JPoštnina plačana v gotovini.
ŠT&V. 127.
V LJUBLLJANI, sobota. 4. julija 1925.
Posamezna številka Din 1‘—.
LETO Tl.
Icbaja vsak dan opoldne, izvxemii nedelj c	in	praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po postil: Din 20*—, inozemstvo Din 80-—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO UT UPRAVNI8TVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 18. TELBFOI BHV. US.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka *a odgovor. laSaa pil poštnem ček. uradu štev. 111
Krivda strank. Uspešen potek pogajanj med radikali in HSS. i Seja vlade.
Naglasili smo že na tem mestu, da se sporazum med Hrvati in Srbi ne bi smel skleniti brez Slovencev. Ne samo zaradi Slovencev samih, temveč predvsem zaradi države, ki more prav in v vsakem oziru napredovati le, če so sporazumna vsa tri plemena, ki našo državo tvorijo.
Danes stojimo tik pred zaključkom pogajanj med Hrvati in Srbi, odnosno med radikali in radičevci in gotovo je /.e, da bodo ta pogajanja uspešna ter da bo sporazum med Hrvati in Srbi. v najkrajšem času dejstvo. In podčrtati treba, da bo ta sporazum sklenjen brez našega sodelovanja in da bi mogel zato biti sklenjen tudi proti nam. Dejansko smo Slovenci 7. neudeležbo pri sporazumu prestali biti element Jugoslavije in potisnjeni smo-tako v ozadje in brezpomembnost, ko da bi bili narodna manjšina v Jugoslaviji.
Popolnoma napačno bi bilo dolžiti Hrvate ali Srbe, če smo pri sporazumu potisnjeni v brezpomembnost. Krivda leži edinole na nas samih, ali še točneje na onih naših strankah, ki hočejo veljati kot predstaviteljiee slovenskega naroda. Edino napačna taktika teh strank, edino njihova nespretnost je kriva, da Slovenci pri sporazumu ne sodelujemo in da tudi sodelovati nismo mogli.
Naša mladinska stranka je docela zapustila slovensko stališče in za ceno diktatorstva v Sloveniji se je postavila popolnoma v službo radikalov. Popolnoma brezmiselno bi bilo, če bi radikali k pogajanjem pritegnili še naše mladine, ker kadar se pogaja gospodar, ima hlapec molčati. Enako pa tudi ne bi imelo prav nobenega smisla, da bi zastopal Slovence tisti, ki je zavrgel slovensko stališče, ker tudi s soudeležbo samostojnih demokratov pri pogajanjih bi vseeno ne bili Slovenci zastopani.
SLS ima sicer polno legitimacijo, da zastopa Slovence. Ogromna večina Slovenije ji je izrekla svoje zaupanje in zato o legitimaciji SLS, da zastopa Slovenijo ne more biti nobenega dvoma. In vendar se SLS ne more udeležiti po. »ajanj in vendar ta njena legitimacija ne zadostuje. Če so se postavili mladini premalo na slovensko stališče, se je SLS tako zelo omejila na samo slovensko stališče, da je izgubila vsak kontakt s Hrvati in Srbi. In posledica tega je, da je tudi SLS pri pogajanjih prezrta in da se bo sklenil sporazum brez Slovencev in sicer edino po krivdi obeh omenjenih strank.
Mladini ko SLS se te svoje krivde dobro zavedajo in to je najjasnejše odkrilo njihovo časopisje. Na vse načine skuša »iladinsko ko klerikalno časopisje prikrili svojim volilcem, da postaneta SDS ko SLS v hipu, ko je sklenjen sporazum med radikali in radičevci, brezpomembni. In da se to dejstvo prikrije, se servirajo bralcem naravnost neverjetne stvari. Tako mora poročati g. V. Schw., da gre edinole za ono o St! Radiču in «la bo moral St. Radič zapustiti politično ioriiče ter oditi v tujino. Mislimo, da abotnosti te trditve ni treba dokazovati in da zadostuje, če vprašamo, kaj bi dejali radikali, če bi se zahtevalo od njih, da se odrečejo Pašiča- in kaj bi rekla sa-m^.SLS, če bi s'e'zahtevalo'od nje, da še •drbče dr. Korošca.
Se veliko. večjet nesmiselnosti pa piše Mladinski tisk in'mislimo, da je v tein ozir« doseglo »Jutro?: s svojini včerajšnjim uvodnikom rekord, ko pravi, da se' SDS s tistim, ki se noče z njo pogajati, ■e pogaja.
Vsaka napaka se kaznuje in to mora občutiti sedaj SDS ravnotako ko SLS. Mladini in klerikalci so krivi, da so po-
KRALJ ODPOTOVAL V BEOGRAD. - V PONDELJEK NAJKASNEJE SE PRIČAKUJE SKLENITEV SPORAZUMA.
Beograd, 4. julija. Pogajanja med radikali in radičevci so se nadaljevala. Izdan je 'bil sledeči komunike: »Ob 10.30. dopoldne so se nadaljevala pogajanja med delegati NRS in delegati HSS. Na tem drugem sestanku so se obravnavala med drugim glavna načelna vprašanja, ki so imela biti predmet pogojev sporazumnega dela. Na obeli straneh se kaže enako pojmovanje glede na glavna načelna vprašanja.«
V	ostalem se položaj ni bistveno iz-premenil. Po poročilih vlade je kralj že odpotoval z Bleda. Maršal dvora Damjanovič je že prispel v Beograd. Prihod kra-
lja pričakujejo danes. Radikali in prav tako tudi radičevci zagotavljajo, da bo vprašanje sporazuma rešeno najkasneje do pondeljka. Pozitivno je, da so samostojni demokrati izgubili teren. Vsi skupščinski odbori so odložili svoje delo do pondeljka, da bi bilo.dovolj časa za pogajanja. Mislijo, da bodo v pcndeljek definitivno sprejete dvanajstine.
Pribičevič je izjavil novinarjem, da se resno dela na sporazumu, da pa samostojni demokrati še niso postavljeni izven vseh kombinacij. Po sinočnji seji vlade je dr. Žerjav odšel v Ljubljano in bo skušal priti v stik s kraljem.
NOVA VLADA BO IMENOVANA ZAČETKOM PRIHODNJEGA TEDNA.
Beograd, 4. julija. Današnje -Vreme piše, da je bil po informacijah z zaupne strani dosežen sporazum v vseli važnih vprašanjih. Radičevci so se izrekli povsem za delo na vidovdanski ustavi in radi tega ne govore več o reviziji ustave. Zato se bodo izvedli vsi zakoni, ki se nanašajo na ustvarjanje ustavnih odredb, zlasti zakona o oblastih in občinah. Radičevci so usvojili vse zakonske načrte, ki jih je izdelala današnja P P vlada (?). To je: zakon o dvanajstinah, sodnijski zakon ('?), zakon o osnovnih šolah itd.
V	skupščini bi se mogla vršiti diskusija le o manjših spremembah. Vprašanje režima v Hrvatski še ni detajlno razčiščeno, vendar so že ugotovljene osnov-
ne linije. O usodi St. Radiča še niso razpravljali, vendar je »Vreme« mišljenja, da to ne bi mogla biti nobena zapreka sporazuma. To vprašanje bi moglo biti rešeno s prekinjenjem procesa, potoni abolicije, ali pa z izvedbo procesa. Edina zapreka sporazuma' je sodelovanje s samostojnimi demokrati. Radičevci upajo, da bodo radikali ugodili njihovim zahtevam. tako da bo kombinacija s samostojnimi demokrati odpadla. Potem bi se delalo samo na koaliciji med radikali in radičevci. Kot prehodna stopnja bi bila homogena radikalna vlada. Po mišljenju pristašev sporazuma bo nova vlada sestavljena začetkom ■ prihodnjega tedna.
„Samo protokol treba še podpisati/*
Beograd, 4. julija. Posl. N i k i č je izjavil novinarjem, da je sporazum gotov in da je treba podpisati samo še protokol sporazuma. Radikali, ki so zelo optimistično razpoloženi, trdijo isto.
j Neki zelo velik optimist je izjavil na pripombo, kaj je s hrvatsko Samoupravo« v Zagrebu, da ni potrebno o tem razpravljati. Ako bomo napravili čvr t sporazum, bomo izdajali skupni »Dom .
OSTER SPOPAD MED PRIBIČEVIČEM IN RADIKALI.
Beograd, 4. julija. Sinočnji seji ministrskega sveta, ki se je vršila v pred-sedništvu vlade,. je predsedoval Marko Gjuričie. Slednji je poročal o pogajanjih z radičevci. Prišlo je do ostrega spopada S Pribičevičem. Nato so poročali posamezni ministri o svojih reso rtih. Predsedniki parlamentarnih odborov so poročali o delovanju teh odborov. Finančni minister je poročal o dvanajstinah in o nekaterih amandmanih, ki bodo še prišli na dnevni red. Govorili so tudi o repa-racijskem vprašanju, o spe razumu z drž. komisarjem glede dobave na račun reparacij za 30 mesecev naprej. Prometni minister je poročal o otvoritvi liske železnice, ki se vrši 25. t. m.
Štedenje se je pričelo.
NA AVTOMOBILIH BO PRIHRANJENO 70, NA CIGARETAH PA 20 MILIJONOV
Beograd, 4. julija. Na seji finančnega odbora so včeraj razpravljali o štedenju pri dvanajstinah. Finančni minister je pristala na predlog poslanca Grgina. da ) se začne štediti pri državnih avtomobilih . in pri cigaretah za reprezentacijo. Državne avtomobile smejo imeti v bodoče samo dvor, predsedništvo vlade, vsak po-edini minister, predsednik narod, skupščine, načelnik generalnega štaba, komandanti armije in patrijarh. Tako bo pri avtomobilih prihranjenih 70 milijonov, pri cigaretah pa 20 milijonov. Sprejet je bil predlog posl. Grgina o prostem izvpzu sladkorne pese in špirita. Finančni minister je izjavil, da pristane na to, da se v finančni zakon sprejme odredba
o	odpustitvi kazni vsem onim, ki so leta 1919-20, sadili tobak in žgali rakijo J brez dovoljenja drž. oblasti.
ODLOČILNA SEJA HSS V NEDELJO.
i Beograd, 4. julija. Skoro vsi poslanci HSS so odpotovali v Zagreb na sejo Hrv. selj. kluba. Nekateri mislijo, da bo na tej seji prišlo do razcepa med radičevci in zajeduičarji, kar pa ni verjetno. Seja je odločilne važnosti, ker se bo na njej sklepalo o sporazumu. ,
DAVIDOVIČ ZAHTEVA POJASNILA OD HSS.
Beograd, 4. julija. Predsednik opoz. bloka g. David o v i č je poslal Pavlu Radiču pismo. Davidovič omenja, da se stalno vodijo pogajanja med radikali in HSS kot najmočnejšima strankama v parlamentu za politični sporazum ter za skupno delo v skupščini in izven nje. To pa tangira opozicicnalni blok vse dotlej, dokler je HSS član opoz. bloka. G. Davidovič smatra, da 'je Pavle Radič dolžan o tem obvestiti opozicionalni blok čim preje, ker tudi Pašič stalno informira Pribičeviča o poteku pogajanj. Zato zahteva Davidovič od Pavla Radiča, da požuri s poročilom opoz. bloku o poteku pogajanj, o njih vsebini, kako daleč so že prišla, kakšen je cilj in. kaki so iz-gledi. Pavle Radič ni ničesar .odgovoril., Ako do: pondeljka sporazum ne bo gotov, se' bo -sestal opozicionalni blok, ki bo razpravljal q.vedenju radičevčev.
tisnjeni Slovenci v-; ozadje,-in da se sklepa sporazum brez Slovencev. Zato pa je tudi le pravilno in pravično, če so potisnjeni v brezpomembnost tudi mladini in klerikalci.
RAZPRAVA PROTI LUKINIČU SE PRIČNE V PONDELJEK.
Beograd, 4. julija. Opozicija se živan-110 pripravlja na pondeljkovo sejo skupščine, kjer bo na dnevnem redu obtožba proti Lukiniču radi afere Thurn-Taxis. Lukinič je že sestavil pismeni zagovor, ki je bil sinoči razdeljen poedinim ministrstvom, v pondeljek pa bo zagovor razdeljen poslancem.
POSEBNA POLITIKA HRVATSKE ZAJEDNICE?
Beograd, 4. julija. Novinarji so imeli včeraj zanimiv razgovor z dr. Lorkovi-čem. Opozorili so dr. Lorkoviča na izjave Stjepana Radiča, ki jih prinaša »Vreme , po katerih'mora Hrv. Zajed-nica podati ostavko na mandate, ako noče poslušati radičevčev, ker so bili poslanci Zajednice izvoljeni z glasovi HSS. Dr. Lorkovič je izjavil, da je organizacija Hrv. Zajednice zelo močna in da so bili njeni poslanci izvoljeni z njenimi glasovi. Na vprašanje, kaj je z ostavko, je dr. Lorkovič samo zamahnil z roko. Iz tega se jasno vidi, da Zajednica ne namerava podati ostavke, marveč bo vodila v tem pogledu energično borbo z radičevci. V vrstah Zajednice spremljajo vse dogodke z največjo opreznostjo.
TUDI »GLASNIK J. M. 0.< PREPOVEDAN.
Sarajevo,.4.r julija. '>Glasnik J. M. O..«,’ čigar prva številka je bila zaplenjena, je sploh prepovedan. Predsedstvo muslini, organizacije se bo pritožilo na merodajnem mestu.
! POROČILO FINANČNEGA ODBORA GOTOVO.
| Beograd, 4. julija. Včeraj je bilo kon-i čano poročilo manjšine o delu finarične-j ga odbora. Poročilo je sestavil dr. Še-i čerov in obsega 4 tiskane pole. Danes j bo gotovo tudi poročilo večine in boste obe poročili prišli v pondeljek pred plenum skupščine. Poročilo manjšine obsega vse že znane stvari o slabih straneh i dvanajstin. Tu so zbrane in ponovno I ugotovljene vse pripombe opozicionalnih j govornikov v finančnem odboru.
ammmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmtmmumrnrnnmm* ——n   ■■■■umu,»hubi
NOVI CARINSKI PREDLOGI FIN. MINISTRA.
Beograd, 4. julija. Finančni minister je predložil skupščini troje vladnih odlokov, ki se tičejo carine. Minister je izjavil, da ni predložil celega zakonskega načrta, da ne bi vzbudil preveč razburjenja v radikalnem klubu. Zato je predložil le vladne odredbe o spremembah v carinski tarifi.
INCIDENT NA SEJI FINANČNEGA ODBORA.
Beograd, 4. julija. Na tretji sekciji finančnega odbora-o proračunu, ki je včeraj delovala, se je pripetil zelo zanimiv dogodek. Pred prehodom ria dnevni red je bilo mnogo prošenj za narodno priznanje narodnozaslužnim možem. Radičevec Neudorler je protestiral proti' temu, da se zapostavljajo prečansk) kraji in je predlagal, da se priznajo zasluge za nacionalno delo — Stjepanu Radiču.
Kdo je kriv preveč plačanih davkov?
Finančna delegacija v Ljubljani nam je poslala del govora, ki ga je imel finančni delegat na seji finančne prizivne komisije dne
2.	t. m.
v' tem govoru se je dotaknil g. delegat <fveh stvari. Najprej je govoril o odgovornosti finančne delegacije in krepko poudaril, da je finančna delegacija odgovorna samo finančnemu ministru. Nočemo se pa danes spuščati v to vprašanje, pač pa pripominjamo, da je finančna delegacija, ko tudi vsak uradnik poleg ministra odgovorna čisto gotovo tudi zakonu. Če zahteva finančni minister nekaj nezakonitega — tudi take stvari so mogoče — potem ni kriv samo finančni minister, temveč tudi tisti, ki njegovo povelje izvede. O tem ne more biti nobenega dvoma!
Nato je reagiral g. delegat na znani protestni shod hišnih posestnikov in sicer le na besede g. Freliha, ki da je po poročilu »Slovenca« dejal, da plačuje Slovenija po nesrečni zmoti našega delegata 30% izredni pribitek tudi od hišne najmarine. Nato ugotavlja g. delegat, da je ta trditev neresnična in da je g. Frelih po njegovi lastni izjavi tudi govoril ni, temveč je »Slovenčevo« poročilo v tej stvari netočno.
Čudimo se, da je g. finančni delegat reagiral samo na pasus govora g. Freliha, zakaj na shodu hišnih posestnikov so bile izgovorjene tudi druge stvari, ki javnost neprimerno bolj zanimajo ko pa 30% izredni pribitek od hišne najmarine. Tako je povedal g. poslanec Smodej, da plačuje letno Slovenija na desetine in desetine milijonov več, kakor je po državnem proračunu določeno in ravno ta stvar je vse zborovalce najbolj ogorčila. Zato pa bi tudi pričakovali, da iz-pregovori g. delegat Savnik, če že reagira na shod hišnih posestnikov ravno v tej stvari, ne pa da reagira na samo manjvažne trditve, ki vrhu tega niso bile niti izgovorjene.
G. finančni delegat pravi, da je odgovoren samo finančnemu ministru in kakor rečeno se mi zaenkrat v to vprašanje nočemo spuščati. Vseeno pa mislimo, da ima javnost več ko pravico vprašati g. delegata, kako je to mogoče, da se v Sloveniji letno plača na desetine milijonov dinarjev davka več, kakor jih je v proračunu predpisanih?
Na to vprašanje tirja Slovenija odgovor, ker ni Slovenija voljna, da bi vsled goreč-
nosti nekaterih davčnih uradnikov popolnoma obubožala.
Naše mnenje je, da je proračun za vse obvezen in tudi za finančno delegacijo in če predvideva proračun iz Slovenije 100 milijonov dinarjev davkov, potem ne gre, da bi jih davčna delegacija iztirjala 150. Če bi bilo tako, potem sploh skupščine ne rabimo.
Razumemo čisto dobro, da je finančnemu ministru nad vse povšeči, če dobi več dav-koV, kakor pa jih proračun predvideva. Upamo pa, da bo tudi g. finančni delegat uvidel, da ne more Sloveniji nikakor biti povšeči, če mora plačati ona skoraj še enkrat toliko davkov, kakor pa jih proračun predvideva in zato upamo, da bo g. finančni delegat pojasnil, kako je to mogoče, da za Slovenijo proračun ne velja, dočim za druge pokrajine velja.
To pojasnilo je tem bolj potrebno, ker je treba enkrat dognati, kdo je kriv, da vse naše gospodarstvo propada, ker se davki tako neverjetno pridno nalagajo. G. finančni minister vali krivdo na delegacijo, ta na cenilne komisije, te zopet na uradnike, skratka, eden na drugega in nihče noče biti kriv. Mi pa pravimo, da mora biti krivec tu, ker kako bi mogel biti drugače tu greh?
In tega krivca je treba ugotoviti, ker ga je treba tudi kaznovati, ker nikakor ne gre, da bi Slovenija vsled pretirano visokih davkov gospodarsko propadala in da bi bila vsako leto ob denar, ki ga je njena puidnost pridobila.
Pojasnilo g. finančnega delegata pa je potrebno tudi zato, ker vsi vemo, da se v Sloveniji davki nalagajo na način, ki nikakor ni hvalevreden. Da se obdači n. pr. darilo kulturnim društvom kot čisti dobiček z visokim davkom — da omenimo le eno stvar — ni po našem skromnem mnenju nikakor upravičeno, zlasti še, kadar prejme že davčna oblast več, kakor je pa proračun predvidel.
Je čisto lepo, če so uradniki goreči za pro-speh državne blagajne, toda tudi to mora imeti svoje meje in mislimo, da ni nikjer zapisano, da mora imeti ljubljanska delegacija sloves, da zna tako dobro nalagati davke ko nobena druga delegacija.
Tudi za Slovenijo mora veljati proračun in zato se mora preobdačenje s strani davčne oblasti nehati! In zakaj dosedaj proračun za Slovenijo ni veljal, na to naj odgovori g. finančni delegat!
Priznanje
komur priznanje! Tako hvalijo vsi izborne testenine »Pekatete«, ki so jih pokusili. Dobijo se razne vrste makaronov, špagetov, rezancev itd. za juho in prikuho pri vseh trgovcih.
no je danes, le vloge so zamenjane. Smešno je bilo eno in je drugo.
Klerikalizem v Jugoslaviji nima obstanka, razen, da se popolnoma deklerikalizira. Delna deklerikalizacija je prazna beseda, popolnoma nemogoča, ker je contradicto in adie-cto. Ne glede na to, da že zunanji pogoji to izključujejo in je tudi dvoletna preizkušnja izključila vsak dvom.
Ako ima danes ta stranka kljub vsemu zaznamovati formalne uspehe glede na število poslancev, so vzroki drugi. Poglavitni ta, da je ona bila do danesi zaščitnica Slovenstva in da ni izdala druge parole kakor: »za slovenski obstoj in kulturo«; dalje, da ji slovenska inteligenca ni mogla do danes stopiti nasproti z enakim, etično enako in višje stoječim nazorom; kajti ne glede na to, da je naša samostojna demokratska stranka hlapčevsko zatajila slovenstvo in briskirala slovenski moment v naši domovini, ne glede na to, da v izbiri sredstev v političnem boju leti — kakor bi rekel Dostojevski — s petami navzgor ter se postavlja izven naroda in
zakona ni samostojno-demokratska stranka s svojim materialističnim svetovnim nazorom sicer grandiozni korupciji klerikalizma niti idejno dorasla.
Danes se gradi v Sloveniji nova stranka, stranka slovenskega kmetskega ljudstva. Edino^ prava koncepcija, ki jo more imeti naša država je, da se ustvari federativna kmečka trdnjava vsega Balkana, pri čemur se mor« razumeti ožjo ali širško federacijo. Ta država bi bila verska, toda tolerantna; bogata in n® kapitalistična, temveč, zadružna, močna, toda ne imperialistična; samosvoja, toda orientirana na vzhod.
Če bo imela nova stranka, ki mora nujno sloneti na teh ciljih in ki bo del mogočne jugoslovenske kmečke stranke, dovolj dobrik in sposobnih voditeljev, potem so klerikalizmu v Sloveniji šteti dnevi. In na to stranko se mora prej ali slej nasloniti tudi slovenska inteligenca, kajti le tako bomo dobili Slovenei politiko, ki bo široka, demokratična in res napredna.
Čas je dan, trenutek ugoden. Hic Rhodu«.
Alfa:
Klerikalizem v Sloveniji in Jugoslaviji.
Gotovo ima vsak narod tudi glede verskega pojmovanja svoje posebno stališče, ki je čisto svojevrstno in originalno. Zato so narodni ( pokreti bili skoraj izključno in so mnogokrat še danes verski in zato pri mnogih narodih označuje religija in narodnost isti pojm. S tem pa nočem reči, da mora imeti vsak narod (kakor pravi Dostojevski v :>Besih«) svojega, samo svojega Boga in svoje izveličanje.
Odkar je krščanstvo zavojevalo svet, se je moralo to nacionalno verstvo (ki je navadno tudi do skrajnosti ekskluzivno) umakniti; kajti krščanstvo je »za vse narode sveta«. Iz tega pa ne sledi nikakor, da ni tudi tukaj različnosti po različnem mišljenju poedinih narodov. Zakaj, čeprav so si vsi pripadniki kakega naroda podobni, obdrži vendar vsak poedinec svojo fiziognomijo, ki ga od drugih leči. Tudi v tej mogočni simfoniji krščanstva se je moglo razločno slišati, kako se sestavlja iz tonov različnih godal in piščalk. Primeroma: starogermansko pojmovanje krščanstva, židovski vplivi, francoski episkopelizem in galikanizem, anglikanizem, nemško pro-testantstvo, ruska cerkev itd.
Tudi Ciril in Metod sta tukaj zahtevala slovansko bogoslužje in sta imela ostre boje predno sta ga dosegla. Gotovo sta tudi nadškof Strossmayer in škof Pogačar bolj v duhu in smislu našega naroda mislila kot pa
-	n. pr. dr. Mahnič, idejni utemeljitelj slov. klerikalizma, zvezan popolnoma po tujerodni, vsaki slovenski in slovanski miselnosti enasprotni ideologiji. Kajti to je ideologija »velikega inkvizitorja« in argumentacija sfanatizirano pobesnelega rimskega asketizma. Naš narodni značaj pa ni in ne more biti tak, če je le trohico še samosvoj in svoboden hlapčevanja tuji misli. Naš narod je svoboden v* mišljenju in presojanju; mi smo kritiki. Sebe- in drugokritiki.
Da je Mahničev klerikalizem držal skozi desetletja veliko večino našega kmečkega ljudstva v železnem objemu, so vzroki drugi. Prvi vzrok in poglaviten je ta, da smo bili vedno odvisni in podložni, nenavajeni lastnemu mišljenju in presojanju, premalo samozavestni v srcu. Drugi vzrok je v tem, ker se ni postavil proti Mahniču noben idejno in etično enakovreden nasprotnik. Naša inteligenca — ki bi mu mogla tedaj še biti edini nasprotnik — se je odlikovala po plitkosti in nejasnosti svetovnega nazora. Tretji vzrok je agilnost na eni in lenoba na drugi strani. Četrti vzrok je direktna podpora klerikalizmu z vladne strani, ker je bil v skladu z avstrijsko državno politično koncepcijo. So pa še drugi vzroki.
Naš narod je veren in krščanski. Toda klerikalen in klerikalizem jo politična stranka,
•	ki se naslanja v prvi vrsti na cerkveno hierarhijo. ki skuša enemu stanu potom te organizacije pridobiti izključno {»svetno in duševno nadoblast, se poslužuje v ta namen vseh sredstev političnega boja, često nasla-njaje se na geslo: »namen posvečuje sredstva«. Tudi klic: »vera je v nevarnosti'- mu je tako sredstvo.
Ta mentaliteta je nam tuja, kajti krščanska je bore malo; upliv židovskega mišljenja pa se jasno vidi. Zato tudi spočetka ni imel klerikalizem uspeha pri nas. Ljudstvo in tudi duhovništvo je živo čutilo, da ta miselnost ni njegova. Duhovnike kot politične voditelje in
Politične vesti.
poslanske kandidate je odklanjalo. (Dr. Prijatelj: Kresnik in njegova doba. I. del, str. 188. i. d.). Ljubljanski škof dr. Zlatoust Pogačar je pač bolj slovensko-versko mislil kot dr. Mahnič, ko je spominjal svoje duhovništvo (v pastirskem listu z dne 6. jeptembra 1875.) z besedami: ~-V naših časih fe sliši klic: »Vera je v nevarnosti . Dobro. Odkod pa prihaja nevarnost?... Ni li vera okrog nas zato v nevarnost prišla, ker smo ...brezskrbno se... z rečmi pečali, katere se s poslanstvom našim ne strinjajo ... Dajmo Bogu, kar je Božjega in cesarju, kar je cesarjevega.« — Strossmayerjevo mišljenje in delovanje je znano in ga ne citiram.
Vse to navajamo-, ker je za nas Slovence odločuzoče važnosti. V Avstriji je mogel iti klerikalizem vsaj začasno paralelno z državno mislijo. Danes pa je položaj drugačen. Danes klerikalizem tudi začasno (kajti končni cilj je povsod antidemokratičen in protidrža-ven) ne more biti, ako je dosleden, državotvoren. Dr. šušteršičeva izvajanja (v brošuri Moj odgovor) so v tej točki popolnoma pravilna. V Avstriji je bil klerikalizem državotvoren element, pri nas v Jugoslaviji je nujno protidržaven\(seve ne v tem zmislu, kakor govore naši slovenski samostojni demokrati) »ker izključuje in odbija po svojem bistvu vse nekatoliške skupine.« Zato je take važnosti odgovor na stavljeno vprašanje: ali tiči v naši krvi klerikalizem ali ne? Kajti v prvem primeru ne bomo mogli nikdar sodelovati pri gradnji (bodisi potem že unitaristične ali federativne) ideje jugoslovanstva, temveč bomo ostali vedno neprebavljivi kamen, ki se bo prej ali slej moral izločiti iz državnega telesa, bomo ostali brez naše politične koncepcije in se bomo odtujili slovanstvu sploh. Zato je in mpra biti za nas klerikalizem mrtev.,
To vse so voditelji klerikalizma na Slovenskem že pred razpadom Avstrije čutili. Kajti na eni strani jim je pamet velevala: »V Avstriji moramo ostati, na drugi strani jim je srce — ker narodnega nagona ne more nihče zatajiti — velevalo: jugoslovansko se orientirajmo. Ti poslednji v svojem bistvu niso bili klerikalno orientirani, čeprav so govorili drugače. Imena so postranska stvar.
V	Jugoslaviji je trebalo zadnjega poskusa za preorientacijo. Tri leta skoraj je trajala^ ta preiskušnja in rešitev je taka, kakor logično drugače ne more biti.
Izkazalo se je, da klerikalizem, dokler ostane v Jugoslaviji, nima mesta in ne besede. Danes je slovenski klerikalizem — in za danes še žalibog ž njim vred tudi slovenstvo — res izolirano in to od dneva do dneva bolj. Kajti nemogoče mi je najti in j navezati stike z človekom, ki mi je po svojem bistvu nerazumljiv in tuj. Srbi (in morda j tudi Hrvatje) namreč niti sovražiti ne more-| jo te njim čisto nerazumljive mentalnosti.
1 -Boga mi, ti vaši popovi to so vam speciel-j ni ljudi« — to zveni vendar tako dobrodušno, toda — tuje. Tu ni mostu. Ne brez vzroka! Zato zavpije teh 20 poslancev, če slišijo le besedo »klerikalec«:
! »Mi nismo klerikalci!« in ne brez vzroka bukne cela skupščina v smeh, ko to sliši. Ko je pred štiridesetimi leti očital dr. Mahnič našim »naprednjakom« liberalno svetovno prepričanje, so ti tudi zakričali: »Saj mi nismo liberalci, saj nikdar nismo bili!« Podob-
z= »Pogajanja se bodo vršila hitro.« »Politika« piše: Po splošnem prepričanju informiranih krogov se pričakuje, da bodo pogajanja hitro zaključena, ker je že vse dogovorjeno o priliki neoficijelnih pogajanj. Tako radikali ko radičevci so bili včeraj prepričani, da bodo pogajanja pozitivna, to je, da bo postavljena vlada RR. Značilno je, da so sami radičevci, ki ne delajo nobenega vprašanja iz števila portfeljev, zahtevali, da bodi na čelu vlade g. Pašič. Po zagotavljanju obveščenih krogov se bodo odigrali dogodki v zelo pospešenem tempu. Pričakuje se, da se kralj vrne v Beograd. Nova vlada bi bila sestavljena že v soboto ali nedeljo. (Po naših informacijah se to pred ponedeljkom ne izvrši. Op. ured.) Tako bi vlada v nedeljo že položila prisego. Po sestavi nove vlade bi se kralj vrnil na Bled.
= Tolažbe samostojnih demokratov. Naši mladini uporno trde, da se bodo vršila pogajanja na podlagi razširjenja sedanje vladne koalicije. To svojo brezpredmetno tolažbo vzdržujejo še sedaj, ko je bil objavljen komunike prve seje in ko se v njem ne ome-
n errraimm r Sam o stoj n i demokrati pravijo, da bodo radikali ponudili radičevcem pogajanja v imenu »nacionalnega« bloka. To je bilo sicer resnično, toda še bolj resnično je to, da radikali na tem niso inzistirali, ko so radičevci	to	gladko odbili. Mladinom	je	odzvonilo	in	»nacionalni« blok jim ne	bo	pomagal,	ker	je ta blok danes razbit,	pa	čeprav se ga	mladini še tako krčevito	drže.
= Padec lire. Italijanski in inozemski tisk se v zadnjih dneh mnogo bavi s padcem lire. Z njim se je bavil tudi ministrski svet, kateremu je poleg ministrskega predsednika poročal še finančni minister. Ugotovljeno je bilo, da nima padec lire nobene stvarne podlage. Žetev bo izborna, industrija dela normalno, brezposelnost je bila znižana na 101.000 oseb, socialni red je urejen. Vlada je ukrenila v sporazumu z generalnim ravnateljem »Banca d’Italia« vse za obrambo lire. Zanimivo je vedeti, kaj piše o padcu lire francoski in angleški tisk. »Times« pravijo, da je doživela italijanska lira veliko katastrofo. Na londonski borzi ni bilo opažati špekulacije na račun lire. Padec ima svoj vzrok v Italiji sami. Padec lire je posledica italijanskih pogajanj za ureditev dolga na-pram Združenim državam, ki so bila v Italiji sprejeta z najrazličnejšimi občutki. Omeniti je treba tudi izjave britanskega zakladnika. Oba ta dogodka sta povzročila, da smatra italijanska javnost konsolidacijo zunanjih dolgov za zadevo pogodb daljnje bodočnosti. Ffnncoski list »Information« je mnenja, da je padec lire posledica finančnega načrta francoskega finančnega ministra Caillauxa, ki je pokazal potrebo vrnitve k zlati valuti. V Parizu smatrajo, da se je za padec lire zahvaliti Anglosaksom, ki skušajo s tem prisiliti Italijo k zlati valuti in s tem vplivati na italijanski izvoz, kajti italijanski industrijski proizvodi konkurirajo že danes z angleškim blagom. »Pariš Midi’ pravi, da so strokovnjaki soglasnega mnenja, da izvira padec lire iz Italije.
= Konec parlamentarizma, v Italiji. Italijanski listi poročajo, da je dovršeno poročilo ustavnega odseka o ustavni reformi. Ta bi obstojala iz štirih zakonov. Po teh zakonih pripade vrhovna oblast kralju in jo izvršuje v njegovem imenu vlada. Vlado postavlja in odstavlja kralj. Parlament nima na vlado nobene ingerence več. Parlament ima samo to pravico, da izreče vladi svojo zaupnico in odobri smernice njene politike s tem, da sprejme proračun in zakone, ki jih predloži vlada. Lastne zakonodajne iniciative parlament po novi reformi ne bo več imel. Parlament nima tudi nobenega vpliva več na upravo. To so osnovna načela teh štirih zakonov.
V	podrobnostih pa se določa: mesto parlamentarnih državnih tajnikov se imenujejo generalni direktorji, ki so uradniki. Finančni zakoni se ne predlože več najprej zbornici. Če odobri poslanska zbornica kak zakon, ga mora kralj predložiti senatu, ki končnove-ljavno o njem odloča. Kralj pa more sklicati tudi parlament in senat k skupni seji in na
tej se s prosto večino glasuje o zakonih. Debata je na tej seji tajna, sklepi pa so javni. Univerzitetni profesorji morejo postati senatorji šele po desetih letih, ostali po dvajsetih letih javnega dela. Industrialci, kmetovalci, trgovci morejo postati senatorji le, če plačujejo letno najmanj 12.000 direktnega davka.1 Poslanski zbornici se dovoljuje, da pri razpravi zakonskega načrta izvede samo generalno debato, dočim se vrši vsa podrobna debata v posebnem odseku. Volilo se bo v bodoče po korporacijah. Ustanovi se posebni kronski svet, ki bo merodajen za najvažnejše državne posle. — Parlamentarizem je bil s tem docela ubit in reakcionarstvo Mussolinijevega fašizma si je priborilo novo lovoriko.
— »Ne ločimo se!« Na demokratskem banketu v Cherleville je imel Herriot velik govor, v katerem je toplo apeliral na socialiste, da se ne ločijo od sedanje vlade. Herriot ie dejal, da je ponosen na to, da je padel, ker je ostal zvest svojemu programu, ki mu je nalagal ozko zvezo s socialisti. Toda tudi
sedanji ministrski predsednik ne sasluži ne--CTiipnirpv: ttpt TStI stTfl inTfr zvest tovans
v boju. Enotnost, ki je dala leta 1924 zmago
levici, to enotnost je treba ohraniti. S svojo
zmago je prevzela levica gotove obveznosti
do naroda, ki noče, da bi se uporabljale v
Franciji metode, ki so morda običajne na
Daljnem Vzhodu. Narod noče reakcije in aato
ne ločimo se!
— Maroški boji. Abdelkrim je pričel »a vsej fronti z ofenzivo. Francoska poročila pravijo, da je bil skoraj na vseh mestih a velikimi izgubami odbit. Ofenzivo je Abdelkrim podvzel, ker si hoče z njo utrditi svoj* stališče za slučaj pogajanj s Francijo. Franeo-ski zunanji minister Briand pa je temu nasprotno izjavil, da ne more biti govora • pogajanjih z Abdelkrimom, dokler ni nad-moč francoskega orožja popolnoma jasna.
— Kitajski dogodki. Krščanski general Feng je že čisto odkrito stopil v tabor stav-kujočih in nacionalistov. Na svoje vojake }• izdal proglas, v katerem pravi, da ga je Bo g določil v to, da reši Kitajsko. Svoj proglas je končal z besedami: Naj se zgodi karkoli, jaa želim vojno. (Malo čuden krščanski general.)
—	Položaj je sicer nezmanjšano napet in Evropejci vedno bolj zapuščajo kitajska mesta. Kanton je od Evropejcev skoro popolnoma evakuiran.
Spomin pozabljenih vojakov.
Prebivalstvu mariborske oblasti.
2e več ko deset let je, kar so bile položene prve žrtve svetovne vojne na mariborsko mestno pokopališče na Pobrežju. Tam leie sinovi našega naroda in žrtve drugih narodov. Drugod žrtvujejo svojci, državna oblast, društva za dostojne spomenike, pri nas pa *• za to nihče ne zmeni.
Čas je, da se Mariborčani zdramimo in popravimo svojo nemarnost. Zato na plan! Kdor le more, naj se odzove našemu klieu s primernim denarnim prispevkom, bodisi »a nabiralnih polah, bodisi na drug način. Uredimo naše vojno pokopališče, gomilo naSiM sinov in grobove tujih vojakov v zavesti, da isto store našim sovojakom v tujini.
Vsem znanim in neznanim junakom postavimo dostojen spomenik, da bodo tujci spoznali našo globoko pijeteto do mrtvi n.
V	"Mariboru, na Vidov dan leta 1925. Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni preminulim voj*ko*n v Mariboru.
Za Udruženje vojnih invalidov, podr. Maribor: Anton Krepek, predsednik v
Za mariborsko mestno občino: Jože Stabej,
občinski svetnik-
Za vojaško oblast: dr. Matej Justin, sanitetni podpolkovnik.
Katoliški vojni kurat: Pavel Zavadlal-pravoslavni vojni kurat: Peter Trboj . . 1 Odborniki: Preljč, Ceč, kapetan I"™1'*-Tone Gmajner, urednik; Anton uvajc, pi°-I fesor; Anton Godež, Martin Pravdic, J<mt ! Zager, profesor; Jožef Fras.
Priključitveno gibanje pri nas in onostran.
Zadnje čase vrvi za zavesami v nemških in nemčurskih konvertikljih bujjio življenje. Tam zadaj, kamor le malokdaj zaide nepoklicano slovensko uho, se govore fantastične stvari, ki pa imajo kljub temu, da so lania-stične — svoje realno ozadje in svoj trdni tentelj; seveda ne v celoti. Avstro-nemško priključitveno gibanje je v zvezi s liinden-burgovo zmago navdalo naše že skoru cbupa-joče nemštvo in njegov privesek, nemčurstvo, ž novo vero in nadejo v »odrešitev . Neverjetno je, kako trdoživi so ti naši Germani in
G er maliči či.
Vsi so prepričani, da je stari, senilni in nesodobni Hindenburg tisti Mojzes, ki privede nemštvo spet v obljubljeno deželo predvojne moti in oblastnosti. Pred njihovimi očmi lebdi zopet Deutschland iiber alles!
In meja nove Nemčije naj bi ne bila na Karavankah, na Kozjaku in ob Muri, ampak vsaj na Pohorju, če že ne ob Savi'. Vse to in nič. manj pričakujejo od Hindenburga in združitve Avstrije z Nemčijo. Njihova kalkulacija je silno enostavna! 'Ge se ze namerava kršiti saintgermainska pogodba z združitvijo, zakaj bi se ne kršila še s spremembo meje v »Unterlandu«? Aspiracije pa segajo tudi na Češkoslovaško.
To gibanje naših Nemcev je v /.vezi z onim elementarnim nacionaluo-iredeutističnim gibanjem vsega nacionalnega nemštva v Avstriji in Nemčiji, kateremu posvečamo mi kot močno prizadeti sosedje vse premalo pažnje.
V	naših slovenskih listih se opazi tuintam še kakšen, včasih celo skrajno naiven ali pa naravnost bedast članek o Koroški, v hrvatskih in srbskih pa sploh nič. Zato ni čudno, če nemško časopisje napada samo Ljubljano, Zagreb in Beograd pa pušča docela v nemar. Onkraj Karavank, Kozjaka in Mure vse gori do severnih morskih obal se pa ne piše samo dan na dan, ampak se tudi dela. lo delo je neverjetno razgraničeno in preseneča posebno s svojo svežo elementarnostjo.
V	uspeh priključitvenega gibanja verujejo vsi nacionalni Nemci to- in onstran meje. Stotisoči agitatorjev in »borcev vseh najrazličnejših nacionalističnih in patrioticnih organizacij ter milijoni zlatih mark in šilingov; so v akciji. Ta armada je s svojo denarno j silo tako močna, da ji mi ne moremo posta- , viti ničesar nasproti, kar bi ji bilo vsaj od ■ daleč enakovredno. Naše nacionalistične or- ‘ ganizacije in obrambna društva so prave igrače naprain sili, ki se zbira tam preko in je naperjena v največji meri — proti nam.
Nemci so realni politiki, čeprav so fanatiki, zato se dobro zavedajo, da se mi v slu- ) čaju združitve Avstrije z Nemčijo ne bomo zadovoljili s sedanjo mejo. Oni vedo, da ( bomo zahtevali Koroško in korekturo na Šta- i jerskem, zato so to postavko’ že davno spre- |
Maribor. ‘2. julija.
jeli v svoje kalkulacije. Njihovo prepričanje je, da je rešitev tega vprašanja odvisna samo or! hitrosti akcije, kvalitete priprave in razpoložljive sile. Kalkulirajo tako: »Če bodo Jugosloveni hitrejši, bolje pripravljeni in bodo imeli na razpolago več sredstev, se reši koroško in štajersko vprašanje v njihov prilog, v nasprotnem slučaju pa v naš! Slovenci sami ne bodo niti pravočasno pripravljeni, niti dovolj dobro pripravljeni, niti zadostno preskrbljeni z vsem potrebnim, Hrvati in Srbi pa imajo druge važnejše in nujnejše posle, kakor pa brigati se za Koroško. Ofici-jelna diplomacija je počasna in preveč obzirna, da bi nam bila nevarna!« Na Koroškem se gibljejo bojne organizacije in baš v Času, ko čitamo, da se ukine nad Avstrijo oborožitvena kontrola, se tam preko dele karabinke, strojnice in bombe med »hajmat-dinstlerje , »jugendbundlerje«, ti a kenkra jele rje« itd. Osnavljajo se zaloge municije, delajo se strategični načrti ...
Ni čudno torej, da vrvi za kulisami tostranskih konvertikljev živahno življenje. Ni čudno, da postajajo naši Nemci in nemčurji dan na dan bolj samozavestni, objestni in kljubovalni. Oni se zavedajo, da jim stoji za hrbtom sila, kateri mi ne moremo postaviti nasproti enake. Propaganda pljuska na vseh prehodnih točkah sem čez mejo. Obojestranske zveze so trdne. Kdor ne veruje, naj se prepriča, na lastne oči. Po Dravski dolini, po Mežiški dolini in Apaški kotlini je nemštvo danes prav tako izzivalno samozavestno, kakor je bilo nekoč, pred polomom. Slovenci so zopet samo »Windische<.
In kaj delamo mi? Naše obrambne družbe se radi osebnih ambicij in kapric nočejo združiti in propadajo. Jugoslovenska Matica životari samo še v Sloveniji, drugod je skoro več ni. Naši uradni gospodje jahajo svoje paragrafe. Če nima paragraf črno na belem ali ne zasači koga in flagranti, da vrši veleizdajo, ne sme postopati. Največjim hujskačem se dela razne obline in druge koncesije, dajejo se jim krediti Narodne banke itd. itd. Naši ljudje se smatrajo odvisne od Nemcev, in nemčurjev in si ne upajo nastopiti. To velja žalibog tudi za lepo število dižavnih uradnikov ob meji. Dogodilo se je, da je rekla gostilničarka natakarici: Fiir (len vvindi-schen Saukerl ist alles gut! in mož, državni uradnik, kateremu je bil napravljen ta poklon — ga je mirno vtaknil v žep in je drugi dan zopet prišel. Hočete še več? Mogli bi napisati celo knjigo takih slučajev, celo takih, kjer so delitelji takih poklonov ljudje v državni železniški službi, toda za danes bodi dovolj to. Tako je danes na naši severni državni meji in — nihče se ne gane.
A. K.
»Kaj pa vendar hočejo ti stari dedje“ (državni upokojenci)!
Vsesokoiski ziet v Pragi leta 1926.
Že januarja letos se je ustanovil zletni odbor in kmalu nato so začeli delovati vsi odseki: stavbeni, finančni, umetniški, stanovanjski, železniški, razstavni, rediteljski, scenski itd. Čim dalje jasnejša je postajala slika tega zleta in danes stoji v glavnih obrisih pred nami v vsej svoji ogromnosti.
Vse delovanje v češkem Sokolstvu je oživelo in se vrši v znamenju priprav za ta zlet, ki bo brezdvomno prekosil vse dosedanje zlete.
Največje težkoče je delalo zletno telovadišče, ker je Letna, kjer so se vršili prejšnji zleti, zazidana in je bilo treba iskati drugo primerno mesto. Končno je uspelo ČOS, da je pridobila takozvane >Strahovsky loniv-, ki se bodo v to svrho splanirali. s jem delom se začne v najkrajšem času. Tozadevni načrti in pa načrti za tribune so že izdelani. ČOS je dalje sklenila, da hoče izvesti zlet iz svoj'ih moči in odklanja vsako subvencijo od vlade ali od občin.
Določenih je 10 zletnih in 3 glavni dnevi, in sicer 27. do 29. junija. Program zleta je izdelan že v podrobnosti in tudi proste vaje za vse oddelke so že sestavljene. Tudi priprave za tekme so v teku. Določile so se nekatere novinke. Dosedanji šestoboj se spremeni v petoboj vrst in posameznikov, razen tega se bo vršil tudi desetoboj. Kot temelj za to se vzamejo mednarodne športne
določbe, da se lahko uspehe primerja. Prvič od leta 1912 zmerijo svoje sile v sokolskih tekmah naši in češki Sokoli, prvič od takrat se bo vršila tudi tekma posameznikov za slovansko prvenstvo.
Članice bodo najbrž tekmovale samo v igrah in v štafetnem teku vrsi na kratke proge. Tudi deca in naraščaj bo tekmoval in nastopil, ravnotako tudi srednješolska mladina.
ČOS se dobro zaveda velikega vzgojnega pomena tega zleta. Pomen zleta ne leži le v tem, da se zlet izvrši, ampak v prvi vrsti v tem, kako se pripravlja. COS že zdaj opozarja društva, da vzgajajo svoje članstvo tako, da bo moglo pred očmi celega sveta častno reprezentirati češko Sokolstvo.
V	jugoslovanskem Sokolstvu je za ta zlet velikansko zanimanje in kot je predvideti, bo udeležba od naše strani ogromna. Zanimiva je izjava načelnika ČOS br. dr. Vanič-ka: Naš zlet bo istočasno zlet jugoslovanskega Sokolstva, zlet našega naraščaja bo tudi zlet jugoslovanskega naraščaja.
Ker bo do takrat najbrž že ustanovljena .opet Zveza Slovanskega Sokolstva, ki je bila leta 1915 razpuščena, bo'ta zlet ne le VIL češki, ampak goiovo tudi II. vseslovanski sokolski zlet.
i I'ako se glasi izrek referenta \ ministrstvu i v ueogradu, ki ima uradno posla s prošnja-' mi, peticijami, resolucijami, vloženimi glede
*	ureditve položaja upokojencev od strani raz-j mn uradrnškin organizacij. Poroča pa o njem glasilo uradnikov ,.jMaš Glas; v svoji štev. iti iaKO, da nimamo povoda dvomiti o avtentičnosti lega gorosiasnega izreka, zlasii ker je aoticui članek: »Upoivojenci — kaj nočemo k od avtorja jiodpisan.
Ze opetovano je imel naš list priložnost, razpravljati obširno o naših skromnin zantevah upokojencev, radi česar je gotovo legitimiran, da izpregovori par Desedi o predmetu, saj je nasa javnost na tem interesu ana. Upravičeni smo tem bolj, ker zavzamemo lanko svoje siališce popolnoma neodvisno, sme ira et studio in Ker je bilo vedno nase načelo, podpirali po krivici zatirane sloje prebivalstva.
i redvsem moramo označili ta izrek pristojnega ministrskega reterenla kot cinizem najgrše vrste, kot psovko, koi zaušnico vsem upokojencem v obraz. Upokojenci, ali preciz-nejse povedano: staroupokojenci, niso nobeni »stari dedci. marveč so v službi države častno, t. j. brez zarade, osiveli, često tudi onemogli bivši uradniki, ki nočejo imeti v obče prav nič drugega, kakor to, da izpolni država sHS kot pravna naslednica Avstrije službeno pogodbo, sklenjeno svojčas med državo in med njimi.
Tako torej: ministrski referent se ne spozna v tem vprašanju, katerega ima obdeio-vati! Pri nas v Sloveniji, kjer so nasi listi, tudi »lNar. Dnevnik«, prinesli tekom zadujin par let najmanj vkup 40 člankov glede vprašanja upokojencev; pri nas ve vsak. človek, ki cita časopise ter se zanima za javna vprašanja, za kardinalne zanteve (staro-) vpoko-jencev, a ministrskemu referentu te zanteve niso znane! -Vprašamo vsakega aktivnega in vsakega upokojenega uradnika, a vprašamo tudi zaseDne delodajalce, je li možen tak uradnik, tak nasta\ljenec, ki se v zadevi, katero ima obdelovali, ne spozna in ki se boji dela ter beži pred »kuponi prošenj«? Popolnoma nemogoč je tak uradnik in pri prejšnji upravi bi bil že davno strčal na prosto!
Zdi se nam pač, da tak referent, ki naše upokojence zasramuje in iz njih norce brije, ni na mestu. Najmanj, kar morejo prizadeti sami, a tudi naša celokupna javnost, čije del so pač upokojenci, zahtevati, je to, da ta referent izgine in se nadomesti z novim, ki je (in bo tudi imel voljo biti) svoji nalogi: kos ter kazal ono resnost, katero stvar zahteva.
Sicer pa hočemo tudi s svoje strani priskočiti gospodu ministrskemu referentu na pomoč ter mu, seveda le v interesu upokojencev, na podlagi naših svoječasnih člankov delo olajšati. Postreči mu hočemo na ta način, da mu povemo, kaj zahtevajo »stari dedci« od njega, t. j. od države.
Tri zahteve so, katere imajo državni upokojenci, ali preciznejše izraženo, tako zvani staroupokojenci, in sicer:
1. Takojšnja prevedba kronskih pokojnin na dinarske al pari po ključu 1 : 1, to je kolikor kron, toliko dinarjev;
2. takojšnja ratifikacija mednarodne konvencije, katero so sklenile kraljevina SliS, Italija, Češkoslovaška i. dr., dne 6. aprila 1921 v Rimu in ki uravnava razna vprašanja, tičoča se staroupokojencev, in
3. takojšnje priznanje pravice do neomejenih legitimacij za vožnjo po železnici s 50% popustom vozne tarife, t. j. do legitimacij, ki niso omejene le na trikratno vožnjo v letu.
To je tista rdeča nit, ki se vleče skozi celo ono »kopo na referentovi mizi ležečih raznih prošenj« in najmanj, kar se zamore zahtevati od referenta, je to, da napravi iz teh prošenj izvleček, oziroma voium.
Sicer pa potrebujejo staroupokojenci predvsem ratifikacijo rimskega pakta, da, skoraj bi se lahko ti točki priznalo prvenstvo. In zakaj? Zato, ker so potem staroupokojenci v stanu izvojevati si svoje pravice saini brez referentove pomoči tudi zoper voljo vlade upravno- in civilnosodnim potom. Pri tem žal seveda nastane vprašanje, kako pravno-možne iztožene pravice spraviti v denar, t. j.
eksekvirati? Toda tudi to vprašanje ni nerešljivo.
Z zahtevo člankarja: »Vsi staroupokojenci se morajo izenačiti z novimi«, ker da ni povoda za razločevanje, se upokojenci prav gotovo strinjajo v principu. Gotovo bi bila to za upokojence najidealnejša rešitev: sicer radikalna, a pravična. Vendar se nam pa zdi, da pri naših desolatnih razmerah na njo še v sanjah ni misliti!
V	času, ko starovpokojenci še onega ne morejo doseči, kar jim je že v nekdanji službeni pogodbi izrečno zajamčeno; v času, ko aktivno služeči uradniki niso v stanu, priti do svojih v zakonu jim priznanih pravic, v takem času in rebus sic stantibus bi bilo popolnoma brezuspešno in brezplodno, govoriti o takih dalekosežnih zahtevah, kakor bi bilo popolno izenačenje vseh upokojencev, o zahtevah, za katere bi se moral šele napraviti poseben zakon.
Ne glede na razne upravno-tehnjčne težkoče bi se morale pokojnine za vsak slučaj na novo izračunati, kar bi trajalo pri »h i -t r o s t i« današnjega poslovanja desetletja! Med teni časom pa bi staroupokojenci že davno pomrli! Sicer pa tega še v klasični deželi birokracije, kjer je uradništvo merodajen faktor, v avstrijski republiki, ni. Tudi v Avstriji obstojajo poleg novih upokojencev še staroupokojenci, dasi seveda z valoriziranimi, a vendar ne popolnoma izenačenimi prejemki.
Po našem mnenju morajo staroupokojenci vse svoje moči združiti na to, da prejmejo vsaj ono, kar jim nudijo njih pogodbe že zdaj; za večje zahteve je še vedno čas: za prvotno manjše se pa ne mudi!
Da končamo: T^aj je še toliko različnih prošenj staroupokojencev vloženih, naj se jih utemeljuje na ta ali oni način: bistvo vseh teženj je v tem, da se izenačijo krone z dinarji al pari, ratificira rimska konvencija in pa priznajo neomejene železniške legitimacije. Če staroupokojenci dosežejo' za zdaj vsaj to, bodo gotovo hvaležni in saturirani; vse drugo pride pozneje na vrsto.
Poživljamo poslance, da naj se za stvar zanimajo, kajti tudi staroupokojenci so volilci ter so pripomogli poslancem do mandatov, imajo torej pravico, zahtevati od njih pomoči!
Ven s pravicami staroupokojencev 1
PLEBANUS JOANNES
(Vikar Janez). Spisal dr.. Ivan Pregelj II. pregledana izdaja. Založilo in natisnilo Tiskovno društvo v Kranju. Cena 25 Din. Ta knjiga je bila napovedana že za Veliko noč, a tedaj ni mogla iziti radi različnih zaprek. Priporočajo jo sledeča dejstva: prvič ie ime pisateljevo samo, ki se je nant Kranjcem posebno prikupil s prekrasno povestjo »Peter Pavel Glavar«. Kdor se je radoval čitajoč to zanimivo zgodbo, pa še ni bral »Vikarja Janeza«, naj seže po ujem; mnogoteren in lep užitek, bo iinel, ako bo čital s pametjo in premišljevaje, in ne bo mu žal malega zneska za to knjigo.
Ko je »Plebanus Joannes« izšel prvič je izzval mnogo nasprotovanja in ostre a ne povsem pravične sodbe, tako da je neka knjigarna umaknila knjigo, ter se do sedaj ni več dobila. A pred kratkim jo je zopet dala na knjižni trg, ker pa število izvodov prve izdaje ni več veliko, zato bodo radi segli ljubitelji lepe knjige po tej drugi izdaji, ziasti zato, ker so v nji poslovenjene vse beseae m stavki, ki so prej motili manj izobražene či-tatelje.
Če povemo še to, da so amerikanski Slovenci nedavno ponatisnili prvo izdajo, seveda >ne da bi vprašali pisatelja, kar je znamenje, kako so visoko cenili to knjigo, menimo da je to dovolj veliko priporočilo za drugo izdajo. Torej segajte pridno po njej. Naroča se pri Tiskovnem društvu v Kranju ali pri vseh knjigarnah.
Širite „Nar. Dnevnik*'.
Prosveta.'
DRAMSKA SEZIJa. 1924/25.
Kratka retrospektiva.)
Oseininpolmesefcna doba ljubljanske drame je za nami in končala je, še predno ni povsem ponehalo zanimanje zaujo. Del ansambla se pripravlja na turneje, ostali del je šel na oddih. Sklepni račun letošnje, sezije je vsekakor bolj zadovoljiv kot oni v prejšnjih sezijah, a le z ozirom na veliko šievilo domačih novitet in splošno1 slovenskih predstav, to je izmed 227 večerov skoro tretjina (74). V marsičem pa ge čas ni izrabil ekonomsko, mnogo manjvrednega je doživelo ponovitev ( Firma , »Tiči. itd.), a živeli sirio v sezoni slovenskih novitet in gledaliških jubilejev. Izmed slovenskih del se jih je uprizorilo sedem, od teh sta bili dve ponovitvi iz zadnjih sezij. Največjo pozornost je vzbudita že dolgo pred premijero Župančičeva »Urouika Deseniška«, ki pomeni gotovo naš največji dramski dogodek izza ča-sov Cankarjevega oderskega stvarjanja. Naj* sibodo mnenja o tem delu še tako deljena (mnenja se navadno dele pri resnični umetnini), eno je gotovo: ne visoka kritika ni mogla izpodnesti kljub tehnično morda ranljivim stranem dela in prevročem entuzijaz-mu za avtorja pesniške moči teh neminljivih verzov, kakršnih še dozdaj nismo čuli v naši govorici. Zato je naS umetniško čuteč svet sprejel »Veroniko« z globokim spoštovanjem
in jo izročil bodočnosti v pravo vrednostno presojo. Gotovo je le to, da Župančičevi vrtovi ne zacveto čez noč in tiha cena njegovih verzov ni vzblestela v nobeni njegovi knjigi kot zlato mamilo. S tragedijo smo skoro dobili tudi slovensko komedijo po Linhartu in Milčinskem.
Cvetko Golar je to v svoji toliko priljubljeni in opljuvani »Vdovi Rošlinki« s polnim, zdravim smehom povedal. Tako gromko se Slovenec še ni zasmejal raz oderskih desk. Pisal ni te komedije za tenkočutne hiper-estete, v mislih ni imel strogih recenzentov in ni mislil na svoj nekrolog in še manj na priznanje. »Vdovo Rošlink-o: so igrali petnajstkrat in jo-igrajo po vseh naših odrih še naprej. Pesnik polj, škrjančkov in perivojev pa bo pisal dalje. Brez namere, poukov in recenzentov... Izmed ostalih petih slovenskih del so vprizorili Cankarjevo 'Pohujšanje v doloma novi zasedbi, Al. Remčevo Magdo . Ob 50 letnem jubileju Meška so vprizorili njegovo na ruški naturalizem naslonjeno dramo »Pri Hrastovih . Mladinskim predstavam je bil odmerjen dr. Lahov »Pe-peluh in Milčinskega »Mogočni prstan« — vsekakor za nedeljske mladinske predstave premalo. Veliko število domačih predstav je skrčilo Hrvate na vnovič vprizorjeno in režirano »Golgato' in Ogrizovidevo Uasan-aginico« v deloma novi zasedbi. Za Br. Nu-šičevo proslavo se je vpriaprila »Sumljiva oseba« in za Povhetovo 25 letnico gledališkega udejstvovanja »Narodni poslanec« istega pisatelja. Plod Zupančič-Putjatove umetniške
kooperacije je bil prevod in vprizoritev »Cyrana de Bergerac«. Velikim zahievam tega dela naš oder ni dorasel, prevedena umetnina pa je postala naša last. Ostali dve francoski deli (»Paglavka« in Lenormanda »Izgubljene duše«) sta bili ponovitvi, slednja s posrečenim gostovanjem Podgorske. Pokojni Putjata je režiral in dramatiziral »Stričkove sanje«. Z neprav srečno zasedbo Tolstojeve drame »Moč teme« in Andrejeva »Misel« so doživeli Rusi 24 predstav. Italijanska drama je bila zastopana po Niccodemijevi »Zora, dan, noč« in Pirandellovi »komediji v zarodku«; »Šestero oseb išče avtorja . Nesiro-yevi »Danes bomo tiči« so nadvse šibko predstavili Nemce, Nordijce »Rosmersholm in Angleže -Othello-. Benavente pa je s »Los intereses creados predstavil Špance. Ponovili so češko komedijo »Kamela skozi uho šivanke« in starogrško »Lizistrato« v nemogoče okrnjeni obliki. Dosti predstav — malo literarnih dogodkov. Vsa ostala literatura čaka — prihodnjih sezij.
Drama je gostovala v Beogradu in vprizo-rila »Veroniko«, »Rošlinko« in »Pohujšanje«, tipične naše reprezentančne igre. Dokazalo pa se je, da enkratno gostovanje ne prinese kontakta med divergentno plemensko duševnostjo. To je izpričal obisk in skromno razumevanje. ki ga moralični uspeh ni mogel izboljšati. Pri tem uspehu so odločevali poznavalci gledališča in naši prijatelji — ne pa mnenje skoraj indiferentne širše publike. Sezijo so zaključile tri dramske produkcije
—	edine resne poleg raznih drugih poiz-
’ ku9ov. Produkcije so pokazale resno strem-, 1 jen je naraščaja (Žagar i. dr.), ft so bile z 1 ozirom na svobodno udejstvovanje gojencev in gojenk deloma nepravo ogledalo resničnih zmožnosti. Slednje se je občutilo pri vprizorilvi komedije »Kar hočete«, katera je režijsko in igralsko silila nastopajoče k bledemu posnemanju in očitovala le gibke nastope ter dokaj naravnih talentov (komični tipi).
K posameznim kreacijam pretekle sezije bi bilo dodati nekaj kratkih portretov iz ansambla in režije. Takoj v pričetku sezije je pok. Putjata režiral in kreiral Cyrana. Bila je še vroča ljubezen do stvari, onemogla kretnja velikega komedijanta in ponosno stisnjene ustnice na smrt bolnega ... Zadnji akt je uspel: veliki naš ruski prijatelj je slutil konec gaskonjske slave... še se je zasmehljal v Pantiču, karikirani kroniki srbske polpreteklosti, utelesil se je v knezu »Stričkovih sanj« in odšel je od nas Ulrik Brendel, truden in betežen popotnik. Putjatova umetnost se je spojila z bistvom njegovega človeka. Včasih je zamatnil z veselo kretnjo oči, razdelil za hip proste vstopnice stojišča (sredi igre) — n v naslednjem hipu sjiet povedal, da je prehodil vso dolgo pot življenja-kome-dije, ki je v svojem jedru polna grenkobe, v svojem delu polna zadoščenja... Zdaj počiva v Pančevem in grob mu straži naš spomin. In nekaj naše hvaležnosti. Rogožin, Razpljajev in dramatizacije bodo ostale...
S	poslednjimi močmi je primaknil v stavbq
Dnevne vesti.
POKRAJINSKA SKUPŠČINA UČITELJSTVA V ŠOŠTANJU.
V času, ko se v parlamentu obravnava ] prosvetni zakon, ki jemlje učiteljstvu stal- j nost, se otvarja v Šoštanju pokrajinska skupščina učiteljstva, organiziranega v UJU.
Zborovanje naprednega učiteljstva pa se vrši tudi v času, ko se brezobzirno persekvi-ra iz političnih vzrokov učiteljstvo, ko se nasilno premeščajo celo učitelji Sokoli.
In končno se vrši zborovanje slovenskega naprednega učiteljstva v času, ko se oblastniki drznejo učiteljstvu predpisovati kaka predavanja sme poslušati in kako sme misliti.
Vse to so stvari, ki so za učiteljstvo usodnega pomena in preko katerih učiteljstvo ne sme iti, če noče zaigrati ne samo svojega dobrega glasu, temveč tudi svoje pravice. Ce kdaj, potem je danes složna in možata _ manifestacija za neodvisnost učitelja, za njegovo stalnost potrebna. Zakaj ravno perseku-cije učiteljstva dokazujejo, da si hočejo mogotci popolnoma podrediti učiteljstvo in da hočejo vpreči učiteljstvo pod 'svoj strankarski jarem. Kot en mož mora učiteljstvo to nakano odbiti, ali pa bo za generacije usoda učiteljstva zapečatena.
Z uspehom je slovensko učiteljstvo kljubovalo avstrijskemu ko klerikalnemu terorizmu. Izneverilo bi se svojim tradicijam, če bi podleglo sedanjemu terorizmu.
V interesu šolstva, v interesu naše mladine mora biti učitelj neodvisen in zavarovan pred strankarsko persekucijo. Zato se učiteljstvo pregreši proti šolstvu in proti narodu, če ne varuje svoje svobode s potrebno odločnostjo.
Govorilo se bo učiteljem, da se morajo boriti proti klerikalizmu in da morajo biti za novi prosvetni zakon zato, ker so proti njemu klerikalci. Nočemo se spuščati v to, koliko je ta trditev logična in utemeljena. Pač pa bi povdarili. Prav je, če se učiteljstvo bori proti klerikalizmu, toda ne sme pri tem samo zaiti v reakeionarstvo. Kdor pa odobrava zakon, ki ubija učiteljsko stalnost, ta je reakcionarec, pa naj stokrat reče, da je protiklerikalec. In ravno tako je reakcionaren tisti, ki ne brani učitelja, kadar je ta preganjau iz političnih vzrokov.
Želimo pokrajinski skupščini slovenskega učiteljstva v Šoštanju popolen uspeh, ker čas bi že bil, da bi učiteljstvo po vsem svojem velikem narodnem delu vendar enkrat prišlo do vseh svojih pravic. In prepričani smo, da se bo to tudi zgodilo, samo če bo učiteljstvo storilo svojo dolžnost in svoje pravice tudi branilo.
Ce pa bo učiteljstvo vezalo svojo usodo z usodo mladinske stranke, potem je neizogibno, da bo od tega trpelo in da bodo vsi grehi stranke padli tudi nanj.
Usoda učiteljstva je v rokah učiteljev in šoštanjska skupščina bo dokazala, če se učiteljstvo tega zaveda.
— Popoldansko glasilo mladinov je pričelo »plonkati« tudi naš list in včeraj napisalo člančič zaradi ueizdaje kovanega denarja. Nas prav veseli, če se je končno tudi popoldanskemu mladinskemu lisiu zasvetilo. — Ali pa se pričenjajo gospodje pripravljati na opozicijo? Bil bi čas, ker drugače bo preobrat le prenagel.
— Nepravilno postopanje. Za člana upravnega odbora direkcije za kmetijski kredit je bil imenovan kot član glavnega odbora Kmetijske družbe tudi g. Lovro Petovar. I o imenovanje je nepravilno, ker je edino pravilno, da glavni odbor Kmetijske družbe sam določi, kdo da ga ima zastopati v direkciji za kmetijske kredite. Samo tak način posipanja je demokratičen, odločno pa protestiramo proti temu, da se v Beogradu imenujejo zastopniki korporacij, ne da bi korporacije o tem kaj vedele. Mladini so tako zopet enkrat dokazali, da jim je demokratizem
čisto tuj.	...
— Nov arhitekt. Absolvent višje stavbne šole v Ljubljani g. Ivo Špinčie je dovršil na Dunaju na akademiji lepih umetnosti oddelek za arhitekturo ter si pridobil diplomo m naslov akad. arhitekta.
— Osebne vesti s pošte. Premeščeni so činovniki II. kategorije L skupine Franc Konig od pošte Ljubljana 1 v Maribor 2, Pavel Rabič iz Ptuja v Rogaševce, Pavla Zajc iz Apač v Maribor 1, Antonija Koželj iz Moravč v Ljubljano 1, pripravniki druge kate-
gorije 3. skupine Franc Kristan iz Ljubljane 1 v Maribor 2, Matilda Bervar iz Sv. Pavla pri Preboldu v Celje, Ana Vernik iz Ljubljane l^v Brežice, Iva Krajc iz Crmošnjie v Dobrniče, Milena Mursa iz Ljutomera v Križevce pri Ljutomeru, Marija Zor iz Št. Vida pri Stični v Ljubljano 1, Ivana Bezlaj iz Ljubljane 1 v Poljčane, Iva Košiček iz Maribora v Studence pri Mariboru Franja Škr-lovnik iz Krmelja v Ljubljano 1, pripravniki III. kategorije 4. skupine Ana Kramar iz Škofje Loke v Gorenjo vas, Marija Kinci iz j Celja v Libeniče in Angela Šavpah iz Stare cerkve v Trebeljno.
— Iz državne službe. Postavljeni so: Za stalnega finančnega koncipista Ivan Fredika-ka v Ljubljani, za podinšpfektorja finančne kontrole pri oblastnem inšpektoratu v Beogradu Fran Golob, za komisarja železniške in obmejne policije I. 8 v Gornji Radgoni dr. Radovin Brenčič, za komisarja železniške obmejne policije II., 4 v Mariboru' Svetozar Brkanovič iz Niša, za inšpektorja 1., 5 pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Andrija Kovačevič iz Sarajeva.
— Hiše za uradnike uprave državnih monopolov. Uprava državnih monopolov je določila kredit 8 milijonov dinarjev za zgradbo hiš za svoje uradnike v Beogradu, kakor tudi za zgradbo potrebnih skladišč za znamke' in zgradbo kemičnega laboratorija.
— Sodniki ostali brez plače. Dne 1. t. m. niso dobili v Novem Sadu niti sodniki niti sodni personal mesečne plače, ker finančna direkcija ni dobila od ministrstva potrebnih kreditov. Sodni predsednik je podvzel potrebne korake.
— Dovoljen kredih Finančni minister je odobril kredit 1,500.000 Din za popravo vseh poslopij v Ohridu, v katerih so nastanjeni državni uradi. Tudi za Ljubljano bi tak kredit ne bil odveč.
— Službena pragmatika za sarajevske mestne uslužbence. Kakor poročajo iz Sarajeva, so dobili te dni uslužbenci mestne občine dekrete, v katerih se jih uvršča v novo ustvarjeno službeno pragmatiko. Kdor z uvrstitvijo ni zadovoljen, se more pritožiti tekom osmih dni pri velikem županu.
— Pobijanje draginje v Zagrebu. Dne 1. julija je znižal mestni odbor za pobijanje draginje v . Zagrebu cene v gostilnah in kavarnah za 20 do 40%. Proti temu so nastopili gostilničarji in kavarnarji, sklicujoč se na zakon za pobijanje draginje, ki dovoljuje 25% dobiček. Ta dobiček pa pri predpisanih cenah ne bi bil dosežen. Oblasti vztrajajo na določenih cenah in pričakujejo, da bodo višje instance varovale njihovo avtoriteto.
— Znižanje izvoznih carin. Te dni se je vršila seja ekonomsko-finančuega komiteja ministrov, ki se je bavila z vprašanjem znižanja izvozne carine. Kakor se čuje, se utegnejo znižati izvozne carine do 50%. Carina se bo znižala v prvi vrsti za izvoz živine in mesnih izdelkov.
— Legar v Banjaluki. Brci pnr dnevi je zavladala v Banjaluki in okolici velika epidemija legarja. Bolezen se od dne do dne bolj širi. Zdravstvena komisija je imela sejo, na kateri je razpravljala o preventivnih merah, ki jih je treba podvzeti v svrho pobijanja epidemije. Ker doslej še ni ugotovljeno, kaj je epidemijo povzročilo, je bilo sklenjeno, da se nemudoma pokliče bakteriolog, ki bo analiziral vodo v vodnjakih, v reki Vrbasu in vseh potokih. Do tedaj je prepovedano kopanje v rekah, uvedena je stroga kontrola nad prodajo črešenj ter so poostrene mere za vzdržavanje snažnosti v mestu in po hišah. Poleg trebušnega legarja sta ugotovljena dva slučaja pegavice in nekoliko slučajev pasje stekline. Pasji kontumac je podaljšan za dva meseca.
— Potres. Zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani (Dvorec) prosi vse one, ki so dne 1. julija 1925 okrog 2.15 uri začutili potres, da isto javijo omenjenemu zavodu. Vsako dopisovanje je poštnine prosto. Isti potres	sta ljubljanska	seizmografa
zaznamovala na	daljini	130 km.
— Kako skrbi vlada za odpravo stanovanjske bede. Kakor čujemo je kupilo orožniško poveljstvo nekaj Predovičevih hiš na Selu, da namesti v njih orožniško šolo. Vsled tega se bodo morale stranke izseliti ter iskrili novih stanovanj. Zakaj, ne zida država spričo stanovanjske bede za svoje urade posebnih
:	^Tov most	preko	Donave.	Nemčija bi
1	imela zgraditi	glasom	mirovne pogodbe v
LAjŠANA PLAČILA ZA BLEKE DAJE „ BERNATOVIČ.
Srbiji več mostov, ki so bili porušeni med vojno. Naša vlada se je sedaj odločila, da zahteva mesto teh malih mostov zgraditev velikega mostu preko Donave med Beogradom in Pančevom.
— Mednarodni kongres železničarjev v Bellinzoni. Te dni se je vršil v Bellinzoni mednarodni kongres železničarjev, ki se ga je udeležilo 75 delegatov iz 24 držav.
— Zaradi žaljenja veličanstva je bil are-tovan te dni v Novem Sadu natakar Adam Kertes. Možakar je pozval nekega vojaka, da naj vrže svojo šajkačo proč. Ker vojak tega ni hotel storiti, ga je ozmerjal hudi natakar z izrazi, ki so involvirali žaljenje veličanstva.
— Ljudsko štetje v Berlinu. Prvi provizorični rezultat ljudskega štetja v Berlinu je ugotovil v 1,210.932 gospodinjstvih 1 milijon 796.532 moških in 2,106.206 ženskih torej skupno 3,902.738 prebivalcev. Za 16.362 gospodinjstev še ni podatkov. Domneva se, da se bo naštelo 3,950.000 prebivalcev, torej četrti milijon, ki bi bil imel biti že koncem oktobra 1924 prekoračen, še ni dosežen.
— Velikanska eksplozija v Berlinu. V kemični tovarni v Scheringu na Nemškem se je pripetila te dni eksplozija. Eksplodiral je tehničen aparat, ki so ga gonili motorji. Ena delavka je bila tako težko poškodovana, da je umrla čez par minut. Delovodja tovarniškega oddelka ima tako razbito črepinjo in tako težke opekline, da bo najbrže tudi umrl. Večje število delavk je težko, ozirom lahko poškodovanih. Kako silna je bila eksplozija, je razvidno najbolj iz dejstva, da je 30 m dolgo in 20 m široko tovarniško poslopje skoro popolnoma porušeno. »S strašnim grmenjem se je podrla streha ter pokopala vse, ki niso mogli pravočasno bežati. Vsi stroji so uničeni. Obratovanje tovarne je za dalj časa onemogočeno. Poslopje je po eksploziji popolnoma pogorelo.
— Raziskavanje Azije s »Zeppelini«. — Švedski raziskovalec dr. Sven H edin se je izrazil v pogovoru Z novinarji, da je pripravljen podvzeti v nerazkrite pokrajine Azije raziskovalen polet v »Zeppelinih . Prepričan je, da je tak načrt izvedljiv ter bi bil velikega pomena. Dr. Sven Iledin se je začel glede tega že pogajati z dr. Eckener-jem. Vendar pa je treba rešiti, predno bo mogoče načrt izvesti, še celo vrsto problemov, med katerimi se nahajajo tudi nekatere klavzule- versajske mirovne pogodbe, ki se tičejo gradbe »Zeppelinov .. Dr. Hediu je
mTier|R^ da- Mx>	-preirAoišIti	»vakoplOV
popreje na par lažjih poletih v polarno ozemlje, ki jih bo podvzel leta 1927. Nansen. Kar sfe tiče poleta preko Azije, se je treba pripraviti na ciklone, orkane, monsune, nalive in meglo. Dr. Hedin je izjavil, da je glavni pogoj za njegovo udeležbo ta, da vodi zrakoplov dr. Eckener osebno.
— Analfabctštvo na Madžarskem. Iz Budimpešte poročajo: Madžarski prosvetni minister je priobčil te dni v nekem budimpe-štanskem dnevniku članek, v katerem obravnava šolska vprašanja. V tem članku opozarja na dejstvo, da je na Madžarskem od 8 milijonov prebivalcev, ki so prekoračili 6. leto, en milijon takih, ki ne znajo niii pisati, niti# citati- Minister zastopa mnenje, da so temu krivi starši, ki ne skrbe za to, da bt obiskovali njihovi otroci šolo. Na drugi strani lju
Dalje
žim, ki sicer drugih narodno: nameraval pomadžaritk, ravno je bilo prebivalstvo glede narodnosti pome šano, dovolj madžarskih državnih sol, da je nudil s tem tujim narodnostim priliko na-čiti se madžarskega jezika. Ko pa so te narodnosti od Madžarske odpadle, je ostalo^ samo ozemlje, na katerem prebivajo Madžari, na katerem ni bilo šol in kjer jih danes spričo neugodnih financielnih razmer ni mogoče ustanoviti.	,
— Nagrade za rodbine s številnim naraščajem na Madžarskem. Iz Budimpešte po-
drame močan kamen svojih izkustev in znanja _ potem je šel zagonetno molčeč in takten ...
Nekako igralsko dedščino je prevzel g. Ivan Levar po pokojniku. Njegov Cyrano je deloma popravil tehnično šibkost vprizo-ritve. Kreacija je bila krepka, očitala je svežost in prepotrebno zdravje, ki veje iz nje. Levarjev Hrast je kazal nekaj reminiscence, a je osvetlil vso močno teatralno silo rojenega igralca, ki ni le izkušen in rutiniran, temveč ima tudi tanko uho za režijo in ostro-vidno razumevanje za dramatski tip. Manj srečen je bil Levar kot srezki pisar (»Sumljiva oseba«) ali Mozljakov. Svojevrstno je ustvaril Krišpina, a bolj efektno ko verjetno, dominiral je zlasti kot Herman II. Celjan,
' ki je odločilno nosil močno tretje dejanje. Nepričakovano se je uveljavil v moderni drami (Rosmer), z Nikitom pa ni prodrl do potankosti. V Pirandellovi »Šestero oseb išče avtorja« jo kot »Član gledališča« pokazal svojo plastično igro in izrazitost v skupinskih nastopih tudi v podrejeni šarži. Levar raste in napreduje. Glasovno zajame v polno, njegove figure so izklesane. V komičnih \lo-gah vsled teh razlogov njegova pastoznost ne učinkuje v isti meri kot v veledramaticnih kreacijah. Izjemo bi tvoril njegov Kinezijas (»Lizistrata«).	,	.
V izrazito »slovenski seziji« se je g. Lipah udejstvoval ponajveč režijsko. Igralsko je nekoliko popustil. Raguenlan je izgledal se-
sekljan in malo nenaravno privit, Desniški gospod manj izrazil, v »Magdi« je režijsko dvignil šibkejše strani dela, za mladinske igre (drugi minister v »Pepeluhu in v »Mogočnem prstanu ) pa pomeni dragoceno re-lijsko in igralsko moč. »Vdovo Rošlinko je z največjo skrbnostjo režiral in mnogo pripomogel, da je dobro zasedena igra našla toliko odobravanja pri širši publiki, za katero je v prvi vrsti namenjena.
Kralj je igral Le Breta, Maleca (dober karakter), po njegovem prizadevanju smo videli in spoznali Niccodemija in njegovega Maria (»Zora, dan, noč-). Slednja kreacija je bila bolj zanimiva kot resnična: Kralj pač ni mladostni ljubimec. Nastopil je še kol Niča, srezki pisar Pravdač, Peter (»Magda«), v »Pepeluhu«, je bil manj srečen Kraft (»Misel«), Balantača ni mogel rešiti. V »Narodnem poslancu je kreiral Sekuliča. Kralj je ambicijozen igralec, ki ga pogosto srečavamo na gledaliških listih. Izmed ponovitev je rešil dunajski kič »Danes bomo tiči«.
G. R o g o z je tudi letos stal na svoji doseženi višini. Liguičre, manj pristen Lojze (»Pri Hrastovih«), tipičen Aleksa Zunjic (»Sumljiva oseba«), nekoliko nepopoln Friderik II. (»Veronika«), igralsko virtuozen v »Magdi«, poskočen dvorni norec, Savelov v »Misli«, Peter Mortensgard in sijajna kreacija očeta v »Šestero oseb...«. To je suha kronika. Vmes cel kup ponovitev (»Othello« i, dr.), Omeniti je še Pjotra v drami »Mo«
teme«. Rogoz je režiral »Sumljivo osebo« m »Narodnega poslanca zadovoljivo. Rogoz J miren, podzavestno ustvarjajoč talent,
 i	trnt	vivih nodob. le vsestra
isce
manj* problemov kot živih pbdob je vsestranski in se izogiba detajlov. Kljub le[°\nh mnogi zaposlenosti ni prišel do svoje odločilne kreacije.	*•
(Konec sledi.)
RAZSTAVA A. ČERNIGOJ.
Te dni se vrši v Jakopičevem paviljonu
Razstava bo
trajala od 5.-19. julija in bo obsegala Černigojeva impresionistična ekspresionistična in kubistična dela, tako da bo tu prvič ja
razstva slik, risb in grafike tr	....*
II
nosu'mi'ogled razvoj teh treh stremljenj.
Slike bodo urejene tako, da bodo obiskovalci lahko natanč spoznali bistvene razlike med temi strujami.
Namen razstave je poučnega značaja, ne
ročajo: Minister za socialno oskrbo je izjavil,
'J8 k? uvedla vlada, kakor hitro bodo- to dovolila državna sredstva, premijski sistem za rodbine, ki imajo več, kakor 4 ali 5 otrok. Razven tega bo skrbela vlada ne samo za za-konske, temveč tudi za nezakonske otroke na ta način, da bodo dobivali otroci, dasi ostanejo v oskrbi staršev, gotovo podporo.
— Otvoritev sanatorija za bolne kmete na nekdanjem carskem letovišču Livadiji. Iz Moskve poročajo: Na bivšem carskem letovišču Livadiji je bila te dni slovesna otvoritev sanatorija za bolne kmete. Ljudski komisar za zdravstvo, Semašenko in tajnik centralnega izvršilnega odbora Kysilev sta imela nagovore, v katerih sta naglašala politični pomen otvoritve, v katerem je videti zvezo med poljedelskim in delavskim elementom. Slavnost se je končala s pojedino v prelestni nekdanji obednici ruskega čara.
— Pobožen morilec. Včeraj in predvčerajšnjim se je vršila pred dunajsko poroto obravnava zoper trgovca Otona Rohatscha, ki je umoril lansko leto svojega kompanjona Franca Spiko. Povod za umor so bili kup-čijski spori in medsebojne tožbe. Robač je stavil Spiko v trgovini na odgovor, nenadoma pa je potegnil revolver ter oddal na svojega družabnika par strelov. Težko ranjen je zbežal Spilca na cesto, kjer se je zgrudil. Rohatsch je planil za njim ter oddal na v krvi ležečega še en strel, rekoč: »Tu imaš, da boš imel dovolj!« Ko so ga takoj naio aretirali, je dejal: »To je bil najlepši dan mojega življenja.« Špika je bil namreč že mrtev. Zadet je bil od petih strelov, dve krogli sta mu predrli srce. Pred preiskovalnim sodnikom je izpovedal morilec, da je šel pred umorom v cerkev, kjer je pobožno molil, da mu da Bog moč, da izvrši dejanje. — Obsojen je bil na 10 let ječe.
— Izmenjava na smrt obsojenega poljskega konzula Laszkievvicza. Kakor poročajo iz Moskve, bodo izmenjali v kratkem na smrt obsojenega poljskega konzula Laszkievvicza za. trupla svoječasno na poljski meji umorjenih komunistov Boginskega in Wieczor-kievvicza. Kakor je znano, je zahtevala svoječasno sovjetska vlada, da se ji trupli izročita, kar pa je poljska vlada odklonila.
— Lakota v sibirskem zlatem paradižu.' Nedavno smo poročali, da so se jele izseljevati velike množice ljudi iz Evrope v Aldan-ske pokrajine v Sibiriji. Gnala jih je tja pohlepnost. po zlatu, ker se je razširila, govorica, da so odkrili v onih krajih bogate zlate rudnike. V kratkem času se je nabrala v pokrajinah velikanska množica ljudi. Kmalu je nastala med njimi silna beda. Oni, ki so prišli popreje, so razdelili zemljo med seboj in niso pustili nikogar več do ležišč zlata. Razven tega so ustanovili nekako konsumno zadrugo, ki je prodajala živila samo članom. Sedaj se je, kakor poroča »Krasnaja gazeta«, položaj tako poslabšal, da se je bati hude lakote. Kolonisti se zopet vračajo trumoma. Kakor trdi omenjeni list, so zlati rudniki že popolnoma izčrpani.
— Letniki zažgali vso vas. Iz Kočan v Srbiji poročajo, da je bila zažgana pred predvčerajšnjim v polački občini vas. /.gorelo je okrog 250 hiš. Prebivalci trdijo, da so zažgali vas naši četniki in sicer zato, ker so mislili, da je prebivalstvo v zvezi z makedonskimi komiti. V selu vlada velika panika. Ljudje se boje četnikov, policije in bolgarskih komitaŠev, katerih število narašča od dne do dne. — Lepe razmere!
  Povodenjska katastrofa v Galiciji. O
povodenjski katastrofi v Galiciji, o kateri smo poročali včeraj, prihajajo nove podrobne vesti. V okraju Drohobyez je pel vasi pod vodo. Ozemlje nafte okrog Rorysla\va je ogroženo. V mestecu Rozniatovvu je porušenih 100 stanovanjskih hiš, v Stanislavu 105. Na progi Stryj-Stanislav je prekinjena zveza. Dosedanja škoda znaša milijone. Okrog 300.000 rodbin v Mali Poljski je vsled elementarne katastrofe brez strehe. Glasom zadnjih poročil, se upa, da Jo prekoračila katastrofa spričo dejstva, da so nalivi ponehali, svoj višek. Pri Sano k ti je vse ozemlje približno 10 km naokoli pod vodo. Na i>rogi Lvosv-Sambor je pretrgana zveza. Jako kritičen je položaj v krakovski vojvodini. Nižje ležeči predkraji Krakowa so že pod vodo. V več krajih je zahtevala povodenj številne človeške žrtve. Visla in Bialka sta vendarle že nekoliko padli.
  Tajna prostitucija v Sarajevu. V Sarajevu je več tajnih lokalov, pa tudi hanov (gostiln), v katerih se sestajajo lahkoživci, da uganjajo ljubezenske orgije. Tak maj; hen »han« se nahaja tudi v Aleksandrovi ulici. Njegov lastnik ima vedno po več »sobaric«, dočim nimajo največji sarajevski lokali nikdar ve« kakor po tri. V sredo je udrla v ta lokal policija ter zasačila več deklet, med njimi tudi dve Slovenki, v Evinem kostumu in flagranti.
— Avtomobil ukraden Pre4 I)d('1"ko razstavo. Kakor poročajo rz lariza, je doživel te dni ing. Robert Salles medtem, ko se je mudil na mednarodni razstavi, prav neprijeten slučaj. Pustil je svoj avtomobil pred vhodom ter naročil nekemu staremu niozu, naj pazi nanj. Komaj pa je inženir odšel, se je približal starcu elegantno opravljen gospod, ki ga je prosil, da nese nekam neko pismo. Mož se je sprva branil, k<) pa Je dobil 20 frc napitnine, je šel, toda adresala ni mogel najti nikjer. K°.se F' vrnn, avtomobila ni bilo več. Policija tatu dosedaj se
111 —'uakev samomorilke. Pariška policija je bila te dni obveščena, da je izvršila približno 40 IM stara dama v avtomobilu v
poučnega značaja, ne . lonSj£em gozdiču samomor- Šofer je sli-pa etektnega. Ubiskovalci morajo poznati so- j	strelov,	na	kar	je	ustavil	avto	te
dobne umetnostne probleme. Umetnost ne	damo	ležečo nezavestno v krvi. P k-
 i : i _	A.,	n.-,	noVft	HlIl^riK
efektnega. Obiskov
sme biti predmet luksusa, marveč mora izobraziti ljudstvo za duševne časovne geo; metrije. Zatorej: pridite!
Šentjakobski gledališki oder poživlja gospode in gospodične, ki imajo veselje do igranja, da javijo pismeno svoj pristop gornji naslov,
cija je ugotovila, da gre za neko amerikanko iz Chicaga, ki je bila bolna na /a»dh tel govorila že par tednov o s8^0danr|' k 0. pred svojo smrtjo se je P0(j$L,	r.,w, ,-e-
grebnemu zavodu ter je na	■' ^
t’ ^ Dozneie S	vrnila, si
ogledala neko rakev W bila	ž	njo zado-
voljna. Pri slovesu je rekla, da bo poslala svoje direktive brzojavno. Razven tega je zahtevala brzojavno od neke ameriške banke ček, glaseč »e na 700 dolarjev, s katerim naj se plača njen pogreb. Na svoji obleki je pustila vizitko, pripeto z iglico. Na vizitki je bilo napisano, kje je naročila rakev in pogreb.
— Skozi dimnik k oltarju. Irski listi pripovedujejo o deklici, ki je zlezla na dan svoje poroke skozi dimnik, da je mogla stopiti s svojim ženinom pred oltar. Stariši so hoteli poroko preprečiti. Zato so zaprli deklico v njeno spalnico. Deklica pa je oblekla poročno obleko, zlezla skozi sajasti dimnik na streho, splezala ob žlebu na cesto, hitela v bližnje mestece Laghey, najela avtomobil ter se peljala v najhitrejšem tempu v cerkev, kjer jo je ženin že pričakoval. Njen obraz in njena obleka sta bila črna od saj, kljub temu pa je rekla glasno in odločno da, ter je bila' že davno soproga svojega ljubimca, ko so stariši opazili romantičen beg.
— Dunajčanka v Beogradu izginila. Pred dvemi leti je prišla z Dunaja v Beograd lepa i n mlada devojka Marija Prhal. Kmalu je dobila na posestvu Ecska pri Velikem Beč-kereku, katerega lastnica je grofica Palavidni službo sobarice. Tu se je Marija obnašala izredno dobro, ter ni imela nikakih znanstev z moškimi. Nekega dne se je seznanila v Velikem Bečkereku z nekim mehanikom. Kmalu nato je odšla ž njim, ne da bi bila komu povedala kako besedo, v Beograd, kjer sta najela malo stanovanje ter živela kakor mož in žena. Mehanik, rodom Madžar, je našel najpreje mesto šoferja! Pridno je menjati gospodarje, ker ni bil najboljši delavec. Ker. zaljubljeni parček ni zaslužil dovolj, da bi bil se preživljal, je začela Marija hoditi ponoči na lov za moškimi. To seveda njenemu ljubimcu ni bilo všeč in scene ljubosumnosti so prišle na dnevni red. Nekoč je mehanik Marijo pognal po stopnji-cah s sekiro v roki. Kmalu nato je Marija izginila, iu mehanik se je izselil. Dokler je bilo dekle v službi pri grofici, je pisalo pogosto domov. Od trenutka pa, ko je odšla v Beograd, je prenehala pisati. To se je zdelo njenim starišem suinljivo. Informirali so se
o	njej potom dunajske policije. Beograjska policija sprašuje na vse strani, toda Marije ne najde nikjer. Iz države ni odšla, zato se domneva, da jo je šofer iz ljubosumnosti umoril. Ugotoviti oblasti tega doslej niso mogle, zakaj tudi šoferja ne morejo nikjer najti. Sumi se, da je pobegnil na Madžarsko.
— Obravnava zoper Ledererjevo. V torek se je pričela v Budimpešti obravnava zoper Mici Ledererjevo. Obtoženka je izpovedala pri svojem zaslišanju monstruozne podrobnosti o umoru Koudelke ter je izjavila, da ni umoril njenega ljubimca Koudelko njen mož, temveč, da so ga ustrelili 3 oficirji. Gustav Lederer, ki je bil konfrontiran s svojo gospo, se je držal strumno, govoril je glasno ter gledal svoji soprogi srepo v
.•oči. To pot Mici Lederer ni mogla vzdržati pogleda svojega moža ter je izbruhnila v jok. Obtoženka je preklicala svoje prejšnje priznanje, taji, da bi bila prigovarjala svojemu soprogu k umoru. Pravi, da obstoji njena krivda samo v tem, da umora ni preprečila, kar bi bila lahko storila. Pravi, da jo je zasledoval Keudelka z nemoralnimi ponudbami ter jo nagovarjal, da bi se dala ločiti od svojega moža, nakar naj bi se poročila ž njim. Ona pa da se je držala heroično ter je izjavila Koudelki, da ga bo njen mož ustrelil, ako izve o njegovih nemoralnih ponudbah. Dalje trdi, da Koudelki 70 milijonov madžarskih kron ni izvabila, temveč da jih ji je dal Koudelka sam na razpolago, češ da naj dela ž njimi kupčije. Pravi, da se je pogajalo s prekajevalcem mesa več oficirjev za dobavo blaga. Ker se je kupčija razbila je eden od oficirjev Koudelko ustrelil, nakar so ostali razkosali njegovo truplo. Imen teh olicirjev pa ne ve navesti.
— Originelno slovo. Te dni je našel neki pasant v donavskem kanalu na Dunaju zamašeno steklenico, v kateri se je nahajal list s sledečim besedilom: »Da napravim Tvoji ljubosumnosti konec, sem sklenila, da skočim v Donavo. Zdravstvuj. Tvoja Olga.« Policijska poizvedovanja so UVedena.
* jubljana.
—1 Znižanje cen kruhu v Ljubljani. Cene kruhu v Ljubljani so se znižale s 1. julijem t. I. sledeče: kg belega kruha od 7.50 na 7 Din, črni kruh od 6;50 na 6 Din, rženi kruh od 6.50 na 0 Din. Kruh se sme prodajati le v leži 1, pol in en četrt kilograma. Prodaja v vsaki drugi teži je nedopustna in kaznjiva. Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
— Slovensko planinsko društvo naznanja vsem svojim članom, da se dobe uverenja za polovično vožnjo po železnici le proti predložitvi legitimacij vseli Članov, ki se udeleže kakega izleta.
Dopis.
— Kranj. Narodna čitalnica priredi v torek, dne 7. julija ob 21. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega^ doma svojemu častnemu dauu in velezaslužnetnu pevovodji g. Vilku Rusu ob njegovi petdesetletnici Časten večer, h kateremu se vabijo vsi njegovi prijatelji. — Vstopnina prosta.
— Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Zaradi slabega vremena se sezona še ni tako raz- i vila, kot bi želeli. Gostje prihajajo vsaki ; dan, mnogo sob je v naprej naročenih. Pri- j čakujemo, da bo naš krasni kraj, biser ju-goslovenskih zdravilišč, tekom 10 dni popolnoma zaseden. V soboto, dne 5. t. m., koncertira v dvorani Zdraviliškega doma priznani slovenski kvartet (gg. Banovec, Pečenko, Završan jn Zupan) z zelo lepim, popularnim sporedom, teden dni pozneje pa nas obišče pevsko društvo Ljubljanski Zvon, ki bo letos koncertiralo v Rogaški Slatini že peto leto.
i „Več. Kreme" o položaju.
Oficiozno »Večerno Vreme« piše: V poli-j tičnih krogih se mogoče še nikdar ni toliko : govorilo o sporazumu, kakor danes dopol-' dne, ko se je vršil prvi oficiehii sestanek ■' delegatov radikalne stranke in HSS. j Ugotoviti je, da je razpoloženje za spora-i zum globoko ukoreninjeno v vseh političnih
*	krogih razen pri samostojnih demokratih, ki delajo še vedno na tem, da preprečijo, če le ■ mogoče sporazum med radikali in radičevci.
Svetozar Pribičevic, šef samostojnih demokratov se je razgovarjal polni dve uri z leaderjem radikalne stranke Aco Stanojevičem. Zjutraj je Pribičevic zopet obiskal Pa-šiča v njegovi vili na topčiderskem brdu.
Pred oficielnim sestankom v kabinetu ministra socialne politike so obiskali radikal-ski delegati Pasica. Pri tej priliki so bile fiksirane zadnje instrukdje za prvi oficiehii sestanek' delegatov.
Razen omenjenih gospodov so obiskali danes dopoldne Pašiča Aca Stanojevič in minister javnih del Nikola Uzunovič. Vsi ti poseti pri Pašiču, poseti, na katerih se razpravlja o enem in istem vprašanju, o vprašanju sporazuma med radikali in radičevci, so dokaz o važnosti stvari, ki se ima te dni završiti.
Glede rezultata razgovorov, ki so se danes začeli, se more reči, da nihče v političnih krogih o njem ne dvomi, oziroma, da je skeptikov jako malo. V glavnem se misli, da pride do sporazuma v najkrajšem času, mnogi trdijo, da se zgodi to še do ponedeljka.
Zanimive so možnosti glede sporazuma, o katerih se je razpravljalo danes v nekaterih političnih krogih. Govorilo se je o štirih možnostih, o katerih bi se moralo razpravljati tekom oficioznih pregovorov radikal-skih in Radičevih delegatov.
Te možnosti bi bile:
1. Stvoritev vlade radikalov, samostojnih demokratov in radičevcev.
2. Sporazum s HSS na način, da bi se vstop HSS v vlado odgodil do jeseni. Vlada PP bi ostala med tem časom na krmilu ter vršila najpotrebnejše tekoče posle, predložila nujno potrebne zakone. Po tej kombinaciji bi se imela HSS držati v skupščini lojalno.
3. Popolnoma ista kombinacija, samo s to razliko, da bi bil do jeseni na vladi homogeni radikalski kabinet, tako da bi bili samostojni demokrati takoj izključeni od sodelovanja v vladi.
4. Takoj sedaj, še te dni bi prevzela vlado koalicija radikalov in radičevcev.
Prvi dve možnosti se v glavnem smatrata za malo verjetni. Tudi v tretjo možnost se dosti ne veruje. Naglašalo se je, da je edino možna četrta kombinacija, namreč da se takoj stvori RR vlada. V to kombinadjo se je danes dopoldne, bolj kakor kdaj prej, verovalo in v krogih radičevcev se je naglašalo, da je to kombinacija, ki more dovesti do popolne ureditve političnih prilik v državi.«
Tako »Več. Vreme«, ki je vsaj stokrat tako dobro informirano, kakor pa slavni »Slo-venski Narod«.
Pripominjamo, da je istega mnenja ves Beograd, ki se za potek pogajanj tako zanima, kakor se že leta dolgo ni zanimal za nobena vprašanje. Ministrstvo socialne politike je bilo za časa prve oficielne seje naravnost oblegano in sodi se, da je bilo preko 3000 ljudi, ki je nestrpno čakalo na rezultat pogajanj.
V	Beogradu nihče ne dvomi več o ugodnem rezultatu pogajanj in to se jasno vidi iz Pribičevičeve »Reči«, ki je samo suho objavila oficielni komunike o prvi seji in se previdno vzdržala vsakega komentarja.
V go bomo nosili v žepu!
Konec je prevar pri prodaji živine na sejmih in v hlevu, kajti knjižica
»Določanje žive teže pri govedu brez tehtnice"
je že izšla. — Dobi se jo po vseh knjigarnah. Po pošli se naroča pri založniku Agrarnem biroju - Ljubljana, Selenburgova ulica 7. Cena s poštnino vred 10 Din. Denar Je vpos^ti naprej.
SESTANEK GOSTILNIČARSKE ZADRUGE.
Včeraj popoldne ob 3. uri se je vršil v gostilni Kavčič na Privozu sestanek ljubljanskih reslavraterjev, gostilničarjev in kavar-narjev, ki ga je sklicala Zadruga gostilničarjev v Ljubljani. Sestanek je bil sklican radi tega, ker je mestno tržno nadzorstvo povabilo zastopnika omenjene zadruge k sebi radi znižanja cen v gostilniških in drugih tovrstnih lokalih. Cene življenskih potrebščin kot n. pr. mesa, sočivja itd., so se v zadnjem času znatno znižale in radi tega je nastopila nujna potreba znižanja cen v gostilniških podjetjih. Gostilniška zadruga je poslala na razgovor z mestnim tržnim nadzorstvom svojega zastopnika, ker je že stala sama na stališču, da njeni člani z ozirom na nastopivše razmere in znižane tržne cene znižajo cene jedilom v svojih obratih. To je večina članov že tudi v zadnjem času storila, kar se je moglo spoznati iz izjav prisotnih poedincev.
Sestanek je otvoril zadružni predsednik g. Kavčič, ki je v kratkih besedah orisal pokret znižanja cen gostilničarjev v drugih
mestih, kot n. pr. pred dnevi v Zagrebu.
Besedo je povzel nato zadružni tajnik g. Pintar, ki je prečital navzočim cenik zagrebških stanovskih tovarišev, nakar se je razvila širša debata o postavitvi cen za Ljubljano. V debati so prišla na površje težka vprašanja najemnin za lokale, visokih režijskih stroškov itd., kar se je pri zaključku posameznih postavk tudi vpoštevalo. Radi tega se je razdelilo ljubljanske gostilne in restavracije na tri razrede ter so se po tem tudi ustanovile cene.
Novi cenik, ki je zaenkrat le še predlog Zadruge obrtni oblasti, je za glavne kon-sumne predmete sledeč:
Lokali I. vrste: jutranji golaž 5.50 Din, zvečer 10 Din; kosilo: juha 2, govedina 10, prikuha 4 Din; pečenke: svinjska’ 14, telečja 12 Din.
Lokali II. vrste: jutranji golaž 5, zvečer 10 Din; kosilo: juha 2.50, govedina 8, prikuha 3 Din; pečenke: svinjska 13, telečja 11 Din.
Lokali III. vrste: jutranji golaž 4., zvečer
6	Din; kosilo: juha 2, govedina 7, prikuha 2.50 Din; pečenke: svinjska 12, telečja 10 Din.
Lokali, v katerih so stalni večerni koncerti in v katerih se za to ne pobira nikake vstopnine, nastavijo cene poljubno z ozirom na režijske stroške, kar pa ne bo gotovo nikjer pretirano z ozirom na obstoječe socijalne razmere in močno konkurenco.
1924 1923		1922	1921	1913
116,—	96.9	57.3	59.7	
107.3	123.5	142.5	121.7	
103.2	93.3	89.3	89.6	81.7
85.3	107.1	77.4		
82.6	78.5	92.—	93.2	71.7
81.8	79.9	61.1	48.7	
79.2	70.6	66.8	71.—	73.6
88.2	69.1	107.2	75.9	92.6
73.8	64.3	59,—	48.-	60.6
70.4	100.—	64,-		91 —
62.1	69.9	71.7	64.8	68.3
57.2	58.8	63.2	53.2	
38.2	39.8	68.1	54.9	
sivne bilance. Najmanjše kritje uvoza % iavo-! zom kaže Palestina z 18.8%. V letu 1925 s« j je to razmerje zvišalo na 36%. V letu 1924 je imela poleg Grčije še Avstrija najslabž« ; trgovinsko bilanco, ker je bilo samo 67% ; uvoza kritih z izvozom. V letu 1925 se je to ! razmerje povišalo na 71.2%.
GOSPODARSKI POLOŽAJ AVSTRIJE.
\ Zveza narodov je poslala eksperte v Av-; strijo, da preštudirajo njen gospodarski po-j ložaj.
Avstrijski premogovniki (črni premog n* Nižje Avstrijskem, rjavi na Štajerskem) so j skrčili obrat, nekateri celo na 40% normal-: nega. Železna industrija uspeva bolje, zlasti ! produkcija stavbenega železa, fine pločevin« i in kvalitetnega materijala. Surovo železo j« j v prvem letošnjem četrtletju doseglo 75 tiso!
i	ton (50% normale), v drugem se obeta 65%.
; Jeklarnam se je domači trg zmanjšal, obenem
i	pa povečal promet z inozemstvom; zlasti ju-j goslovanski odjemalci so se zadnji čas — v pričakovanju visokih carin — požurili a naročili. Tovarne železniških vozov in lokomotiv so radi ugodne konjunkture vpeljal« nadurno delo in sprejele novih delavcev. Strojne tovarne obratujejo s 35—40%. Poljedelsko orodje se zlasti izvaža v Rusijo, produkcija je v normalni višini. Livarne stoj«. Papirna in kemična industrija uspeva, do-čim je v tovarnah pohištva radi stanovaiijek« bede in visokih carin v sosednjih državah zastoj. Stavbena dela počivajo.
DOMŽALE IN NJIH RAZVOJ.
Bilo je že objavljeno, da bodo Domžale 9. avgusta slavnostno proglašene v trg. Domžale so se tekom prav kratkega Časa nenavadno močno razvile. Pred 35 leti po njih niti dosti povpraševali niso. Ne župnije, ne šole ni bilo. Ob Mlinščici, koder so sedaj mogočne tvornice slamnikov, so stale pri-proste žage in mlini. Najbolj obljuden je bil Stob, tedaj važno postajališče voznikov, ki so prevažali blago z Dunaja skozi Ljubljano v Trst in nazaj. Zato ima stari Bauerjev zemljevid Kranjske pač označen Stob, ne pa DomžaL Vsa okolica, ki je sedaj združena v trg s približno 2000 prebivalci, je štela tedaj okrog 900 ljudi, ki so se preživljali večinoma s pletenjem kit in šivanjem slamnikov. Svoj izredni procvit imajo Domžale v posebni meri zahvaliti širom Slovenije znanemu kamničanu, Jii praznuje letos 35 letnico. Vsled svoje pohlevne vožnje pogosto zaničevani vlak nikdar ni tako malovreden, kakor ga smatrajo nekateri zabavljači, ki ne vedo, da je bil med vojno ena izmed redkih aktivnih železnic. Na stotisoče turistov in izletnikov je že prevozil iz bele Ljubljane v prekrasne Kamniške planine. Vsako pomlad vozijo vlaki najelegantnejše dame v Domžale po svetovno znane domžalske slamnike. Na tisoče najfinejših slamnikarskih izdelkov ge izvozi vsako leto iz Domžal na Nemško, Francosko in Angleško. Kje je ostala lesna, mlevska, žitna in vinska trgovina poleg širom znane domžalske konjske trgovine! Brez kamničana bi Domžale res ne bile, kar so! Ko je imela 1890. leta steči po domžalskem polju kamniška železnica iz Trzina skozi Mengeš v Kamnik, so se temu uprli tedanji Mengšani. Branili so se železnice s približno tako premišljenostjo, kot danes Ljubljana zračne postaje. Železniški tir se je zato res obrnil v Trzinu na Domžale, ki so dobile tudi postajo. Domžale so začele pro-c vita ti. Postale so središče slamnikarske in drugih obrti, med katerimi si je slamnikar-stvo pridobilo svetovni sloves.
gospodarstvo.
MEDNARODNA TRGOVINA.
V	svojem zadnjem mesečnem poročilu prinaša mednarodni trgovinski institut v Bruslju zanimiv pregled o razvoju zunanje trgovine skoraj vseh kulturnih držav sveta. Splošno izkazujejo trgovinske bilance skoraj vseh evropskih držav znatne pasive. Izjemo tvorijo Jugoslavija, češkoslovaška, Francija, Finska in Danska. Izvenevropske države kot Južna Afrika, Amerika, Egipt, Avstralija so imele deloma že pred vojno visoko aktivno trgovinsko bilanco. Druge zopet kot Kanada so povzdignile svojo pasivno predvojno bilanco k znatni aktivnosti 1. 1924. Naslednji pregled naj pokaže v nekaterih primerih razvoj trgovinske bilance posameznih dežel v zadnjih letih.
Izvoz v odstotkih uvoza
1913	1921	1922	1923	1924
Združ. države 136.6	174.5	120.9	107.9	124.—
Egipt	113.6	65.5	111.6	128.9	129.5
Kanada	69.7	100.4	116.—	112.3	136.4
Brazilija	97.4 101.2 139.2 145.2
Avstralija 98.6 102.5 102 — 81.2 934
Umevno je, da niso podatki iz novih evropskih držav popolni in tudi manjka statistika zunanje nemške trgovine za leto 1921. Naslednja tabela nam podaja nekaj podatkov:
Izvoz v odstotkih uvoza
19!
Jugoslav.
Češslov.
Francija Poljska Švica Ogrska Belgija Bolgarska Italija Nemčija Anglija Avstrija Grška
V	tem pregledu niso bile vpoštevane nekatere nordijske države, od katerih izkazujejo trgovinske bilance za leto 1924 sledeče podatke.
Danska 128.9%, Finska 105.3% aktivne bilance, Švedska 89.3%, Norveška 67.3% pa-
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 3. julija 1925.
Blago: Pšenica Rosafe, frco Postojna trs., blago 400, koruza sremska, fco nakl. postaja, blago 185, koruza defektna, po vzorcu par. Ljubljana, blago 170, krompir novi, frco staj. postaja, blago 135. — Zaboji za slive 22'A, blago 5.50, 25 blago 7.50, 30 blago 11, 3* blago 11.50, fco nakl. postaja Slov., desk« 20 mm in 25 mm monk fco meja blago 20, oglje la, vilano frco meja blago 96, eksekm-tivna prodaja tramov, 18 vagonov, denar 245, blago 260, zaključ. 245.
Vrednote: 2H% drž. renta za voj. škodo den. 230; 1% invest. pos. iz leta 1921. denar 62.50; Celjska posojilnica denar 200, blago 205, Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 265; Merkantilna banka denar 101; blago 101, zaldj. 101; Prva hrvatska šte-dionica denar 800, blago 804; Kreditni zavod denar 175, blago 185; Strojne tovarne in li-j varne blago 135; Trboveljska premogokopn«
: družba denar 297, blago 320; Združene papirnice denar 100, blago 111, Stavbena denar 265, blago 280; 414% kom. z. dež. bank« denar 20, \'A% zast. dež. banke denar 20.
BORZE.
Zagreb, 3. julija. Devize: Curih 11.09 do ; 11.19, Praga 169.30—171.70, Newyork 56.80 do 57.60, London 277.60—280.60, Trst 205 d« 208, Berlin 13.575-13.725, Dunaj 0.0801 do 0.08013.
Curih, 3. julija. Predborza: Beograd 8.96 do 9, Pariz 24.05—24.15, London 25.04—25.05, Newyork 515-515.25, Trst 18.30—18.40, Dm-naj 0.007255, Praga 15.25—15.28.
 ..................  *	—-".i	 ..m.
To in ono.
STRAŠNA EKSEKUCIJA.
Kakor poročajo iz Harbina, je končal tam te dni na grozen način svojo karijero in svoj« življenje eden od najstrašnejših roparjev, kar jih pozna zgodovina, Ivan Kornjilov, ki je bil strah in groza Kitajske. Računa se, da je i»-, vršil okrog 1000 umorov. Končno so ga nedavno po večletnem zasledovanju vendarl« prijeli. Za njegova grozodejstva so ga obsodili na grozno smrt: Krvnik ga je davil polne tri ure, ter ga zopet oživljal, dokler mm ni bilo končno milostno dovoljeno, da umre.
Kornjilov je bil prava zver v človeški podobi. Vsakogar, ki mu je padel v roke, j« čakala brez pardona smrt. Kakor ni poznal milosti, tako tudi ni poznal hvaležnosti. Nekoč so ga orožniki težko ranili. Posrečilo s« mu je pobegniti, in usmiljen kmet mu je dal v svoji hiši skrivališče, kjer je lečil svoj« rane. Ko je ozdravil, je poklical gospodarja, njegovo ženo in 141etno hčer ter prerezal vsem trem vratove.
Dasi je bila razpisana na njegovo glavo velika nagrada, se je izprehajal razbojnik, preoblečen v elegantnega gospoda drzno po Harbinu. Na ta način se je seznanil nekoč z blagajnikom velike banke, ki ga je povahil večkrat na svoj dom ter ga po knežje gostil. Nekega dne je sedel zopet za njegovo mizo. Blagajnik je pričel slučajno govoriti o Kor-njilovih zverinstvih. Dejal je: »Želel bi videti tega Kornjilova; toda najraje bi ga videl za »zamreženim oknom«. — »To željo Vam lahko izpolnim,« je odgovoril gost, >Kor-njilov — sem jaz!« Po teh besedah je planil kvišku ter razklal blagajniku lobanjo.
Nekoč sta ga eskortirala, okovanega v verige, dva orožnika. Med potjo se je posrečilo ženi njegovega prijatelja in člana njegov« tolpe Lokomovskega, da mu je stisnila v roko revolver. Kornjiloy je ustrelil z zvezanimi rokami oba orožnika in pobegnil.
Končno je pogubila drznega roparja njegova častihlepnost. Prisilil je lastnika nekega kinematografa, da bi posnel film, ki predstavlja junaške čine njega in njegovega prijatelja Lokomovskega. Nekdo je ovadil stvar polidji, ki je obkolila poslopje ter otvorila na razbojnike brzl ogenj. Lokomovski se ni ustrašil, hotel je, da se prebijeta skozi kordon in jurišal je prvi; toda, komaj je planil iz poslopja, že se je zgrudil preluknjan od številnih projektilov, kakor rešeto. Ko je Kornjilov to videl, je prijel ženo Lokomovskega, jo tiščal predse kakor ščit ter se predal, n« vedoč, kako strašna smrt ga čaka.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin.
Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
MODNI SAION
HORVAT, Ljubljana
STARI TRO ŠTEV. 21
Popravila se sprejemajo
nadaljna be
Revirni~qozdar§
Zaščitni znak
... - (22)
V oklopniaku okoli sveta.
Spisal Kobert K rali.
>«olika hitrost je bila nastavljena« vpraša mirno.
*No, kakor po navadi, sto.«
. >Ali je bil nastavljen le elektriški pogon?«
>*No, to je prav zadosti.
»Koliko časa bodo še delovali akumulatorji?-.
>6e dvajset uric.-
»Stokrat dvajset je ...«
Leonor ne izgovori številke, zopet se prestraši.
>To je dvatisoč,« dopolni Adam. Da, da, dvatisoč kiiometerčkov bo napravila pošast, preden ji poide krana — in jaz brez dežnika, in niti tobaka nimam! in kako sploh zamore lopov kar sam od sebe teči?
Govoriti o tem nima pomena. Najbr/.e se je v kipu, ko je Tom zaprl vrata s precejšnjim hrupom, premaknil kak vzvod v mehanizmu, izdelovatelji namreč še niso dobro poznali vseh posebnosti Morrisove imajdbe.
Leonor si je zopet opomogla, potegne zemljevid severne Amerike, potem vzame iz škatlice sestilo in kompas, pogleda, v katero smer je mahnil avto in ■eri na zemljevidu, Green jo gleda.
Skoraj naravnost severozahod. Dvatisoč kilometrov — to je približno kanadska meja.
>Da, do Kanade.
>Če bo vozil avto naravnost, bo prišel do »črnili hribov«, ki so le štiristo kilometrov oddaljeni od tu. Kaj so ti »črni hribi«? Ali so tako visoki, da se bo j avto moral ustaviti?«
»Ce vi tega ne veste, moranto dohiteti najprej j avto, v katerem je knjiga, kjer je to napisano.
>Ne govorite neumnosti, prepovedujem si to, mr. Green!«	.
>Saj ne govorim neumnosti — jaz se prav slabo počutim — tako-le v copatah, brez dežnika in brez tobaka.
»Posvetujmo se, kaj je storiti.
Do Omaha City je dobrih dvesto kilometrov, do najbližjega torta še dosti več — in ali bi ne spoznali mis Morris in jo zaprli?
Store trden sklep: iti po sledovih, ki jih napravi avtomobil! Na kaj drugega sploh ne mislijo.
>Če naredimo na dan sto kilometrov, tedaj oomo...«
> Hodili dvajset dni,« dopolni Green iznova preplašeno Leonor, »dokler ne pridemo na kraj, kjer ne more dalje.«
»Mr. Hartung bo odprl vrata.«
Green dvomi o tem.
Morda se bo avto že preje ustavil.'.
Mogoče, ali pa tudi ne.
»Naj- bo že, kakor hoče,« odloči Leonor, »pojdimo po sledovih, in če mr. Hartung že preje obme, nas gotovo najde, o tem sem prepričana.
Tedaj se zopet oglasi Deaeon, ki je medtem vse izvedel in ki ima vzrok, da najtežje občuti avtoniobi-lovo izgubo. Omislil si ni bil niti kopalnih lilačic.
»Kaj pa bo sedaj z menoj?!« stoka. »Mr. Green, dajte mi vsaj svojo suknjo, da bom mogel iz trstja!«
»Ne, dragi moj, nemogoče, prehladil bi se do smrti, in to se ne sme zgoditi, to sem dolžan svojim otrokom, mislim se namreč še poročiti.
■Ali tu v vodi vendar ne bom večno stal,« stoka Deacon, videti je le njegova glava, ki gleda izza trstja.
No, zakaj pa ne? To naredite, kakor pač hočete.« »Dajte mi vsaj robec!«
»Čemu pa rabite moj robec? Kdor stoji tako-le v vodi, si izlahka osnaži nos kar s prsti.«
»Ne,'navezal si ga bom pred telo.«
(Dalje prih.)
Pri študiju se je preizkusilo,
ds spočetka za domače zdravilo rabljeni obliž za kurja očesa Burgit ustreza tudi znanstvenim zahtevam. Pri natančnem preizkušanju je-„Rabi Burgit* z veseljem dognal, da Burgit ne vsebuje škodljivih sestavin, ki bi utegnile povzročati hudo vnetje kože ali pa celo zastru-pljenje krvi, kakor se je pri drugih izdelkih to že pripetilo. Obliž za kurja očesa Burgit ima tako obliko, da učinkovita masa pokrije samo pravo kurje oko, ne doseže pa^ kože okoli, tako, da. se kurje oko odstrani v nekaj dneh brez bolečin Saj pa tudi vsak fabrikant svojega izdelka ne neguje tako vestno kakor „Rabi Burgit4*, ustanovitelj družbe r.Burgit“, ki je tekom 19 let „Burgittt stalno izboljševal in ga delal učinkovitejšega. Držite se torej te izborne izkušnje in zahtevajte izrecno Burgit, ki <ra dobite v vsaki zadevni trgovini. Tudi vi boste potem tovorili tako, kakor oni gospod Bogomir Seifried, ki nam je pre ° kratkim iz Biooklyna (Severna Amerika) pisal:
Pred osmimi leti so me silno mučila kurja očesa, po enkratni porabi Vašega „Burgita“ sem pa izgubil vsa. Ne poznam nič boljšega nego je „Burgit“Win ga vsakomur, kdor ima kurja očesa, najtopleje priporočam.
Izdelki Burgit stanejo ,y zavojih po dva kosa:
Burgit-obliž za kurja očesa Din. 9‘—, Burgit-obliž podplata Din. 12*—, Burgit-konel za noge Din. 10*—, 12 dvojnih zavojev kopeli za noge Din. 100’~.
Burgit d. z. o. z., Freilassing, Bayern.
Tažnol	Shranite!	(Nadaljevanje sledi!)
Dr. Alojzij Vrtačnik in Dr. Drago Marušič
naznanjata, ;da sta svojo odvetniško pisarno
preselila
v poslopje Pokojninskega zavoda za nameščence na ::	vogalu Aleksandrove ceste-Gledališke ulice. ::
MINKA
ima ▼•dno ▼ lalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi
MALI
Cene oolssom do 20 besed Dhi S'—, vsaka
za vse liste naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro »Reklama.«:, Beograd. Knez Mitaajlova Hlica 11. telefon 2639.
Fižol vseh vrst, suhe gobe, repno seme. kumno, mravljinfna jajca in druge pridelke kupuje
SEVER & KOMP.. LJUBLJANA.
Cene sporočamo na zahtevo.
Amerikanec,
Na]boqa Šivalni (troji In kol««a so edino 1«
Josip Peteiinc-a
narok«
SRSTZKER, PHONHln ADLER
sa rodbino, obit ta lidostrljo
Ljubljana
KCMEjs	MMm garmdia.
Mahniča mm poprnvfl« ▼elOio. AMh m Na malo.
Josip IPetelirtc, Ljubljana
Ma Tellho! (bllr. PreieraoTeo* spomenik«) ob vodli No malo I
potrebSClne *o Šivilje, KroJaCe, Cevljnrjp, sedlarje, W**e, pletenine, žepa* roke«, BCetlce, nkince, toaletno blago.
[	^	*	'	'	Telefon	MS
Kurja očesa
Skladišče v lekarnah ali drogerijah naravnost iz tvornlce in glavnega skladišču.
II. HUMI lekarnar, M.
t državnim izpitom, 34 letno teme- , ^jito vsestransko prakso in prvo- j »ritnimi izpričevali, izveiban tudi v i poljedelskem gospodarstvu, ki je , •vodil samostojno večje revire ter jovori slovenski in nemški, želi iz- : premeniti svojo neodpovedano služ- i :>o. Ponudbe pod >Revirni gozdar na upravo lista.
r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon štev. 9
1	'	Mestni trg št. O
'SEKS	1	.
obrestuje vloge zelo ugodno in sicer ~ j	vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8°/o
Ei	vloge	z	enomesečno odpovedjo,	po	10%
vloge	z	trimesečno odpovedjo,	po	12 %
Hi	vloge	z	šestmesečno odpovedjo,	po	14%
EFs Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago 5:1 poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov.
Muniriia
za lovsko puško, kaliber 16, ugodno proda Šebenik. Ljubljana, Knezova ulica 2S.
premožen, bi se, vrnivSi v domovino, rad seznanil z gospodično v starosti 20 do 25 let. Denar postranska stvar. Cenjene ponrfdbe s »liko naj se pošljejo na upravo lista pod' šifro »Srečen zakon-.
Visokošolec
išče primerne zaposlitve za čas počitnic. Sprejme tudi inštrukcije za jesenske izpite (humanist). Ponudbe , na upravo lista pod -Visokošolec'. i
Proda se
radi nujnega odpotovanja jako poceni posestvo, obsegajoče 10 ha z gospodarskim poslopjem, njivami, gozdom in velikim hlevom. Pet minut od železnice. Krasen ragled. Posebno pripravno za profesijonista ali lesnega trgovca. Eventuelno se odda tudi v najem. Ponudbe na naslov:	Anton	Zruštek,	pošta	Misli-
nje, železniška postaja Dovže pri Slovenjgradcu v Jugoslaviji.
Ženitev.
Kmet —. vdovec — bi se rad oženil. Prednost imajo one, katere posedujejo nekoliko premoženja, ponudbe s sliko na upravo lista pod »Ekonom«.
Jamstvena glavnica za vloge znaša že n nad 11 milijonov dinarjev. jg
Posojila daje le proti popolni varnosti, proti v*aj || trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo, s
Tekstilbaza
Inkaso faktur in menic.
...
Trgovski krediti. ==
Ljubljana. Krekov trg 10, prvo nadstropje prodaja; frotirje, krepe. delene, cefirje. mizne prte itd. po vnovič znižan i 1; cenah. "©L
Gospodična
•loučuje citre proti nizkemu kono- j fsrjn (3re tudi na dom. Naslov pove uprava lista.
Potne vizume
od strani konzulatov v Beogradu preskrbuje .najhitreje za zelo nizek honorar Biro »Reklama . Beograd, št. 2639. Po pošti poslani potni listi se takoj vidirajo in se vrnejo priporočeno z doplačilom stroškov.
Brusil at za kose znamke „Swatyn" Iz najboljšega brusnega materijala ponuja v preprodajo:
FRANC SWATY
tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija.
,	TRO.	WD	D.	D-	1LM
D
»D
TRO
cenike
vila
knjige
pr
TMca
tiskovine
SIMON
LIVDNJANA.
 _  račune,	letake
_u_ lenake orosure. posetnice In razglednice £5?*uIe^«kovr*tnetroov*kekaUor tudi vse druge *	-	   Lastna	knjigoveznica
GREGORČIČEVA Ut. 13. - TE1ETOM
časo
552