OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JULY 13, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 137 Vci^i '^dchafx šilc Po dolgi in mučni bolezni je ^rl v petek popoldne na svoje-domu Michael šilc, po do-Zogar, stanujoč na 1273 Norwood Rd. Star je bil 51 let ® je bil doma iz vasi Breg, fara Ribnica, odkoder je prišel v ^eriko leta 1924. Zadnjih 27 let ]e delal pri Otis Co. in Jones Laughlin Steel Co. Bil je član ^štva Ribnica, št. 12 SDZ. Tukaj zapušča soprogo, An-rojena Lavrič, doma iz ^škega potoka, sestro Mrs. Jo-®®Phine Urankar in dva brata, °sepha in Louisa, v stari domovini pa zapušča mater Mari-JO) dva brata Janeza in France-^ ter dve sestri, Johano Ar ko in ^gelo Bambič. Edini sin An-. je bil ubit v službi domo-na Sibu otoku na Japon-29. marca 1945. Pogreb se ^ši v torek zjutraj ob 8.30 uri iz ^■Krajškovega pogrebnega za-yoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri ftato na pokopališče Calvary. * ^xon korenchan Po enoletni bolezni je umrl v ^i^hoto zvečer ob 11. uri na svo-domu Anton Korenchan, ."^ujoč na 1416 E. 55 St. D. ^ iz Horjula pri Vrhniki, od-je prišel v Ameriko leta .^3. Po poklicu je bil mizar ter delal 40 let pri Cleveland-em tranzitnem sistemu, zad-tri leta pa je bil na penziji. JG član društva Vodnikov ve-št. 147 SNPJ in društva Na-^^6dni Slovenci, št. 5 SDZ. Tukaj zapušča soprogo Mary, Jena Tominec, in pet otrok; J^Ward, Mrs. Laura Loboda, ^tanley, Mrs. Ann Bunevich in ^^nk ter dva vnuka. Pogreb se Si v sredo zjutraj ob 10. uri iz ^dinovega pogrebnega zavoda, E. 02 St., v cerkev sv. Vida ^8,to na pokopališče Calvary. * ^nces nahtigal la bolnišnici je umr- Po kratki bolezni včeraj po-ob 3.30 uri Frances Nah-stanujoča na 1364 E. 53 • Stara je bila 65 let, rodom iz , Soslavije. Bila je članica dru-^ Srca Marije. ^ukaj zapušča soproga Anto-' hčer Mrs. Mary Gregel in ^ Antona. Pogreb se vrši v PO PADCU BERIE: MOSKVA ZOPER AMERIŠKO POMO( MOSKVA, 12. julija—Sovjetski zunanji minister Mo-lotov je odklonil ponudbo predsednika Eisenhower j a, da pošlje v Vzhodno Nemčijo za $15,000,000 živil iz Amerike. Moskva označuje korak Eisenhower j a za propagandni manever. Za Moskvo se je javila tudi vzhodno nemška komunistična vlada, ki enako odklanja ameriško pomoč, Ameriko pa istočasno dolži, daje ona zanetila upore, ki so se začeli dne 17. junija v Berlinu. Splošna sodba je ta, da je'*" predsednik Eisenhower s svojo ponudbo hotel postaviti Sovjete v kočljiv položaj. Dejstvo je, da živi bivša Vzhodna Nemčija, znana kot agrarna zakladnica, v velikem pomanjkanju. Washington je hotel sovjetsko upravo razkriti pred svetom kot tako, ki da v svojem gospodarstvu ne vodi do prosperitete. Če bi pa So-vjeti odbili ameriško pomoč, bi ta korak Sovjetske zveze izrabila ameriška propaganda v tem smislu, da Sovjetom ni za humanitarne, človekoljubne akcije, marveč za politični vpliv. To se je tudi zgodilo. (Bela hiša v Washingtonu je javila, da Zedinjene države še vedno držijo živila za Vzhodno Nemčijo na razpolago, kljub temu, da je Sovjetska zveza to pomoč odklonila). Odmevi padca Berie Sovjetska vlada je organizirala po vsem komunističnem svetu demonstracije zoper Berio, bivšega sovjetskega namestnika vl^ade, ,notrci,ajega ministra, šefa Lbjne policije in glavnega pomočnika pokojnega Stalina. Obenem z demonstracijami pa je šla propaganda tudi za tem, da se odobri korak izvršilnega odbora ruske komunistične stranke, ki je na predlog Malenkova in Molotova odstranil Berio iz vseh položajev in funkcij ter ga vrgel v zapor, kjer pričakuje sodne obravnave. Pomoč Nemcem je potrebna BONN, Nemčija, 12. julija— Zapadna nemška vlada je obsodila sklep Moskve in vzhodno nemške vlade, da se ameriška pomoč v živilih ne pošlje v Vzhodno Nemčijo. Kancelar Adenauer pa je najavil, da se bo ta pomoč nadaljevala v obliki Ženska poslankinja WASHINGTON, 12. julija— Predsednik Eisenhower je imenoval Frances Willis, poklicno diplomatinjo, sedaj v službi v ameriškem državnem tajništvu, za ameriško poslankinjo v Švici. Willis je stara 54 let, doma v Californiji in je stopila v službo pri državnem tajništvu že leta 1927. Willis je visokošolsko izobražena in je delovala pri ameriških poslaništvih v Veliki Britaniji, na Finskem in v Španiji. Druga ženska, ameriške poslankinja, ki že deluje na svojem mestu, je Clare Booth Luce, doma iz Connecticuta, sedaj poslankinja v Rimu. Obtožbe Beograda BEOGRAD, 12. julija—Časopis "Borba," glavno glasilo jugoslovanske komunistične stranke, objavlja vest, da je bilo suspendiranih od svoje službe več katoliških duhovnikov, ki so se piotivili italijanskemu imperializmu in delali za spravo med Italijo in Jugoslavijo. Ti duhovniki so tudi zagovarjali misel, da naj pride Trst s svojim ozemljem pod skupno jugoslovansko-italijansko upravo. Vatikan je te vesti zanikal in trdi, da če je kak duhovnik suspendiran od svoje službe, so vzroki v tem, da se je pečal s politiko, ki da je duhovnikom od strani Vatikana itak prepovedana! Izredna seja Nocoj ob 7.30 uri se vrši izredna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanske- ga centra na Recher Ave. Prosi privatnih paketov, verjetno tudi | se članice, da se gotovo udeleže, z ameriško pomočjo. ker je seja važna. POKOJNA EVA PERON JE ZNALA... zjutraj ob 9. uri iz Loree 5- w, in Euclid Ave., v cerkev % Sv 'ells pogrebnega zavoda, E. ter nato na pokopališče ^ncks akko jg Euclid-Glenvillo bolnišnici g '^'ttrla v soboto zjutraj Fran-Arko, rojena Perušek, sta-^l^joča na 654 Voelker Ave., Eu-g. ' Ohio. Doma je bila iz vasi ^^^Arice, Podklanec v Sodraži-^®^kodor je prišla v Ameriko ^ 1920. Bila je članica društva °"mwood Hive, št. 283 TM. zapušča soproga Johna, J,' sinove, John ml., Edward in hčer Mrs. Josephine j°*irad, dva vnuka, sestri Mrs. Bartol in Angela Peru-A ^ Aurora, Minn., ter brata v Ely, Minn. Sestra Mrs. Grainer je umrla 3. julija • tr ^°Sreb se vrši .v torek zju-^^3 ob 9. uri iz Grdinovega Lake pogrebnega zavoda, 17002 (Dalje na 2. strani) Izšla je knjiga "Žena z bičem v roki." V njej se popisuje življenje Eve Peron, žene argentinskega diktatorja Perona, ki je imela polna usta besed za argentinsko delavno ljudstvo, v resnici pa se je s svojim javnim delovanjem prikopala do položaja ene najvplivnejših, pa tudi najbogatejših žensk v Južni Ameriki. Eva Peron se je s svojim bodočim možem Juanom Peronom spoznala leta 1945. Peron je bil v ječi, ko je šla Eva na ulico in zbrala delavce, da so demonstrirali za njegovo oprostitev, dokler Peron ni bil izpuščen. Eva se je s Peronom nato poročila. Juan Peron pa je postal kmalu nato argentinski predsednik in diktator. Eva Peron si je znala pomagati. Zbirka njenih dragocenosti raznih draguljev, prstanov, ovfatnic in zapestnic se ceni na $30,000,000. Kako je prišla kot bivša skromna telefonistka do tega gromnega premoženja? Z zvito izrabo svojega položaja. Zastopniki tujih držav so iskali gospodarske in politične zveze z Argentino, pa jim je bilo znano, da je pot do najodgovornejše osebe argentinske vlade preko Eve. Eva je dobivala razna darila v obliki prstanov, draguljev in drugega nakita, kar je ona rada sprejemala. Med darovalci je bil tudi pokojni Josip Stalin, ki je Evi poklonil ovratnico, sestavljeno iz samih diamantov, emeraldov in iz platine. Eva Peron je znala izrabiti tudi argentinskega delavnega človeka. Ni je bilo delavske organizacijo, ki bi ne bila prisiljena, da pokloni Evi kak dar v obliki prstana ali dragega kamena Argentinska delavska zveza je poklonila Evi ovratnico z obeskom v vrednosti $700,000. Po smrti Eve naj bi se ta zapuščina razprodala na javni dražbi ali pod roko in je bil za upravnika tega premoženja določen Even brat Duarte. Stopil je v stik z mednarodnimi posredovalci z dragulji. Duarte je bil tudi osebni tajnik diktatorja Perona. Duarte je bil nedavno najden mrtev, reklo pa se je, da je napravil samomor. BODIMO TUDI SAMI NEODVISNI! Podjetje Singer, ki izdeluje šivalne stroje, ceni, da se je po zadnji svetovni vojni prodalo 1,700,000 novih šivalnih strojev; 35,000,000 žena in nedoletnih deklet si že šiva doma svoje obleke; 60% žensk, ki so popre je hodile v česalnice, da si tam uredijo svoje lase, tudi "trajne," opravlja ta posel sedaj doma. V New Yorku, Bostonu in PhUadelphiji je 300,000 mož v razdobju šestih tednov pokazalo in dokazalo, da se znajo sami striči doma. Ali so ta pojav razumela tudi podjetja? V Philadel-phiji obstoja podjetje, ki dobavlja razni ključavničarski material. Lastnik tega podjetja je otvoril tedenski tečaj za hišne lastnike, kjer jih poučuje o mehaniki, da jim ni treba za vsako malenkost iskati strokovnjaka zunaj hiše. Popravijo naj jih sami. V Bostonu gre za sličen slučaj, ko se prirejajo tečaji, kako ravnati in uporabiti gospodarska orodja, s katerimi sicer znajo ravnati le — vsaj po dosedanjem mnenju, tesarji in mizarji. V Ameriki se je nahajal pred kratkim znan gospodarski strokovnjak in ko je opazoval te pojave, je nehote vzkliknil: "Ali gre za novo industrijsko revolucijo, seveda v obratnem smislu— da se današnji gospodarski sistem od strani doma bojkotira . . .?" Gruenther— poveljnik N.A.T.O. PARIZ, 12 .julija — Ameriški general Ridgway je predal posle vrhovnega poveljnika N.A.T.O. drugemu ameriškemu generalu Alfredu Gruentherju. General Ridgway je na povratku v Ameriko, kjer bo prevzel posle šefa generalnega štaba ameriške kopne vojske. Ko je general Gruenther nastopil novo službeno mesto, je bila prva njegova izjava ta, da bi bilo zmotno misliti, da so zadnji dogodki v Berlinu, Vzhodni Nemčiji in v satelitskih državah začetek konca sovjetskega imperija. Sovjetski stroj je še vedno nedotaknjen. Sovjetska nevarnost ostane nezmanjšana. General Ridgway, ki je vzel slovo od N.A.T.O., je enako po-vdaril, da sedanja zapadna evropska obramba ni dovolj močna, da bi odbila morebitni sovjetski napad. V stanju kot je bila v slučaju vojne z Rusijo brez dvoma poražena. Časi niso za to, da bi se vdajali pobožnim željam in sanjam, da je nekje nastopilo gotovo stanje, ki naj bi za sigurno zmanjšalo svetovno napetost. Tega stanja pa še ni. Sporazum med Rheejem in Robertsonom: Premirje se verjetno podpiše te dni NA KOMUNISTIH JE LEŽEČE ALI SO TUDI ONI ZA SPORAZUM SEOUL, 12. julija—Posebni odposlanec ameriškega državnega predsednika Eisenhower j a in državnega tajnika Dullesa Walter Robertson in predsednik južne Koreje Koreje Rhee sta podpisala sporazum in ga v neki diplomatski obliki predala javnosti. Robertson je vsebino tega sporazuma na kratko označil z besedami, da bi poročilo ne izšlo, ako bi on ne imel garancije, da bo predsednik Rhee sodeloval pri izvajanju premirja. Pekinški radio, ki javlja miš-" Jeklo nazaj v privatne roke LONDON, 12. julija—Jutri, v ponedeljek, 13. julija se bo britansko jeklo iz socializirane uprave vrnilo nazaj v privatne roke. Delnice jeklarskih družb bodo prodane na dražbi najvišjemu ponudniku. Politično akcijo, da se britansko jeklo zopet da v privatne roke, je započel sedanji predsednik vlade konservativec Winston Churchill, ko je prevzel leta 1951 vlado za laboristi. 1 jen je komunistične vlade na Kitajskem, pa tudi komunistične delegacije za premirje na Koreji, je skeptičen, da bo kmalu prišlo do miru na Koreji. Miru na Koreji ne more biti, če Južna Koreja ne pristane na formalno premirje. Glavne določbe sporazuma Predsednik Rhee je prvotno zahteval, da mora politična komisija v 90 dneh potem, ka se reši vprašanje premirja na Koreji, rešiti tudi politično vprašanje Koreje—to je zedinjeno Korejo. Če bi politična komisija v tem roku s tem ciljem ne uspela, naj bi Amerika skupaj z južno Korejo zopet zagrabila za orožje in z orožjem izsilila združeno Korejo. V duhu novega sporazuma pa naj Amerika v tem rpku 90 dni, če naj poteče brezuspešno, odpokliče svoje delegate iz te konference in bo na novo premo-trila nastali položaj. O varnostni pogodbi med Ze-dinjenimi državami in Južno Korejo se pogajanja nadaljujejo. Torej Rhee je odnehal od svojega predloga in zahteve, da Zedinjene države takoj sklenejo z Južno Korejo varnostno pogodbo. Glede vojnih ujetnikov, ki so še v taboriščih in jih Rhee ni pustil na svobodo—gre za 8,000 vojnih ujetnikov—določa sporazum, da naj o njih usodi odloča mednarodna komisija, kakor tp določa predlagano premirje. Rhee jih bo torej obdržal v taboriščih. Med Zedinjenimi državami in med Južno Korejo se nadaljujejo pogajanja o ameriški politični, gospodarski in obrambni pomoči Južni Koreji. Združena Koreja ostane končni cilj tudi ameriške zunanje politike. Na komunistični delegaciji, ki sodeluje pri pogajanjih za premirje, je sedaj ležeče ali ji je doseženi sporazum zadostno jamstvo, da se bo premirje na Koreji od strani Južnih Korejcev tudi izvajalo. Komunisti so zahtevali trdna in zadostna jamstva, da bo Rhee spoštoval doseženo premirje. Ali so dana jamstva zadosti trdna ? Odposlanec Walter Robertson je smatral svojo nalogo za izpol- njeno in se po 16 dneh pogajanj z Rheejem, vrača preko Tokija nazaj v Ameriko. Zastoj na Koreji SEOUL, Koreja, 13. julija — Obe delegaciji za premirje sta se včeraj sestali dvakrat. Obstoja vtis, da komunisti niso zadovoljni s skupno izjavo Robertsona in Rheeja. Danes je izšla dodatna izjava, da Rhee ne bo nasprotoval doseženemu premirju. Pogajanja obeh delegacij se nadaljujejo. Taftova bolezen WASHINGTON, 12. julija — Senator Robert A. Taft, ki je pred nekaj tedni vsled bolehno-sti izročil položaj vodje republikanske večine v senatu začasnemu namestniku, se ne utegne več vrniti na svoje mesto. Vsa znamenja kažejo, da je senator Taft resno bolan. Prvo poročilo o njegovi bolezni je reklo, da čuti bolečine v boku. Odšel je v bolnišnico v Washingtonu in ko jo je zapustil, je bilo javljeno, da je njegovo stanje ugodno. Prošli teden pa je moral na novo operacijo, ki je bila izvršena v New Yorku. Zdravniki so odprli trebušno votlino pacienta v raziskovalne s vrhe. Operacijo je dobro prestal, a ugotovitve niso bile ugodne. Ako bi urad senatorja, ki ga zavzema Taft, postal izpraznjen, bo njegovega namestnika imenoval governer Lausche, in ta namestnik bi služil do prihodnjih volitev za zvezne urade, ki se bodo vršile v novembru 1954. Domneva se, da bi v takem primeru Lausche izbral demokrata Michaela Di Salle-a, ki je bil zadnji direktor urada za kontrolo cen v Trumanovi administraciji. Proti diktaturi McCarthyja WASHINGTON, 12. julija — Trije demokratski senatorji člani pododbora, ki vodi preiskavo zoper komuniste in kateremu načeljuje senator McCarthy, so podali ostavko na svoje položaje v tem pododboru. Republikanski senatorji istega pododbora so sklenili zaupnico McCarthyju v tem smislu, da McCarthy ima pravico imenovati uradništvo tega pododbora, ne da bi se popre-je posvetoval s člani pododbora in demokrati, ki so v manjšini. Povod novemu odporu zoper McCarthyju je bil slučaj ravnatelja tega urada Matthewsa, ki je očital protestantovskim duhovnikom v Zedinjenih državah, da je med njimi največ komun-stov, sopotnikov in simpatičar-jev. Matthews je padel. Ubit v Nemčiji Clevelandski rojak Neil Oma-hen, čigar starši stanujejo na 892 Cambridge Rd., je bil dne 30. junija žrtev karambola. Njegov motor se je zaletel v tovorni avtomobil in Omahna pokopal mrtvega pod seboj. Tragični dogodek se je zgodil v Nemčiji, kjer je Omahen služil dve leti vojake. Pokopan bo v Cleve-landu. DELAVCI ZA VZHODNE NEMCE STOCKHOLM, Švedska, 12. julija — Mednarodna delavska zveza je končala svoj kongres. Za predsednika te zveze je bil izvoljen Belgijec Omar Becu, med podpredsedniki sta oba Amerikanca delavska voditelja, Walter Reuther in George Meany za unijo C.I.O., drugi za unijo A.F.L. Walter Reuther je ob zaključku zasedanja predlagal, da se organizira mednarodna pomoč vzhodno nemškim delavcem. Ta pomoč bo materialno stala manj, kakor ena oklopna divizija, vredna pa bo več, kakor deset divizij. Delavna ljudstva za železno zaveso naj vedo, da je de lavstvo organizirano v svobodnih unijah, za njimi. Dalje se bodo uporabila vsa možna politična, vladna in diplomatska sredstva, da se zruši režim, ki sloni na diktaturi v Moskvi. Pomirjenje na Balkanu? BEOGRAD, 12. julija—Jugoslovanska vlada je objavila, da je prišlo med beograjsko vlado na eni, vlado Romunije in Bolgarije na drugi strani do sporazuma, po katerem naj se sestavijo mešane komisije, ki naj na prijateljski nfičin rešijo obmejne spore. Pri tem se povdarja, da je predvsem na Bolgariji ležeče, ali misli ta korak resno ali ne. Pred tremi leti se je sestavila enako mešana jugoslovansko-bolgarska komisija za ureditev mejnih sporov med obema državama. Vsled bolgarske sabotaže se ta komisija ni nikdar sestala. Tako na jugoslovansko-ro-munski, predvsem pa bolgarski meji, so bili obmejni spori na dnevnem redu. Prišlo je do kr-voprelitja, streljanja, sabotaž-nih dejanj in špijonaže. Odvisno bo tudi od Romunije, ali hoče na prijateljski način rešiti obmejne spore. Vse skupaj pa bo odvisno od diktata iz Moskve ali je namreč mirovna ofenziva Malenkova mišljena resno tudi kar se tiče Balkana. LETALO IZGINILO HONOLULU, 13. julija —Veliko potniško letalo, ki je bilo na potu iz Guama preko havajskih otokov v Zedinjene države, je strmoglavilo približno 300 milj od kraja Honolulu. Letalo je imelo na krovu 58 potnikov. Ameriške letalske sile in ladje so na delu, da rešijo ponesrečence, če so še pri življenju. Zadnje poročilo danes zjutraj ob osmih je bUo, da je upanje, da se bo rešilo vsaj nekaj potnikov. V bolnišnici V Euclid-Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Mary Smaltz, 21471 Naumann Ave. Njen soprog Frank je nameraval prošli teden oditi na obisk v staro domovino, kar pa je moral radi njene bolezni odložiti. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja. Na počitnice Mr. in Mrs. Emil in Ann Sa-fred sta se podala z letalom na počitnice v Miami Beach, Fla., kjer bosta obiskala prijatelje in znance. Domov se vrneta dne 1. avgusta. Želimo jima mnogo zabave. k it ENAKOPRAVNOST 97 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #331 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEndeison 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays. Sundays and Holidays UREDNIKOVA POŠTA SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)____ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_ For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 - 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 SLUČAJ ROSENBERGOVIH (1) Predno preidemo k razmotrivanju tega slučaja, je na mestu, da na kratko spregovorimo o nekaterih osnovnih črtah ameriškega pravnega in pravosodnega reda. Ta red, običajno imenovan anglo-ameriški, se odlikuje po neki posebnosti, ki je lastna vsem narodom, ki so kdaj koli pripadali britanski kroni. Baza temu pravnemu sistemu je tako imenovani "Common Law," kar bi se v slovenščino prosto prevedeno reklo "obče pravo," njegova posebnost v sodstvu pa je "porota," sestoječa iz soobčanov, to se pravi lajikov ali v pravu neučenih oseb, ki odločajo v sodnih razpravah bodisi kazenskega ali civilnega značaja o tem, kaj so "dejstva," medtem ko je funkcija sodnika, da razlaga "zakon." Iz tega je zrastla stroga delitev funkcije med porotniki in predsedujočim sodnikom, ki se je formalno izoblikovala v posebni veji pravne znanosti, ki je tuja drugim pravnim sistemom. Samo države, ki imajo staro-angleški "Common Law" za bazo svojega pravnega reda, namreč poznajo znanost "evidenčnega prava," ki s skoro neverjetno strogostjo črta mejo med tem, kar je v neki sodni razpravi "vprašanje prava," kaj pa je "vprašanje dejstva." O prvih ima besodo sodnik, o drugih porotniki, dvanajst po številu, katerim sodnik, predno se umaknejo v zasedanju, mora—poudarjamo; mora!—dati točna navodila glede pristojnosti ali nepristojnosti pravnih načel v danem slučaju, ki naj jih vodijo v njihovih debatah za zaprtimi vrati, da bodo sposobni priti do zaključka ali pravoreka, ki bo izraz skladnosti med dejstvi, ki sta jih predložili nasprotni si stranki tekom sodne razprave, in pa med zakonom, razlago katerega je med razpravo in ob njenem zaključku podajal predsedujoči sodnik. (Naši ljudje, ki so bili kdaj klicani in so vršili funkcijo porotnikov, se bodo spominjali, da odvetniki med razpravo mnogo ugovarjajo proti temu, da bi se pripustila ena ali druga izjava prič, in da v vsakem primeru sodnik odloči, ali je ugovor utemeljen ali ne. Dalje, da je sodnik na koncu razprave porotnikom dal "inštrukcije," po katerih se imajo ravnati, ko odločajo, kateri stranki je dati pravorek.) Pravica do "porotne" obravnave v ameriškem pravnem sistemu je osnovna, to se pravi ustavno zajamčena, zlasti v vseh kazenskih postopanjih, v katerih je obtoženec izpostavljen nevarnosti kazni v obliki zapora. Porota odpade le tedaj, ako se je obtoženi prostovoljno odreče, v katerem primeru Je sodniku poverjena naloga, da sam odloča ne le o "vprašanjih prava," temveč tudi v "vprašanjih dejstev," z drugimi besedami rečeno, da v svoji osebi predstavlja celotni justični aparat za dokončno ugotovlje-nje spornega vprašanja. K temu je dodati, da je v modernem času postalo več ali manj šplošno sprejeto na podlagi posebnih zakonov, da v vseh procesih kazenskega značaja, kjer bi mogla biti izrečena smrtna kazen, morajo sodno razpravo voditi trije sodniki in ne le eden, ako se je obtoženec prostovoljno odrekel pravici do porote, sesto-ječe iz soobčanov. Dodati je tudi to: pri razpravah kazenskega značaja je najnižja in najvišja kazen predpisana v zakonu in v zakonu samem je tudi povedano, ali naj kazen določi porota ali sodnik. V ogromni večini postopkov je to funkcija sodnika, ki pa v nobenem primeru ne sme izreči strožje kazni kot jo predvideva zakon. A zakon tudi često po ver j a to funkcijo porotnikom, zlasti v procesih za velika zločinstva, ki dopuščajo izrek smrtne kazni. V umoru prvega reda n. pr. je običajno od porotnikov odvisno, da bodisi priporočajo milostno sodbo, kar pomeni dosmrtni zapor, ali pa da tega ne storijo, v katerem slučaju je sodnik vezan, da izreče kazen usmrtitve. Vse to so vprašanja procedure, ki jih predpisuje zakon. Omeniti je tudi, da Amerika pozna dvoje pravosodnih oblasti, državno, t. j. ono, ki jo izvajajo samostojno sodišča 48 ameriških držav, in pa zvezno, ki ima svoj izvor v vseameriški ali federalni vladi in ki jo vršijo zvezna sodišča. Toda pravna načela, na katerih slonijo vsa naša sodišča, bodisi državna ali zvezna, so v jedru enaka. Osnova vsem je staro-angle-ško "obče pravo" z dodatkom ustavnega in statutnega prava, ki je zrastlo v mejah ameriških izkušenj in razmer. Gornje naj služi kot uvod k prihodnjemu članku, v katerem se bo razpravljala obsodba v slučaju Juliusa in Ethel Rosenberg. V.J.G. Popoldne na deželi CLEVELAND, Ohio—Ob številnih srečanjih s znanci in rojaki, se poleg razgovorov o preteklosti in sedanjosti, vplete navadno tudi ona stara domača slovenska izrazitost: "Pridi k nam na obisk, pa se bomo še kaj več pogovorili." Enakega vabila sem bil deležen že od več znaniev in dostikrat, katerih sem se pa le malo poslužil. Med številnimi znanci, me je vabil na svojo farmo tudi poznani in zavedni rojak Mr. Frank Pucel. Kot znano, so Pucelovi živeli več desetletij v Clevelandu. France, kot izurjen mizar ali tesar, je vršil svojo stroko v zadovoljstvo onim, ki so potrebovali njegovo veščo poslugo. Po dolgih desetletjih žvUjenja v mestu, se je Pucelovim zahotelo živeti in delati na deželi— farmarstvo. Pred desetimi leti so se sporazumno odločili in kupili posestvo (farmo) v poznanem Madisonskem okrožju. Za obisk k Pucelovim sem se bil odločil, toda nisem vedel pota do njih. Sporazumel sem se z mojim dolgoletnim zvestim prijateljem Matijem Pakižem. Matiju so menda poznana vsa pota, ki so vsmerjena do naših slovenskih farmerjev, in nanj se vselej, brez pomisleka, zanesem. Poleg Matija in njegove soproge Rosie, so Pakiževi povabili tudi poznano rojakinjo Mrs. Mary Surtz. Mr. Avgust in Mrs. Johanna Grobolšek sta pa delala v našem avtomobilu prijetno tovarišijo naši materi in meni. Grobolškovi so se že davno želeli ta obisk. In izlet k Pucelovim je bil za njiju blagodejnost. Pucelovi in Grobolškovi so bili pred desetletji zelo delavni pri društvu Lunder-Adamič, ko je društvo gojilo dramatiko. Ko smo zavozili na Pucelovo farmo, so nas najprvo s svojim lajanjem pozdravili domači psi, ki menda vselej opozarjajo gospodarja in gospodinjo na tuje prišlece. Po nekaj minutah našega čakanja, sta prihajala izza vogala nekega poslopja nam nasproti Mr. in Mrs. Pucel. Menda sta baš tedaj imela opravek pri njih kokoškah v kokošnjaku. Po domače smo se pozdravili in potem smo sprostili vsak svojo radovednost in spraševali Pu-celna o vsem, kar smo se domislili. Grobolšek je opazoval razne stroje. Seveda s posebno pozornostjo je spraševal Franceta o strojih, ki jih je pripeljal s seboj iz m^sta, to je mizarske stroje. France nam je povedal, koliko popravil je izvršil, kar brez strojev ne bi bil mogel. Povedal nam je, da je bilo treba veliko popravil pri hiši in drugam gospodarskem poslopju. Tistikrat so pričeli s popravo stiehe na hlevu. Bilo je treba preiskati, kje je nadomestiti pokvarjene strešne plošče. Pa je France, kot pristen Ribničan, pogruntal praktičen način. Pre-skrbel je Mrs. Pucel dolgo palico, Jti jo je ona znotraj hleva vtikala v streho tam, kjer je dež padal skozi. Tako si je Francc;, ki se je po lestvi odpravil zunaj r.a streho, pomagal, da je brez liosebnih težav polagal in pribijal nove plošče. Tudi nam vsem so je zdel ta način poprave praktičen, ker je v slogu s koordinacijo. France nam je razkazal številne poprave; katere je izvršil. PokazaJ nam je tudi, kako so viharji napravljali škodo na hlevu in ga odmikali od temelja. Ir^kal jo nasvete celo pri zavaro-valninski družbi, pa niso bili praktični in zanesljivi. Končno s:c je odločil sam in "pogruntal" zopet na ribniški način. Tako nam je France pojasnil njegovo osnovo in popravo: "Treba je bilo napraviti zvezo z temeljem hleva in malo višje z steno. Pa sem sezidal dve steni z temeljem, kakor vidite. Ko sem delo dovršil, sem poklical zava-rovalninskega pregledovalca, ki je delo odobril in mi dal priznanje. Sam je napravil natančen obris in mi povedal, da ga bo priporočal za enak slučaj tudi onim, ki bodo potrebovali enakega popravila." "Pa si dobil ali zahteval kakšno povračilo za tvojo iznajdbo od zavarovalninske družbe?" sem ga vprašal. "Ne, zavarovalnmska družba mi ni nič plačala za mojo iznajdbo, pač pa so mi točno plačali vse izdatke in moje delo. Pa sem se s tem zadovoljil. In kot vidite, sem si opremil ta-le dozidek, ki nam služi v razne svrhe. Sedaj je tukaj ta mala 'jenička,' ki se mora odvaditi sesati kravo ter navaditi krmiti se sama. Je pod streho in se vidno kar dobro počuti; pri tem pa pozablja na njeno mater-kravo." Pri Pucelnovih imajo nekaj ducatov domačih globov. Gospodar France nam je pravil, da je že v svojih mladih letih imel veselje in zabavo z rejo golobov, to je še v stari domovini. Po dolgih letih ima sedaj spet priliko z rejo golobov. Zdi se, da so posebne pasme, in FVance nam je povedal, da se njih golobi z njim tako razumejo, da mu večkrat sedajo na rame in glavo in mu delajo veselje in tovarišijo. Seveda, ko smo bili mi tam, so se prav gotovo bali nas, in so previdno in budno opazovali naše kretnje. Vprašali smo ga tudi, naj nam pove posebnosti njegovih psov. In spet smo vzbudili Francetu voljo za pripovedovanje, ki se je v glavnem tikalo nekega psička, ki jim ga je pa neka nenavadna bolezen uničila. Rekel je, da je tisti psiček imel posebno nadarjenost. Ko je včasih čital na glas kakšen časopis in ga je poslušala njegova soproga, ki je med tem opravjala kakšno delo, je vselej tudi tisti psiček mirno sedel poleg njega in ga po pasje poslušal. Nekoč se je pripetilo, da je France čital neko prigod-bo o naših novejših naseljencih, in pri tem napravil nekake geste s svojo roko. Ves začuden je opazil, kako ga je psiček posnemal in sedeče premikal njegove pred-ne noge. Od tedaj, tako pripoveduje France, je mali psiček rad pokazal svoje razumevanje gospodarja; pozneje so ga pa naučili še več posebnosti. Šli smo tudi nekoliko po njivah, ki so posejane s pšenico, ki je baš tedaj dozorevala; oves, ki je valovil po njivi, ker je bilo dosti dežja, se pozna tudi na delih, kjer je voda bolj zaostajala —razlika je, da tam raste oves bolj počasi. Ogldeali smo si tudi possvko koruza, tam smo opazili par strašil proti vranam; sličila so onim, ki smo jih videli na njivah v stari domovini, ki so služili enakemu namenu. Res smo videli prazne dele na njivi, kjer so vrane izruvale koruzo,, ko je bila v kali ali ko je priklila iz zemlje. Poleg strašila, se je treba poslužiti tudi puške, če za drugega ne, vsaj za odgon vran. Ko smo hodili po njivah, je bil naš prijatelj Matija Pakiž posebno radoveden, kakšni so najboljši pripomočki za večjo rast. Matija ima namreč svoj lepo urejen dom in poleg seveda skrbno in vzgled no obdelan vrt. Hotel jc izvedeti, kakšna so najboljša gnojila, s čim bi ae uničilo najuspešnejše razne rastlinske mr-čsse in tako dalje. Pa mu je Pucel odgovoril, da ne more kaj svetovati, kajti v mestu so drugačne okolščine kot na farmah in dostavil, "da imajo mrčesi v mestu tudi svoje vrste posebnosti.'" Menda se je moral Matija zadovoljiti s Pucelnovo razlago. Zadnje tedne je bilo v tamkajšnji okolici vreme ugodno, pa je farmerjem omogočilo, da so pokosili, posušili seno in pospravili pod streho. Pravijo, da je bil pridelek povoljen. Po izjavi Pu-celna, bo letina povoljna, če bodo vremenski bogovi naklonjeni. Postrgeli scenam prav po domače, dasi smo jim povedali, da jih nismo prišli obiskat z namenom, da nas bodo gostili. Zahvalili smo se jim za njih prijazen sprejem in pogostitev, in jih vprašali, če smemo še priti k njim na obisk, kar sta nam oba Pucelnova zagotavljala, da bomo vselej dobrodošli pri njih. Predno smo se poslovili, smo vprašali Franceta, po kateri cesti naj vozimo, ki nas bo dovedla na cesto številka 534. Pa žal, France nam je bil dal napačna navodila, namreč povedal nam je, naj na levo, po kateri naj vozimo do ceste št. 534, tam naj krenemo na desno, pa se bomo privozili do namenjenega prostora. Ravnali smo se po njegovem navodilu, ampak po vožnji par milj, smo sami ugotovili, da bi bili morali na levo. Pa ti odpuščamo, France! Ko smo bili na cesti št. 534, smo se spotoma ustavili pri poznanem in šaljivem slovenskem farmer ju Mr. Antonu Košiček, po domače "Bašelnu." Ko smo zavozili v Košičkovo dvorišče, so nas tudi tam naprvo pozdravili domači psi-varuhi. Iz hiše je vstopil šegavi Tone in nas po "pajžlarsko" pozdravil; opravičil se je, da se je bil malo prej preoblekel iz "prazniške" obleke v farmersko. Povedal nam je, da je bil kot pogrebec za pokojnim rojakom Kranjcem, ki so ga tisti dan pokopali na tamkajšnjem genevskem pokopališču. Naši razgovori so se vrstili o raznih stvareh; Toneta smo spraševali o raznoterim delu na farmi. Kot navadno, je Tone vsakemu odgovoru, pristavil kakšno svojo šegavo pripombo, za kar je vselej razpoložen. De-"setletja nazaj črpa svoje spomine. Pa se je pogovor zasukal tudi na nekdanjega Clevelandčana Civhovega Lojzeta in njegove žene Marjete, ki sta pred desetlet ji živela na nekdanjem Keiper St. Nam je povedal Tone, kako je pokojni Lojze Civh nekemu Američanu razlagal nenavaden pridelek koruze na njegovem malem vrtu. Nam, ki smo poznali Lojzeta, jc bilo Tonetovo pripovedovanje V izredno zabavo. Seveda, tudi o Marjeti ve Košiček zmiraj kakšno povedati. Pri Civhovih so navadno imeli "boarderje" (stanovalce), ki jim je vestno in skrbno stregla gospodinja Marjeta, kakor je pač znala. Ko je zjutraj klicala fante za zajtrek, je vselej vzdignila desno roko kvišku, levo pa navzdol. To je bilo namreč znamenje, da je ura šest. Govorilo se je, da Marjeta ni niti poznala časa na uro. Nekateri so celo vedeli povedati, da je tudi kuhala razna jedila po svoji navadi in zmožnosti. Opazili smo, da je bil Košiček v nekaki zadregi vsled našega obiska. Šel je nam pokazat nered pri trtnih nasadih. Pokazal nam jc, kako so mladike letos porastle. Tako je treba iste na-vcsiti na grozdno ograjo, da no bi ovirale rahlanja zemlje med nasadi grozdne trte. Ker je bilo že pozno, smo ga zagotovili, da se bomo kmalu odvozili proti našim domovom v Cleveland. Drugače pa je bil naš obisk pri Koeičkovemu Tonetu tudi v tem zanimivost, ko sta se po dol-eih letih zopet srečala Mrs. Surtz in on. Namreč tudi Mrs. Surtz je doma iz žužemberske okolice, pa kljub dolgoletni odsotnosti od tam, se vselej rada pogovori o vsem, kar se spominja iz rojstnega kraja. Tone je pa kakor kakšen enciklopidij, kajti ve za vse vasi tam, od Kota, Jame, Dvora, Mačkovca, Bin-kovega vrha, Stavče vasi. Srednje vasi, najbolj ponosno pa pripoveduje o Žužemberku, kot tipičen "meščanski" sin, kakor pravijo. Tonetova posebnost je tudi, da ima poleg resničnega spomina, tudi spoznanje menda z vsemi posameznimi domačini. Glede letine se je tudi Košiček pohvalno izrazil. Sicer njegova farma obsega večjidel grozdje Imajo obsejanih tudi nekaj njiv s pšenico in koruzo. Povedal nam je Tone, kako je on vranam preprečil gostijo na njih njivi. Rekel je, ko je sejal koruzno zrne je istega namočil v neki črni tekočim. Ko so vrane pričele ru-vati koruzno zrne iz zemlje, so se tako prestrašile in glasno kav-kale ter odletele v bližnji gozd, vse razočarane seveda. Od tedaj se ne vračajo več na Koščikove njive. Vsaj tako nam je zagotavljal Bašelnov Tone. Povedal nam pa ni, če je njegov izum in uspeh patentiral, ali svetoval enak način sosednim farmerjem. Mogoče pa je nas, o farmerstvu nevedne meščane, zopet po svoji bistroumnosti povlekel. Vsekakor pa je bilo za nas zanimivo poslušati njegovo razlago. Iznenadili smo tudi Košičkovo mamo, ki je tisti dan papirala eno sobo. Povedala nam je, da je na počitnicah, pa je priliko vpo-rabila za olepšanje njih stanovanja. Pa smo se prepričali o marljivosti in delavnosti, s katero se kratkočasijo nekateri na ši ljudje. Tudi pri Košičkovih so nas ustavljali v namenu, da bi nam s čem postregli. Tudi njim smo , povedali, da jih nismo obiskali i s tem namenom, pač pa smo pri- ' šli k njim na obisk in delni oddih proč iz mestnega drvenja in šumenja. Seveda naše ženske so | si priskrbele nekaj farmerskih posebnosti, kakor je pač navada. Mrak je polagoma legal na zemljo. Bil je čas pripraviti se za povratek proti domu. Zahvalili smo se Košičkovim, za njib prijazen sprejem, se od njih poslovili ter odvozili proti domu. Ko smo se vozili proti vzhodu aa farme in potem domov, smo med vožnjo občudovali veličan-dtvo narave, ki v tej sezoni nudi prijeten užitek meščanskemu iioveku. Spomnil sem se tisti Žu-^lančičeve pesmi: "Iz pokošenih .rav, puhti sladkost, in vseh težav, moj duh je prost." Zdelo se ini je, da smo vsi uživali prostost n razkošnost čudovite narave-Grobolškovi so se izrazili, da j® ia nju v zadnjih desetih letih to ,)rvi obisk, ki ju je v resnici po* živil. Za vse nas je bil zadnji obis^ la prijateljeve farme poln užit' ica. Razgovori s prijatelji, razgled po širnih planjavah in valovitih prizorih na njivah, vse to človeka ublaži. Pri tem se človeku vzbujajo številni spomiii' na rojstni kraj. Končno se čutim dolžnega hvaliti vsem, Pucelnovim in Košičkovim za njih prijazen doma-činski sprejem; Pakiževim, Mrs-Surtz in Grobolškovim za njij' prijetno družbo. Pa še drugi" krat! Frank E. Liuak®" NOVI GROBOVI (Nadaljevanje z 1. strani) Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Kristine in nato na pokopališče Calvary. « ELEANOR DORCIC Po dolgi bolezni je umrla včeraj popoldne na svojemu domu Eleanor Dorčič, rojena Dorčič, stanujoča na 22520 Hadden Ave., Euclid, Ohio. ORojena je bila v Sušaku blizu Reke (Fiume), odkoder je prišla v Ameriko leta 1909. Bila je članica društva Hrvatska sloboda, št. 235 HBZ in Gospodinjskega kluba Hrvatskega narodnega doma. Tukaj zapušča soproga James, hčeri Mrs. Ann Sullivan in Mrs. Jane Porter, dva vnuka, brata Michael in Mary v Brooklynu, N. Y., ter sestro Mrs. Rose Ga-linac V Hammond, Ind., v stari domovini pa zapušča brata Mihaela. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 10. uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in nato na pokopališče Calvary. • JOHN BORŠTNIK Preminil je John Borštnik, rojen v Rakitni pri Borovnici, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Bil je samski ter star 85 let. Pogreb se je vršil 8. julija na Lake County pokopališče v Mentor, O. * LOUIS SNYDER Nagloma je umrl prošlo sredo zvečer Louis Snyder (Zni-daršič), stanujoč na 596 E. 103 St. Star je bil 54 let; in je Sil rojen v Clevelandu. Delal je 30 let kot poštni raznašalec ter je bil sedaj upokojen, služil pa je kot čuvaj na križišču E. 105 St. iu Marlowe Ave. Bil je zelo priljubljen med šolsko mladino, ki je pohajala Oliver Wendell Holmes šolo, katera mu je ob zaključku prošlega šolskega termina v juniju podarilo lep, po otrocih skrbno izdelan certifikat, ki je vseboval zelo laskovo liohvalo za njegovo vestno delo kot čuvaj. Graduiral je iz farne šole sv. Frančiška in je bil član društva sv. Imena in organizaci- I je poštnih raznašalcev v pokojiJ-j Tu zapušča soprogo Doroth^' j rojena Cross, katero je poročil I prod 30 leti, sestro Mrs. Victo''® Smrekar, in dva brata, Geotg® ki je uposlen kot policijski taj* nik v Mestni dvorani, in FraB^ pri White Motor Co. Pogreb se jo vršil v soboto zjutraj ob uri iz Monreal pogrebnega zavoda, E. 110 St. in St. Clair Ave., v cerkev sv. Alojzija tC .nato na pokopališče Calvary. # KARL TIMOCHUCK Po mučni bolezni je umrl ^ soboto zjutraj Kari Timochuck, poznan pod imenom Karp To#*' sek. Zadnje tri mesece je biva^ pri sinu na 5550 Oakwood Maple Heights, Ohio, preje pa J® živel pri hčeri v Parma, Ohio. ® svojo družino je živel 20 let 937 E .67 St., ko pa je žena Irene umrla leta 1931, se je družiP^ selila. Rojen je bil v Rusiji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913 in je delal 27 let pri Bryai^ Heater Co. Tukaj zapušča sina Petr^' hčer Mrs. Kathryn Polo in storka John Schivell, ter šest vnukov. Pogreb se vrši v torG% zjutraj ob 8.20 uri iz Grdinov«' ga pogrebnega zavoda, 1053 62 St., v cerkev sv. Teodošija-# V zadnje slovo * članice društva Collinwoo Hive, št. 283 TM so prošcne, pridejo nocoj točno ob scdioi^ na sejo v navadnih prostori!^' ker so ob 8. uri skupno podaj" v Grdinov pogrebni zavod, da s® izkaže zadnjo čast umrli člani''' Frances Arko. Članice so proš®' ne, da se po možnosti udclc^^ njenega pogreba v torek zjutraj- Pevci zbora Slovan so proŠc^'' da pridejo nocoj ob 9. uri v krajškov pogrebni zavod, bo zbor zapel nekaj žalostink spomin Mihael Šilcu. Članstvo društva Ribnica, 12 SDZ je prošeno, da nocoj kaže zadnjo čast umrlemu čla'''' Michacl Šilcu v Zakrajškove'^ pogrebnem zavodu, jutri pa se po možnosti udeleži njegovega pogreba. J ENAKOPRAVNOST STRAN 3 imenik društvenih uradnikov za leto 1953 Ameriško jugoslovanski center" na Recher Ave. ^^®dsednik Frank Žagar; pod-WWsednik Joe Susnik; tajnik An-Vp Ogrin, 18508 Shawnee Ave., ^ 1-1107; blagajnik Theodore ml., zapisnikarica Gusti Zu-iw!?j ' nadzorni odbor: John Gerl, Leo Bostjančič in John ^Kovich; gospodarski odbor: Tp 1 .Rupert, predsednik. Frank nrtw Louis Godec; publicijski fix .r: Frank Rupert, Gusti Zupan-Andrew Ogrin; ostali direk-Frank Derdich, Frank Segu-Bo .Frances Gorjanc in Josephine n,, "^an; poslovodja John Žig-KE 1-9309 in oskrbnica Mary ®^vešek, IV 1-3822. se vršijo vsako tretjo sredo aesecu ob 7:30 uri. * "Catniola Hive" št. 493 L TM predsednica Mary Bolta, |I,^®®dnica Josephine Stwan, pod-«®5®^dnica Christine Glavan, du-81)1^ .voditeljica Mary Tekaučič, {*'5'''*ljevalka Mary Mahne, vra-Pauline Zigman, stražnica „5 ^ vesel, zapisnikarica in tajni-vL^^lniškega oddelka Julia Brezo-%' 1173 E. 60 St., EN 1-4758, fi-^Cna tajnica Pauline Debevec, ni> S- 1G9 St., IV 1-2048, nadzor-• Frances Tavčar, Ursula UnetiC jf,^®uline Stampfel; zastopnici za j«ub društev SND Josephine Stwan "Ulia Brezovar. se vrše vsako prvo sredo v pfisecu v dvorani št. 1 SND na St. Ave., ob 7.30 uri. * "Csrniola Tenl" št. 1288 T. M. Rastni predsednik Thomas Mli-predsednik Joseph Babnik, n^P^edsednik Joseph Sušnik, taj-Pik Tavčar, blagajnik Louis Zn?5 zapisnikar Ivan Babnik, nad-2un' °<^bor: Joseph Skuk, Anton W--S Paul Praust, bolniški od-j„,; Thomas Mlinar, John Grbec in Sušnik, odborniki za otvo-SiSY, seje: Paul Praust, Anton Stn 1 • Joseph Drobnich, Frank Japt 7, Anton Debelak, vratarja; Subel in Frank Meserko, za-za Klub društev SND, ^ Tavčar in Joseph Babnik. se vršijo vsako četrto nede-St IL'^Gsecu v Slov. nar. domu na n • Clair Ave., dvorana št. 1, ob ' dopoldne. Cleveland" št. 126 SNPJ j^^^etJsednik Louis Smrdel, pod-hi^ednik Edward Branisel, taj-John J. Gabrenja, 22100 Ivan A^ovac ml., zapisnikar Blaž No-y^s RE 1-6268, blagajnik Frank Aw! Reditelj John Pire, nadzorniki; /«nony Yuretich, Victor Gruden, ^uis Virant st; mladinski reditelj ^ndrew Curry (Korenčič), ml., V vsi slovenski zdravniki "-'evelandu in okolici. SQ^f'^sjetna se članstvo od 16. do leta ^ in otroke od rojstva do 16. iu t ^''osta zdravniška preiskava o^^^grade za novo članstvo v oba se vrše vsako tretjo nedeljo OjP^dne ob 9. uri v SND na St. ■K Collinwoodske Slovenke" j3 st. 22 SDZ Bori ®®^nica Fannie Brezovar, tii„P^®dsednica Stefi Koncilja, taj-ken fose Mickovic, 19612 Chero-^ve., tel. IV 1-6500, blaga j ni-Frances Tomsich, 693 E. 160 iia'j, Zapisnikarica Rose Šimenc, sed^Prnice; Filomena Sedaj, pred-''osel^' Cernigoj in Alice V se vršijo vsako drugo sredo v Slov. domu na Holmes ■ ob 7.30 uri zvečer. ^Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ hfpi^'^sednik Joseph Mačarol, pod-Matt Klemen, tajnica Ohin ^odiC, 977 E. 239 St., Euclid, Justi' tel. RE 1-4099, blagajnik Žu„.'^,.MartinCiC, zapisnikar John nadzorni odbor; Frank ' ^red Martin, Andrew Yer-W; zastopniki; za Clevelandsko SNPJ Frank Habič, za T^uštev AJC Fred Martin in |a,Matyažič. Ijo vršijo vsako drugo nede- Va,jX niesecu v Ameriško jugoslo-centru na Recher Ave. ]pp®'scija Clev. društev S.N.P.J." fcterio J dnik Camilus Zarnick, pod-J 'k John Krebel, drugi pod-fejhi„®anik Anthony Gerchman, Josephine Tratnik, 6505 Sfka :^ve., EN 1-0991, blagajni-Kari C. Agnes Stefanic, zapisnikar ^ait ^anianič, nadzorniki; Blaž No-5'John Kikol in Eddy Mramor. V Se vršijo vsako četrto soboto nar. domu na St. Clair Ave. * t>«n, "Glasbena Matica" 1^82oQ°sednik Frank Bradach, ®(l\Va.^'^cade Ave., podpredsednik « Kenik, korespondenCna ^Ve u, Collie Frank, 5919 Prosser ®3i3' ^lagajničarka Carolyn Budan, t?bor- & Clair Ave., posredovalni Brads .Edward Kenik, Josephine Ann Safred, Carolyn Bu *{"ank Bradach, Emil Safred; ?Orniu.karica Josephine Misič, nad-r MrTiV- ■^I'ce Somrak, June Price "'Osenu-Frank; publicijski odbor; A/r"® Misič, Emil Safred, Jo-®Vo„ ^''sol in Valentine Mersol. Val^dju Tone Šubolj. rf Uri , vršijo vsak četrtek ob ^cčor v sobi št. 2 Slov. nar 'ICluK ^St. Clair Ave.