slovensko ljudsko gledališče celje žmurkovi otroci Žmurkovi otroci j Rainer Hachfeld . je rekel Žmurko! Spin in Oza si v svojem ustvarjalnem svetu, ki je istoveten s svetom odraslih, izmislita Žmurka. Žmurko je izziv odraslim. Z njim vztrajata in v tej vztrajnosti in vedno novih iznajdljivostih na novo ovrednotita svet odraslih, podvržeta ga svoji sodbi (in sodbi otrok v dvorani). Kar naenkrat pride na dan vsa neumnost odraslih, njihova neiznajdljivost, neelas-tičnost, ozko vztrajanje v okorelih družbenih funkcijah, vlogah, s katerimi se sicer v življenju srečujemo na ravni odgovornih osebnosti, tukaj pa so tipični predstavniki določenega porekla »neznosnih odraslih«. Tu pa tam se sicer zdaj temu zdaj onemu nekaj posveti in tako jih otroka pridobivata na svojo stran in na koncu zmagata v svoji bazi, to je v krogu rodbine, kjer sta si tudi pridobivala svoje prve socialne izkušnje. Kdo je pravzaprav Žmurko, kaj je žmurko ali Žmurko? Žmurko je vse in nič. Žmurko je za spremembo strašilo za odrasle, obrnjena šiba. Žmurko postane vse, kar je prepovedano, postavi se po robu avtoritetam, misli drugače kot drugi, nekaj nevarno novega je, neznanega, otroci imajo nenadoma svojega zavez- nika, zavoljo tega pride skoraj do vojske. Žmurko je še naprej (za tiste, ki ne marajo otrok in njihove svobode) uganka, grozovit otrok, nebogljen in tiranski, požrešen in ljubek, skrivnosten kot računalnik, Žmurko sproščena fantazija energija, izum, ki mu niso kos niti Združeni narodi! To pa je že res grozovit izziv, ki mora mora priti pred Združene narode na občini. V originalu beremo Mugnog-Kinder. Otroci v zahodnem Berlinu imajo velik živalski vrt in prav gotovo jim dela veliko veselja mali in hitri mungo. Mugnog je posrečena skovanka iz istih črk. V zagrebškem mladinskem gledališču so se domislili Žburka. Mi pa Žmurka, kar je spet čisto po naše. Mugnog-Žburko-Žmurko - skrito znamenje, skrivnost, dogovor. V prevodu je šlo za ponašitev celotnega besedila. »Dobeseden« prevod bi bil kot kakšna tuja dogodivščina, s pona-šitvijo pa otroci prepoznavajo sebe na odru in znano okolje. In seveda, če že naš miličnik, naš predsednik občine, potem le kot posamezna humorna ek-semplarja, ne kot cela zvrst. Generala pa smo uvozili. V sezoni 1975 - 1976 smo na našem odru uprizorili MAKSA ŽVIŽGAČA. Takrat smo se prvikrat srečali z igro avtorjev iz popularne zahodnoberlinske gledališke skupine, ki se predstavlja pod imenom GRIPS. To so igralci, režiserji, dramatiki, scenografi, glasbeniki, ki skupaj pišejo, komponirajo, ustvarjajo, igrajo igre samo za otroke in opravljajo torej nadvse hvaležno delo. Skupina je najprej nastopala v velikem satiričnem kabaretu. Ko se je »odcepila«, je vzela s sabo vso znano kabaretno prtljago pa tudi dobršen del Brechtovih izkušenj, njegovih teorij o približevanju igre gledalcu, razkrivanja vloge pa tudi vztrajanja pri zabavi kot poglavitni prednosti, ki jo ima teater pred vsemi drugimi umetnostmi. Smeh pri Gripsovcih je predvsem sredstvo antididaktičnega pristopa: z neposredno igro (improvizacijo) na publiko, občutkom za tempo (kabaret), sodobno glasbo in dostopno melodiko songov pa metodičnim poskušanjem, da se mlada publika zabava v procesu racionalnega spoznavanja (spoznanja). GRIPS je emancipatorsko gledališče (ki osvobaja, osamosvaja, razvija občutek samovrednotenja). Zajema tako imenovano anti-avtoritativno fazo (tudi Maks Žvižgač itd.). To fazo je razumeti kot proces socializacije otroka. Domala vse njihove igre se dogajajo znotraj družine, v kateri dobiva otrok prve socialne izkušnje. Vsak družbeni sistem skuša ustvariti svojo obliko, svojo strukturo družine, vse družine po svetu pa imajo svojo skupno funkcijo: v okviru te primarne socializacije nudijo otroku prve izkušnje. Tu spoznava otrok vlogo spolov (spolna identifikacija), pridobiva določene poteze moralne zavesti, motivacije za delo. Določa se mu tudi govorni obseg. Iz te primarne in kasneje v šoli sekundarne socializacije se otroku odpi- ra pot k svobodnemu, avtonomnemu človeku, ki se ne bo plašno oprijemal avtoritet in družbenih regulativov kot nujne prisile. Pomembno vlogo opravlja pri tem gledališče. Preden so se Gripsovci lotili te hvaležne naloge, je bilo gledališče za otroke na Nemškem pojmovano kot gledališče novoletnih bajk. Zadaj je bil kajpak dobičkarski račun, kako zaslužiti denar brez večjega napora. Po zgledu iger GRIPS, ki so nenadoma postale zanimive s te donosne plati, konjunkturno blago, so ubrala podobno pot še druga gledališča. V zadnjem času pa skupino hudo napadajo, češ da širi komunistično propagando pa - abotno podtikanje - da posredno podpira teroristično skupino Bader-Meinhof! Posledica teh napadov: da so temu dobro mislečemu, angažiranemu gledališču prepovedali nastopati v mnogih okoliših Berlina pa tudi po nekaterih večjih mestih zahodne Nemčije. Kljub temu, da so Gripsovci pred leti začeli prejemati državno subvencijo kot uspešno in umetniško pa tudi politično nesporni. Kakor koli že, nevesela bilanca lanske sezone je vsekakor, da se gledališča ponovno vračajo k sladkobnim adaptacijam Grimmovih pravljic. Bodisi zavoljo trdoživosti meščanskih tradicij in odpora do levo usmerjene skupine Grips, bodisi zavoljo domnevne preživelosti, šablonizacije njihovih vedno novih in novih iger za otroke. A otroci nenehno rastejo in ob novih generacijah se dobra stvar le brusi, ne pa izrabi. Prepričani pa smo tudi, da imajo trenutno že marsikaj zanimivega po predalih in skušali bomo kaj več poizvedeti. Mugnog bo zdaj star menda natanko sedem let. Pri nas pa je Žmurko novorojenček, zelo hitro raste, ko to zapisujemo, in želimo mu veliko sreče in uspeha v življenju na odru! Verlagr^laus^agenbach 6aaqujP3s uueuisiaM= = = ^ UIIUPM ONfl N3DVS vanvniluvK OB‘i wa U31T3S 021 Birtpin jaiflOA uoa SlJtVOVdVd 139 1S3J ME3 U 3 J. V 3 H X -puabnf pun -japuxx JR} *i immm * N3nviH3J,VW 3HI3H • virmii-Linc •IlilLlls ^FliaA UUFlUSK^Maa snv uajojnv aap 0iqje/\ :8)q3ajsDuruqn^nv ‘ueipejds j|8 u| uadunjeiueztujipeN 091 «c|n )iueiaAtu| 9U|no*BUnpnz>pna »ig :v/.6l sjjjepBdBd ;aq jtaj uig iU0jje>j ui; aqna *oop iq!B|q joog :E«l jUUBUlOUUBM ■ZL&l unde)| fuiuimj. (iiajd-ujiuuo-jepaia) jfujv pun adna a||BM a||Bg :i^6l jjapu!)j-BouBnW :o£6l Bu!I^P»W ubi|!UI!X^w (»IBJd-uJuiuD-j^^a) !ll!«l!ll!W P«" >tO|*>«51o»S :696l :»WJS* »»»un „uni a;s sem 'uauiuijisag i$q|as ja);aqjv aip gep " " :uassniu uapjaM uaisjiBaj aip 'upqa6 uauinBjj. uap nz goopaf a;p 'jsi iipiajja jq3ju qaou aip 'ajdom 3JBqqasunM a;p 'ajdom aiejzos ajp jqajs apug iuv 'isj pua6nua6un *pou sajp qonB gsp 'gaopaf uassjM ajs '„uaajiujisaqi!ui suais6juaM" aj$ uajjOM sa^anis sap apug ui\/ ai|OjU aujgasB^g ajp )Jpqa6 uauq| 'uaujujj)saq nz nq3!u uaqeq ajs :6unp -uiajjjug jajqj aqoesjn ajp uauuaijja ajg uapaj6aq sjazijsag uassap pun aujipsB^ jap ja6uB|puBH s|B jnu q3jS ajs a6ue| os 'uapjaM ujaioqoy nz ajs gap 'jgnMaq pjjM ujaj •jaqjV uag :u|aujiuiaA nz uaq3eq sep qojnp assjUi|BqjaA- pun uai|eqjaApunj9 afijuja ua6unzjjdsjaqQ aijeq>piisde|s pun ua6unzjn)|ja/\ qojnp iqDnsjaA ujapuos 'ua6j8z ljaqjV Jap P|jqqv saqDS!isj|ejniBu uja^j him sg 'ijaqjv aiapiuaj^iua i6jaz >)Dnis sbq 'uauiqaunz|!ai qone 6unjapueja/\ jauja ub 'uapjaM u;as 6jqe^ nz aenjag saJBqjapuBJ3A uja S|B i|a/v\ aip 'uaujaj aip 'japuj^ gep 'is safiej. sauja ‘uaqas j 6unu))OH ajasup) 'igoiu ipjjjaji ajs uaiBjaz 'ua6ujjqjaA suaqaq sajq; jjaigojg uauja uaq3S -ua^ uiap ub 'uo uauja S|e 'uauiouBgd sajBjzos uia S|B aueissijaqjv ajd 'iBnjuaujiuesnz puajajUjzsBj os apug uajap ub q3js sa aiM pun uaqassnB japueqgajy aiM 'gaji uaujaq3s -ja AjssajBojd s|B iduiojd ajs sbm 'izial uaifiiaz japuj>| jnj uaBunpuasijasujaj aBjujg uaqja|qjaiun nz ^geuiaSpu;)) upju" s|B iBq '- maju pjag sep iq3jaj mnjBM 'unde^ ujaijg ajp pujs ujnjBM - uuujjis -aq uaqa-j jqj q3nB ajp 'iia>)M3j|)(j!/v\ ajBjzos a;p 'JOi))!jqBd uiap jaiujM 'iqajq3sa6 ub -uaqau jaqe se/^ uajajds zjaquasj3 uazujjj sap uaijaz nz japo aaspng jap uj ajp 'uaioq -aB janaiuaq\/ uapjaM ujapuj>| uag u|a))uni uaBnv ajp q3Sj6euj ige| idneqjaqn i|3M -jajj. ajp pun 'uaM3ja-| a;p ujaMasij/iAz 6p 'uajni>|B)nuB^ uajqj u; ja|q3Sjx ajp u|85(jaM ep 'ujaneg ua6rqd ep :ua6ayd i!a>|q3j|jauu| jap a^jjzag ajs uiapuj 'ieij|eay uaiqa|ja |Binjq jap jaqnua6a6 uajjeq3s nz ua a jasa g anauoiiouia ujapuj» uap uagonsjaA ajapuy „ -aMny u; M3!10 9bI '3BdS uaujaj mseui 'ijaqjv uaqa isj 'ljaqjv" :iqajq3sa6 H!jqej jap uj jaqn Bei uazuefi uap uuap sbm 'uauiq jaqnjep gun^snv iun ais japuj» uubm 'uajajinijdeif ujagg a|aj/\ iiaMSijaojv ajp ‘isj iM3ejqa6 -aMeu iq3ju ujapuj> uap ajp 'na/jA auja iqjajM3saq „aujM3SBunpnz)|3ny aja" ijoiiig sea aBDJOjgjuafiunpuiuv afin|)| zueg zieeg pajjueiAi :6un)iaq 'uijaai ioot eee/nt>f i6e‘iai (zjBidesuBH UIV) ZZ 'J»S Jeeuoiiv 'IZ Uj|jog i ja)|0|d P!J6u| BuniieMjaA 0iMpnq J8)||OA :0uniiaq Nnuaa d31V3Hl SdlUO l^/un^uBJj 'uajoinv jap Be|J3A uiiaq am38js6unjqn^nv pjajMoen Jaujey uaisodiumejBoJd jauij) anig ...................zuaisisseaiBajj uqn>j seajpuv >I!UM331 ipjBL|Ujay |axv ......................nequau!qosB^| ne^j inBJi|BM aiuniso>j pun ppg uuBiuAan jaBjig ........... BunijajBag aqosi|BH!sn^ Maupaijj Bjop ajBag °0 Aqe9 6u!|jqaq uasnequaumj| 6ubB^|oj\a jaiiaqjv aq3;ay aieuay uijai;aqjv ssrbj^ inuiian / MPI^paiJJ BJOp ........................jaiiaqjBJOA : uajajds sa BjMpn-j J3>||oa :aixauapai-| uubujAbh JaBjig :))!sn|/\| jaus;ay uejais P1111 Jaujag uoa g qe uaq3sua^ jnj »jonisjaiBam 3NiHDsviAi>ionz>iona 3ia c S- CfQ C co C/3 Tl SJ a LADEN FUR SPIELMATERIAL & BUCHER I BERLIN 41 RONNFnERGSTRASSE 3 Tf 031 1 851 1 6 29 Die Geschichtevon Trammi kaputt rororo rotfuchs - Reihe, Band 36. 64 Ssiten. 2,80 DM Hallo, Du kannst Mitglied im rororo rotfuchs Club vverden! Wie,sagt Dir der rotfuchs Club, 2057 Reinbek, Postfach. Hier eine kleine Ausvvahl der neuesten rororo rptfuchs-Biicher: Schaut auf die lelzte Seile aller rororo rolluchs Biicher, da stehfs ganz genau. Nicolas Born Oton und Iton Abenleuer in der vierten Oimension. lab 12 Jahre. Band 42/ DM 2.80) Walter Kempovvski Der Kahn im Nacfcen Mini-Geschichten. Bilder von Friedrich Kohlsaat. Farb-Bilderbuch. [5-8 Jahre, Band 43 / DM 2.80] »Mein Vater isl aber starker!« SpaD- und Streitgeschichten. Bilder von Edilh Schindler. (6-10 Jahre, Band 44 / DM 2,80) Miriam SchleifT Umi wird Jager [7-11 Jahre. Band 46 / DM 2.8< James Marshall Egon und Agalhe Farb-Bilderbuch. (4-7 Jahre, Band 48 / DM 4,80] Hellmuth Costard Herberta Reise ins Land der Farb-Bilderbuch. (5-8 Jahre. Band 37 / DM 3,1 iurger/i Die Maus flippt aus Wie die Tiere Fernsehen mai Farb-Bilderbuch, (5-8 Jahre. Band 45 / DM 4.1 VVilhelm Schlote Hampeldile, Hampeltanten und andere Hampelliere zur^ schneiden. Farb-Bilderbuch. [5-8 Jahre. Band 49 / DM 3.1 Cesare Zavattini Das Wunder von Bamba Bilder von Dorlis Meyer. 19-13 Jahre. Band 50 ' DM 2 Jan Schniebels Fuchs-Jux Comic strips. Farb-Bilderbuc (ab 4 Jahre, Band 51 / DM 4,1 Michael Hyde Bel den Nootka-lndlanern Aus dem Tagebuch des Schiflsschmieds John Jewitt [9-14 Jahre, Band 52 / DM 3 Pesem o televiziji Pri nas imamo vse, kar si želimo, prižgan je televizor noč in dan, presrečni vsi na kupu se tiščimo in buljimo ko nori tja v ekran. Celo v kopalnici ga že imamo, montirali ga bomo še v klozet, ko jemo, jesti tudi več ne znamo, med buljenjem po obleki teče jed. Namesto nohtov režemo si prste, sladkamo turško kavo si s soljo, ne govorimo, taki smo kot krste, vsi nemi, tihi, mrki spat gremo. ra " - ■9 - SSSSSSm sss 355 ■■■ ■“a uMm ■Hi B s 1 mBammBBm ■■mn 1 ■—< | SHHim L ■■■Hrt m K - Design Počivašek, Domjan Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje, sezona 1978-79, št. 2. Rainer Hachfeld: Žmurkovi otroci. (Mu-gnog-Kinder.) - Predstavnik: upravnik in umetniški vodja Igor Lampret - Urednik: Janez Žmavc - Naklada 1200 izvodov - Cena 5 dinarjev - Tisk Cinkarna Celje Maks Žvižgač« v naši uprizoritvi Anica Kumrova, Jože Pristov, Janez Starina, Ljerka Belakova