V NEKATERIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH BO POTREBNO
VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM ISKRENO ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE!
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE UREDNIŠTVO »NAŠE KOMUNE« IN SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUONIK
f
'N
Teden Komunista zaključen
Konec prejšnjega tedna je bila zaključena akcija ob Tednu komunista v naši občini. V času od 20. oktobra dalje so se ivretHi številni delovni razgovori v osnovnih organizacijah ZK kot tudi na j*vnih tribunah na temo: „Vloga in pomen pisane partijske besede". Več kot 400 mladincev si je o^edalo dokumentarni film Komunisti revolucije, organiziran je bil trodnevni seminar za novo sprejete člane, na sklepni svečanosti pa so v vrste ZK sprejeli 92 novih članov.
**3. koliko in kako lahko storimo v svojih okoljih, da bo „Komunist“ še učinkovitejše glasilo vse“ Slanov ZK. To je bila osrednja razprava na eni izmed javnih tribun ob Tednu komunista.
slovesnem zaključku Tedna komunista je bilo med 92 novimi člani sprejeto v vrste ZK tudi 4 tovarišev iz krajevnih skupnosti. Iskrene čestitke sekretarja IK CK ZKS Franca Šetinca.
Vnanje revolucionarjem in spodbuda novim članom.
»evolucija je ena sama, nadaljevali jo bomo in jo moramo po naši jasno opredeljeni poti, mi tudi ~ Je sekretar IK CK ZKS Franc Šetinc na zaključni slovesnosti, ki so se je udeležili n- ^ogj člani ZK, ki aktivno sodelujejo v teh vrstah že več kot 30 let Po slovesnem \s^~~°VQru »o si vsi člani ogledali še celovečerni jugoslovanski film „Užiška republika".
OŽIVITI STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA
Minilo je več mesecev, odkar si je naša oruž-bena skupnost zadala nalogo stabilizirati gospo-darska gibanja. V delovnih kolektivih in družbenopolitičnih skupnostih smo, kot vemo, nemudoma pristopili k izdelavi stabilizacijskih programov. Nekje bolj poglobljeno, druge zopet zaradi „obveze“, ki ji jo nalaga družba manj odgovorno. Skratka, programi so zbrani, čeprav na žalost ne vsi (teh je približno štiri do pet odstotkov). Analiza le*teh ni tako enostavna in seveda, če hočemo, da bomo imeli bolj ali manj temeljit vpogled na dejansko gospodarsko situacijo, potrebujemo zanjo čas. Pa vendarle je odbor za gospodarstvo pri občinskem izvršnem svetu že pretresel več kot polovico programov, ostale pa bo s pomočjo članov komisije za družbeno ekonomske odnose pri OK ZKS dokončno pregledal do konca novembra. Člani OK ZKS bodo namreč ob ocenjevanju devetmesečnega poslovanja OZD oziroma TOZD v občini (v prvih dnevih decembra) spregovorili tudi o rezultatih stabilizacijskih prizadevanj. Ne moremo sicer še natančno oceniti vsebine teh programov, vendar lahko na podlagi že omenjenega devetmesečnega poročila ugotovimo, da se je ob sicer še vedno nekaterih neugodnih gospodarskih pokazateljih kot so ekonomičnost in produktivnost, izgube
nekaterih podjetij, ponekod še vedno neurejeni dohodkovni odnosi itd., situacija v občini izboljšala.
Tp pa ne pomeni, da v nekaterih delovnih organizacijah ne bo potrebno ponovno pregledati stabilizacijske programe in jih dopolniti. Iz dosedanjih programov je namreč razvidno, da so v povprečju ti precej deklarativni, ni konkretnih nalog, rokov, kaj šele zadolžitev. V zelo redkih primerih je bila v akciji udeležena delavska kontrola, čeprav so po drugi strani skoraj povsod o teh programih razpravljali na zborih delovne skupnosti.
Akcija pa, kot smo si jo jasno in neomajno začrtali, ne sme in ne more biti enkratna, biti mora stalno prisotna, spodbujajoča. Zato morajo v vseh delovnih okoljih sproti ocenjevati realizacijo svojih stabilizacijskih prizadevanj, jih poživiti, preusmeriti in dopolniti. Le tako je lahko ta akcija uspešna in le tako lahko prinaša željene rezultate. To ocenjevanje pa seveda ne sme biti zaprto samo v ozek krog strokovnih delavcev ali vodstev delovnih organizacij, pač pa morajo o tem tudi kritično razpravljati člani osnovnih organizacij ZK kot tudi izvršnih odborov sindikata — skratka vsi ustvarjalci v združenem delu.
JANJA DOMUROVIČ
/ \
V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO:
Oživiti stabilizacijska prizadevanja	str.	1
Obiskali smo KS Fodpeč-Preserje	str.	3
V Bektrumontaži bodo brez posojil zgradili novo tovarno	str. 4-5
Od družbe pričakujemo več (nezavidljiv položaj živalskega vrta)	str. 4-5
Alpsko smučanje v naši občini na rešetu	str.	7
V________________________________________________________________________________________________________________J
ORISTNO SODELOVANJE

Kot je znano/ naša občina meji kar na sedem ostalih občin. Precejšen del meje poteka z občino Grosuplje, kjer živi okrog 20.000 občanov in obsega več kot 20 krajevnih skupnosti. Mnogo stičnih problemov, nerešenih vprašanj in izmenjava delovnih izkušenj botrujejo tako rednim občasnim srečanjem.
Pred časom so bili predstavniki te občine, ki jih je vodil predsednik občinske skupščine Janez Lesjak, na obisku pri nas. Na razgovoru so tako izmenjali stališča in mnenja o tekočih skupnih
zadevah kot so: izgradnja vodovoda do Roba, asfaltiranje ceste na Rašico, izgradnja pokopališča, sodelovanje industrijskih delovnih organizacij (IGO — KOVINOSTROJ), ter pristopih in organiziranju izdelav in razprav ob srednjeročnih planih.
Takšni delovni razgovori, pred časom so se pogovarjali tudi s predstavniki občine Vrhnika, v vsakdanjem načinu dela pripomorejo k čim-boljšemu reševanju družbenih prizadevanj.
SIMM Z
SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA IN MLADINO
Pomoč noj dobijo tisti, ki jo resnično potrebujejo
^_______________________________J
Skupščina skupnosti socialnega varstva , ki jo je vodil predsednik Slavo Kobe, se je sredi oktobra sestala na svoji četrti seji. Na dnevnem redu so bila poleg tekočih perečih problemov tudi poročila posameznih komisij. Tako so delegati sprejeli analizo in sklepne ugotovitve preživninskega varstva nezakonskih otrok in otrok iz razvezanih zakonov. Izrazili so posebno priznanje delavcem, ki so jo pripravili ter predlagali, da se jo predloži Skupščini občine za obravnavo in Svetu za družbeno, ekonomsko in politično aktivnost žensk, ki naj o njej razpravlja in pove svoje mnenje.
V nadaljevanju seje je predsednik skupščine podal program in sklepe, ki izhajajo iz stabilizacijskega programa. Strokovne službe Centra bodo do konca leta preverile upravičenost mladoletnih oseb za na-meščenost v zavodu, mobilizirale bodo socialno in materialno prizadete osebe, da bodo v čimvečji meri z lastnimi silami reševale svoje probleme in težave, za tiste pa, ki bodo potrebne pomoči, bodo na cenejši način organizirali nego in oskrbo na domu in v pomoč vključili tudi svojce. Opravljen bo pregled upravi-
čencev do denarne pomoči in pregled prispevkov svojcev in drugih zavezancev k stroškom zavodskega varstva in rejnin. Delavci Centra za socialno delo pa si bodo prizadevali, da bi v skladu s samoupravnimi sistem sami nadzorovali svoje delo in maksimalno izkoriščali delovni čas.
Zaradi stopnje prispevka so delegati dobili na vpogled že osnutek finančnega načrta za 1. 1976. Čeprav je bil to zgolj informativni osnutek, je bilo nekaj pripomb glede dotacij posameznim skupinam ter deljenju sredstev pomoči s posameznimi skupnostmi, ker nekatere skupine po mnenju delegatov ne sodijo v Skupščino za socialno varstvo in skrbstvo (zdravljenje alkoholikov). Pravi osnutek bo skupščina še sprejemala.
Kljub temu, da so lahko prisotni že ob posameznih točkah dnevnega reda postavljali vprašanja, jih je ostalo nekaj za konec seje, ko so po izvedenih razrešitvah, volitvah in imenovanju, ker prevzemata vodilna predstavnika skupščine zahtevnejše funkcije, dobili narye želene odgovore.
MINKA SKUBIC
športno-rekreacijski, vzgojnoizobra-ževalni center oziroma središče krajevne skupnosti, kjer se prepleta dejavnost mladih z vsemi oblikami družbenopolitične aktivnosti v kraju.
Da bi celodnevna osnovna šola v naši občini v prihodnje dobivala večje razsežnosti, je potrebno z največjo odgovornostjo reševati številne naloge in sklepe, ki jih bodo morale realizirati občinska in krajevne organizacije SZDL preko ko-
Na osnovi sklepa predsedstva OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in predhodnega dogovora v koordinacijski komisiji podpisnikov dogovora o splošni in skupni porabi pri izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik so v krajevnih skupnostih in TOZD pristopili k javni razpravi o naslednjih dokumentih o programih SIS družbenih dejavnosti za leto 1976, o osnutku srednjeročnega programa razvoja občine, o osnutku resolucije o druž-
ordinacijskih odborov ob polni podpori in angažiranosti vseh družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev. Nadalje se bodo v to realizacijo programa celodnevne osnovne šole vključile tudi samoupravne interesne skupnosti v okviru občine kot nosilci projekta celodnevne osnovne šole, pa tudi delovne skupnosti v vseh osnovnih šolah bodo že v sedanjih pogojih dela vključevale v svoje letne programe elemente celodnevnega dela.
benoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za leto 1976 ter o samoupravnem sporazumu združevanja in uporabi sredstev za finansiranje planov in programov KS.
V skladu s sklepi in dogovori v navedenih organih je bil nosilec razprave v krajevnih skupnostih krajevna konferenca SZDL, v TOZD pa osnovna organizacija sindikatov. Javna razprava — zbori delovnih ljudi in občanov se je zaključila 24. novembra 1975.
PROBLEMSKA KONFERENCA 0 CELODNEVNI ŠOLI
Dne 12. novembra 1975, je bila problemska konferenca o celodnevnem delu v osnovni šoli Na njej so po temeljiti razpravi vsi prisotni na podlagi poročila koordinacijskega odbora za uvajanje celodnevne šole pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in na podlagi stališč drugih družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter družbenih dokumentov in dosedanjih izkušenj sprejeli številna stališča med katerimi so bila tudi naslednja:
Celodnevna osnovna šola prerašča iz dosedanjih organizacijskih oblik v
novo višje razvito obliko, v kateri celoviteje prihaja do realizacije vzgojnoizobraževalnih smotrov sodobne osnovne šole. S tem se osnovna šola kot integralni del vključuje v reformo celotnega vzgojnoizobraže-valnega sistema.
Z vključevanjem in povezovanjem šole v družbeno okolje omogoča neposreden vpliv delovnemu človeku take vzgojno izobraževalne in-dstitucije, ki bo v največji meri združevala vse zainteresirane za najbolj učinkovit vzgojnoizobraževlani proces. S tem šola postaja družben,
URE PRAVUIC
Tudi Društvo prijateljev mladine Milan Cesnik se je prilagodilo novim pravilom o društvih po novi ustavi Glede na to pa je naš upravni odbor sklenil, da bi pristojnim službam predlagali, da bi se uvedli sistematični zdravniški pregledi tudi za otroke, ki niso zajeti v organizirano družbeno varstvo med 3. in 6. letom starosti.
Nadalje so tudi letos uvedli ure pravljic, ki jih prirejajo v VVZ Bičevje vsak četrtek med 17. in 18. uro. Na te ure redno prihaja do približno 22 otrok, zelo žal pa jim je, da ne prihajajo tudi tisti iz bolj oddaljenih krajev, kajti na teh urah pravljic ne gre samo za pravljice ampak otroci tudi pojejo, plešejo, rišejo, modelirajo ipd. Torej gre za zelo pestro in živahno dejavnost, ki bi bila prav za te otroke dobrodošla.
Prav za tiste otroke, ki niso zajeti v organizirano varstvo.
bodo priredili tudi dedka Mraza, predvidoma 26. decembra.
Želijo pa si tudi »delovanja mlajših staršev v njihovem društvu, ki so zainteresirani za vzgojo svojih otrok, saj bi tako lahko vplivali tudi v sami krajevni skupnosti, da bi se problemi in vprašanja s tega področja pre-maknih z mrtve točke.
Prav tako pa so se v društvu pogovarjali tudi o tem, da bi zainteresirali Vzgojno varstvene zavode in šole, da bi z organiziranim pristopom bolje izkoriščali rekreacijske objekte, ki so nam na voljo med zimskim časom, saj vemo, da se le-ti premalo koristijo.
V začetku decembra pa bodo imeli občni zbor, na katerega pa vabijo tudi vse zainteresirane nečlane društva, saj je njihova dejavnost zelo širokega in odprtega tipa.
ANDREJA BERLAN
JAVNA RAZPRAVA
Seminar za vodje delegacij in konferenc delegacij
Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je v »delovanju z Delavsko univerzo Boris Kidrič v Ljubljani organizirala 15. in 22. novembra 1975 seminar za vodje delegacij in konferenc delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitični zbor ter vodje skupin delegatov za skupščino mesta Ljubljana in republiško skupščino SRS.
Namen seminaija je bil zlasti usporobiti vodje delegacij in konferenc delegacij za še boljše delo v vodenju le-teh. Tako » se lahko seznanili med drugim tudi z značilnostmi delegatskega in skupščinskega sistema, z vlogo in vsebinskimi nalogami samoupravnih interesnih skupnosti, z metodami dela delegacij, vlogo in nalogami vodij delegacij, ter s sistemom medsebojnega obveščanja.
Seminar za novosprejete člane Zveze komunistov
< >>
Glasilo občinske konference SZDL Ljubijana-Vič-Rud-nik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: ing. Janez Cemažar, Milovan Dunitrič, Janja Domitrovič, (odgovorna urednica), ing. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič. Tehnični urednik France Anžel. Uredništvo in uprava Ljubljana Trg MDB 7/1, tel. 23-381 int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
\____________________________s
V sklopu »Tedna komunista" v naši občini je občinska konferenca ZKS Ljubljana Vič-Rudnik v »delovanju z Delavsko univerzo Boris Kidrič v Ijubljani organizirala tro-dnevni seminar za novosprejete člane Zveze komunistov. Le-ti so se
Člani predsedstva občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik » sc zbrali na svoji 7. redni seji dne 17. novembra 1975. Predvsem » razpravljali o organiziranju in usmerjanju javne razprave o gradivih v zvezi z družbenim planiranjem.
lahko med drugim seznanili s številnimi vpogledi na naše družbenopolitično in družbenoekonomsko življenje znotraj Jugoslavije in izven nje, s samimi mednarodnimi odnosi, z metodami političnega dela, z vprašanji religije pri nas, seveda pa tudi s
Nadalje » se dogovarjali o usklajevanju programov družbenopolitičnih in družbenih organizacij v občini s posebnim poudarkom na skupnih nalogah, kijih morajo opraviti do konca tega leta.
Sledila Je razprava o osnutkih
samimi začetki oziroma pojavi komunizma pri nas in v svetu ter s programom in statutom ZKJ in ZKS. Poleg tega pa » bili deležni tudi mnogih praktičnih napotkov za njihovo uspešno delovanje v organizaciji Zveze komunistov.
oziroma predosnutkih finančnih načrtov posameznih organizacij za leto 1976. Po razpravi in sklepanju o sistematizaciji delovnih mest v delovni skupnosti OK SZDL » sledile še kadrovske zadeve.
'"'ija predsedstva OK SZDL
• NAŠA KOMUNA Xl/H
— -----------------------------------------------
Klub samoupravljavcev
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov je imenovalo 9-članski iniciativni odbor za ustanovitev kluba samoupravljavcev.
Po predvidevanjih bo klub samoupravljavcev ustanovljen še pred novim letom.
Prva številka Obvestil
Pred dnevi je predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov izdalo prvo številko Obvestil. Bilten je namenjen predvsem predsednikom in sekretarjem ter drugim članom izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. V obvestilih, ki naj bi izhajala priložnostno, » pomembnejši sklepi občinskih odborov sindikatov posameznih dejavnosti, občinskega sveta Zveze sindikatov in njegovih organov ter druga, za sindikalne organizacije pomembna tematika.
V	bodoče bo v njih zajeta tudi druga aktualna tematika iz življenja in dela osnovnih organizacij sindikata, zlasti zanimive in uspele rešitve. Na ta način se Obvestila želijo čimbolj približati tistim, katerim so namenjena in jim pri njihovem delu pomagati
Sindikalna lista 76 v razpravi
Do 20. novembra je bil v javni razpravi osnutek sindikalne liste za leto 1976. Občinski svet Zveze sindikatov bo zbiral pripombe do 25. novembra, nakar jih bo posredoval republiškim odborom sindikatov posameznih dejavnosti Po predlogu naj bi sindikalna lista 1976 začela veljati od 1. januatja 1976 naprej.
Pričakovati je množico pripomb, zlasti okrog novega načina regresiranja toplega obroka, kar z drugimi besedami pomeni ukinitev vrednostnih bonov in kakršnegakoli nadomestila za pretirano v tistih delovnih organizacijah, ki ne bodo poskrbele za toplo malico.
Tiste OZD, ki pod nobenim pogojem ne morejo poskrbeti za tople malice, bi vrednostne živilske bone lahko dajale le izjemoma po predhodnem soglasju.
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov je o osnutku sindikalne liste že razpravljalo ter se poleg množice ostalih pripomb zavzelo za poenostavitev postopka (ne pa kriterijev) za izdajo takšnih »glasij.
Sindikalni poverjeniki v Polhovem Gradcu
V	sredini novembra je občinski svet »Zveze sindikatov" razpisal seminarje za sindikalne poverjenike po A programu. Odziv iz osnovnih organizacij sindikata je nad vsem pričakovanjem. V šestih seminarjih se izobražuje nekaj sto sindikalnih poverjenikov. Seminarji » v Turističnem domu v Polhovem Gradcu.
Seminar poleg obveznega dela uvodne razlage obsega tudi razpravo iz prakse.
Pričakovati je, da bo seminar ugodno vplival tudi na kvalitetno raven letnih skupščin v osnovnih organizacijah sindikata, ki bodo po sklepu predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v naši občini med 15. decembrom in 15. januarjem.
Stabilizacija v razvojne programe OZD
Konec oktobra je občinski svet Zveze sindikatov razpravljal ° stabilizacijskih prizadevanjih temeljnih in drugih organizacij združenega dela in ocenjeval uveljavljanje ustavne vsebine v teh OZD. V bistvu je to bila nadaljevalna seja, saj je o teh vprašanjih občinski sindikalni svet razpravljal že spomladi letos. Razlika je bila v tem, da je tokrat obravnaval to tematiko celoviteje, n® osnovi realnejših in celovitejših podatkov iz skorajda vseh OZD ter seveda na osnovi ocen, ki » jih pred tem podali občinski odbori sindikatov posameznih dejavnosti.
Globalni uspehi poslovnega uspeha gospodarstva občine kažejo, da » indeksi ustvarjenih rezultatov skoraj pri vseh posa' meznih elementih letošnjega prvega polletja v primerjavi z enakim obdobjem lani nad republiškim poprečjem. Pri tem je 7 TOZD * področja gospodarstva in 4 s področja negospodarskih dejavnosti ob polletju poslovalo z izgubo, več pa jih je imelo težave pn plačevanju obveznosti zaradi nelikvidnosti, 18 pa je imelo blokirane žiro račune za krajši ali daljši čas.
Tako kot občinski odbori sindikatov posameznih dejavnosti se je tudi občinski svet Zveze sindikatov zavzel, da osnovne organizacije sindikatov obravnavajo tričetrtletne uspehe gospodarjenja svoje OZD ter na podlagi teh podatkov ocenjujejo stabilizacijske programe in preverjajo njihovo učinkovitost. Mimo tega je tudi podal kriterije, na osnovi katerih naj osnovne organizacije sindikatov ocenjujejo stabilizacijske programe.
Najpomembnejše je to, da so se osnovne organizacije sindikata po svojih delegatih zavezale, da bodo v svojih OZD zastavile vse sile, da bodo stabilizacijska prizadevanja našla svoje mesto v letnih načrtih za leto 1976 ter srednjeročnih razvojnih programu1 OZD.
Delavci pri obrtnikih bijejo bitko
Izvršni odbor sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih’ katerega osnovna organizacija sindikata je v naši občini b"* ustanovljena tik pred poletjem, Je na vseh svojih dosedanjih sej#*1 kot osrednjo točko dnevnega reda obravnaval problematik
izvajanja kolektivne pogodbe.	^
V sredini letošnjega leta je namreč med sindikatom in obrtnuo bila podpisana kolektivna pogodba, ki je na nekaterih področjm na novo ovrednotila posamezne določbe Iz delovnih pogodb h* bistvu izenačila delavce pri zasebnih delodajalcih z delavc* zaposlenimi v družbenem sektorju. Po sklenitvi kolektivne P0" godbe imajo delavci pri zasebnih delodajalcih znatno več praV1)c’ koko pa w jih imeli prej, zlasti kar zadeva osebni dohodek »pravice" po sindikalni listi. Te se že uveijavijujo pri sklepanju
novih delovnih pogodb.	y
Zal je še precej delavcev, ki se ne zavedajo svojih P18”?’e nekaterih primerih pa obrtniki ostajajo »gluhi" za delavce zahteve. Vse delovne pogodbe, ki ni» skladne s kolektivu pogodbo, je potrebno še-letos obnoviti	,
Izvršni odbor sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih si prizadeval za dosledno uveljavitev kolektivne pogodbe. V namen je že navezal stike z občinskim upravnim organom.
Delavci, vključujte se v športno dejavnost!
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata delavce* zasebnih delodajalcih v naši občini ter športni referent poziv vse delavec pri obrtnikih, ki se zanimajo za kakršnokoli SP01^ in rekreacijsko aktivnost, da sporočijo svoj naslov in pan^ športa, v kateri bi se radi udejstvovali, na občinski sindikalni sv Tre MDB 7.
OBISKALI SMO KS PODFEČ-PRESERJE
ENOTNA POT PRI jREŠEVANJU NALOG
Tokrat so bili pri razgovoru za okroglo mizo iz KS Podpeč-Preseije prisotni. Andreja Berlan — sodelavka Naše komune, Ludvik Baša — predsednik sveta KS, Janja Do-niitrovič — gjavna in odgovorna urednica Naše komune, Jože - predsednik zbora delegatov, Danilo Bajat — pred-*dnik KO ZZB, Jože Nagode - predsednik KO ZSMS, Franc ing. Suhadolnik — vodja delegacije za Sob, sekretar sveta ZK, Drago Turk — predsednik KO ZRVS, Arif Purič — voda delegacije za SIS, Franc Kocjan — vodja štaba za svilno zaščito, Rafko Lapajne — tajnik KS.
ik prebivalstvu dokaj mlada, po medsebojnem sodelovanju pa sm° a^^vna> t0 je krajevna skupnost Podpeč-Preseije, za katero Se odločili to pot. Največ o njenem življenju in delu pa nam Ooo povedali njeni predstavniki.
LUDVIK BASA - predsednik sveta KS - „Naša krajevna 22fS.nost meri 4230 ha celotne površine in vključuje 9 vasi. Šteje te, , Prebivalcev, od tega 1488 volivcev, 79 kmetov, 48 polkmetov er okrog 35 obrtnikov.
Ju jejociranih tudi več podjetij, kot so „Lesna galanterija Hoja 18 '.ki ima okrog 198 zaposlenih, obrtno podjetje Mizarstvo z ^ zfPolnimi, manjši TOZD Slovenija ceste - Kamnolom, nato kub]1-1 rfV^r ^"eseije z okrog 20 zaposlenimi, tu pa je tudi obrat Post '}ansk^1 mlekarn. Poleg tega imamo železniško in avtobusno (j0 aJ°> zdravstveno ambulanto, 5 trgovin in 6 gostišč, 5 gasilskih iomn’ k* 80 ^ sodobno opremljeni, „Dom svobode" — kulturni Pf ‘ odpeč, seveda pa imamo tudi osnovno šolo v Preserju za 350 ^cev ter dve podružnični šoli na Jezeru in Rakitni. Zlasti je
^iteljmat“Čn0 Sta^e ^ Rakitni’ kjer P°učuje ena sama
^LRaNC ING. SUHADOLNIK - predsednik gradbenega odbora Soj‘Z8radnj° vrtca' _ ”Ker ie ureditev primernih prostorov za Se anJe naših otrok dokaj pereč problem v naši krajevni skupnosti, ne,v. Prihodnjih letilr predvideva nova osnovna šola v Preserju, saj Porrnt^i- zac^ružn' dom preurejen v šolo že zdavnaj ne ustreza topra ^uni pogojem šolanja. Mislim pa tudi, da smo do nove šole Pa i, enL saj smo dosedaj izvedli že dva samoprispevka, podprli ^di °m0-tu<^' tretjega, če bo potrebno. Drugo leto bomo odprli ^Sojn0 varstveni zavod v Podpeči. Ta naj bi imel 4 povg ke za 80 malčkov. Dosedaj smo ta problem reševali v tOvljr11 P5*! s krajevnima skupnostima Notranje gorice in Bre-betie„’ Pa približno 250 malčkov brez organiziranega druž-grgd®? varstva. Pravkar potekajo raziskave tal, sam projekt za Pdhori0 • te^ °bjekta pa naj bi bil končan do meseca marca ptob] ie teto. Vprašanje prehrane smo že nekako predvideli, stanr,em Pa bo s kadri, kolikor jim ne bomo zagotovili tudi Panjskih prostorov."
|*otrebe jn problemi KS — naloge
ednjeročnega plana
tafeIK 8AŠA — „Ne bi radi pripovedovali o tem, kaj vse bi Daš Sre j L kaj vse moramo še napraviti ampak bi vam raje prikazali ^•nor er°čni Pro8ram do leta 1980. Ker pa vemo, da so realne manjše od naših potreb, smo plan dvakrat skrčili in Pojuoj- da bo z ustreznim pristopom k njegovi realizaciji in ob naši ^rstva Illoč rešiti vsaj pretežni del le-tega. Na področju gospo-Povegg Predvidevamo rekonstrukcijo žage na Jezeru, usposobitev •lreditev0,;rata v Kamniku pod Krimom, pred seboj imamo še ! ^Sradnia kana^zacije ^ čistilnih naprav (prva faza do leta 1980),
I ^Ortietn vo^ovoda v gornji Brezovici s čistilnimi napravami. Same | ^adnjp e zv®ze imamo dokaj v redu urejene, v načrtu pa imamo še a°sti neav.tobusnih čakalnic. Tudi na področju elektrifikacije je še jkrežja prCne8a- Tako npr. je potrebna rekonstrukcija električnega ■ Zeru re,vatje. trafo postaja za Marmor, javna razsvetljava na ipd ’ ‘reditev daljnovoda in trafo postaje za Doljno Brezovico
[decvp^H1 Pknu Je seveda izgradnja osnovne šole v Preserju in Sa odlnA?6^'' ^ tem je povezana stanovanjska gradnja. Tako seje b to bo °+a Za nadnjo 30 stanovanjskih hiš v bližini vasi Kamnik ^apuoj. star|ovanjska zadruga odprtega tipa — nadalje bo tudi Zadnja z8radd 10 stanovanj za svoje delavce, predvideva pa se tudi Hrbe /a Prosvetne delavce, nekakšen četverček. Na področju ^Ope .^Promateridom imajo Ljubljanske mlekarne — TOZD k-adiščn'ia namen financirati okrog 20 milijonov za razširitev &1 V Preš«* • Prost°rov v Podpeči. Kar zadeva šport in rekreacijo, naj ^ fiu izgradili športno-rekreacijski center.
SCfr tu<^ montaža dodatne telefonske centrale in p elefonskega omrežja v Preseiju ter še druge stvari.
^nčalT mo^arn, smo tudi letošnji plan izpolnili, tako smo gradnjo vodovoda Goričica, obnovili električno omrežje
dela vasi Podpeč, obnovili javno razsvetljavo Kamnika pod Krimom in v Preserju so nabavili agregat v vasi Planinca z soudeležbo tamkajšnjega kmeta.
Samouprava in delegatski sistem -zaživela
JOŽE ŠILC - predsednik zbora delegatov KS - „Sistem samoupravljanja je v naši krajevni skupnosti dokaj razvejan. Tako imamo zbor delegatov, ki šteje 57 članov, svet KS, ki šteje 21 članov ter več stalnih in občasnih komisij o katerih vam bo natančneje povedal naš tajnik krajevne skupnosti."
RAFKO LAPAJNE — tajnik krajevne skupnosti — „Pri krajevni skupnosti imamo 8 stalnih komisij in sicer komisijo za komunalno dejavnost, urbanistično programiranje, varstvo naravnega okolja in urejanja naselij, druga je komisija za zdravstveno in socialno varstvo, varstvo otrok, vzgojo in izobraževanje in pomoč družini, nato je komisija za kulturo in prosveto, telesno kulturo in rekreacijo, komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, za statut in splošne akte, kadrovska in volilna komisija ter svet potrošnikov. Vse te štejejo skupaj 69 članov poleg teh pa imamo še 1 občasno komisijo za obrtno dejavnost ter 1 podkomisijo za urejanje pokopališča. Tako je vseh članov kar 82."
JOŽE ŠLIC — „No, da nadaljujem tam, kjer sem končal. Poleg teh komisij imamo še štab za civilno zaščito, odbor za SLO in poravnalni odbor. Poleg tega imamo 15-člansko delegacijo za občinsko skupščino ter 15-člansko delegacijo za SIS, ki deluje v konferenci delegacij skupaj z delegacijo iz Rakitne. Obe delegaciji postavljamo v enak položaj, zato smo se dogovorili, da se enkrat sestanemo v naši, drugič pa v njihovi krajevni skupnosti. Sicer pa naj kaj več o samem delovanju pove vodja delegacije.
ARIF PURIC - vodja delegacije za SIS - „Prej smo imeli posamezna interesna področja porazdeljena med seboj,toda to je bilo neefektno, zato smo se domenili, da bomo vsa vprašanja reševali enotno z delegacijo iz KS Rakitna, ki se srečuje tudi s kadrovskimi problemi. V naši delegaciji so večinoma ženske in pa mlajši, sestajamo se dokaj pogosto pa tudi sama udeležba je zadovoljiva. Imamo edino pripombo na gradivo, ki prihaja neredno oziroma po etapah, tako, da to zahteva od nas večkratno sestajanje, nemalokrat v majhnih presledkih, kar pa je za nas precej nerodno, saj so delegati razdrobljeni po raznih koncih naše krajevne skupnosti."
FRANC ING. SUHADOLNIK — vodja splošne delegacije — „Tudi naša delegacija šteje 15 članov. Samo gradivo prihaja dokaj redno in si ga porazdelimo po interesnih področjih. Še pred časom smo se dokaj številčno sestajali, zadnje čase pa opažamo osip. Pohvaliti moram kmete in pa starejše medtem ko se mladi manj udeležujejo naših sej."
DANILO BAJAT — predsednik krajevnega odbora ZB — ..Pripombo imam na samo gradivo za delegacije, ki je največkrat strokovno prezahtevno. Mislim, da so zato v občini ustrezne strokovne službe, katerih naloga je, da gradivo ustrezno predelajo in ga v primerni obliki posredujejo delegatom in to pravočasno. Kajti povsem opravičeno se pojavlja bojazen, da se bodo ljudje naveličali hoditi po nekajkrat na teden na sestanke."
JOŽE ŠILC — »Gradivo bi moralo biti zoženo in napisano v takšni obliki, da bi ga lahko vsakdo razumel. Drugače pa je delegatski sistem v naši občini tako razvejan, da dobijo naši občani vpogled na stvari in dogajanja znotraj in izven naše krajevne skupnosti. Seveda pa je veliko večji interes, kadar se v gradivih pojavi tematika, ki neposredno zadeva našo krajevno skupnost."
Uspešno skupno sodelovanje
FRANC ING. SUHADOLNIK — sekretar sveta ZK — „Naš svet ZK šteje 19 članov, v KS je še terenska osnovna organizacija,
osnovna organizacija TOZD Galanterija ter na osnovni šoli. Vseh komunistov je preko 80 v naši krajevni skupnosti. Moram pa povedati, da smo v zadnjem času posvečah premalo pozornosti sprejemu novih članov v ZK, čeprav smo zadnja leta sprejeli kar 35 novih članov. Drugače pa sodelujemo z ostalimi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami in društvi in z njimi usklajujemo in pregledujemo družbenopolitično delovanje v naši krajevni skupnosti.
RAFKO LAPAJNE — »Nekaj bi spregovoril o samem kulturnem življenju na našem področju. Imamo DPD svoboda Podpeč, katerega predsednik je ing. Franc Suhadolnik. Program dela tega društva je razdeljen po sekcijah, ki delujejo v okviru tega društva. Tako imamo dva zbora (oktet in 20 članski zbor), nato dramsko sekcijo, ki šteje 15 do 20 članov, prizadevali pa si bomo, da bomo pritegnili še več zainteresiranih za to dejavnost. V okviru društva imamo tudi knjižnico, kino ter pravljične ure, ki se vrstijo v sezonskem času. Mladi pa si želijo ustanoviti v okviru tega društva še šahovsko sekcijo.
Mladi so pripravljeni pomagati
JOŽE NAGODE — predsednik ZSMS — „Naša organizacija je zelo mlada, saj se je ustanovila šele 1. oktobra letos. Šteje okrog 30 članov, seveda pa jih v bodoče nameravamo še vključiti, saj je v naši KS približno 450 mladih. Zadali pa smo si že vrsto nalog. Tako želimo npr. poživiti dramsko sekcijo, svoje člane bomo vključili tudi v delo KS, ustanovili bomo delovno brigado, pohodno enoto, planinsko društvo z jamarsko sekcijo ipd. Mogoče bi še kaj več povedal naš mentor Rafko Lapaine."
RAFKO LAPAJNE — ,, Do leta 1980 smo v grobem že izdelali program dela. Predvsem smo si zastavili nalogo, da vključimo čimveč mladih in jih tudi čimbolj aktiviramo. Delo smo si porazdelili po interesnih področjih, zlasti pa nameravamo poživiti tiste dejavnosti, ki so bile dosedaj manj razgibane. V programu imamo tudi pridobitev svojih lastnih prostorov in finančnih sredstev."
DANILO BAJAT - „Naša organizacija ZB šteje 120 članov in združuje dve krajevni skupnosti, to je Podpeč-Preseije in Rakitno. Naša poglavitna naloga je obujanje revolucionarnih tradicij in prenašanje le-teh na mlade, zelo dobre stike imamo tudi s šolami s katerimi imamo skupne akcijske programe - tu mislim predvsem na organiziranje pohodov po poteh krimskega odreda, razna tekmovanja, pisanje spisov na temo NOB, razgovore z učenci ipd. Naši člani so zastopani v vseh organizacijah in komisijah v krajevni skupnosti."
DRAGO TURK ml. — predsednik krajevnega odbora ZRVS — „Naša organizacija šteje 65 članov in vključuje tudi člane z Rakitne. Poleg osnovnega programa, uspešno sodelujemo s šolami in Zvezo borcev, vendar pa bo to sodelovanje potrebno še razširiti. Med našimi vrstami je tudi dosti kmetov."
FRANC KOCJAN — vodja štaba civilne zaščite — „Delo te organizacije je usposabljanje ljudi za obrambo. Letos smo izvedli dopolnilno predavanje s tega področja, katerega seje udeležilo 970 občanov. Po potrebi organiziramo dopolnilno in praktično izobraževanje o prvi pomoči."
LUDVIK BAŠA - „Na koncu moramo povedati, da imamo zelo dobre odnose z delovnimi organizacijami na našem področju in le-te bomo še nadalje razvijali in krepili.
Velika pridobitev za naš kraj je tudi ta, da smo si uredili primerne prostore za samo krajevno skupnost, opremljene s potrebnimi sanitarijami in sejno dvorano. Vse to je rezultat prostovoljnega dela naših krajanov, finančno pa so nam poleg občinske skupščine pomagala tudi podjetja in nekateri obrtniki."
ANDREJA BERLAN
Stanovanja bodo kmalu vseljiva!
STANOVANJA ZA DELAVCE
O prizadevanjih viške občine za gradnjo delavskih stanovai\j smo že večkrat pisali, posebej v zvezi z gradnjo stanovanj na področju takoimeno-vanega „festivala“. Gradnja teh stanovanj se približuje koncu in bodo kmalu vseljiva. Za gradnjo teh stanovanj se je občinska skupščina izredno zavzemala, saj je bilo treba premostiti vrsto težav. Z uspešnim dogovarjanjem z graditeljem GP Tehniko so uspeli tudi znižati ceno gradnje, tako, da rastejo na področju ,.festivala" najcenejša stanovanja v Ljubljani Občinska skupščina je uspela tudi premostiti težave, ki so nastale zaradi barak, ki so stale na tistem prostoru, ..zapustil" pa jih je propadli Tehnograd. Nekatere težave pa so bile tudi s priključevanjem na skupno kotlovnico, kije zgrajena že več let za ostale stanovanjske zgradbe v bližini
Še pred novim letom bo vseljivih 50 stanovanj, ta stanovanja bodo dobili po prioritetnem seznamu delavci v skladu s pravilnikom. 38 stanovanj bodo dobili delavci TTL, 12 pa delavci Komunalnega podjetja Vič. Obe delovni organizaciji sta namreč vložili v gradnjo sredstva za takšno število stanovanj.
M.D.
PIJAVA GORICA TAKO IN DRUGAČE
Proti JV se ljubljansko barje dviga v gričevnata pobočja in na enem izmed njih se razprostira slikovita vasica Pijava gorica. Nekaj več kot dvesto prebivalcev prebiva v okoli šestdesetih hišah, ki so razkropljene daleč okrog. Se pred nekaj desetletji so sestavljali vas močni „grunti“, ki pa so do danes razpadli v manjše kmetije. Ostalo je le še nekaj starejših ljudi, ki se preživljajo izključno s kmetijo, kajti obdelovalna zemlja je po pobočjih, kjer je težko strojno obdelovanje, barjanska pa ni preveč kvalitetna niti za pridelke, kaj še za krmo. Vsekakor je bil to eden od poglavitnih vzrokov za močno zaposlovanje še do nedavno kmečkega prebivalstva, ki ga je zapeljal lažji zaslužek v tovarnah. Ce je resnično ta zaslužek lažji, pa je delo doma po njem tem težje, ker je redka hiša v vasi, da nima gospodarskega poslopja. Seveda izstopajo tu hiše zgngene v zadnjih letih, katerih lastniki se zavedajo, koliko pomeni neonesnažena okolica, javni vodovod, dobra razsvetljava, dobre avtobusne zveze z mestom, žal pa se skupaj še z ostalimi prebivalci tudi zavedajo, da jih čaka še veliko dela pri reševanju vaških problemov in težav.
Komunalna ureditev
Že skoro tri leta teče v vasi voda iz javnega vodovoda, ki so ga vaščani v veliki meri zgradili s samoprispevkom in prostovoljnim delom. Ob načrtovanju so planirali večje število odjemalcev, ker pa se jim plan ni uresničil in zaradi dragega vzdrževanja črpalke je cena vode precej visoka. Hkrati z vodovodom je bila rekonstruirana električna napeljava in zgrajen nov transformator, tudi tu so imeli levji delež vaščani sami Da bi bila komunalna ureditev popolna manjka še kanalizacija, ker se sedaj stekajo odpadne vode v različne smeri. Prav tako niso higienični izprani živalski iztrebki po kanalih vaških poti
Z avtobusom v trgovino in šolo
„Za vsako stvar moram na Škofljico", se jezijo gospodinje, ko kdaj pa kdaj pozabijo naročiti kakšno stvar otroku ali sosedi. Žalosten je pogled na stare ženice, ki tovorijo oskrbo po avtobusih. Ne bi bila potrebna samopostrežna, že majhna trgovina, ki bi bila odprta le del dneva, bi nam zadostovala in še višje ležeče hribovske vasi bi bile lahko oskrbovane z njo, predlagajo vaščani Kaj res v celi vasi ni primerne lokacije za tako željeno trgovino?
Poleg gospodinj se vozijo na Škofljico tudi vsi šoloobvezni otroci. Dopoldan se odpeljejo tisti, ki obiskujejo višje razrede, popoldan pa mlajši šolarčki Njihova razigranost in razposajenost se odvija ob glavni cesti. Začne se že ob odhodu, nadaljuje pa ob povratku, ko ob petkih in pred prazniki ure dolgo čakanje na usmiljeni avtobus, res ni primemo za stanje na mrazu. Tudi ob teh ..otrocih ceste" bi se veljalo zamisliti.
Družbeno življenje
VEČ DOHODKA OB ISTIH ZALOGAH
KZ VELIKE LAŠČE DOSLEDNO IZVAJA STABILIZACIJO
Resnih in učinkovitih stabilizacijskih ukrepov so se v Kmetijski zadrugi Velike Lašče lotili že letos spomladi Osnova in ena prvih spodbud je bilo sklepanje Ljubljanske banke v zvezi z zalogami Tedaj seje KZ Velike Lašče obvezala v pogodbi z Ljubljansko banko, da letos ne bo povečevala zalog in s tem znatno izboljšala likvidnost zadruge. Izhodišče stabilizacijskemu programu pa so bili tudi sklepi problemske konference o kmetijstvu, kije bila letos spomladi. Tudi v bodoče nameravajo v zadrugi zniževati stroške poslovanja, ter povečati realizacijo.
V	zadrugi pa se istočasno tudi uspešno vsebinsko prilagajajo zakonu o kmetijskih zadrugah. To je očitno v prenašanju odločanja o vseh važnejših zadevah v zvezi z zadrugo na zbore zadružnikov in kolektiva.
O povsem praktičnih spremembah smo govorili z direktorjem KZ Velike Lašče Ivanom Ilcem. „Menim, da naša zadruga uspešno uresničuje stabilizacijski program. Tudi preusmerjanje kmetij 91ani in letos) poteka v skladu z akcijskim programom in srednjeročnim planom zadruge.
Na zunanjem tržišču naletimo dnevno na nove težave, kako kritično je z izvozom kmetijskih izdelkov pa je znano. Kljub temu pa izvoz enote ..domači izdelki" letos ne bo manjši kot lani Do konca meseca oktobra je bil izvoz v primerjavi z lani realiziran v višini treh četrin. Računamo pa, da bomo do konca leta uspeli nadoknaditi zamujeno in da bomo dosegli lanski izvoz. Istočasno pa že sklepamo pogodbe o izvozu za prihodnje leto.
V	letošnjem letu pa smo znatno povečali realizacijo v primerjavi z lanskim letom. Naredili smo kar za 37 odstotkov več. Če povem, da imamo do konca septembra že skoraj 50 milijonov celotnega dohodka, je to kar lep uspeh. V skladu s proizvodno finančnim načrtom pa smo istočasno uspeli znižati stroške poslovanja za 3 odstotke. Dohodek smo povečah do meseca septembra za 46 odstotkov. Povečali smo tudi lastna obratna sredstva. Lani je bilo povprečje lastnih obratnih sredstev malce pod dva milijona, letos pa je že 3,3 milijona.
Uspeli smo tudi pri plačevanju in izterjavi Obveznosti do dobaviteljev smo uspeli znižati za 1,6 milijona, obenem pa smo tudi izboljšali izterjavo, tako da nam sedaj manj dolgujejo.
Zaloge imamo trenutno še vedno precejšnje, vendar so na lanskem povprečju. To pa je uspeh, saj je znano, da so se v začetku letošnjega leta nasploh zaloge pri večini delovnih organizacij povečale. Fizično stanje zalog je enako lanskemu in znaša 5,7 milijona. Povečanje vrednosti zalog za 150 tisočakov gre predvsem na račun povečanja cen pri enoti Trgovina na drobno. Ugotavljamo, da se kolektiv dosledno drži sklepa, da ne kupujemo izdelkov, kijih imamo na zalogi, kar tudi izboljšuje položaj," je povedal Ivan Ilc.
V	letu 1975 zadruga Velike Lašče ni vlagala sredstev v novogradnje. To je v skladu s splošnimi stabilizacijskimi prizadevanji, kot tudi v skladu z dogovorom z Ljubljansko banko. S tem ukrepom bodo tudi dosegli povečanje lastnih obratnih sredstev.
Posebej je razveseljiv podatek, da je kolektiv delovne enote Mesarija letos dokončno uspel odpraviti izgubo. Izguba v tej delovni enoti je bila v preteklih letih nenehen problem. Izgubo so uspeli odpraviti predvsem z zmanjšanjem porabe repromateriala, izboljšanim načinom dela pri predelavi v kcnčne izdelke, boljšo organizacijo dela in zmanjšanjem delovne sile v sami delovni enoti
Kmetijska zadruga je tudi predlagala trem krajevnim skupnostim, na katerih področju deluje KZ Velike Lašče, da bi del sredstev ustvarjenih po zaključnem r8čunu za letošnje leto dali tem trem krajevnim skupnostim. Sredstva naj bi dobile krajevne skupnosti Velike Lašče, Rob in Turjak v skladu z njihovim programom in s tem omogočile pravilno razporeditev na določenih področjih.
Ob vseh teh prizadevanjih in uspehih pa v KZ velike Lašče niso pozabili tudi na družbeno aktivnost in izobraževanje. Vsa prizadevanja mesečno preverjajo družbenopolitične organizacije in celoten kolektiv. Pripravljajo se tudi na ustanovitev aktiva žena zadružnic in aktiva mladih zadružnikov. V okviru programa izobraževanja bodo v zimskih mesecih organizirali strokovna predavanja in posvete za kmete zadružnike. Za kolektiv same KZ pa bodo organizirali predavanja o novih gospodarskih tokovih in aktualnih vprašanjih sedanjega razvoja, kar bo pripomoglo k izboljšanju strokovnega znanja v kolektivu.
MILOVAN DIMITRIC
PODPISOVANJE »PAPIRJEV«
JE TEORIJA, V PRAKSI PA BO TREBA ODVEZATI MOŠNJIČEK
VELIK KORAK
BI BIL LAHKO VEČJI
------------------------------
Doslej so se najbolje odrezali v občini Vič-Rud-nik, ker so sporazum o združevanju sredstev za gradnjo ljubljanskih cest podpisale prav vse TOZD s področja gospodarstva
V_____________________________/
Gasilsko društvo vsekakor nosi zastavo. Vztrajno in postopno si izbopuje svoj obstoj. Najprej si je uredilo prostore, potem nabavilo avto, brizgalno in opremo, v načrtu pa imajo stolp za sušenje cevi in zunanjo fasado stavbe. Pri svojem delu niso pozabili na podmladek, ki ga vestno pripravljajo na to humano delo.
Edina organizacija, ki še dela aktivno poleg gasilcev, je osnovna organizacija ZSMS. Ustanovljena je bila samoiniciativno kot aktiv. Taje imel polet in voljo, po desetletnem mrtvilu jeprirejal družabne prireditve. Nastopal je kot nekako poživilo in ljudje so imeli razumevanje z njim in mu finančno pomagali, ker so znali ceniti njegov trud. Hotel je pritegniti mlade iz gostiln jim nuditi razvedrilo in zabavo. Ko je že skoro steklo, je zaškripalo. Mladi niso imeli mentorja, niso imeli človeka, ki bi jih idejno usmeijal in zastavljati so si začeli preobsežne naloge.
Igrišče na družbenem posestvu, bi razbremenilo glavno cesto in središče vasi otroškega živžava. Varnejše in koristnejše bi bilo na igrišču. Mogoče bi del razvedrila našli tudi starejši, mogoče bi marsikoga odtegnili vplivu gostiln. Vendar ta možnost še dolgo ne bo mogoča, ker ob nerazumevanju ostale organizacije, ki ji mladi po potrebi pomagajo bo težko izpeljati gradnjo do konca. S škripanjem ne mislimo, da je delo osnovne organizacije popolnoma zamrlo. Še dela, organizira prostovoljne delovne akcije, predavanja, izobraževanja, toda z nerazumevanjem nekaterih starejših, ki im ego žal tudi sami otroke in z njihovim zasmehovanjem zastavljenemu delu, je volja mladim vaščanom skoro pošla.
Vpliv mesta in kmetij
To je le bežen vtis vasi, kjer se prepletata vpliva bližnjega mesta in še obstoječih kmetij. Vtis, ki daje v tem letnem času ob delavnikih na vsakem koraku pripravljanje na zimo, ko bo zimska idila v marsikateri hiši, izdelovanje zobotrebcev. Takrat bodo vaščani Pijave gorice mislili na pomlad, ko bo ozelenelo drevje in bo posijalo sonce, mogoče tudi za tiste, ki bi radi gradbeno dovoljenje za gradnjo hiše, pa ga zaradi zaščite obdelovalne zemlje ne dobijo. Mogoče bo komu ušla misel tudi na probleme, ki smo jih navedli Zima bo dolga in časa za premislek dovolj.
M. SKUBIC
Verjetno je le malo Ljubljančanov, ki se ne bi strinjali z dejstvom, da je prometna situacija v Ljubljani skoraj nemogoča, od časa do časa, predvsem v jutranjih in popoldanskih konicah, pa „povsem nemogoča". Enakega mnenja so tudi tisti, ki iz te ali one smeri prihajajo v Ljubljano, saj mnogokrat že pri Dolgem ali Karlovškem mostu, v Šentvidu ali na Ježici opazijo, da je z ljubljanskimi cestami „nekaj harobe". Narobe pa je predvsem to, da je na njih preveč vozil... Ker se število avtomobilov, ki se večkrat dnevno, v turistični sezoni pa po cele dneve le po polžje premikajo po ljubljanskih cestah, ne bo zmanjšalo, je bilo treba pomisliti na drugačno rešitev ljubljanskega prometnega vozla - na modernizacijo mestnih in gradnjo obmestnih cest
Pred desetimi leti so imeli Ljubljančani registiranih 25.543 motornih vozil (od tega skoraj 18.500 osebnih avtomobilov), leta 1973 pa že 63.778 motornih vozil oziroma 55.668 osebnih avtomobilov. V Ljubljani pride avto na 4,5 prebivalca, če pa k temu dodamo še tranzitni promet - tako turistični kot tovorni - se človek neha čuditi največkrat nepretrganim kolonam, ki gredo na živce vsem uporabnikom cest in okoli Štirn prebivalcem, saj zasmrdijo zrak v že tako ..neprezračeni" ljubljanski kotlini itd.
Zaraidi vsega tega in tudi zaradi hitrejšega družbenoekonomskega razvoja Ljubljane in celo širše regije je skupščina mesta Ljubljane konec junija lani (po predhodnih razpravah v družbenopolitičnih organizacijah, strokovnih službah in med zainteresiranimi občani in delovnimi ljudmi) sprejela odlok o programu izgradrge cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju, program sam pa je skupščina mesta sprejela oktobra lani
Predračunska investicijska vrednost tega obsežnega programa znaša 2.146 milijonov dinarjev, od tega bo republiška skupnost za ceste prispevala 55 odstotkov ali 1.180 milijonov dinarjev, prispevek Ljubljane pa znaša preostalih 45 odstotkov oziroma 966 milijonov dinarjev. Od prispevka, ki ga mora zagotoviti Ljubljana, bo porabljeno za obvozne ceste in vpadnice 506 milijonov, za mestne ceste oziroma za njihovo modernizacijo in rekonstrukcijo pa bo potrebnih 460 milijonov novih dinarjev, gre torej za gradrgo, kakršne Ljubljana še ni doživela, ki pa je postala nuja.
S pomočjo tega denarja bo Ljubljana dobila vpadnice in magistralne cesta (Celovška, Tržaška, Titova, Dolenjska in Prešernova cesta ter Karlovški
most), mestne ceste (Drenikov podvoz in cesta, Masarykova, Vilharjevi Litijska, Poljanska, Jarška, Zaloška, Linhartova, Topniška in Njegoše« cesta) ter mestne obvozne ceste (Črnuče - Dolgi most, Črnuče -Šmartinska cesta in Dolgi most - Dolenjska cesta). V prvo fazo gradtj! sodijo Drenikova cesta s podvozom (ki je že v gradnji), Karlovški tnof-(pripravljalna dela že potekajo). Celovška cesta pri Šentvidu, Prešerno*1 cesta in obvoznica Črnuče — Dolgi most.
Za ves ta obsežen program oziroma za uresničitev tega programa pa j1 potreben denar. Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi o združevanj« sredstev so podpisani - tudi dokument o združevanju sredstev temeljni organizacij združenega dela s področja gospodarstva za izgradnjo cestnepl omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju. Po te® sporazumu združujejo podpisniki 3,5 odstotka od ostanka dohodka, to jtj sredstev, ki jih TOZD z zaključnim računom odvajajo za poslovni sklad rezervna sredstva in v sklad skupne porabe.
Konec prejšnjega meseca je bila konstituirana tudi samoupravna interesni skupnost, ki bo odslej skrbela za uresničevanje sprejetega 10-letnep programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane, W pomeni nadaljnji korak k cilju, ki so si ga zastavili delovni ljudje in občani’ Ljubljani. Kljub temu, da. je zadeva že tako daleč in da je nekaj element®’ prve etape gradnje že v delu, pa je še vedno lepo število TOZD, ki ni*1
podpisale samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev (3,5 odstotki od ostanka dohodka). Najbolje so se odrezali v občini Vič-Rudnik, kjer so -kot kažejo rezultati - dobro vedeli za kako pomembno zadevo gre, saj j«' tej občini sprazum podpisan 100-odstotno: od 66 TOZD s podroij* gospodarstva ga je podpisalo prav vseh 66, v občini Moste-Polje p J’ podpisalo 69 (od 74 oziroma 93 odstotkov), v Bežigradu 112 (od 126 ali 89 odstotkov), v Šiški 110 (od 117 - 94 odstotkov), v Centru pa 227 (od 2?’ TOZD ali 84 odstotkov). To pomeni, da je v Ljubljani podpisa!0 samoupravni sporazum o združevanju sredstev 89 odstotkov TOZD ozirom8 584od656, kolikor j ih je v tem mestu.
To pa tudi pomeni, da so ..naredili svoje" edino Vičani, da pa ja ’ preostalih štirih ljubljanskih občinah še vedno 70 TOZD, ki iz tega ali onef2 razloga ne pristopijo k sporazumu. Od večjih TOZD, ki niso podpis** sporazuma, omenimo 15 TOZD železniškega gospodarstva, 5 TOZD Iskra,3 TOZD Slovenijales, 7 TOZD s področja bančništva in zavarovalništva, D0,I, export, VArnost itd. Največ nepodpisanih sporazumov je v občini Cente1' doslej pa so kljub mnogim pojasnilom s strani odgovornih, da so cest® življenjskega pomena za Ljubljano - in torej tudi za tiste, ki nočej0 podpisati - pismeno odklonile podpis sporazuma ŽTP Ljubljana, prom®®* sekcija Ljubljana ŽTp Ljubljana, sekcija za vzdrževanje signalnovarnostnih ^ j telekomunikacijskih naprav Ljubljana, Založba Borec in Varnost Ljubija’1®';
S podpisom samim pa seveda „zadeva“ še ni končana — denar je treh* tudi nakazati, saj je jasno, da se brez denarja le težko gradi in da Ljubija® do leta 1985 ne bo imela 200 kilometrov novih ali rekonstruiranih cest, # bomo še nekaj časa le podpisovali papirje, ne pa tudi odvezali mošnjička m izpolnili obveznosti, ki smo jih sprejeli s podpisom. Š pred dobrim mesece111 je bilo s strani TOZD namensko združenih le 10 odstotkov sredstev predvidenih za leto 1975, ljubljanske občine pa so doslej nakazale 081 odstotkov za letos predvidenih sredstev. Skupaj se je torej doslej nabral0 j 27.301.412,95 dinarja oziroma 21,5 odstotka predvidenih sredstev. P**"' videno pa je bilo, da se jih bo do konca leta skoraj petkrat toliko ... v
J. MALL’
ADAPTACIJA POKOPALIŠČA V HORJULU
Med vrsto žgočih problemov, ki tarejo KS Horjul, sodi tudi ncurej®10 krajevno pokopališče.	..
Problem je postal sčasoma že tako pereč, da je bila preureditev ^ obnovitev več kot potrebna. Stara mrliška vežica je bila že krepko dotrajan* docela neprimerna za današnje pokopališke potrebe in znotraj zidu,*® J‘ nago milil precejšen kup odvečne zemlje, ki nikakor ni bil pokopališču
Tako je KS Horjul pred časom pristopila k celotni obnovitvi vežice, samo pokopališče pa je dobilo preurejen in dodelan vhodni del ustreznim prizidkom za odpadke.	M
Svoj delež so doprinesli tudi horjulski mladinci, ki so s prostovoljni1" delom pomagali pri ureditvi pokopališča.	. |y
Do končne obnovitve pokopališča manjka le še nekaj malenkostih del, pa bodo spričo zavzetosti občanov verjetno končana že prav kmalu.
NEKAJ PROBLEMOV KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI
Delegati zemljiške kmetijske skupnosti so se 28. oktobra že tretjič ^ ^ na svoji redni skupščini z namenom, da se pogovorijo o opravljenem d* nalogah v prihodrge.	,e ju
Pokazalo se je, da brez prostorskega plana ZS težko opredeljuj ^ zavzema stališča. Prostorski plan je V delu in bo predvidoma ^ , n.pl' konca leta. Iz prostonkega plana izhaja tudi vrsta vprašarg in nalog ko ^ zaščita kmetijskih zemljišč, zaščitene kmetije itd. Tu bi zemljiški kni ^ skupnosti veliko lahko pomagale krajevne skupnosti Nekatere KS * pf, napravile seznama oziroma predloga zaščitenih kmetij, druge koj^p Brezovica sodelujejo zelo dobro in so tudi že poslali izpolnjen Pr° prej predlog zaščitenih kmetij. Prav bi bilo, da KS, ki pozntjo svoj krni« c napravijo ustrezne predloge in jih dostavijo.
Ovira pri delu zemljiške kmetijske skupnosti je še neorganiziran zt’ enoS sklad. Ustrezna služba občinske skupščine bi morala čimpreje izvesti SLP zemljišč na zemljiško kmetijsko skupnost, da bi se ta*c0jjlg»flj< organiziral. Odprtih je še vrsta predlogov za zamenjavo zemlje, 1 parcel, za najemni odnos in tudi dajanja zemlje v zakup oziroma naje’ zemljiškega sklada je zemljiška kmetijska skupnost zelena veja na drevesu, ki se bo tudi posušila.	emfl^
Vsako leto znova ugotavljamo, da je toliko in toliko novih z e[jjsk® neobdelanih, ugotovitve so brez dvoma točne, vendar zemljiška skupnost je brez moči ukrepanja r kljub temu, da je n)cna ,neg® organizirati obdelovanje neobdelanih površin preko zakupa ali pr°a ,at)Co''’ sodelovanja ali kako drugače - iz preprostega razloga, ker nima po . za katere parcele oziroma površine gre. Zopet so kmetijske ki naj bi pripravile ustrezne sezname neobdelanih površin in l"1,.^ pt' zemljiški kmetijski skupnosti, da bi vedeli, za koliko in kakšne novrs
Po dolgotrajnih prizadevanjih je obratu za Kooperacijo le uspelo organizirati primeren stroj za kopapje jarkov. Naročil in želja po hidromelioracijah je toliko, da bi v sezoni imeli trge stroji dovolj dela. Za prihodnje leto je že izdelan načrt za dela na osuševanju dela Barja, Polhograjske in Želi meljske doline. Tako resnost in zagnanost je vsekakor potrebno podpreti moralno in tudi finančno. Zato se je skupščina odločila, da del svojih sredstev prispeva za predlagane hidromelioracije in da se k temu pritegne še ostale zainteresirane organizacije kot so n.pr. Vodna skupnost Ljubljanica-Sava oziroma širšo ljubljansko regijo.
Na našem območju žal še ni bilo nič narejenega na programu zlaganja parcel, kljub temu, da imamo že lepe zglede Metlflea-Stajerska, in že dane nekatere pobude s strani posameznikov. V obdobju uvajanja mehanizacije, sodobne agrotehnike, povečanja produktivnosti je zlaganje zemljišč nujen in neizogiben proces. To bi morala biti vsakodnevna naloga pospeševalne službe, zemljiške kmetijske skupnosti in kmetijskih organizacij. Zgledi, kijih že imamo, dokazujejo, da tudi kmetje že spoznavajo prednosti zlaganja Parcel, samo potrebno je ustrezno vodstvo v akciji in strokovna obdelava. Se razume, da je potrebno računati tudi z ustreznim duhom konservativnosti in nasprotovanja novemu. Vendar to ne sme biti vzrok, da z akcijo ne bi pričeli.
V zadnjem času smo priča pogostim gradnjam vikendov. Nihče nima nič Ptoti gradnji vikendov, vendar bodo morali le-te postavljati na nerodovitnih kmetijskih zemljiščih in ne tako, kot je sedaj pogosto, pojav na rodovitnih zemljiščih. Razume se, da gradnje nimajo soglasja zemljiške kmetijske skupnosti Pristopi k gradnjam oziroma pridobitve zemljišča so zelo različni od nakupa do najema in zakupa.
Niso redki primeri, ko graditelj vzame za 99 let zemljo v zakup in si na djej zgradi vikend. Tudi gradipjo vikendov je potrebno omogočiti na legalen "edin in mestih oziroma rezervatih, kjer ne predstavljajo nobene škode za kmetijsko proizvodnjo, v vseh drugih primerih pa bi jo morali preprečiti
INSTITUT »JOŽEF STEFAN« JE IMEL ODPRTI DAN

Direktor IJS dr. Boris Frlec: „Vzomo sodelovanje viškimi srednješolci44.
J
institut J.S. je IB. oktobra za en dan odpri vrata vsem, ki so se želeli Podrobneje seznaniti s to našo vrhunsko raziskovalno institucijo. Letošnji Sed je bil še posebno zanimiv, saj so v institut še posebej vabili gospodarske Jganizacije, s katerimi se želi ob prizadevanjih za gospodarsko stabilnost ta k*tucjja čim tesneje povezati Že doslej je bila 1/3 dohodka IJS realizirana ® gospodarskih organizacij, kaže pa, da se bo ta proces še nadaljeval. Posebej, če bo gospodarstvo končno ugotovilo, da brez domačega razisko-''Snega dela nima prihodnosti Številni obiskovalci so si lahko ogledali:
laboratorije za elektronsko mikroskopijo, jedrsko magnetno resonanco, Jdokemijo, masno spektrometrijo, jedrsko fiziko, kemijo fluora in keramiko, riutne o delu v laboratorijih ItS - v preddverju predavalnice, kjer so vrteli “•de in imeli razstavo knjig in razstavo del domačih mladih umetnikov), ^publiški računski center, reaktor v Podgorici
_ Presenečenje, ki so ga letos pripravili za obiskovalce, pa je bila poljudno 'opisana knjižica o raziskovalnem delu v institutu „Jožef Stefan*4.
Odprti dan je bil za mnoge Slovence edinstvena priložnost, da si ogledajo
^titut, zavod pa - tako je povedal direktor Instituta docent dr. ing. ^oris Frlec, ima prav z nekaterimi direktor Instituta docent dr. ing. Boris
UUd prav L ucikaiciuiii uucma-m Uiauiuui	uviio
’ Pa Ima prav z nekaterimi srednjimi šolami na območju naše občine še posebej uspešno sodelovanje.
prednjo znanstveno ustanovo v republiki so pred časom obiskali
(j/** Predstavniki naše občinske skupščine, družbenopolitičnih ^antzacij in samoupravnih interesnih skupnosti.
I elektromontaži bodo BREZ posojil zgradili
NOVO TOVARNO
VajJgdanska Elektro montaža je nedvomno lahko vzor za odlično poslo-Vs, ^samoupravljanje jn stabilizacijsko gospodarjenje. Pa ne le od letos - že spioj;13-Od tedaj, ko so delali v niej le trije ljudje, do danes. Verjetno so “ .edinstven primer pri nas, saj so brez kakršnihkoli kreditov, redno “ 1 račune, nimajo obveznosti, razvijajo se, gradijo novo tovarno brez redita . . no ti vale bi lahko še naštevali
f>e pQ'nse selimo v sodobno tovarno s površino 2500 kv. metrov. Selitev pa ^delov ^ *e novih prostorov, temveč tudi razširitev delokroga. Poslej bomo •o dejap .tudi električne omarice, torej ohišja in ključavnice. Doslej so nam Jjdstott kooperanti Zato bomo morali povečati število zaposlenih za 20 tiudj VK^V. kar pa tudi ni veliko ob 102 zaposlenih. Nima smisla, da dela 10 Ponjj j delavnici z 800 kv. metri. Nova hala in razširitev proizvodnje pa Hodkta ^di za petino večji celotni dohodek. Sedaj imamo 45 milijonov i^dio *> prihodnje leto ga bomo imeli 60 milijonov. Morda bomo šli še bolj *0 od.T"?8°r- V prvi fazi računamo, da nam bo nova tovarna prinesla okoli tSčiu,./otk°v večji dohodek in fizični obseg proizvodnje, v petih letih pa Lrup?0 na stoodstotno povečanje.
?? '«°. ko bomo slavili 20 let, bomo to praznovali že v novi tovarni ^orZ3?8 1185 veljala ob koncu del z vso opremo vred okoli sto vadita0/, vse to pa gradimo in bomo zgradili brez enega samega dinarja i e Požn ^dbno iz lastnih sredstev, kar smo sami zaslužili in privarčevali.
aT° sposojanja. Denar smo položili na mizo. Nova tovarna bo te* ■ °vne pogoje in tudi s tem bomo dvignili produktivnost. Vse '^bilj,. -i6, 80 usmerjene v solidno gospodarjenje. Mi smo se vedno vedli > Obv^sko,** zatrjuje Jože Oreškovič.
Sedali m tem Pa Elektromontaža ni nikoli pozabljala na širšo skupnost. {•Jektror,.80 se> ^ žive v družbi in so pripravljeni vedno prispevati h ^ Mal?113*3 ta*c0 Prispevala denar za celodnevno šolo na Dobrovi, za ^Vzven 1 za živalski vrt itd. Niso zaprti sami vase, ampak pomagajo

{Jjbdaf,Oreškovič: „Da bi bili neposreden izvoznik, ki bi na tujem trgu l°uko in toliko svojih izdelkov kot lahko to stori tovarna ževljev.

Oelamc
—o pa zelo veliko na tujem. Delamo kot kooperant pri 16m podjetju Tehnika. S Tehniko imamo že večletno sodelovanje.
delali za njih. Ker sami niti ne zmoremo več vsega, dela pri nas v sklopu kooperacije nenehno 15 monterjev iz Subotice.
Pri gradnjah v tujini smo že večkrat sodelovali in to kar uspešno. S Tehniko bomo sedaj šli v Irak. Tam bomo gradili rafinerijo. Najprej pa bo
treba zgraditi pomožne objekte za 7000 ljudi. To nam bo prineslo okoli 43 v, toliko
milijonov, toliko bodo vsaj vredna dela. S Tehniko bomo šli tudi v NDR. Tam bomo naredili v vrednosti 7 milijonov. To bo več ali manj, kot
Izvoz je
torej popoln,“ nam je razložil Jože Oreškovič.
In v čem je ..skrivnost** uspeha, ki postavlja Elektromontažo nedvomno na mesto vzora?
Jože Oreškovič
Ing. LOJZE HABJAN
„Delati je treba,** pravi preprosto direktor Jože Oreškovič, ki vodi tovarno od začetka. „Pri nas nimamo ne komercialnega, ne nabavnega, sploh imamo v administraciji le nekaj ljudi Plačujemo po delu in to pritegne ljudi.
To je očitno tudi po tem, da pri nas ustvari vsak delavec praktično 450 tisočakov celotnega dohodka v letu dni. Kdor več dela, več zasluži Povsem
NEZAVIDLJIV POLOŽAJ ŽIVALSKEGA VRTA
»OD DRUŽBE
PRIČAKUJEMO VEC!«
posebni delovni organizaciji Živalski vrt je ljubljanski vsaj formalno je tako. ..Financira naj ga torej Ljubljana in kolikor lahko sam zbere denarja,** je splošno razširjeno mišljenje. To je napak!
Pomen ljubljanskega živalskega vrta je ravno v tem, da ni le ljubljanski, temveč je republiški m še več. Njegov pomen je tudi mednaroden. Živalski vrt v Ljubljani ni le edini v republiki, ampak je tudi za severno Italijo najbližji ZOO, saj ga imajo Italijani šele v Milanu. Zato je obisk Italijanov precejšen, ki pa ne pridejo le v ZOO, temveč v našem mestu tudi jedo in spijo. Živalski vrt torej vsleče marsikaterega turista in prinaša devize. To pa očitno prevečkrat pozabljamo. Tudi za Avstrijo, vsaj južno, je ljubljanski ZOO zanimiv. Avstrijci imajo sicer na Koroškem nekaj naravnih rezervatov, vendar tam ni levov in živali z drugih kontinentov. Turističen pomen je torej povsem jasen.
Zaradi vsega naštetega bi bilo nedvomno nujno, da prispeva za živalski vrt znatnejša sredstva tudi republika in morda celo zveza, saj je pomen povsem očiten.
S kakšnimi težavami se srečuje ljubljanski ZOO dnevno?
Direktor Danilo Vesel: „Edini smo v Sloveniji in tudi v bližini hi ZOO.
V učnih programih za osnovne šole je za celo Slovenijo predpisan obisk živalskega vrta. V skladu s tem smo nabavili živali da otroci ne vidijo le sUk, temveč tudi živo-žival. Interes je velik. To dokazuje obisk. Letos je živalski vrt obiskalo že okoli 190 000 obiskovalcev. To je pa številka s katero se ne more pohvaliti noben muzej ali druga ustanova. Kljub temu pa imamo finančne težave. Vstopnina je minimalna. Z njo skušamo pritegniti ljud, da
pa ne le iz Slovenije tudi iz Italije.
Financiranje živalskega vrta bi morali urediti Jasno je, da potrebujemo več denarja, saj žive naše živali v ubožnih razmerah in bi jim morali nuditi več, če želimo imeti lep živalski vrt ZOO ni le stvar Ljubljane, ampak
celotne Slovenije. Samoupravne interesne skupnosti v katerih področja segamo s svojo dejavnostjo bi morale nameniti kak dinar tudi za nas.
ia ne moremo urejati tega vprašanja s ..prosjačenjem**, meni
Nedvomno p:
Danilo Vesel.
„Pravi reveži smo in komaj živimo, dolgoletna delavka živalskega vrta !~
nam je povedala Martina Habjan, in ..tiskovni ataše**. „Še reklamnih
ia
panojev po Ljubljani in ob cesti si ne moremo privoščiti Nimamo! Živali p; morajo vsak dan jesti. Želja oa imamo in tudi načrtov, ki bi bili zelo koristni, tudi za devizni priliv. Žal možnosti
in potreb. Poslednja investicija v
1 možnosti sploh ne dosegajo realnih zahtev naš ZOO je bila pred desetimi leti Od tedaj
pa nič. Sedaj nekaj popravljamo in sami hodnikom kjer bomo naselili papige, sicer 1
mi gradimo nekakšen prizidek s . . „ .	' bodo zmrznile. V dotaciji denarja
za investicije ni
Pred leti smo že imeli načrt obnove, pa je zastaral, saj ni bilo cvenka.
Sedaj imamo spet načrte, žal pa le to. Potrebovali bi 70 milijonov, kijih pa
rje že vse
nimamo od kod vzeti Na novo bi bilo treba urediti skoraj vse, ker je že vse dotrajalo. Nov prostor potrebujejo opice, zveri (levnjak), slon, afriške kopenske živali, eksotične ptice itn. Potrebujemo prostor za vivarij, umetno jezero, ekonomsko dvorišče s ZOO ambulanto, karanteno, delavnice, silose, otroški ZOO, zabaviščni del in upravno zgradbo. Tak živalski vrt bi res lahko ,.vlekel". Najbolj pa potrebujemo nek objekt ali prostor, kjer bi lahko počakale skupine obiskovalcev, če se ulije ploha, saj je vse na prostem in nimajo kam iti.
Izven samega vrta pa je vrsta odprtih vprašanj, ki pa tudi živo zadevajo naš živalski vrt. To so vprašanja neurejene ceste, saj se v cestnih luknjah do našega vrta lahko kak malček izgubi. Kanalizacije praktično ni. Elektrika je preslaba, kar je že prav nevarno, saj nekaj ni v redu z omrežjem. Vprašanje fekalij je še vedno odprto, pa tudi ustrezne vode ni.
Nujen bi bil okoli ZOO tudi varovalni pas, saj je sedaj nevarnost požara. Pomislite kaj bi bilo v primeru požara! Prašna cesta je poleti pravcata mora. Brez avta praktično m mogoče priti do nas. Najbližja postaja mestnega avtobusa je 1,5 km oddaljena. To vse nas tlači, ocenjuje Martina Habjan.
,.Varčujemo na vseh koncih in pri vsaki malenkosti. Kljub temu pa skušamo tudi mi nekaj doprinesti k stabilizaciji," pravi pomočnik direktorja Franc Pavlin. „V prizadevanjih za stabilizacijo smo sklenili da bomo več delali prostovoljno. Odločili smo se tudi za boljše vrednotenje dela za stimulacijo po številu obiskovalcev, cene bomo pa obdržali na stari ravni dveh oziroma štirih dinarjev. Pri stabilizaciji smo sli tako daleč, da skušamo izkoristiti še travo, ki raste v samem vrtu med kletkami Ob vsem tem pa
pričakujemo od družbe v bodoče več. Na katero SIS naj se obrnemo po
rali
pomoč. Trudimo se biti čim boljši. Zato smo organizirali tudi strokovno vodstvo za ogled vrta, diplomirana veterinarka pa po želji obišče z ustreznimi filmi tudi šole in predava," pojasnjuje Franc Pavlin.
MILOVAN DIMITRIC
preprosto nagrajevanje po delu, za katero se povsod zavzemamo. Poprečen osebni dohodek pa je 3570 din,
ASFALT PRODIRA
. vendar je to praktično le osnova, saj je v kuvertah, posebej^ ob obračunih mnogo tisočakov več.*, „In bolniške? “ smo vprašali.
..Neupravičenih bolniških pri nas ni Bolniških dni je primerjalno pri nas sploh malo, posebej še če upoštevamo, da naši delavci delajo v zelo težkih pogojih, pogosto na prepihu in v slabem vremenu. Smo pač monterji Je pa očitna zavest in zato m bolniških. Če gre kdo v bolniško, je res bolan in težjim primerom tudi čimbolj pomagamo. Pošiljamo jih tudi na zdravljenja v toplice oziroma kamor meni zdravnik, da je najbolje," razlaga Jože Oreškovič.
Kako ste zastavili stabilizacijo v teh že itak stabilizacijskih razmerah?
Jože Oreškovič: ..Stabilizacijsko se vedemo že ves čas, vendar smo sklenili še pazljiveje ravnati z našim denarjem. Varčujemo z materialom in orodjem. Dosledneje izterjujemo fakture. Mesečno preverjamo rezultate. Uredili smo bolje tudi skladišče in zmanjšali število odpadkov. Odpadkov je manj za pol odstotka. Vse to nam zagotavlja še boljše rezultate v prihodnosti."
MILOVAN DIMiTRIČ
Druga posebnost živalskega vrta pa je v nasprotju, ki se pojavlja ob tej *—!----------------’*'----------------* ’ 4' ’ Ijanskl v
NA ROB
V skladu s programom obnavljanja in modernizacije cest v občini Ljubljana Vič-Rudnik nadaljujejo letos z deli na obnovi ceste Rašica-Rob. Investitor je občinska skupščina Vič-Rudnik, znaten delež pa so v denarju prispevali tudi občani sami oziroma krajevna skupnost. Vrednost letošnjih del na tej cesti je okoli 650 tisočakov, okoli 650 tisočakov.
Cesto obnavljajo etapno in letos bo dokončana etapa do naselja Knej. Asfaltne prevleke sicer še ne bo, bodo pa opravljena vsa zemeljska dela. Asfalt bomo položili takoj po koncu zime, torej spomladi prihodnje leto. Teža pri ureditvenih delih na tem odseku je bilo odvodnjavanje.
,.Cestišče smo morali tudi zavarovatr, ker sta na tem odseku tudi dva
plazova," nam je povedal ing. Srečo Zorn. „Na tem področju je tudi več talnih izvirov in je pozimi tudi precej poškodb cestišča zaradi zmrzovanja.
Zato, da bi preprečili takšne poškodbe in občasna poplavljanja smo se pri modernizaciji odločili tudi za drenažo. V času zime se bo sedaj urejena trasa
„usedla“ in je to še bolje. Tako kasneje ne bo nevarnosti, da bi se teren
pogrezal in da bi nastale na asfaltu zaradi posedanja poškodbe."
Z asfaltiranjem odseka, ki so ga zemeljsko uredifi letos bo obnovljeni cesta za več kot polovico. Čeprav je cesta lokalne kategorije, je izre
„	,	---------------------Bena ta
polovico. Čeprav je cesta lokalne kategorije, je izredno pomembna za gospodarstvo. Na Robu je namreč žaga in od tam vozijo dnevno najtežji tovornjaki les. Po tej cesti vozi redno tudi avtobus. Zato dajejo tej cesti v občini pri obnavljanju prednost v skladu z dogovorom, da
imajo pri obnavljanju prednost ceste kjer poteka reden avtobusni promet. Obnova preostalega še neasfaltiranega odseka bo hitrejša kot so dela potekala doslej, ker so sedaj gradili na najtežjem odseku.
M.D.
Živalski vrt v Ljubljani se že dalj časa nahaja v nezavidljivem položaju. To je splošno znano, vendar doslej konkretno ni bilo dosti narejenega za izboljšanje tega stanja. Delavci živalskega vrta so sicer hodili po posameznih delovnih organizacijah in upravnih ter samoupravnih institucijah, ter prosili pomoči vendar se položaj ni bistveno spremenil Posluh za živalski vrt so pokazali in tudi največ doslej pomagali ljubljanska Elektromontaža, med-voški Color in hotel Lev. Živalski vrt se namreč nenehno sooča s finančnimi težavami zaradi nekaterih posebnosti. Že sam status in uvrščanje le tega je težavno, saj združuje več funkcij od izobraževalne do turistične itn. Tako bi vsak rad koristil njegove usluge, ko pa je potrebno dati denar, kažejo eden na drugega in ne marajo imeti dosti opravka vsaj s finančne plati ne.
SOCIALNA VARNOST -
NASI INTERESI!
Stanovanjska skupnost
V oktobru in novembru 1975 so bile izvedene volitve hišnih svetov in zborov stanovalcev delegatov KS, ki so hkrati tudi posebne delegacije občinske stanovanjske skupnosti Vanje je vključenih na novo nad 1.500 delegatov. Zbori stanovalcev hiš v družbeni lastnini in etažni lastniki pa so na zborih sprejeli programe za investicijsko in tekoče vzdrževanje v letu 1976, ki so že v obdelavi pri stanovanjski skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. Sprejeta sta bila tudi dva pomembna samoupravna akta: v hišah poslovnik Zbora stanovalcev hiš in v krajevnih skupnostih poslovnik za delo Zbora stanovalcev delegatov v KS. Sredstva hišnih svetov za tekoče vzdrževanje so prenešena na občinsko stanovanjsko skupnost in zdaj se oblikujejo izhodišča za odpiranje žiro računov hišnih svetov ter uvajanje poslovanja hišnih svetov na področju tekočega vzdrževanja in obratovanja in razmerij z delavci v hišah skladno z novim zakonom.
pridejo v naravo, da imajo razvedrilo, ki je poceni in poučno. Mnogi
prihajajo v živalski vrt, ker ne žele v gostilno, radi bi pa prišli med ljudi in za
to je živalski vrt idealna prilika, saj je obiskovalcev veliko. Starši prihajajo od daleč, ker žele malčki videti to ali ono zver. Redno imamo šolske ekskurzije,
Na razpis solidarnostnega sklada pri stanovanjskih skupnostih občin in mesta, ki ga vodijo odbori za družbeno pomoč, seje odzvalo 4.000 prosilcev izmed socialno prizadetih občanov, mladih družin in delavcev z nizkimi dohodki na člana družine; od tega je 540 prosilcev iz naše občine. Odbor za družbeno pomoč občinske stanovanjske skupnosti je že imenoval komisije za preveritev podatkov prosilcev. K tej komisiji bodo priključeni tudi delegati iz Zborov stanovalcev v KS. Skupno bo v tem delu sodelovalo 35 delegatov, člani komisije za stanovanjska vprašanja pri OO ZB NOV in člani komisije za socialna vprašanja in družbeni standard pri OO ZSS.
Na razpis mestne stanovanjske skupnosti in občinskih skupnosti se je za pridobitev kredita za gradnjo ali nakup stanovanj delavcem pri zasebnih delodajalci!] prijavilo le 5 (pet) kandidatov iz naše občine? Ob tem, ko vemo, da je 905 delavcev pri zasebnih obrtnikih, se sprašujemo, če imajo res vsi ti delavci rešeno stanovanjsko vprašanje!
V avgustu 1975 je bilo vsem OZD v naši občini dostavljeno gradivo, na osnovi katerega so morale strokovne službe organizacij združenega dela izdelati srednjeročni program stanovanjskih potreb. Rok je potekel konec oktobra 1975. Odzvalo se je le 63 OZD (40,38 odstotkov) od 156. Kdo je odgovoren za takšno brezbrižnost? Odgovor na to pričakujemo od družbenopolitičnih vodstev v OZD, ki so dolžne oceniti opravljanje dolžnosti do delavcev - ki pričakujejo stanovanje.
Odbor za gospodarjenje pri stanovanjski skupnosti naše občine je obravnaval novo organiziranost OZD Staninvest Ljubljana in predlaga oblikovanje teritorialne TOZD za območje občine v okviru OZD Staninvest, ki bo lahko bolj uspešno organizirala investicijsko vzdrževanje, opravljala dela za tekoče vzdrževanje hiš in skrbela za redno obratovanje hiš. V tej TOZD bi se združili delavci hiš (hišniki kurjači snažilke, vrtnarji) in operativna tehnična terenska služba. Delavci se lahko organizirajo družbenopolitično v sindikat, oblikujejo samoupravne organe v taki delovni skupnosti in se tesneje povežejo z občinsko stanovanjsko skupnostjo in hišnimi sveti
Problemi etažnih lastnikov
Temu je izvršni odbor SSS Ljubljana Vič-Rudnik posvetil precej sej i sklenfl, da izterja neporavnane dolgove; teh se je nabralo do konca leta 197 kar za 65 starih milijonov dinarjev, ki jih ni moč odpisati na račun drugi stanovalcev. K temu pa moramo prišteti še dolgove v enajstih mesecih teg leta! Podprl je izdajo posebnega odloka na osnovi katerega bi to vprašanj trajneje rešili
Skupnost socialnega varstva
podpisali pogodbo, da bomo s 70 odstotki svojih zmogljivosti Živalski vrt je letos obiskalo že več kot 190.000 ljudi
Na zadnji seji skupščine skupnosti socialnega varstva so delegacije skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, stanovanjske skupnosti, zaposlovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja razpravljale o generalni usmeritvi teh skupnosti za nadaljnje delo. Zlasti j bil deležen posebne pozornosti prvi osnutek razvoja občine za obdobje 1976-1980 ter predlog statuta te skupnosti. Izvolili so tudi predsednika skupščine, Slava Kobeta, znanega družbenopolitičnega delavca ter imenovali sekretarja skupnosti
J. DERNOVSEK
Pripravljeni na pohod
MLADINSKA PE »UDBO ŠERCER« Z 00 ZRVS BREZOVICA
NA POHODU
Vse se je pričelo v četrtek popoldne, ko je zazvonil telefon, dvignila sem sluSalko in izvedela od terenskega obveičevalca, n^j se naslednji dan v popolni vojaški opremi javim v Štabu II. SNOUB ljubo Šercer.
Drugega dne sem se javila v Štabu in izvedela, da bomo imeli nočni premik v smeri proti Vnanjim Goricam. Namen naSe akcije bo uničiti sovražno diverzantsko skupino, ki po podatkih naSega obveščevalca šteje trideset ljudi. To skupino je na ozemlje Vnanjih Goric infiltriral sovražnik z namenom, da izvrSi nasilni odvzem dobrin v vasi in odpelje nekaj talcev. Na zadnji seji Štaba, pred pohodom akdje smo dokončno potrdili in sprejeli naslednjo odredbo:
-	zbor pohodne enoto bo dne 14.11.1975 ob 18. uri pred občinsko stavbo Ljubljana Vič-Rudnik;
-	odhod pohodne enote bo ob 18,30. uri;
-	smer premika: Ljubljana-Mestni log-Vnanje Gorice
-	pohodna enota mora priti na cilj ob 19,45. uri.
Formiranje bataljonov se bo vršilo po razporedu, ki ga
imajo kandidati bataljonov.
Po končani seji smo pohodno enoto v kratkem seznanili s potekom akcije in ob določeni uri se je formacija premaknila proti Vnanjim Goricam. Pohod sam je potekal v popolni tišini. Prvi bataljon, ki je hodil v glavnini, je dal tudi predhodnico, v razdalji dvajsetih metrov mu je sledil drogi bataljon, začelje pa je tvoril tretji bataljon. Med potjo smo se ustavili in z minuto moUca počastili spomin padlemu tovarišu Edu Skubicu.
Na cilj »mo prispeli v določenem času in se namestili na Srakarjev! domačiji. Po razporeditvi stražarskih mest nas je komandant brigade seznanil s potekom akcije, politkomisar brigade pa je stopil v stik s krajevnim štabom splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite, zaradi koordinacije dela.
Sovražnik pa med našim delom ni počival, temveč je skušal zajeti štab in tako onemogočiti potek akcije. Presenečenje pa je bilo kratko, kajti že naslednji hip so se formirali bataljoni in odšli na lov za sovražnikom. Le ta se je še pravočasno umaknil, tako da do same borbe ni prišlo. Zaradi tega je bil spremenjen prvotni načrt in potrebno je bilo izdelati novega. Drugi napad pa je dosegel svoj namen. Patrola, ki je prišla z odhoda, je sporočila, da je opazila sovražnika, ki se ponovno zbira. Odločili smo se za takojšnjo akcijo. Bataljoni, formirani v strelni liniji, so se počasi približali sovražnikovemu položaju. Vnela se je kratka borba, ki pa se je končala z našim umikom. Sovražnik je prvi napad odbil Ker nismo imeli velikih Izgub, smo se kmalu vrnili na položaje in v jurišu uničili sovražnika.
Po končani borbi smo skupaj z mladino in krajani Vnanjih Goric organizirali miting s plesom, štab pa se je sestal, da sestavi oceno in poročilo akcije. Na srečo je bila to le vaja pohodne note, ki pa je pokazala, da smo mladi vedno pripravljeni braniti našo domovino. Z izvedbo te akcije smo dokazali svojo resnost in izurjenost za nočni napad. Končna ocena je bila kljub manjšim spodrsljajem vendarle zadovoljiva. Seveda pa gre v veliki meri zahvala tudi krajevnemu štabu splošnega ljudskega odpora In civilne zaščite, zvezi vojaških rezervnih starešin, organizaciji rdečega križa ter mladini in ostalim krajanom Vnanjih Goric, ki so omogočili nemoten potok akcije.	VLASTA DUJMOVIC
KULTURNI REF. PE
SEMINAR INFORMATORJEV
POROČALI BOMO RESNIČNO, PRAVOČASNO IN OBJEKTIVNO
Republiška, mestna in občinska konferenca ZSMS so si po lanskem kongresu zadale nalogo, da izboljšajo informiranje ter usposobijo čimveč mladih za poročanje in sodelovanje v glasilih OK ter drugih sredstvih javnega obveščanja. V skladu s tem konceptom je OOP pri naši občinski konferenci organiziral celodnevni seminar za mlade iz osnovnih organizacij, ki jih to delo še posebno zanima.
prvotni program je imel v načrtu celotedenski popoldanski tečaj, ki so ga zaradi udeležencev iz odaljenih 00 spremenili v sobotni seminar s štirimi predavanji in praktičnim delom. Teme predavanj so bile zanimive, saj so mladi spoznali vse od vloge obveščanja, zakonitosti komuniciranja, informiranja v združenem delu do nastajanja biltena. Predavatelji, ki so jim z veliko mero razumevanja priskočili na pomoč, so sproščeno opravili svojo dobrodelno nalogo in prav ta način je bil mladim še posebno všeč, ker so si tudi sami lahko razrešili nekatere nejasne pojme.
Kljub natrpanosti seminarja so bodoči mladi novinarji vztrajali do konca, saj so kar v štirih redakcijah ustvarili bilten. Praktični del je navdušil marsikaterega izmed dvajsetih udeležencev iz krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in šol za aktivno delo v uredništvu glasila OK pa tudi za informiranje in urejanje biltena v svoji osnovni organizacija S tem bo izboljšan pretok informacij med bazo na terenu in občinsko konferenco.
Ta oblika usposabljanja vsekakor ni bila zadnja, saj smo se s predavatelji, ki so jih znali pritegniti, dogovorili še za nadaljnje sodelovanje. Sprašujejo pa se, zakaj vsi tisti, ki so posebno odgovorni za delo z mladimi in si hočejo pridobiti njihovo naklonjenost, kar poudarjajo v raznih sredstvih javnega obveščanja, ne upoštevajo njihovih prošenj m jim po lastni krivdi puščajo preveč nerešenih vprašanj.
MINKA SKUBIC
OB 31. OBLETNICI
OSVOBODITVE
BEOGRADA
Po srečanjih naše mladine z zamejskimi Slovenci v Nabrežini, Trstu in Celovcu smo si že dolgo želeli srečanja v eni izmed bratskih republik. Pa se nam je nasmehnila sreča! Prišlo je vabilo iz Beograda! Piontiji osnovne šole Zmaj - Jova Jovanovič v občini Voždovac, njihovi učitelji in ravnateljica Nedeljka Gvozdanovič, so nas povabili na srečanje ob obletnici osvoboditve Beograda - 20. oktobra 1975. Prijazno vabilo nam je posredovala članica IS Sob Vič Rudnik - Ivanka Milovanovič. Ob razumevanju IS naše občine, ki je prevzel pokroviteljstvo nad srečanjem, smo se bliskovito pripravili za pot v Beograd.
18. oktobra zvečer smo se znašli na kolodvoru: 73 pionirjev in mladincev članov baletnega, folklornega in recitacjjskega krožka, spremljevalci in starši Slednji so s skrbjo na obrazu mahali v pozdrav, ko se je začel vlak premikati. V naših mladih pa ni bilo bojazni temveč razigranost, navdušenje in zadovoljstvo - saj smo šli na obisk v naše glavno mesto.
V ranem meglenem jesenskem jutru smo zagledali pred seboj obrise Novega Beograda. Navdušeni otroci so zbujali še zadnje zaspance in kričali - poglejte, smo že v Beogradu.
Na kolodvoru so nas čakali pioniiji in učitelji šole gostiteljice. Pozdrav v srbskem in deloma slovenskem jeziku je bil topel in prisrčen: »Dobrodošli nam bratje Slovenci!" Objemi, stiski rok, cvetje in že smo se zlili z njimi v eno ter odšli v šolo. Tam so naše pionirje »prevzeli" njihovi pionirji. Tako veselje za tiste, ki so odvedli svojega prijatelja Slovenca na svoj dom in tako razočaranje za tiste, ki so ostali brez gosta. Neverjetno! Že takoj po prihodu v šolo so nam sporočili: Doletela
vas je čast, da boste prav vi - viški pnonirji kot edina delegacija pionirjev iz Slovenje pozdravili svečani sprejem na Skupščini mesta Beograd, ki ga v počastitev 20. oktobra prireja predsednik skupščine tovariš Živorad Kovačevič. »Zrasli" smo najmanj za nekaj centimetrov. Kaj takega! Brž smo se dogovorili, izbrali skupino v rdečih rutkah in pionirskih čepicah ter pripravili celo darilo: grafiko - Delo tlačank na polju naše učenke Julke Lapuhove, ki je prejela zanjo srebrno medaljo 1973 v Indjji in grb našega mesta Ljubljane. Na skupščini nam je bilo kar malo tesno, ko smo poslušali govor tov. predsednika in prisostvovali podelitvi Oktobrskih priznanj najboljšim dijakom in študentom in so nam povedali, da bomo pozdravili svečanost kot edina delegacija iz Slovenije.
Po naših čestitkah za njihov praznik in besedah, da se zavedamo tudi mi, tako kot oni, da je naša sila, naša moč in nepremagljivost v bratstvu in enotnosti naših narodov, je v dvorani vzvalovilo burno, dolgotrajno ploskanje. Vsi veliki in mali smo začutili da so besede bratstvo in edinstvo dobile svoj resnični odmev v slehernem srcu.
Po slovesnosti v skupščini smo si v spremstvu naših gostiteljev ogledali mesto Beograd: Avalo, spomenik osvoboditeljem, muzej revolucije itd. V pionirskem domu Voždovac smo prisostvovali svečanemu zboru pionirjev. Zbor je pozdravil predsednik skupščine občine Voždovac Munir Lasič in izrazil navdušenje nad srečanjem mladine iz cele naše države za veliki dan Beograda. Povedal je mladim, kako je treba ljubiti težko priborjeno svobodo. Zbor so pozdravili - raportirali pionirji iz vseh republik, za Slovenijo in občino Vič je to častno nalogo opravila naša Lidija Sterle.
Po zboru so imeli „naši“ več uspelih prireditev, kijih je beograjska mladina sprejela hvaležno in z navdušenjem.
V borih treh dneh bivanja z našimi gostitelji so se stkale neverjetno iskrene vezi prijateljstva. To se je odrazilo zlasti ob odhodu na kolodvoru. Nikogar izmed naših ni nikogar izmed gostiteljev ni bilo, ki bi ne stiskal k sebi prijatelja! V naših in njihovih očeh so se zaiskrile solze iskrenega prijateljstva. Začutili smo, da moramo še naprej kovati bratske vezi. Obljubili smo si, da se bomo še srečali tedaj, ko bo na Viču zrasla nova šola. »Upamo, da bo to srečanje kmalu", pišejo naši otroci svojim prijateljem v Beograd.
SLAVICA KUMAR osnovna šola Lj. Vič
BILI SMO
V	LOGATCU
V	šoli smo zvedeti, da bo v nedeljo v Logatcu proslava ob 30. obletnici osvobodve. Iz vsakega razreda se je nekaj učencev udeležilo proslave.
V	Logatec smo se peljati z avtobusom. V avtobusu smo se pogovarjali in se smejali Ko smo se pripeljati v Logatec, smo že zagledati vse polno zastav, ki so plapolale v rahlem vetriču. Po cestah so hiteli ljudje. Na parkirišču, kjer smo se ustaviti, je bilo že veliko avtobusov in avtomobilov.
Najprej smo si šli ogledat novo šolo. V šoli je bila razstava. Ogledati smo si tudi razrede, ki so v primerjavi z našimi zelo veliki Ob desetih se je pričela proslava.
Po končani proslavi smo poiskati naš avtobus in se odpeljali domov. V spomin pa smo dobili značke.
ANKA KAVČIČ, 6.b razred OS HORJUL
NOVA OSEMLETKA V HORJULU
Delo na novem šolskem projektu v Horjulu poteka po začrtanem planu.
Kolikor bo gradnja tudi naprej potekala nemoteno, brez večjih zastojev, bo šola predvidoma dograjena jeseni prihodnje leto. Po prvotnih predvidevanjih naj bi celoten projekt stal c ca 900 milijonov starih dinarjev, spričo vse dražjega gradbenega materiala in gradbenih storitev pa se bodo končni stroški dvignili na ca. 2 milijardi 400 milijonov starih dinarjev. Denar so v glavnem s samoprispevkom prispevali občani vseh ljubljanskih občin.
Nova šola v kraju je že več kot potrebna. Stara šola (zgrajena leta 1908), ki je bila prvotno namenjena le trorazrednemu pouku, nikakor ne more več izpolnjevati naraščajočih zahtev sodobnega pouka. V krajevni skup-
nosti Horjul je že zdaj okoli 320 šoloobveznih otrok,'s časom pa se bo to število nedvomno še znatno povečalo. Da bi nekoliko ublažili skrajno neugodne učne razmere, zlasti prostorsko stisko na šoti, so si sposodili dodatif prostore v prosvetno-kulturnem in zadružnem domu. Vendar pa je to le začasna rešitev, ki ne more trajati v nedogled
V novi osemletki bo (v prvi fazi) 15 učnih prostorov, med katerimi bodo še, prostorna sodobna telovadnic«, knjižnica, učilnica za gospodinjski pouk in večnamenski prostor. Med drugim bo imela tudi lastno kuhinjo tudi za otroke iz VVZ. Seda bo opremljena za sodobni kabinetni pouk. Po predvidevanjih pa naj bi na šoti takoj uvedli celodnevni pouk. Vendar pa bo potrebno priskrbeti stanovanja učiteljem. Da bi ta problem nekako rešiti, bi po besedah ravnateljice Anice Pogorelec, z« prvo silo potrebovali vsaj pet novih stanovanj.
Prav bi bilo, ko bi za otroke iz oddaljenejših krajeT, kot so Zažar, Šentjošt In del Planine, ki nimajo možnosti lastnega prevoza, poskrbeli kakšen kombi ali avtobus, ki bi jih prevažal v šolo in domov.
K temu perečemu problemu bi kazalo še zlasti pristopiti saj bo le tako pouk na novi šoti stekel nemoteno in neovirano.
B. VRHOVEC
SREČANJE S KRVODAJALCI!
Osnovna organizacija RK v Horjulu je dne 19-septembra priredila slavnostni večer našim krvodajalcem. Povabljeni so biti vsi člani RK, s posebnim vabilom pa še vsi tisti člani, ki so darovati kri že več kol petkrat.
Tega slavja sta se udeležila tudi dr. Mitja Repovž » Silva Baus, zastopnika občinskega RK Vič-Rudnik. Pavla Hladnik, ki je vrsto let skrbela za krvodajalske akcjje ni prišla. Zelo nam je bilo žal, ko so povedati, d« je na zdravljenju v bolnišnici. Želimo ji zdravja i® čimprejšnjega okrevanja. Njene zasluge za te human® akcjje so neprecenljive, zato je ne bomo pozabili!
Navzočih je bilo večje število krvodajalcev ter članov RK. Žal vsi povabljeni niso prišti, a kljub temu je bilo razpoloženje prijetno.
Dr. Mitja Repovž je vse navzoče pozdravil v imem* občinskega odbora RK Vič-Rudnik in nato predaval o tem, kako pomagati ranjencem in ponesrečencem J prometnih nesrečah, kolikšna je potreba po krvi V bolnišnicah, kako kri rešuje življenja in koliko J® potrebujejo. Z zanimanjem smo poslušali to predavanj?* ki je bilo za nas vse tako poučno in koristno.
Silva Baus je razdelila priznanja in značke našim krvodajalcem. Stisk roke, priznanja, značka in še aplart-Vzdušje je bilo res prisrčno. Vseh krvodajalcev je bu® 36. Le ti so že neštetokrat darovati kri Največ krvodajalcev je bilo iz »ISKRE". Iz te delovne organizacije^ vedno odzivajo v polnem številu, tu je zaposlena ml*®* delovna sila. Tutti iz »RAŠICE*1 je odziv zadovoflfr-Jubilantke so bile tri delavke, ki so darovale kri ž® petkrat in tudi desetkrat. Nekaj pa jih je bflo tudi & kmečkega področja.
Na koncu je predsednica OO RK Hotjul Joland® Lavrenčič povabila vse slavljence na skromno zakusko. Tako smo preživeti prav lep večer z njimi Obljubili so, da se bodo ob vsaki krvodajalski akciji zopet pojav« a* darovanje km, seveda če bodo za to zdravi!	.
Še enkrat vsem skupaj v imenu OO RK H01^ najprisrčnejša hvala za darovano kri! Pomagati v nesreči trpljenju in bolezni sočloveku, to je humano dejan)6-
Njj zaključim z izrekom:	^
»Kri dajemo dane* - morda jo bomo fe jutP potrebovati sami!"
FRANCKA VRHOVEC, HORJUL 13°

DEPOZIT ZAVRL NAČRTOVANJA NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
VRTEC NA VRHOVCIH NE BO OSAMLJEN PRIMER
Letos poleti je zvezna skupščina sprejela zakon o obveznem depozitu pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne naložbe. Zakon vsebuje posebno določbo, da bo ZIS po usklajenem dogovoru z republikami in pokrajinami izdal poseben odlok o merilih in postopku, ki naj veljajo za oprostitev depozita. Brez dvoma bi bile takšne oprostitve več kot nujne, zlasti v Slovenj)l kjer smo že večkrat ugotavljali da maramo na vsak način zagotoviti nemoten drožbenoekonmski razvoj v skladu s sprejetimi resolucijami in družbenimi dogovori
Medtem pa je ZIS v prvih dneh oktobra sprejel sklep o merilih za oprostitev obveznega depozita. Potemtakem bodo poriej oproščene obveznega depozita zgolj naložbe tistih investitorjev, ki so boj) ali manj uporabniki zveznega proračuna. Obveznega depozita pa niso bili oproščeni predvsem tisti investitorji ki so uporabniki združenih sredstev organizacij združenega dela in samoprispevkov občanov.
Kaj bi še drugega lahko dodali k temu, kot to, daje logika reševanja skupnih zadev, vprašanj velikega družbenega pomena (otroško varstvo, vzgoja in izobraževanje v njjvečji meri) po poti družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, za katero smo se aklamatrvno odločili tudi v naši občini torej po tolikih pričakovanjih na vsem lepem odpovedala na celi črti.
Nnjbojj ostro je oktobra proti odloku ZIS protestiral izvršni odbor republiške zveze skupnosti otroškega varstva. Tak protest je bilo tudi pričakovati, saj smo na seji slišati, da bo kljub dokaj jasni programski usme-
ritvi zlasti na področju organizirane družbene skrbi za predšolske otroke, zadnji sklep ZIS resno ogrozil zastavljene naloge pri načrtovani industrijski gradnji vzgoj novarstvenih ustanov. V skoraj vseh slovenskih občinah, izjema ni bila naša, zbirajo zadnja leto smoprispevke, to pa pomeni da so se občani odrekli delu svojega dohodka. Veliko je tokih občin, kjer je krajevni samoprispevek edini vir zbiranja investicijskih sredstev za gradnjo vrtcev, zato se nam upravičeno zastavlja vprašanje, mar naj zdaj vseslovensko akcijo solidarnosti za postavitev novih šol in vrtcev prepreči predpis o depozitu, ali se lahko zvezna vlada vpleta v investicijska dogajanja, ko gre za gradnje iz samoprispevka?
Zgovoren primer vrtca na Vrhovclhi
Potemtakem je odlok ZIS docela »pozabil" na objekte, ki se gradijo iz sredstev, zbranih s samoprispevkom občanov in delavcev. Zavoljo nastale situacije je sredi oktobra (poprej že nekajkrat!) republiški koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o skupni porabi v SR Sloveniji skupno z ustrezno komisijo v Ljubljani spet opozoril odgovorne dejavnike na to problem.
Poglejmo najbolj »svež" primer: v Ljubljani in v naši občini to čas gradimo s sredstvi samoprispevka po finančnem načrtu za 1975. leto vse tiste objekte, za katere so dobiti investitoiji potrebna gradbena dovoljenja pred sprejetjem zveznega zakona o obveznem depozitu. Na osnovi tega finančnega načrta bi morati
še letos začeti tudi z gradnjo vrtca na Vrhovcih. Po odloku ZIS bi moralo zdaj mesto za začetek gradnje na Vrhovcih plačati obvezno 50-odstotni polog, skoraj pol stare milijarde, tega pa letošnji finančni načrt za gradnjo šol in vrtcev v ljubljanskih občinah ni predvidel, ne nazadnje pa, kar je pri stvari najbolj pomembno, tega niti ne omogoča.
Kljub izjemno težki situaciji pa vendarle ne kaže izgubljati potrpljenja. Predstavniki republiške koordinacije so namreč prepričani da bo po intervenciji prišlo že v kratkem do nekaterih sprememb v odloku ZIS. Zato je konec oktobra izvršni svet skupščine mesto Ljubljane zaprosil republiški IS, da stori vse, kar je v njegovi moči da zvezna administracija upošteva pri dopolnitvah odloka zahtevo, da bodo naložbe na področju otroškega varstva ter vzgoje in izobraževanja oproščene polaganja 5 (Odstotnega depozita.
Negotovost okrog gradnje vrtca na Vrhovcih bo torej trajala vse dotlej, dokler ne bomo dobili popravljenega odloka ZIS, to pa lahko pričakujemo že novembra ali vsaj do konca leta. Kdaj bomo začeli graditi te vrtce, je za zdaj težko reči vendar pa se kljub nastali situaciji vendarle ne moremo otresti pričakovanja, da bo zvezna vlada morala hočeš nočeš pod težo vseh teh, »dokazov" popustiti in po hitrem postopku sprejeti v odloku nekatere bistvene spremembe, predvsem za gradnjo tistih objektov, ki jih Ljubljančani gradimo s sredstvi iz samoprispevka.
Na rob morda samo še to. Se vam mar ne zdi, da so vse prej kot obrobna vprašanja našega družbenega razvoja naložbe, za katere smo se dogovorili: potre-
bujemo večje zmogljivosti za otroško varstvo; staln® povečanje osnovnošolskega prostora naj omogoči enoizmenski pouk, kar je eden izmed pogojev za postopn® uvajanje celodnevne šole ali podaljšanega bivanja otro na šoli (spomnite se samo na OS Dobrova); smo družbeni dogovor o najnujnejši sanaciji in raz®' ritvi domov za učence in študente; z družbeni®’ dogovorom združujemo sredstva za stanovanjsko njo itd. Našteli bi lahko še več takih »dokazov". P® vsem tem pa ni nobenega dvoma več, da so to izied® pomembna vprašanja, o katerih so se odločali in »V®J: odločitve potrdili s podpisom družbenih dogovorov »j samoupravnih sporazumov vsi naši občani in delavci »J* pa so svojo voljo in hotenje izraziti na kraj6vn'n' občinskih ati medobčinskih referendumih.	.
Dogovoriti smo se potemtakem za investicije, ki ** pomenijo najbolj strogo namensko uporabo zbran« sredstev. Denarja, ki ga v vsakodnevni praksi tu^ najbolj nadzorujemo, da bi ta sredstva resnično k« _ da racionalno uporabljali Gre za denar, ki naj s6 za tako dogovorjene naložbe, najmanj odtujen tisbn« ki so ga ustvarili, namen teh investicij pa Je, *e hočete, tudi najbolj opredeljen.
Mar tega dovolj jasno ne kaže načrtovana gr8®™v vrtca na Vrhovcih, ki pa Je vsaj za nck^ časa obvi* ^ zraku. Toda, kljub temu smo prepričani da bo občani na Vrhovcih bržčas nekoliko pozna)6* k® . bflo predvideno, vendarle prišli do svoje, nuJn° trebne vzgojnovarstvene ustanove. O tem skoraj®* more biti dvoma!	Ivo VIR^

Nogometna sezona v Podpeči končana?
Tekmovanje v jesenski sezoni v I. razredu TNZ Ljubljana se je pravkar končalo. Poglejmo, kako so se odrezali podpeški nogometaši:
Člani so v jesenskem delu pod vodstvom novega trenerja Rudjja Ziemickega prizadevno vadili in rezultati seveda tudi niso izostali. V osmih tekmah so štirikrat zmagali, ravno tolikokrat pa tudi izgubilL Osvojili so 4. mesto, samo 3 točke za vodečo ekipo Borovnice. Največ uspeha ima mladinsko moštvo pod vodstvom trenerja Svete Antona. Po osmih tekmah so še vedno neporaženi s samo dvema neodločnima izidoma. Zaradi malo slabše gol razlike so zasedli „samo“ drugo mesto za ekipo NK Mladi šišk ar. Kapetan ekipe ter hkrati najboljši igralec Igor žniderič je tudi letos prvi strelec v ligi, dosegel je 11 golov.
. Pionirsko ekipo vodi Franc Zalar. Tekmujejo v Ijubljansko-notranjski pionirski ligi, kjer so v devetih lakmah dosegli štiri zmage in štiri poraze, enkrat pa so igrali neodločeno. Po prvem delu tekmovanja so tako dosegli S. mesto.
Se večje pohvale vredna je aktivnost vseh nogometašev pri urejanju garderobe in igrišča. Sami so si napravili kopalnico s toplo vodo, osvetlili garderobo, medili dohod do igrišča, delno nasuli igrišče, zamenjali dotrajane gole, napravili obvezno ograjo okrog igrišča ter še nek j pripomočkov za kvalitetnejšo vadbo. Vrednost vseh teh del po predračunu je bila skoraj 5 starih milijonov dinarjev, od približno 1000 urah udarniškega
dela p ..... ^	—■—
Samo i
največja želja pa ie, da bi tudi v naši občini dobili pokrito balinarsko igrišče.	JURE SEME
metaši niti po koncu sezone ne mirujejo. Zavedajo se, da J* sedqj njihova prva naloga ureditev igrišča, ki je daleč naj slabše v ljubljanski podzvezi. Ob deževju je takoj Poplavljeno, v sončnih dneh nevarno razsušeno in trdo. Zato smo bili že priča poškodbam, katerim je bilo vzrok *nmo navarno igrišče. Na žalost ima eden izmed poškodovanih igralcev trajne posledice in je njegova športna "jtivnost iz zdravstvenih razlogov prekinjena. Trdna odločenost vodstva kluba, da uredi igrišče, se vidi tudi P° tem, da je že pripravljeno nekaj materiala za dvig in izravnavo, za kaj več pa trenutno m denarja.
Drug problem, ki tare vodstvo kluba že sedaj, je ureditev zimske vadbe. Primerne telovadnice nimajo, KJm jih imqjo, so pa preveč gluhi za želje in potrebe Podpeških nogometašev. Ob vsem tem in ob dejstvu, da mmaja nekaj igralcev v JLA, njihova letošnja nogometna ^na še ni in tudi ne bo končana.
IVO ZALAR
ŠPORTNE VESTI
Noaomet
^ 13 kolih druge zvezne nogometne lige je moštvo mercatorja z Viča osvojilo 13 točk, posamezna srečanja f* se končala takole: Crvenka-Mercator 1:2, Merca-"Medinstvo (Brčko) 1:0, Famos-Mercator 3:1, Merca-mr-Jedinstvo (Bihač) 2:2, Igman-Mercator 0:0, Merca-mr-Spartak 0:0, Osjjek-Mercator 2:1, Mercator-Bačka tov’ v.ovi «d-Mercator 3:2, MercatonVrbas 4:1, Var-jws -Mercator 1:0, Iskra-Mercator 0:0, Mercator-Zagreb
N«nnl*nit«ni*
tvezn"00 P^^jega meseca se je pričelo tekmovanje v
Alpsko smučanje v naši občini na rešetu
Telesno kulturne skupnosti občin in mesta Ljubljane so že v preteklem letu postavile v ospredje svoje programske zasnove na področju tekmovalnega športa področje vrhunskega športa in ureditev razmer v vrhunskem športu z namenom, da bo le-ta predstavljal resnično kvaliteto, ne zgolj v ozkih okvirih mesta in republike, ampak v mnogo širših razmerah. Iz teh predpostavk so izhajali pri ugotovitvi, da je treba podpirati tiste športne zvrsti, ki so rezultat sistematičnega in v množičnosti ukoreninjenega vrhunskega dosežka. Zato je treba znova ovrednotiti in sproti ocenjevati pri razdelitvi športnih panog na prioritetne in ostale športe. Telesna kiutuma skupnost Ljubljana je v javno razpravo poslala posebno študijo o prednostni razvrstitvi športnih panog na področju vrhunskega športa v Ljubljani. Na osnovi posebnih kriterijev (pomen športa za psihosomatski status, pomen za rekreacijo, stanje z objekti, tradicija in doseženi uspehi,...) so
iadel Mariboru (5:2), nato pa sta sledili dve zapo-pddi zmagi, najprej z Lokomotivo (Vinkovcl), nato pa z |MJdešem (Zagreb), obakrat v gosteh - z istim rezuh tetom - 5:2.
p, Ženska vrsta je v štirih srečanjih trikrat zmagala (z ^Patijo 5:1, Maratonom in Radničkim 6:2), izgubila pa 1 Mladostjo (Zagreb) 4:6.
košarka
Usoda košarkarjev Trnovega je neznana, čeprav je rnjnstvo V 1. A republiSci ligi že zdavnaj končano. |W*lci treneija Lokarja so zasedli 10. mesto (12 ekip), kvnrf? ne za<lostuje za obstanek, zato bo odločala j-T^acljska tekma z drugoplasirano ekipo 1. B lige, .-■»ucami. Zmagovalec bo v prihodnji sezoni igral v 1. j^JJ-P^bUški ligi, poraženec pa v 1. B. Tekma bo na ucytralnem igrišču, datum pa Še ni določen.
N.S.
Izredni uspehi »Žabe«

lem	^Porini klub „ŽABA“ z Viča je v letošnjem
Za u*-86'	največ uspehov.
'terjetrmrazumevar\je te športne panoge, kije bralcem nek^j p'rim>1iraal0 P°znana> 'nm na kratxo posredujemo
kluL1?^ de^e v balinarskem športu kar 158 BaJina^.P^Mižno 3.500 člani Vsi so registrirani pri 11.20nAi Slovenije. Samo v Ljubljani Je 38 klubov sedaj n “Jani Drugače pa je bilo balinanje v Sloveniji do morju V/ , ji številčno zastopano v Slovenskem Pri-tnevani v Ljubljani pa so klubi naleteli na več razu-i05l**razširifani 0bi“ Pred te*111! teti, ko se Je ta šport
'tejbon°. število klubov in njihovih članov (registriranih) kotj!" *$°vorn° priča, da to ni več ..gostilniški" šport, tiroia do sedaj mislila. Sama pravila igre so zelo teltnmP^sabej v oziru na uživanje alkoholnih pijač med °d*tr«ni.i ^ * mora igralec v tem primero takoj Za^S “ moštva.
Ijudem '51**^0 j« ta šport dosegljiv tudi starejšim dobj. ’ medtem ko je za tekmovanje potrebna že kar
I, 3. nogomet (69), 4. atletuca (65), 5. alpsKo Čapje (63), 6. rokomet (55), 7. športna gimnastika
(45) in tako naprej. Na podlagi poprejšnje onredelitve, da bi med prednostne športne panoge vključili 4 kolektivne in 4 individualne športe so predlagali: 1. kolektivni športi: košarka, nogomet, rokomet in hokej na ledu, 2. induvidualni športi: plavanje, atletika, alpsko smučanje in športna gimnastika.
Na osnovi teh predlogov je izvršni odbor pri TKS Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 11. seji, dne 30.10.1975 sprejel naslednje sklepe o prednostni razvrstitvi športnih panog v Ljubljani, ki bi jih želel dopolniti s konkretnimi stališči posameznih telesno-kultunuh organizacij na območju naše občine. Delegati so smatrali, da ni upoštevan kriterij vzdrževanja in izkoriščenosti objekta, ter stroški opreme posameznega tekmovalca. Mnenja so, da ima hokej na ledu in alpsko smučanje alternativo odbojko in namizni tenis. Te teze so utemeljili s tem, da pri smučanju in hokeju ni obravnavan kriterij pristopnosti športne panoge. Pravilno bi bilo, da bi bila ta panoga pristopna vsem socialnim vidikom, ki jim družba omogp-ča pogoje. Iz tega vidika ni primemo alpsko smučarje, ker ga goji le ozek krog ljudi. Zato so predlagali, da se namesto alpskega smučanja vključi namizni tenis. Ta panoga ima v Ljubljani določeno kvaliteto in tradicijo. Za hokej so ugotovili, da nima pogojev za bazo.
Poleg tega so mnenja, da nai strelski šport podpirata JLA in SLO, TKS pa bi podpirala samo streljanje z zračno puško. Ne strinjajo se tudi z uvrstitvijo v sedmo kategorijo dviganje uteži in smučarski skoki, ker sta tidve športni panogi namenjeni le starejšim. Za skoke v Ljubljani nimamo zimskega objekta. Profesionalni nogomet naj bi se v bodoče finarciral sam v celoti.
Vse te pripombe imajo vsekakor neko vrednost, zaradi katenh oi jih bilo treba pri dokončnem sprejetju prednostnih športnih panog upoštevati Nikakor pa se kot avtor teh vrstic ne strinjam s črtanjem alpskega smučanja s seznama prioritetnih športov. Nimam namena škoditi ali omalovaževati pomembnost namiznega tenisa, vendar strokovne študije kažejo, da ima alpsko smučanje večjo vrednost pri naslednjih kriterijih: pomen za psihosomatski status, pomen za rekreacijo, za splošen ljudski odpor, za športna društva in v šoli, stanje s kadri in tradicija. Namizni tenis ima pa prednost pri naslednjih kriterijih: stanje z oMekti, obisk gledalcev ter pomen te športne panoge v SFRJ ter večja razširjenost. Vsekakor je smučanje kot rekreacija v Sloveniji zelo razširjena in ga nekateri upravičeno imenujejo nacionalni šport. Za Šport, ki ima tako široko bazo, lahko upravičeno stremimo za večjimi mednarodnimi uspehi, ki jih nekateri naši vrhunski tekmovalci že dosegajo. Glede cene za smučarsko opremo bi navedel, da stane celotna solitfcia oprema od 1800.- din naprej. Glede na to, da namiznoteniška miza ni pretirano poceni in da se športno lahko ukvarjaš s namiznim tenisom le v pokritih objektih, razlika v ceni ni tako zelo velika. Zato sem mnenja, da alpsko smučanje sodi v vrsto prioritetnih športov, kuj ti tako tesno sodelovanje človeka z naravo težko najdemo pri katerem koli drugem športu.

KK Krim
Febroarja 1975 je skupina mladih športnih entuziastov ustanovila športni klub, ki bo na področju Rudnika vključeval v svoje vrste mlade košarkaije. Ze v začetku so resno poprijeli za delo in so že v prvem letu aktivnega nastopanja v ljubljanski podzvezni ligi zasedli trije do četrto- mesto. Trenersko delo opravljata I. Puhar in I. Žitnik. Ob lepem vremenu se na igrišču OS Oskar Kovačič zbere veliko število košarkaijev, ki tako štirikrat na teden izpopolnjujejo svoje znanje in si izboljšujejo kondicijsko pripravljenost. Za resnejše delo med zimo imajo probleme s telovadnico, kije ne morejo dobiti v najem. V prihodnji sezoni nameravajo svojo dejavnost še razširiti na druga področja naše občine in tako pritegniti k organizirani vadbi v klubu čimveč mladih in perspektivnih igralcev košarice. Ob resnem delu ljudi v vodstvu se lahko v prihodnje najdemo
acju naše c
M. P.
novega športnega kolektiva na področju naše občine.
Športna aktivnost za vsakogar
Z namenom, da športno rekreativno dejavnost pri! žajo široki množici občanov, so pri TKS Ljubiji Vič-Rudnik odprli novo delovno mesto organizacijski koj ob nastopu na novo delovno me jc pod vodstvom tovariša Tonija 7 na dejavnost močno zaživela. Njegovo širjenje in organiziranje športno rekrea-; v kolektivih, v krajevnih skupnostih ter

športni klub .,2aba" je letos na najboij tegel	tekmovanju t.j. državnem prvenstvu, do-
»Oo potreb mesto med ^ *ot 300 Uut)L “»pehJ®
Na^Prtti^no^^ri. fkipnemn raesta Ljubljane smo letos osvojili v te cetitn IVen**vu PIV0 mesto, v prvenstvu parov prvo Prio mesto1”*1*0’ v Prvenstv“ posameznikov prav tako
tevojif^^jteem merilu smo v ekipnem prvenstvu tega kluuT^tiflkacijo la državno prvenstvo, dvojice na-i ten tj ?a P® Prvo mesto, prav tako pa tudi naš najboljši etes tuH? °tienem tudi član državne reprezentance, kije ^dSuwu*V0J® P™3 mesto v repubUkl Prirej«”111 *mo »e tudi desetih turniijev, ki so bdi i tekrat « ^ast 30. obletnice osvoboditve in osvojili fcteo t„„!,r!? mesto in štirikrat tretje mesto. Vzdržu-Ner sn™ »tike z zamejskimi Slovenci iz Julijske krajine, t*ko je i eto* sodelovali na njihovih turnirjih.
več kot 50 tekem, vsaka tekma
Razpisi občinskih TRIM tekmovanj
iv ujmama m	i'**-----1	»—v—7
Vič-Rudnik, v organizaciji Komunalnega podjetja Vič, razpisuje sindiludno tekmovanje občinske TRIM lige v kegljanju. Pričetek tekme* vanja je bil v ponedeflek 10.11.1975 na keg-jjišču Livada in Jamnik.
Osnovne organizacije sindikatov naše občine » bodo lahko pomerile tudi v streljanju z zračno puško. Naj bolj ii strelci v podjetjih se bodo med seboj pomerili 25. in 27. novembra ob 16 uri na strelišču TVD Partizan Trnovo, Borsetova 2.	, „
V začetku decembra, točno v torek, 2., se prične TRIM liga OOS naše občine v šahu. Organizacijo nad tem tekmovanjem je prevzelo
fcfntnktin 7n rt* kr C-
Komunalno podjetie Vič. Komisija za rekreacijo vabi vse, ki z veseljem igrajo šah s prijatelji, naj se udeleže tekmovanja v čim večjem številu. Prijave zbira TKS Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14. M.P.
v čim
r
Stika z naravo pa si mestni ljudje vedno bolj želijo, kar s--pa smučanje od časov bloških smučarjev v veliki meri nudi.	M.P.
NA BRDU
TRIM steza mladih
V smučarskem klubu Brdo letos kljub težki gospodarski situaciji nismo veliko razpravljali o stabilizaciji pač pa smo z veliko delovno zmago, to je z otvoritvijo nove „Trim steze", prispevali znaten delež k uresničevanju stabilizacijskega programa.
Idejo o potrebi Trim steze na Brdu je pred letom dni dal predsednik smučarskega kluba Brdo Dušan Dobrovoljc. Od tega dne dalje so potekale priprave za uresničitev te ideje. Iskali smo primerne terene po gozdnih poteh, tako da bi steza tudi sistemsko ustrezala načinu vadbe. Odločili smo se za 2700 m dolgo progo in jo speljali po slikovitem terenu gozdička na obronku Brda.
Temeljna telesno kulturna skupnost nam je zagotovila potrebna finančna sredstva, sami pa smo pričeli z očiščevalnimi in gradbenimi deli na stezi Zgled vsem nam je bil predsednik sam, ki je s svojo železno voljo vplival na nas, da smo objekt dogradili do zastavljenega roka.
posebno pohvalo zaslužijo mlajši člani smučarskega kluba, to so pionirke in pioniijl ki so se v velikem številu odzvali delovnim akcijam in s svojo pridnostjo in zavzetostjo dokazali, kaj zmorejo mladi nod dobrim vodstvom. Resnično bi lahko naš novi objekt imenovali „Trim steza mladih". Vendar na otvoritveni dan še nismo občutili dokončne zmage, pač pa to občutimo šele sedaj, ko iz dneva v dan v dobrem in slabem vremenu na stezi srečujemo mnoge znane in neznane občane, ki zadovoljni premagujejo ovire, kijih srečujejo.
> ANTON STERLE S K BRDO
Plavalni tečaji tudi v pokritem bazenu
Z dograditvijo športno rekreativnega objekta Kopališča Tivoli so poleg tekmovalcev in rekreativnih plavalcev svoj delovni prostor našle tudi plavalne šole. V sodelovanju s komisijo za rekreacijo pn TKS Ljubljana Vič-Rudnik je Plavalni klub Ljubljana organiziral stalno plavalno šolo za odrasle. Delo s tečajniki vodi priznani strokovnjak za odpravljanje plavalne nepismenosti profesor Miha Potočnik. Po njegovih besedah so pogoji za delo dobri, saj so starejši neplavalci, ki se sramujejo svojega neznanja, ločeni od ostalih kopalcev in sodelujejo pri učenju bolj sproščeno. Delo s tečajniki je skupinsko, to se pravi da tečajniki niso porazdeljeni v posamezne skupine, temveč z vaditelji delujejo kot ena skupina. Tak način dela seje obnesel, saj 74 % pridobi zadovoljivo plavalno znanje. Poudariti je tudi treba tesno sodelovanje uprave bazena z vodstvom tečaja, saj so na ta način rešiti vrsto problemov, ki so nastali ob pričetku dela.
Vse člane OOS, ki so jim plavalne veščine še tuje in si žele dopust preživeti ob vodi brez vseh skrbi in predsodkov, vabimo, da se udeleže plavalnega tečaja, ki se začne ob vsakem začetku meseca na bazenu Tivoli Cena tečaja znaša 150.- din. Tečaj je trikrat na teden (torek, sreda, četrtek) od 20,30 do 22,30 ure. Vse dodatne potrebne informacije dobite pri Plavalnem klubu Ljubljana, Hajdrihova 21 a, telefon: 62-420.
M.P.
iribli-iljana
Vič-Rudnik odprti novo delovno mesto organizacijskega sekretarja. 2e takoj ob nastopu na novo delovno mesto letos spomladi je pod vodstvom tovariša Tonija Zig-munda rekreativna dejavnost močno zaživela. Njef osnovno delo je ši cijskih aktivnosti v za vse občane naše občine. Letos so se tako pojavile TRIM lige, niz športnih panog, vrstijo se občinska sindikalna prvenstva v različnih športih. V jesenskem času je bilo organiziranih več množičnih krosov, ki so naleteli na pozitiven odmev med občani Po besedah
tovariša Zigmunda se je vpliv večje organiziranosti pokazal zlasti v kolektivih, izboljšati pa bo treba delo v posameznih krajevnih skupnostih. Pn svojem delu večkrat naleti na kadrovske probleme, kajti tako obsežno
svojem delu več-
ga števila ljudi V pomoč
__________ _	TKS
prevzela sama. Na ta način se doseže večje sodelovar\je med kolektivi, kar je tudi eden od zastavljenih ciljev.
V bodoče se bo povečalo sodelovanje z drugimi TKS na področju mesta Ljubljane, kar bo nedvomno doprineslo k organiziranosti na področju telesne kulture delovnih ljudi Kot strokovni sodelavec pri komisjji za rekreacijo, si prizadeva med delovnimi ljudmi razširiti spoznanje o potrebi rekreacije kot vira pridobivanja svežih moči za delo ob vedno hitrejšem življenjskem tempu.	M P
i#
Zigmund Toni
Ponovno odprta TRIM kabineta
Komisija za rekreacijo pri TKS Ljubljana Vič-Rudnik obvešča vse člane v občini Ljubljana Vič-Rudnik, da sta zopet odprta TRIM kabineta v TVD Partizan Vič, Tržaška 76 in TVD Partizan Trnovo, Borsetova 2. Vadba v Trnovem je vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 18. do 20. ure in v soboto od 17. do 19. ure. TRIM kabinet v TVD Partizan Vič je odprt vsak dan od 18. do 21. ure. Redna vadba pod strokovnim vodstvom v kabinetu prisotnega rekreatoija je primerna za vse člane OOS, ki si žele športne sprostitve v svojem prostem času in si izboljšati telesne zmogljivosti Vse morebitne informacije dobite v večernih urah pri tovarišu, ki vodi rekreacijo. M.P.
PREDSTAVLJAMO VAM
EDVARD
VECKO
Ljubiteljem in poznavalcem namiznega tenisa je ime Edvard Vecko prav gotovo dobro znano. Ta 31-letni Hrastničan, ki je svojo športno kariero pričel v domačem Kemičarju in nato zastopal barve ljubljanske Olimpije (od 1960. leta dalje), je več kot deset let nosi dres državne reprezentance in z njo dosegal velike uspehe. Tako je bil večkratni prvak Evrope v raznih disciplinah, v tekmovalni sezoni
1963/64 pa se je na evropski rang lestvici uvrstil med prvo deseterico. Največji uspeh pa je vsekakor dosegel leta 1969 v Lyonu,ko je v
paru z Antonom Stipančičem osvojil prvo mesto, potem ko sta premagala svetovna prvaka Šveda - Alsseija m Johanssona s 3:1.
Edo Vecko spada v tisto slavno generacijo Olimpije, ko je le-ta žela velike uspehe ne samo v domačih ampak tudi v tujih arenah. Izredno uspešno je Vecko igral skupaj z Ištvanom Korpo, sicer igralcem iz Sente, ki pa je svoj vih dosegel prav pri Olimpiji...
Težke razmere v namiznem tenisu so primorale Edvarda Vecka, daje leta 1971 zapustil Ljubbano in na razpis avstrijske namiznoteniške zveze postal trener avstrijske reprezentance, vendar je še vedno ostal zvest Olimpijinemu dresu, saj je redno nastopal na prvenstvenih tekmah v zvezni ligi Nič kolikokrat je tik pred srečanjem, utrujen od naporne
dolgotrajne vožnje stopil za zeleno mizo in pomagal tovarišem v boju za točke. Skoraj vedno je igral zelo uspešno in prav njegove dobljene igre so pripomogle k mnogim zmagam Olimpije...
Z letošnjo sezono pa se je Vecko vrnil v Ljubljano m nadaljeval s trenerskim poslom tokrat pri svojem matičnem klubu Olimpiji.
In kaj meni o današnji Olimpiji?
— Še vedno je Olimpija velik klub, vendar pa po odhodu Koipe, Cirile Pirc in mene, to vsekakor ni tista Olimpija kot pred leti. Povsem normalno je, da takšnih igralcev ne moremo kar tako vzgojiti in iz njih napraviti drugega Korpa ati drugo Pirčevo... To pa bomo uspeli, če bomo res trdo in sistematično delali, veliko več trenirati, kar pa je trenutno otežko-čeno zaradi pomanjkanja prostora. S strokovnim kadrom sedaj ni problema, imamo tudi nekaj izredno nadarjenih igralcev in igralk, zato mislim, da bo Olimpija sčasoma spet takšna kot je bila ...
Kij pa glede prioritete namiznega tenisa?
— O tem je bilo že mnogo napisanega, še
športnimi
panogami. Ta odločitev se mi zdi neverjetna, zato bi lahko ljudje, ki imajo opravka s tem prav gotovo lahko malo pomisliti ... Kajti naš namizni tenis je in še bo dosegal izredne uspehe ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v Evropi in svetu. Sprašujem se, kdo je od slovenskih športnikov, če izvzamemo orodnega telovadca Ceraija, v dresu ljubljanskih klubov osvajal najvišje naslove v evropskem in svetovnem merilu? To so biti igrald Olimpije, s^j so osvojiti mnogo naslovov evropskih prvakov, poleg tega pa so biti dvakrat tretji v pokalu evropskih prvakov. Zares čudna odločitev, s katero pa se tako jaz kot ostati namiznoteniški delava ne bomo kar tako sprijazniti...
Ob koncu je proslavljeni igralec namiznega tenisa Edo Vecko povedal daje zares žalostno, da mnogi igrald, ki so dolga leta nosili dres z državnim grbom, doma ne dobijo poklica in morajo „s trebuhom za kruhom" v tujino. Mnogi od njih bi se zagotovo radi vrnili v domovino, vendar za niih poklica takorekoč ni
Vecko je bil eden od'pjih, ki mu je NTK Olimpija na široko odpri svoja vrata. Kot trener bo skušal vsekakor kar najuspešneje delati z nadobudnimi igrald in igralkami ne smemo pa
pozabiti, da še vedno z velikim uspehom igra v '' 1 in je s svojo borbenostjo, dobro in
moški efektno šim..
prav gotovo lahko vzor ml^j-N1KO ŠOŠTARIČ
Edvard Vecko
AKCIJA
»VARNOST OTROK IN MLADINE V CESTNEM PROMETU«
Iz potreb po ustreznem ravnanju v novem okolju, ki ga je in ga bo tudi v bodoče oblikovala cestna prometna motorizacija, je vzniknila zahteva po vzgoji in izobraževanju ljudi za promet.
Za najmlajše, za otroke predšolskih vzgojnovarstvenih zavodov, kakor tudi za učence osnovnih šol, je danes že precej poskrbljeno. Gradivo s področja prometne vzgoje, namenjeno vzgoji mladega rodu, je po obsegu obširno, po vsebini pestro in bogato. Tudi čas, določen za to zvrst vzgoje, ni skopo odmerjen. Toda več kot desetletne izkušnje nas vedno znova opozarjajo, da sta vzgoja kakor tudi znanje najmlajših za ravnanje na prometnih površinah marsikdaj in marsikje nezadostna, močno pomanjkljiva. Statistični podatki o prometnih žrtvah otrok in mladine opozarjajo, da življenje v prometu zahteva tudi od nebogljenih, da se učijo varovati sebe in druge. Potrebno jim je sedfl več vzgoje, več znanja, pridobiti si morajo čim hitreje in kar največ izkušenj.
Pomembna sredstva, ki občutno prispevajo k uresničevanju prometno vzgojnih in izobraževalnih smotrov, so prometna tekmovanja.
Razredna, medrazredna, šolska in druga tekmovanja s področja prometne vzgoje so se doslej pri nas že močno uveljavila, vendar samo v osnovnih šolah. Postala so tradicionalna tudi na šolah v naši občini, in kar je še posebej pomembno, uvrstila so se med najbolj množične prireditve osnovnih šoL
Ugotoviti pa moramo, da organiziran in množičen razvoj prometne vzgoje še ni zajel srednješolske mladine. Zato bodo, podobno kot nekdaj pri prometni vzgoji za osnovne šole, tudi tu potrebni primerni ukrepi Tudi mladina srednjih šol mora dobiti ustrezno znanje za pravilno ravnanje v prometu, kakor tudi vzgojne navade, saj vse to prispeva ne samo k prometni varnosti, k zmanjševanju žrtev, temveč tudi k boljšim etičnim vrednotam, k bolj humanim odnosom med ljudmi naše skupnosti.
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pazljivo spremljal in proučeval problematiko, ki se nanaša na visok odstotek prometnih nesreč pešcev in kolesarjev v prometu v zadnjih letih. To ga je vodilo k odločitvi programiranja posebne akcije „Za varnost pešcev in kolesarjev v cestnem prometu“, ki se je že pričela izvajati in bo trajala do zboljšanja stanja prometnih nesreč pešcev, kolesarjev in voznikov koles z moto tj em.
V	ta namen je pripravljen okvirni program akcije ter ustrezno propagandno in vzgojno gradivo (filmi, lepaki diapozitivi ipd.)
V	akcjjo je vključena tudi širša propaganda koriščenja zaščitnih oblačil citronrumene, rumenooranžne in oranžnordeče barve in svetlobno odsevnih elementov (obeskov, pasov, narokavnih trakov ipd.).
Nosilci akcjje pa nqj ne bodo le organi za preventivo in vzgojo, šole in učitelji, temveč vsi delovni fludje in občani, organizacije združenega dela, združenja društva, družbenopolitične organizacije in druge organizacije, ki so odgovorne za preventivo in vzgojno dejavnost, saj bomo le tako zanesljivo in uspešno prispevali k uresničevanju temeljnih vzgojnih smotrov prometne vzgoje in izobraževanja konkretneje k zmanjšanju števila žrtev v cestnem prometu.
lojze Čepon
IZDELA OBČINSKEGA ODBORA ZRVS VIČ-RUDNIK
Delo organizacij ZRVS je bilo v zadnjem času razgibano. Tudi predsedstvo občinskega odbora in komisije so odobravale osnutke programov dela za naslednje leto, kakor tudi program dela do konca le-' tošnjega leta. Kadrovska komisija je obravnavala predloge za priznanja in plakete, napredovanja in odlikovanja aktivnim in zaslužnim članom, ki bodo podeljena ob dnevu JLA.
Kot dopolnilni program pouka je po organizacijah ZRVS organiziran pouk iz opisa, uporabe, razstavljanja in sestavljanja lahke strojnice (puškomitraljez „šarac“). Predavatelji so bili vojaki - desetarji iz vojašnice Maršala Uta v Ljubljani Navzoči na tem pouku so bili zadovoljni s tovrstnim poukom.
V	novembru pa je bilo uspešno organizirano šolsko streljanje z lahko strojnico, ki se ga je udeležilo večje število članov. V teku pa so tudi že priprave za proslavo ob dnevu JLA, ki bo v organizaciji ZRVS Trnovo, ki ob tej priliki razvija tudi svoj prapor.
VAŽNO! OPOZORILO ČLANOM ZRVS:
V	naslednjem letu je iz taktike predvidena tema TE v zasedi v sovražnikovem zaledju. V tej zvezi bodo organizirani potrebni seminarji Na to tematiko pa že izhajajo članki v reviji Naša obramba. Priporočamo vsem članom, da te članke proučijo, ker brez tega gradiva ne bodo mogli uspešno sodelovati na seminarjih, Oziroma reševati taktične naloge na orientacijsko taktičnem
pohodu v naslednjem letu. Članom, ki še do danes niso naročniki omenjene revije, priporočamo, da se nanjo naročijo.
Odbor ZRVS
26. oktobra so krajani Lavrice uspešno izvedli vajo civilne zaščite pod imenom Orle 75. V njej je sodelovalo preko 400 članov. Zborno mesto je bilo pred gasilskim domom na Lavrici. Sodelovalo je tudi precej članov sosednjih gasilskih društev.
ORLE 75 -USPEŠNE
Vajo je na koncu treba oceniti. In tako je bilo tudi tokrat. Naj še povemo, daje bila po v^ji Orle - 75 tudi krajša prodava, na kateri je zbranim spregovoril o zadnjih bojih za osvoboditev Ljubljane (potekali so prav na Orlah) Jože Župančič.
Enote za prvo pomoč so se tudi na tej vaji zelo dobro izkazale. Pomoč je bila učinkovita in pravočasna.
ŽIRIJA
ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA PRI MESTNI KONFERENCI SZDL LJUBLJANE, KOMENSKEGA 7 razpisuje
za leto 1976
80 srebrnih Priznanj Osvobodilne fronte,
ki jih bomo podelili za območje ljubljanskih občin ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda — 27. aprila 1976.
Priznanja bomo podelili posameznikom in organizacijam na območju mesta Ljubljane za dosežke trajnejše vrednosti v družbenopolitični dejavnosti, razvijanju samoupravnih odnosov in uveljavljanju revolucionarnih tradicij Osvobodilne fronte.
Žirija bo predvsem upoštevala delovne ljudi, občane in njihove organizacije, ki so se posebno izkazali in so še dejavni pri uresničevanju idejnopolitičnih nalog SZDL, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, organizacijah združenega dela, samoupravnih in družbenpolitičnih skupnostih, še posebej pa pri socialistični vzgoji mladine. Pri tem bomo upoštevali tudi mlajše družbenopolitične delavce. Izbrali bomo zlasti tiste, ki za svoje družbenopolitično delo še niso dobili pomembnejših družbenih priznanj, odlikovanj ali nagrad.
Predloge za srebrna Priznanja OF naj pošljejo predlagatelji (družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela, društva in drugi družbeni dejavniki) komisijam za podeljevanje Priznanj OF pri občinskih konferench SZDL oziroma mestni žiriji najkasneje do 15. januarja 1976.
Kasnejših predlogov žirija ne bo mogla upoštevati v letu 1976.	Žirija za podeljevanje
Priznanj O F
pri Mestni konferenci SZDL Ljubljane Komenskega 7
SLIKE
SPRAŠUJEJO
Kdaj bo PruLski most zopet odprt za promet? Pričakujemo odgovor ne samo s strani viške občine, pač pa naj posredujejo odgovor tudi možje iz občine Center!
Do nedavnega je spomenik slikaiju Jakopiču stal na Emonski cesti v neprimernem okolju motornih konjičkov. V času, ko poročam«, pa so spomenik že prestavili v Tivoli.
VESTI IZ PODRUŽNICE DRUŠTVA UPOKOJENCEV NA VIČU
Vse člane in prijatelje našega društva vabimo na ustanovni občni zbor Društva upokojencev na Viču. Zbor bo 4. decembra letos, ob 16. uri, v dvorani občinske skupščine — ob Tržaški cesti.
Z reorganizacijo Društva upokojencev SRS in z uskladitvijo njegovega poslovanja je ba sprejet novi pravilnik organizacije, po katerem postanejo sedanje podružnice samostojna društva upokojencev, ki se navzgor povezujejo v republiško zvezo društev upokojencev. V naši občini je doslej delovalo 8 podružnic društva, nova društva se bodo povezovala v občinsko zvezo društev upokojencev.
Na sklicanem občnem oziroma ustanovnem občnem zboru bo razprava o delu sedanjega odbora, hkrati pa bodo sprejeti sklepi, pomembni za delovanje novega društva. Zato pozivamo vse člane in prijatelje, da se ustanovnega občnega zbora zagotovo udeleže.
Leto gre h kraju. Ob tem naj omenimo, da se je letos do konca oktobra število članov zvišalo na 1801. Od teh plačuje za posmrtnino 1241 članov in 73 njihovih svojcev.
Glede plačevanja članarine smo se že večkrat pohvaliti, vendar je še vedno nekaj članov, ki te svoje obveznosti niso izpolnili Vse te prosimo, da zaostanke čim prej poravnajo. Radi bi se izognili nadležnemu opominjevanju in stroškom, ki bi v zvezi s tem nastati. Posebej pomembno je plačilo članarine in prispevka za tiste člane, ki plačujejo tudi za posmrtnino. Velja načelo - kjer ni plačila, tudi ni izplačila.
Ob zaključku naših vesti naj se pohvalimo, da smo naš program izletov za že pretečeni čas v celoti izpolnili -še več, da smo do konca oktobra priredili 13 izletov, ki se jih je udeležilo 1029 izletnikov. Obiskali smo med drugim tudi rojstni dom Maršala Tita in spominski dom ter proslaviti 30. obletnico osvoboditve ter 30 let obstoja našega društva.
Zanimivo bi bilo vedeti, kateri izlet je najbolj ugajal -ali tisti v Gortino (Auronzo, jezero Misurina, Tri Cime) - morda izlet čez Pohorje na Roglo in Slov. Gradec — ali izlet z avionom v Pulj... Zelo prijeten je bil izlet v Tamar, ob katerem smo počastiti in pogostili pet najvztrajnejših izletnikov, vsi stari čez 80 let Gotovo jim je naša družba všeč. Vztrajno hodijo z nami po poteh naše lepe zemlje in se z nami skupaj vesele srebrnih let svojega življenja.
Za letos sta na sporedu še dva izleta - v novembru izlet v neznano, v decembru pa v Gorico. Vabimo vas s seboj.	a. CATAR
SPOMINJAJO NAJ SB JIH POZNI RODOVI
Z besedami vklesanimi na kamnu spomenika
stim borcem, talcem in žrtvam fašizma ter dom ^ izdajalcev iz območja Opalkovo, Stope in iz vasi tl* Karlovice je želela OO ZB NOV Opalkovo ohraniti g svetal spomin na vse, ki so v težkih dneh naS® žrtvovali svoja življenja za našo svobodo, za na* današnji dan.	-vi
Vsak, ki ga vodi pot mimo spomenika, se za lup u ^ - spomni se dni nasilja, njih strašnih mučenj " smrti!
Pred dnevom mrtvih pa okolje tega spornem*. ^ posebno oživi - obiščejo ga naši najmlajši ciciba^^ pionirji iz podružnične osnovne šole Karlovica v *P stvu svojih tovarišic.
S pefjem partizanskih pesmi z recitacijami ^#5 Bora in Kajuha njihovi nežni glasovi napolnijo j ^1
kraj. Poklonijo jim cvetje, prižgejo sveče njihovih življenj.
Ne moremo brez solza -
I sim®1
Mladi rod, rojen v pravi svobodi ne pozna nasJjjtfli
smrti; živi srečno otroštvo in ve, da so za vse to hvalo njim, katerih imena so vklesana na ploščah P^* naši svobodni domovini čeprav ne vemo za vse m
tihe grobove.	^0»
Ml ki smo preživeli grozote vojne smo n dobrim prosvetnim delavcem za pravo narodnoza vzgojo naših otrok.	^
,
JOŽA TO"
Spomin na padle za svobodo je na da« mrtvih ponovno oživel. Spomeniki (k®1 tudi v Kozlaijevi gošči) so opozaijali težke dni naše revolucije.
POČASTILI SO JUNAKE DOLOMITOV!
Člani Združenja vojnih invalidov iz Viča, Brda, Vrhovcev in Kozarij so lepega sončnega dne v oktobru obiskali Polgov Gradec z namenom, da se ob 30-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom poklonijo žrtvam-junakom s področja Polhograjskih Dolomitov.
Položili so venec na spomenik NOB na katerem je vklesanih 130 imen junakov, padlih za našo svobodo. Tam je tudi kostnica junakov borbe v Belški grapi kjer počiva tudi narodni heroj Lizika Jančar-Majda, ki je padla na Belem.
Predsednik ZB Polhov Gradec Jože Železnikar je navzočim članom v kratkem orisal zgodovino borb in junaških podvigov na področju Polhograjskih Dolomitov. Sqj je znano, da so Dolomiti zibelka našega
partizanstva, da je plamen upora zajel prav te kraje že leta 1941 in da je bilo nad Babno goro tj. nad Babčarjevim turnom zbirno taborišče partizanov. Ogromno je bilo raznih akqj in sabotažnih dejanj in (akcija) napad na vlak pri Verdu je tudi delo partizanov s tega področja.
Povem Se to, da je na tem področju - Dolomitskem preko 100 nosilcev partizanske spomenice 1941, kar je velik dokaz junaških bojev in odpora proti fašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem.
Sledilo je nato prijetno tovansKo vzdušje, kjer so člani in članice obujali številne spomine.
FRANJA BON