Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11932/33 ERIKA Premijera 22. oktobra 1932 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO — "«.......... UREDNIK: H. BRAVNIČAR LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA C. 34/11 TELEFON 24-63 FRANCOSKI. ANGLEŠKI PLAŠČI \ SEZONA 1932/33 OPERA ŠTEVILKA 3 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 22. oktobra 1932 Janko Gregorec: „Erika“ Stremljenje, da dobimo domačo opereto je bilo po vojni manjše, kakor prizadevanje po lastni operni produkciji. Lansko sezijo je prišla na oder po vojni prva slovenska opereta: Šivic-Simončičeva »Prešmentana ljubezen«, ki je imela nadpovpre- 4 čen uspeh. Vzrok, da nismo dobili vzporedno vsaj vsako drugo leto poleg izvirne opere tudi opereto, je bil bržčas ta, da Slovencem ni vrojen lahek žarn in izraziti smisel za humor, pa tudi ker se sramujemo »šunda . Glavni vzrok pa je v pomanjkanju dobrih in uspešnih libretistov. Pred petdesetimi leti je bila operetna oblika zadeva umetnosti lahke muze, danes je gledanje na opereto s strani libretistov in skladateljev veliko manj resno. Strauss, Offenbach, Janko Gregorec 1 Millocker in Suppe so vstvarjali dela, polna glabenih biserov. .Njih operete mejijo na komično opero in so še danes vzor in primer tej odrski obliki. Žal, da je postala večinoma le denarna špekulacija in padla popolnoma v plitkost. Sodobne operete so glasbeno boljše nego tekstovno. Njih umetniška vrednost ne presega vrednosti Courts-Mahlerjevih romanov. Tekst Grofice Marice in Grofice beračice zavzemata na umetniški lestvi približno isto stopinjo. Preveč lažnega patosa in preračunljivih neokusnih sentimentalnosti je v njih, vse to pa je prikrojeno na vprav plitko gledanje in okus najpreprostejših ljudi. Nedbalova »Poljska krk in Straussov »Netopir« sta v tem žanru mojstrski deli. Izhodišče za operetno delo bi moralo biti vsaj pri teh dveh. Od tu dalje si predstavljam razvoj sodobne operete. Naša domača opereta je šele v začetkih in že ti začetki so za nas bolj razveseljivi, nego inozemski »uvoz«. Simončič je v kratkem času napisal tri operetne librete. Prvega, »Prešmen-tano ljubezen«, je uglasbil Pavel šivic, drugega, »Eriko«, pa Janko Gregorc, član opernega orkestra. * Na vprašanje, zakaj je komponiral »Eriko« in kako gleda na svoje delo, je Gregorc odgovoril v pismu sledeče: »Pomanjkanje lahke, vesele glasbe, domačih koračnic, valčkov, slovenske narodne pesmi mi je kazalo pot in me slednjič ,zapeljalo1 tudi k šlagerju. Vsak po svoje, eni služijo čisti umetnosti, mene pa vleče k deseti muzi. Sodobna jazz-godba je osvojila svet, to vidimo in čutimo tudi pri nas na vseh koncih in krajih. Jazz in šlager sta prevzela tudi opereto in ji dala nek svojstven značaj, ki vstvarja novo operetno obliko in služi tudi pcživljanju starih operet. Tako sem prišel od šlagerja do operete. Gledališki tovariš g. Simončič mi je napisal libreto, katerega sem vglasbil. Zložil sem lahko glasbeno opereto z uporabo jazz-godbe, ki je danes širokim masam, ki iščejo v gledališču razvedrila, najbolj pristopna. S kompozicijo, kakor tudi z in-strumentacijo dela sem zadovoljen, končno sodbo pa prepuščam občinstvu. Mnenja sem tudi, da je zdrava, vesela in zabavna operetna glasba vsakemu narodu potrebna, resni umetnosti pa prav nič škodljiva, na vsak način pa mnogo manj kot tuje kinooperete. V domači povesti in zgodovini imamo veliko dobre snovi za lastno opereto, ki nam bo s časom lahko popolnoma nadomestilo tujo opereto, od katere smo še vedno odvisni. Opereta je stvar temperamenta in mnogo manj stvar zaslužka ali špekulacije, kot jo hočejo prikazati njeni nasprotniki. Priznam pa, da je že po svojem bistvu dostopnejša koncesijam, nego druge odrske oblike. Jaz ostanem pri opereti, smehu in veselju, onim pa, ki so poklicani in po usodi izvoljeni, da služijo višji in čistejši umetnosti, ne odrekam svojega spoštovanja. Janko Gregorc. 2 Janko Gregorc je bil rojen 17. junija 1905. v Ljubljani. Na ljubljanskem konservatoriju je absolviral klarinet kot glavni predmet in kontrapunkt. Pri gledališču je član orkestra. Pred »Eriko« je napisal več šlagerjev, plesov, koračnic in je sestavil več venčkov narodnih pesmi. Njegov operetni prvenec kaže sigurnost v plesni obliki in srečen čut za orkestracijo, v melodični izvirnosti pa manj samobitnosti. Slovensko opereto bo brez dvoma obogatil še z marsikakšnim tovrstnim delom. Maks Simončič Maks Simončič, libretist »Erike«, je dopolni 7. oktobra t. 1. 45. leto in bi to dejstvo, kakor je sam rekel, najraje utajil. Pri gledališču je bil že pred vojno. Začel je svojo karijero kot arhivar, 1. 1918. pa je bil angažiran za pevca v zboru, kar je še danes. Veliko igralskega talenta, posebno v karakternih vlogah in epizodah je pokazal že večkrat v solo-nastopih. Omenim naj samo profesorja v »Tičarju«, štacunarja v »Pohujšanju«, evnuha v »Deželi smehljaja« i. dr., ki so pravi kabinetni komadi njegovega igralskega talenta. Operetni libreti niso njegovi literarni prvenci. Pisal je že prej novele in pesmi, katere je priobčeval v mladinskih listih in zadnje čase v »Odmevih«. Poleg »Prešmentane ljubezni«, ki jo je spisal, kakor pravi Gregorc, na njegovo pobudo in »Erike«, ima Simončič v delu še dva libreta, in sicer »Manever« in »Od Bleda do Skoplja« ter vojni roman »Galicija«. Simpatično je pri Simončiču to, da si ne domišlja ničesar in si prizadeva izboljšati obliko in vsebino svojih libretov od dela do dela. »Erika« je že en korak naprej od »Prešmentane ljubezni:: in morda nam bo že v kratkem času dal operetni libreto, ki bo enakovreden tujim. 3 Bojan Peček — jubilant 1. oktobra je bilo 25 let odkar je Peček prvikrat nastopil v gledališču. Marsikdo je na tihem že ugibal, koliko let nosi Peček na svojem križu. Težko je bilo uganiti, še težje izvedeti; jubilej pa je Pečka . razkrinkal« kot 421etnega fanta in ugotovil, da je mlajši kakor so njegova leta. Rojen je bil 16. oktobra 1890. — radi natančnosti: ob 2. uri zjutraj. V gledališču je nastopil prvič 1. oktobra 1907. v Begovičevi drami »Gospa Walevska«. Od tega nastopa dalje je bilo Pečkovo življenje posvečeno samo gledališču. Nastopal je v drami, operi in opereti, povsod z uspehom. Njegovo vstvarjanje in podajanje vlog je bilo vedno bolj instinktivno kakor zavestno, dokazal pa je, da ima skoraj nezmotl jiv teatrski instinkt, veliko temperamenta in močno prepričevalno silo. V sebi ima igralski šarm in ta ga dela tako priljubljenega pri občinstvu, da mu vzame v dobro tudi »ne- umnosti«, ki si jih sme dovoliti. Njegove kreacije so žive, izrazite in tako različne druga od druge, da nikdar ne dolgočasijo. Povsod je doma: v resni drami, v komediji, v groteski in burkasti opereti. V drami je igral in dosegel posebno lepe uspehe v vlogah zlodeja v »Pohujšanju«, ritmojstra v Tavčarjevi »Otok in struga«, kot Jorgen Tesman v Ibsenovi »Hedi Gabler«, kot Liliom v Molnarjevi drami, kot Tobija v »Kar hočete« itd. Zadnja leta nastopa v opereti in včasih v operi. Opereta ima v Pečku eno najprivlač-nejših moči. V karakternih vlogah je najmočnejši, pa tudi kot naivni ljubimec je imel veliko lepih uspehov. Vedno je na odru in kljub temu se ga občinstvo ni naveličalo, kar se dogodi le redkim dobrim igralcem. Peček vedno zanima in je širši publiki na odru vedno dobrodošel. Svoj jubilej bo praznoval v opernem gledališču v soboto 12. novembra. Častitamo mu od srca k jubileju in želimo, da bi praznoval v vsej svežosti tudi še zlatega in diamantnega. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI GAunivito /rcVa Ljubljana. Marijin trg - Tel. 3456 Dirigent: V. Šušteršič. Jazz-opereta v treh dejanjih. Besedi Koreograf: P. Golovifl Pl. Lesič, mornariški kapitan . . Erika, njegova hči.................. Ana, njegova sestra................. Ivo, njegov oddaljeni sorodnik . Mrs. Harland, bogata Američanka Fred, njen sin...................... Olga, njegova žena.................. Mary, sobarica v službi Mrs. Harlandove D. Zupan Š. Poličeva N. Španova B. Peček P. Škrjančeva S. Magolič Z. Florjančičeva I. Ribičeva Sobarice, vaščanke, mornar Dejanje se godi v d: Blagajna se odpre ob pol 20. : Simončič. Glasba: Janko Gregorc. ^enacija: V. Uljaniščev. Marička, kuharica v službi kapitana Lesiča Pajo, mornar.................................... Avanti, trgovec z barvami....................... Janez, narednik pri mornarici .... Mato, pekovski vajene«.......................... Giga............................................ Jela............................................ Slava.............................. Režiser: F. Delak. M. Kogejeva V. Janko M. Simončič A. Sekula J. Rus I. Cankarjeva Z. Gerlovičeva P. Jeromova plesalke, gostje in sluge, času v Dubrovniku. t*tek ob 20. Konec po 23. Din 15 — .. 12 50 „ 12 50 10 50 „ 10 50 4-50 . 7-50 Parter: Sedeži 1. vrste ■v * , II. - III. vrste . IV.-VI. „ Vil.-IX. . X. - „ XI. Lot« Lože v parterja 1. reda 1-5 6-9 48‘- 42 37 50 33 50 29 50 26 50 158 -158 — 188-- Nad.ljni ložni »d j^ti ■Ikon: 1. vrst* II. „ III. „ I. H II. „ Predpisana taksa za pe* Din 27'- 32-- 26 50 21-50 16-50 21 50 1650 Galerija: Sedeži 1. vrste „ II. , .. III. „ .. IV. V. Stojišče Dijaško stojišče j« vračunana v cenah RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI CASZttIVKO rtov*** Bonboni, čokolade, bonbonijere, pecivo, sadni soki, marmelade ^ SUMI LJUBLJANA, GRADIŠČE 7-9 Tovarniška zaloga Vedno sveže blago Nizke cene