je z menoj, in potlej se ne bom bal da mi preseka vezi, ničesar več na tem svetu. (R. Tagore)
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, babica, prababica, sestra, teta, tašča
MIHAELA FLORJAN
21. 9. 1932 - 26. 11. 2015
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala stanovalcem stare Name, stanovalcem na Cesti Bratov Mravljakov 1, sodelavcem Nove ljubljanske banke, Krajevni organizaciji ZB NOB Šmartno, rekreacijski ekipi društva »Lipov list« za darovano cvetje in sveče in sodelavcem TEŠ-a za darovano denarno podporo. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke v zadnje slovo. Prav tako se zahvaljujemo župniku za opravljen obred in darovano mašo v cerkvi svetega Martina. Zahvala tudi medicinskemu osebju v bolnišnici Slovenj Gradec za zdravstveno pomoč. Hvala vsem, ki ste Mihaelo pospremili na njeni poslednji poti.
Žalujoči otroci Irena, Vlasta in Sergej, vnuki Andreja, Franci, Peter, Gašper in Anže, pravnuka Nik in Jon ter ostalo sorodstvo
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 24
Jutri bodo zagorele praznične luči
Novoletno drevo so postavili že prejšnjo sredo -Po prižigu luči bo na Titovem trgu koncert skupine Spev - Tudi letos varčevali pri praznični okrasitvi
Velenje, 4. decembra - Prejšnjo sredo so že malo pred napovedano 15. uro na velenjskem Titovem trgu začeli postavljati letošnje novoletno drevo. Letos to namreč ni jelka, ampak lepo rasla smreka, ki jo je mestu podaril Alojz Kikec iz Kavč. Lepa je tudi zato, ker je rasla na samem, ni pa prav visoka. Zato z njo niso imeli težav ne pri prevozu in ne pri postavljanju. Čeprav je bilo napovedano, da bodo jelko možje iz Šentilja, Cirkovc in Velenja postavili ročno, na tradicionalen način, so jo tako le pritrdili v tla, dvignilo (in v jamo postavilo) pa jo je dvigalo. Ob tem je za dobro voljo skrbel mladi harmonikar, na trgu pa se je zbralo kar nekaj radovednežev.
Može, ki so pomagali postavljati novoletno drevo, je vodil Jože Pečečnik iz Šentija. Povedal nam je: »Smreka je težka, saj ima veliko vej, ki jih pri postavljanju ne bi smeli polomiti, zato je kar prav, da smo si tudi letos pomagali z dvigalko. Visoka je 20 metrov, spodnje veje pa smo odstranili. Danes se nas je zbralo 30 takih, ki že dolga leta postavljamo mlaje in novoletne jelke. Lepo je, da se zberemo, družimo in ohranjamo tradicijo.«
Velenje bo zažarelo
V Velenju je tako vse pripravljeno, da se jutri odene v praznično podobo. Za-žarelo bo v novoletnih lučkah, ki večino očarajo. Novoletno jelko na Titovem trgu bo krasilo več kot 20 tisoč lučk, Velenje pa bo 135.000 lučk razsvetljevalo vse do 18. januarja. Tudi letos bo Mestna občina Velenje namenila za osve-
tlitev 25 tisoč evrov. »Naš namen je, da s praznično razsvetljavo obogatimo ta decembrski čas, da bo čim bolj čaroben in da bo tudi pričaral na obraz ljudi dobro voljo, upanje in prijazno pričakovanje,« pravi župan Bojan Kontič, ki napoveduje skupaj s številnimi organizatorji res pestro decembrsko dogajanje.
V petek ob svečanem prižigu luči bo župan Kontič predal velenjskim gasilcem v uporabo novo gasilsko vozi-
Najbolj zahtevno delo je opravila avtodvigalka, smreko pa so v tla pritrdili ročno. Tudi druženje mož, ki znajo na tradicionalen način postaviti mlaje, je pri tem
pomembno.
Miklavž v Šoštanju in Starem Velenju
Šoštanj se je praznično odel že v torek, v soboto pa tja pride Miklavž. Svoj prihod z veličastno kočijo v spremstvu parkeljnov in angelov je najavil ob 18. uri, ko bo obdaril vse otroke, ki ga bodo prišli obiskat. Za vsakega ima nekaj
malega in tradicionalnega.
V Staro Velenje tokrat Miklavž ne bo prišel na predvečer svojega praznika, ampak že jutri. Sprejem letos ne bo potekal v Starem trgu, ampak bo Miklavž s spremstvom ob 17. uri prišel pred Vilo Bianco. Organizatorji obljubljajo, da bodo pridni dobili tudi darila, poredni pa šibe.
a Bojana Špegel, Mira Zakošek
Roboti na misijah proti smetem
V okviru mednarodnega raziskovalno-izobraževalnega programa First Lego League (FLL) poteka tudi tekma robotov - Trening v Velenju
Tina Felicijan
Velenje, 26. november - Tekma robotov je del programa FLL, ki je sestavljen še iz projektne raziskovalne naloge in vrednot. Zajema naravoslovne in tehnične vsebine in logično razmišljanje ter spodbuja razvoj kadrov in navdušuje za poklice, ki bodo v prihodnosti zelo iskani. Udeleženci, stari od 9 do 16 let, se učijo znanstvenega pristopa k raziskovanju in reševanju vprašanj, pojasnjuje vodja projekta treninga tekme robotov Natalija Premužič.
Znotraj programa se ukvarjajo z robotiko, naloga vsake ekipa pa je, da z lego mind storms sestavi in programira robota, ki je sposoben opraviti določene naloge na polju. Letos se ekipe ukvarjajo z reševanjem nalog, povezanih z ekologijo, program pa poteka s sloganom Poti smeti. »Ekipe izberejo konkretno težavo, za katero morajo najti inovativ-ne rešitve ali nadgradnjo neke obstoječe rešitve.« Poudarek je na sodelovalnem učenju in deljenju izkušenj ter sodelovanju tudi med ekipami. »Radi rečemo, da ekipe tekmujejo z izzivom, z ostalimi ekipami pa sodelujejo,« pravi sogovornica. Pomembno je namreč timsko delo -nekdo ima idejo, drugi jo realizira, tretji jo predstavlja.
Poleg tega pa sodelujej o tudi z lokalnimi podjetji in institucijami, ki delujejo na področju, na katerega se nanaša tema - letos predvsem s komunalnimi podjetji.
V Velenju je že peto sezono zapored treniralo 35 ekip za tekmo robotov, ki je najbolj atraktiven del programa FLL, tekmovanja pa bodo potekala v treh regijah.
Na treningu tekme robotov so ekipe pod budnim očesom sodnikov na FLL poljih preizkusile, kako dobro njihovi roboti opravijo misije, jih izpopolnjevale ter si
izmenjevale izkušnje in ideje.
V FLL sodeluje 80 držav, v 25 tisočih ekipah pa je aktivnih 250 tisoč otrok. V sezoni 2015 je v Sloveniji sodelovalo 50 ekip, med njimi tri iz Velenja. Ekipi osnovnih šol Gorica in Mihe Pintarja Toleda imajo večletne izkušnje, prvič pa sodelujejo dijaki prvega letnika Elektro in računalniške šole. Njihov mentor je Gregor Hrastnik, ki poučuje strokovne predmete s področja računalništva, predvsem programiranje. »Odločili smo se porabiti potencial, ki so ga nekateri dijaki prinesli z osnovnih šol, v katerih so se s tem že ukvarjali,« pojasnjuje. »Za letos je cilj, da se čim bolje odrežemo in spoznamo čim več novega. Naredili smo nekaj programov, ki jih je potrebno združiti, da bo vse čim bolj učinkovito.« Delo poteka kot krožek, v okviru katerega razvijajo znanja robotike in se zabavajo z gradnjo robotov iz lego kock. V ekipi je tudi Jan Zidar iz programa tehnika mehatronike, ki ga robotika zanima zaradi vsega, kar vključuje, poleg tega pa ima v svetu prihodnost. »Lotevamo se različnih izzivov, rešujemo težave s smetmi, izzive na progi, skupaj razvijamo programe. Za zdaj je vse še bolj na začetku, a vedno hitro napredujemo,« pravi navdušenec nad programiranjem, ki sta mu poleg tega pri FLL všeč tudi druženje in zabava.
Dvajseti blagoslov in dvig vencev
Na prvo adventno nedeljo so nad Trg bratov Mravljakov ponovno dvignili adventne vence in prižgali luči, ki bodo v predprazničnem času gorele za mir in medsebojno ljubezen
Tina Felicijan
Nedelja, 29. novembra - Pred dvajsetimi leti so člani Turistično-olepše-valnega društva Šoštanj staknili glave in zasnovali prireditev, s katero so popestrili adventni čas in dogajanje v starem mestnem jedru. »Vsi ključarji
časa, ter mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj.
Prvo svečo na adventnem venčku je prižgal tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je občankam in občanom izrekel adventno poslanico. »Želim jim, da so v tem času pričakovanj praznikov spokojni, tovariški in prija-
podružničnih cerkva spletejo vsak svoj adventni venec. Blagoslovi jih dekan, nato pa se venci dvignejo nad trg. Na glavnem vencu na sredini nato vsako adventno nedeljo prižgemo novo lučko,« pripoveduje predsednik društva Peter Radoja. Blagoslov in dvig vencev so popestrili učenci veroučne šole v Šoštanju, ki so s kratko igro opozorili na prave vrednote adventnega
teljski, da odprejo svoja srca za bližnje in znance in da tudi tistim, ki jih poredko videvajo, zaželijo prijetne praznike, vse dobro v novem letu, veliko zdravja in strpnosti.« Misli je sklenil z ugotovitvijo, da je v združevanju moči več elana za doseganje ciljev.