!F"™NajT j ▼ eč j i slovenski dnevnik t Združenih državah Velja za vse leto . . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARdDA r List slovenskih , delavcev v Ameriki« 8 The largest Slovenian Daily in P the United States. □ Issued every day except Sundays 3 and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 246. — STEV. 246. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., snder Act of Congress of March 3, 1879 TELErON: CHE I .SEA 3878 NEW YORK. SATURDAY, OCTOBER 19, 1029. — SOBOTA, 19. OKTOBRA 1929. VOLUME XXXV1L — LETNIK XXXVI' PROTILASKO RAZPOLOŽENJE V JUGOSLAVIJI VELIKE DEMONSTRACIJE V DALMACIJI ZARADI USMRTITVE V. G0RTANA Raz poalopja v Beogradu so plapolale črne zastave Maia-zadušnica za dijaka-mučenika. V Zadru so Italijani poškodovali več jugoslovanskih trgovin. Vsi jugoslovanski časopisi, ki so objavili vest o cksekuciji Gortona, so bili konfiscirani. OBRAVNAVA STIMS0N BO V CHARLOTTE I ZASTOPAL BURJA IN MRAZ j GOSPODARI V NEW Y0RKU! SE BORE ZA ZDR. DRŽAVE Včeraj sta obe stranki navedli zadnje argumcn j ... . . v ... te. — Slučaj bo najbra: Ameriški državni tajnik »»»»WW-J w luaj > . . «1 9—W m bo edini zastopnik Zdru- Zimski vetrovi so prinesli NADVLADO izročen deljek. poroti v pone- BEOGRAD, Jugoslavija, 18. oktobra. — Včeraj so se vršile po vseh jugoslovanskih mestih, posebno pa po Dalmaciji, velike proti-italijanske demonstracije, ker so pred tremi dnevi Italijani usmrtili v Pulju mladega jugoslovanskega študenta Vladimira Gortona. V Beogradu so bile vse trgovine ovite v črnino. Raz poslopja so plapolale črne zastave Študentje so delili med ljudi letake in jih pozivali naj se udeleže maše-zadušnice, ki se bo brala danes /a "jugoslovanskega študenta-mučenika". Policija je skušala zatreti demonstracije pfoti Italiji, kar se ji je pa le v malokaterem slučaju posrečilo. Posebno sovražno razpoloženje napram Italijanom je zavladalo po Dalmaciji. V Zadru, italijanskem pristanišču sredi Jugoslovanske obali, so fašisti demonstrirali proti Jugoslaviji ter razdejali več jugoslovanskih trgovin. Jugoslovanski cenzor ni dovolil časopisju, da bi poročalo podrobnosti o teh neredih. j nariška oboroževanja, je tudi Haiti Nadaljno znamenje, da jugoslovanska diktatura skruii moč svoje mornarice na dene dovoli protifašističnega razpoloženja, je to, da1 set motornih čolnov.Potopu je na- .... * . . . v . . , : w mreč na visokem morju svoj sve- so bui zaplenjeni vsi časopisi, ki so poročali o usmrtitvi Gortona. V Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, so bili danes zaprti vsi kinematografi in vsa gledališča v protest proti eksekuciji. CHARLOTTE, N. C., 18. oktobra Danes ta navedli obe stranki zaključne argumente v procesu proti sedmim tekstilnim delavcem, ki sc obtoženi, da imajo na vesti umor policijskega načelnika Aderholta. i Sodnik Barnhill bo pojasnil po- j rotnikom slučaj na dolgo in širo- 1 ko. kar se bo najbrž zgodilo v pon- j deljek, da mu ne bo treba razmiš- f ljati o stvari preko konca tedna. Sumiranje slučaja se je pričelo včeraj. Obe stranki sta predložili svojo domnevo glede smrti policijskega načelnika. Državni pravdnik je rekel: ^ — To ni bil spor med obtoženci j i in gastonijsko policijsko silo, pa:- j pa le del velike vojne med posta- j vo in nepostavnostjo. Zagovornik štrajkarjev je pa izjavil: — V tem slučaju je poglavitno vprašanje, če ima človek pravico, da se organizira in zavaruje samega sebe. ženih držav na mornariški konferenci v Londonu. HAITI JE SKRČIL SVOJO "MORNARICO" PORT AU PRINCE, Haiti, 18. okt. Po slavnem vzgledu mornaric celega sveta, da skrčijo svoja mpr- WASHINGTON, D C., 18. okt. — Državni tajnik Henry L. SUmson, ki je igra.' vodilno vlogo pri zadnjih angleško-ameriških mornariških razpravah, je bil izbran od predsednika Hooverja. da nastopi kot ameriški zastopnik na londonski razorožitveni konferenci. Mogoče je. du bo državni tajnik edini delegat Združenih držav. Na vsak način pa bosta navzoča v Londonu tudi ameriški poslanik v E2I-giji, Gibson in podadmiral Jones, ki bosta Stimsonova glavna svetovalca. Oba sta bila že delegata na ženevski konferenci ter dobro poznata problem, s katerim se bodo bavili na konferenci Ker pa bo moril tozadevni dogovor podpisati senat, predlagajo nekateii, naj bi poslal Hoovsr v London kakega senatorja, kar se pa najbrž ne bo zgodilo. Predsednik Hover je pred kratkim poslical senatorja Hale-a m Swansona v Bslo hišo in razpravljal ž njima,o tej stvari. Vsledtega je nekaj možnosti, da bosta odpotovala v London. v mesto New York prvi sneg, ki pa ni obležal, j Opazovalci temveč se stajal na poti. j Zimsko vreme je zadelo več seve-roiztočnih držav ter prineslo v četrtek prvi sneg v New Yorku, Newarku, Philadelphiji. Buffalu in številnim drugim mestom. Sneg je pričel padati ob mrzlem, se vero-zapadnem vetru, ki je napotil številne, da so oblekli svoie zimske suknje. V New Yorku ter tudi v večini drugih krajev je bil padec snega le malenkosten ter ni pustil za sebej nobenega sledu, čeprav je ušlo to mesto bolj milostno kot pa Seran-ton. Pa. in Norwalk, Conn., kjer sta se oglasili zmrzlina in tudi toča. I ■ Mrzli, severozapadni veter, ki je ; dosegel svoj višek malo pred četr-I to uro. je povzročil vsaj eno nesrečo. ko je veter podrl na tla nekega starca, katerega so morali takoj prevesti v bolnico. V Syracuse je padel toplomer za 27 stopinj. Tudi v tem mestu je pa- 1 dal sneg. Vremenski urad je izjavil, aa bo v mestu New Yorku ostalo vreme i te nadalje mrzlo in pfrecoj nestalno, da pa ne more biti še nobenega ' i govora o kaki pravi zimi. so mnenja, da je nadjonalistična vlada še na precej dobrem stališču.— Medsebojna rivalstva in 1 jubo-sumnosti. LONrON. Anglija. 18. oktobra. — Tukajšnji dobro informirani krogi so mnenja, da bi bil položaj za predsednika Čang Kaj Seka in njegovo nacijonalistično vlado lahko še dosti slabši kot je pa v resnici. Na Kitajskem ne pride vpoštev par revolucij, kajti dežela je že vajena t kih razmer. Istotako se pa lahko reče, da je zdaj pet velikih vojnih lordov v kitajski republiki. V prvi vrsti pride vpoštev čang Kaj Šek sam, ki je povedel svoje kantonske armade; zavzel Peiping ter postal naroda. predsednik združenega Drugi vojni lord je takozvani krščanski general Feng Yuhsiang, ki .ma svoj lastni načrt, kako obdržati armado ter se okoristiti ž njo. Tretji je Cans Hsuelian?. vojaški diktator Mandžurije ter dedič sjojega slavnega očeta, pokojnega Čangsolina. Četrti je Yen Hsishan. takozvani NEMIRI V BUENOS AIRES Ko sta se spopadli dv nasprotujoči si strank je bila ena oseba ubita« ena pa težko ranjena. BUENOS AIRES, 18. oktobra Ko so se včeraj spopadli pristaši . nasprotniki predsednika Yrigoy na, je bil en mož ubit. drugi pa re-no ranjen. Oddanih je bilo več k sto strelov. Ustreljen je bil 60-letni delav • • Pio Ituri, ki ni Imel prav nobenega opravka s spopadom temveč je sedel na klopi na trgu. ko so izbruhnili nemiri. Ranjen pa je b: dr. Francisco Raynelli, ki je gov ril proti Yrigoyenu, ter bo najb:/ podlegel poškodbam. Spopad se je zavr&il, ko so pristaši predsednika skušali razbiti demonstracijo, ki se je razvila v protestno zborovanje proti politiki in administraciji predsednika. Dr. Reynelli je govoril proti predsedniku množici, ki se Je zbrala pod avspiciji neke Lige. Pr.staši predsednika so nato navalil: na zborovalce ter pri tem nazdravljali Yrigoyenu. V t?m ti ,nutku je padel strel, ki je pri.: 1 baje 12 skupine radlkalcev, čepet:.; za avtomobilom v bližini lesene^, odra. Krogla je ranila dr. uzorni governer province Šansi. ki in ko je nadel na tla JAPONSKA HOČE SKRČITI MORNARICO Dozdaj so dobile vse velesile vabilo na razoro-žitveno konferenco in potrdile sprejem. WASHINGTON, D. C., 18. okt.— Državni department je danes objavil, da je Japonska sprejela vabilo na januarsko mornariško konferen co v Londonu. Japonsko sporočilo je vsebovalo kratko, a nujno pro&njo za resnična mornariška skrčenja, ne pa le za enostavno omejitev. Poudarjanje te točke spominja na dejstvo, da se nista mogla predsednik Hoover In angleški ministrski predsednik MacDonald dogovoriti glede skrčenja Števila križark, kar bo najbolj važna zadeva na konferenci. Kot se glasi sedaj angleško-ame-rlški dogovor, bo Anglija obdržala 340,000 ton križark, Združene države pa 315,000 ton. Amdrikanci so izvedeli iz dobrega vira, da bodo tozadavne številke v Londonu najbrž še nadalje skrčene in da bo mogoče uveljaviti resnično skrčenje tako ameriškega kot angleškega programa. Japonski poslanik Debuchn je iz- SKUPINA SKUŠA UVELJAVITI SUHAŠKO POSTAVO NA - DANSKEM KODANJ, Dansko, 18. oktobra. Narodna zveza danskih suhačev je poslala danes peticijo, v kateri je vprašala, če bo vlada uvedla predlogo za krajevno opcijo v sedanjem zasedanju državnega zbora. V slučaju odklonitve bo tozadevna predloga uvedena privatnim potom. Narodna zveza razmišlja tudi o predlogu, naj se zahteva od danskega poslanika v Washingtonu in Helsingforsu, naj se odrečeta ek-straterijalnim prerogativam glede uvoza alkoholičnih pijač, kot, je storil angleški poslanik v Washin-tonu. Ta predlog bo predložen zunanjemu ministru. tilniški teden Eclaireur, ki je bil obsojen na 'smrt" kot nesposoben z.-, nadaljno službo. Trideset čevljev dolgi motorni roln, ki je sedaj zastavna ladja Haiti j a, je dobil naročilo, naj skrbi za svetilnik in sistem luči ob nekako 1000 milj dolgi obrežni črti Haitija. AVSTRALSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK ODPOTOVAL CANBERRA, Avstralija, 18. okt. Avstraolski ministrski predsednik, Stanley Bruce, ki bo odstopil v soboto. vsled poraza njegove stranke pri avstralskih splošnih volitvah, bo odpotoval ali v Evropo ali pa v Novo Zelandijo. Rekel je, da se ne bodo njegove počitnice vmešavale v njegove privatne ali javno interese v Avstraliji. TURKI BODO PLESALI V PREJŠNJI SULTANOVI PALAČI CARIGRAD, Turčija, 18. oktobra, j Dolma Dagče palača, prejšnje bivališče sultana in kalifa, bo kmalu izpremenjena v plesno dvorano. Ker je ustvaril predsednik Mušta- 1 fa Paša svoje poletno bivališče v j Jalovi ter ne bo najbrž prebival še | nadaljno poletje tukaj bo skušal komi te j meščanov pregovoriti via- j do v Angori, da je sultanova palača edini prostor, kjer se bo lahko vrtila plesaželjna turška mladina. Ker je dobro znano, da so vsi voditelji nove Turčije zelo plesaželj-ni, se domneva, da bo tozadevni predlog sprejet. PRIZADEVANJA MACD0NALDA Parlamentu v Ottawi je pripovedoval, da je njegova misija izključno lc misija dobre volje in da nima nobenih stranskih namenov. OTTAWA, Canala, 18. oktobra. — , Potem ko je angleški ministrski m ADVERTISE "GLAS NARODA" POČASTITEV EDISONA __V BRAZILIJI RIO DE JANEIRO, Brazilija, 18. oktoLra. — Na čast Tomaža Edisona, bo Rio de Janero proslavil jubilej iznajdbe žarnice s tremi \ dnevi proslave, pričenši z dnem 19. oktobra. RUSKI VOJAKI poslala Japonska tudi v London. Japonski soudeležbi niso pridejane nikake reservacije. Japonska bo najbrž naprošena, naj poveča svojo pomožno ladijsko tonažo od razmerja 3—5 do razmerja 7—10 v primeri z angleško in ameriško mornarico. Vse sile, ki so bile povabljene na ročii vrhovnemu tajniku, Stimsonu j mornariško konferenco, so spre j e-odgovor Japonske. Isti odgovor je' le vabilo. Po utrdila Klemen ti. Vorošilova, sovjetskega vojnega komisarja, ima Rusija dovolj vojaštva in dovolj opreme, da se labko bori v velikem obsegu s katerokoli kapitalistično silo. predsednik Ramsay MacDonald sporočil kanadski v vladi svojo poslanico miru in dobre volje, se je danes pripravljal, d a nadaljuje svoje pogover z kanadskim ministrskim predsednikom glede soudeležbe domini j a pri svetovnem raz-orožitvenem programu. Govoril je v parlamentu, in med poslušalci so bili vsi voditelji kanadskega političnega življenja. MacDonald jih je opozoril, da je involvirana narodna čast angleškega imperija v tej križarski vojni za mir. MacDonald je rekel: — Sami ste poslali svojega ministrskega predsednika preko oceana, da podpiše mirovno pogodbo. Podpisal jo je v vašem imenu. Sami ste izjavili, da je vojna izključena iz vaše narodne politike. Zdaj pa je vprašanje, če je vaš podpis na onem dokumentu kaj vreden. — Podpisi Anglije. Kanade, Avstralije in drugih dominijev so postali del narodne časti. Nato je trdil MacDonadld, da skuša Anglija v sedanjem času zadostiti svoji narodni časti. Rekel je. da je bilo v preteklosti veliko prekletstvo, ker so dobri ljudje pravično govorili, dotim se drugi niso ravnali po njihovih nasvetih. Glede svoje misije v Združenih drŽavah je rekel, da je odpotoval v Ameriko le na misijo dobre volje.. — Če hočemo, da bo ves svet miroval, moramo v prvi vrsti stano-viti medsebojno zaupanje. Dogovori brez zaupanja so le enostavne cunje papirja. vedno obdrži nasprotujoči si armadi strogo izven province ter po-• vede svoje vojaštvo v državljansko j vojno le takrat, kadar misli, da bo j pomagal zmagati. Slednjič je general Cang Fat-Kvev, ki Je bil poveljnik nacionalistične "železne" divizije, ter je postal vojni lord tedaj, ko je do- j mneval, da se mu bosta Feng in Yen pridružila v pohodu proti Nan-kingu. Kantonu in Hankowu, da strmoglavijo Cang Kaj Seka Cang Fat-Kwey prodira proti Hankovu že več kot en mesec, a vendar še ni dospel tjakaj. Več generalov, ki so Fengu podrejeni, je pričelo prodirati skozi Honan provinco, toda dospela sc nepotrjena, poročila, da se je ta ekspedicija Izjalovila. Raynellija, je bilo oddanih se več nadaljnih strelov. Policija na konjih se Je takoj pojavila ter razgnala Izgrednike. Aretirala je tudi več predsednikovih pristašev. Nasprotniki Yrigoyena pravijo, da so imeli policijsko dovoljenje 7 zborovanje, da pa niso bili zavarovani. Dr. Raynelli Je v svojem govon-obsojal tudi policijo radi sličnu dogodkov, ki so se zavrtili v nedu ljo in sredo. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru ženih državah. STOOTBlilRirELTtrr'::!1': DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Italijo v Jugoslavijo * Dim. B00 ........ $ 9.30 1,000 ........ $ 18.40 * 1,500 ........ $ 40.75 * §,000 ........$ »0.50 « 10,000 ........ »180.00 Lir 1M ........... I 5.7» " 100 ........... »11 JO " 800 ........... »16.80 - »00 ...........-»37.40 - 1000 ........... »64JU Strankki nam naročajo izplačila p ameriSkik dolarjih, opa-*arjamo, da mo vsled sporatuma § nahm mmtam 9 rtorsm kraju v stanu mižati pristojbino ta taka taplo&Z* od 9% na S%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.^— za $60 — $1; za $100 — $2 ; za $200 — $4 ; za $300 — $6. 60c; Za izplačilo vetjih meakor kot gonj navado«, bodiM t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie bol ji« pogoj«. Pri wlikih nakar šilih priporočamo, da m poprej s nam iportnmto glade nifriafl«. IZPLAČILA PO POtTl ao REDNO IZVftftCNA V DVBft DO T UM TBOMlS WVJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETT MB MS P BI STOJ LI NO 754. 3AKSER STATE BANK CI OOBTLANDT STREET, NEW XOBX, K. I - TtUphonsi -a L A S PC A E O D A" NEW YORK. SATURDAY. OCTOBER, IS, 1929 The LARGEST SLOVENS I^AILT In O. S. A. "Glas Naroda" "SON Owned and Published by StOVEJttC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) f rank Sakser, President Louis Benedlk, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: X1C W. 18th Street, Bareagti of ManhatftA, New Y«rK City, N. T.| GLAS NAHODA" (▼•lea of the Felpley Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ...........................Jt.00 Za pol leta ____________________________.$3.00 Za četrt leta_________________$1.50 Za New York aa celo leto $7.00 Za pol leta ________________________$1.50 Za inozemstvo za celo leto____47.00 Za pol leta--------------$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Do p l ki brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudf pre j An Je bivališče naznani, da hitreje naj damo naslovnika. -GLAS NARODA", 21« w. 18th Street, New York« N. T. Telephone: Chelsea SS7$ Vesti iz Primorja. Drugorodne duhovnike deli "Pic- lavnosti s preklinjanjem krivične colo" v dve vrsti. "Oni, ki so še naj- meje ln glodanjem na dejstvu, da boljši, so v navzkrižju z narodnost-' je malo pristanišče na Sušak-i pci-jo In ljubše jim je, biti podložniki, no parnikov in blaga. Noben prob-kakor pa da bi se čutili državlja-' lem v fašistični Italiji pa nima ne-ne. Pri sprejemanju^ zakonov ka-| rešljivega značaja.. ." Te dni je žejo duha popostljivosti, odklanja- bila v Rimu reška deputa<-ija. jo pa vsako sodelovanje, katero gre katero je imel vladni načelnik Mussolini dolge razgovore o raznih potrebah Reke. Poslancu Bačicu le rekel Mussolini že pred mesec;, da vedno misli na težko situacijo, v kateri se nahaja Reka zaradi slabih pogodb. Fašistični tisk izvaja. čez ozko mejo forrr. ,-*--. '.'.i dolžnosti j Slabši duhovnik vršijo po končanih formalnih činih s skrivno strast jo nacijonalno čisto protiitalijan-sko delovanje, opirajoč se na svobodo gibanja, kateremu sc v pomoč narečja po kraških grapah, ki jil: ni mogoče kontrolirati. Znano je. lijansko obliko takc-le: Ano 3rebr-nič se piše sedaj Argentini, Vili-bald Komac Comazzi. Vinko Bun-delj Bandelli. E. Lokar. LOkardi K Nachtigal Luvini. Markcvič De Marco. Havei Ave. Moravec Mora-vi. Z roboto popravljajo ceste posebno po Istri. Tako so robo tali v Mo-tovunskih Novakih te dni vsi moški od 16. do 60. leta pod elobo 60 lir in popravili so peti, kjer je bila potreba najnujnejša. Gradnja vojašnice v Idriji dobro da se interesiranje za Reko dviga napreduje. Zaposlenih je okoli 40 iz faze poizvedovanja in vladr.i na- j domačinov. Posestnik Podobnik, ki da h a vsak poziv k boljšemu obna- čelnik se pripravlja, da na praktio- j je moral odstopiti svoje zemljišče «une MOČNA IN RESNIČNA BESEDA W'a«i se zgodi, da se proliibieijski fanatiki ustrašijo sami svojega veličanstva in svoje oblasti. \V*a>i se jim začne dozdevati, da je le preveč resni' »•en rek o prenapetem loku. V svojem prvem navdušenju so kar goreli za predlog MMiatnrja Shepparria, naj bi ne bil kaznovan samo oni. ki prodaja prepovedane opojne pijače, pač naj zadene občutna kazen tudi onega, ki opojne pijače kupuje. Zdaj pa prihaja takozvamr 44trezna druga misel". ........... ! la ljudstvu kot začasno vojaško rrohibieijpnixti namreč opažajo, da bi taka drastična,, stanje. treznemu razumu nasprotujoča postava, izvedbi prohibici- Tržaški škof dr. Fogar je bit več je nikakor ne koristila, ampak bi ji škodila.* šanju zagrozijo s prestopom V pra-voslavje. Ni dvoma, da ima cerkev ves interes na tem, da izgubi take duhovnike, ki se priznavajo za katolike sub conditione in bi hoteli iz ljubezni do svoje domovine, katera ni Italija, postati razkoluiki. Duhovniki so taki, kakor hočejo njihovi škofje in nadškofje. da so. Katoliški duhovniki ob meji pa bi morali biti ljudje živahnega italijanskega nacijonalnega zanosa in brižni za interes domovine nič manj kot za Interese religije... " K delovanju goriškega nadškofa piše omenjeni list: "Italijanska . i nagrado za pomoč pri umoru. NAHOD V 20 MINUTAH OPRAVLJEN Nikakor rk* Bas tako malo kot nastopi sedaj kupec kakor tožnik napram svojemu liferautu. Nova postava bi prišla v haš tako slab glas kot ob" stoječa prohibieijska postava. Služila bi v to, da bi novo postavo kršilo na milijone in milijone ljudi, ki ne vidijo v zmernem uživanju alko bolnih pijač ničesar zločinskega oziroma nepoštenega. ne samo po besedi, ampak tudi po|nai- ker ni m°geI najti v Galiciji duhu. Listi izvajajo, da pomeni to rabo latinščine in italijanščine po cerkvah v Italiji z obmejnimi pokrajinami vred in samo. kadar to zahteva absolutna potreba, se zatečejo duhovniki, podrejeno in prehodno, h krajevnemu narečju. Občina Pero j v Istri j i je pravoslavna. Fašisti hodijo okoli in razlagajo. kako so že davno prišli v Pero j pribežniki iz Črne gore in o-stali pri svoji veri. Tudi o Ricmo-njih govorijo in pišejo z grožnjo, da Women's Christian Temperance Union je to tudi že ividelar, in na svoji konvenciji sklenila, da bo odločno na-j bi italijanska oblast vsako razkoi-piotovala postavi, ki jo predlaga senator Sheppard. I xaiko •»•»J* zatrla 5 še veči° | lo, kakor jo je uporabila svoj čas Ker kongres običajno tako pleše kot suhaške ženšer, Pr®u Ricmanjcem Avstrija, ne žvižgajo, ta postava najbrže ne bo uveljavljena. Ker suhači vedno zatrjujejo da proliibicija napredir ,<> in ker vedo toliko povedati o njenih blagodejnih vplivih, je v jzvezi s tem jako zanimiva izjava policijskega kaplana Johna Armstronga, ki je obenem rektor Saint John's cerkve. Govoreč o pokojnem škofu Davidut H. Ore eni, je izjavil kaplan: — Pokojni Skof, ki je pokopan pod temi kamni, j s rekel neko?: — Ce hotno kdaj d6bili prohibicijo, bo to največje prokletstvo, kar jih bo težilo ta narod. — Jaz sem tedaj zagovarjal prohibieijoT in mu nisem verjel. Danes p« leži to prokletstvo na nas in v polni meri spoznavam, da je imel škof prav. Proliibieija je ustvarila m jslabše razmere, kar jih je gdaj poznala dežela. Prohibicijo spremljajo graft, podkupovanje izsiljevanje, zločini in hinav-sčina. Mislili smo, da bomo izpodrinili salon, toda vsak salon je ustvaril najmanj deset se dosti slabših lokalov. Storimo vendar tako kot so storili nasi severni sosedje. Sprejmimo pametno postavo, ki bo napravila konec tem neznosnim razmeram. Direktor lista "Fopolo d'ltalia Arnaldo Mussolini je posetil vzhodno mejo in piše o Reki: "Nisem pesimist in sodim, da je napeti lok trdosti v reškem življenju že presežen, vendar pa se no more odlašati s preskrbami, katere naj močan vodilni razred prouči in izvede. Na Reki so ljudi e neoporečne zvestobe in velike poštenosti, ki ne morejo izčrpati svoje de del To je močna in resnična beseda, ki bo snhače zelo za-a — buš zato ker je resnična. kolCakovi zakladi Pariški ruiki emigranUki list j mkov, a Ul jih je odpravil s sme-"Renaissance" poroča senzacijo- \ hozn. Neka pariška banka pa se J z za stvar pozanimala in je pripravljena skleniU primerno pogodbo s nalno vest o skritih zakladih v Sibl rijpi. Admiral Kolčak, ki se je bori! proti boIJIerlkofA, Je baje pfe-neael del slate reserve ruske državne banke v Kazan in ko se je moral umakniti, je razdelil zaklad v Štiri dele in jih zakopal na samotnih krajih v Sibiriji. Njefo^i dediči hočejo to bogastvo sedaj prodali. ObniiU so se m^P^o do enega olj xxxanih pariških ftnanč- Koltekbvtmi dediči. Ker pripada po ruskih zakonih polovica vsakega, na ruskih tleh Izkopanega zaklada sovjetski vladi, je banka poslala v McfekVo svoije zastopnike, da se z vlado zmenijo. Tako vsaj trdi omenjeni emigrantski list, ki mu pa javnost noče piav v^rjČti. Detroit, Mich. nobenega zaslužka in ni hotel nihče skrbeti zanj. Nadel si je napač-; no ime in dobri ljudje so mu pomagali z majhnimi darovi, da ni poginil od gladu. Vse to je povedal pred sodniki, njegov zagovornik pa je vedel povedati še več. Jeczes je j mož, ki bi pred dvema desetletjima 1 po čudnim naključju lahko rešil av -strijsko armado velike škode. Slučaj je hotel, da mu niso verjeli in da se je moral sam zagovarjati pred sodiščem. Stvar je bila takšna: Leta 1909. je pozval neki možakar iz majhnega dunajskega hotela telefonično špijonažni urad avstrijskega vojnega ministrstva in prosil, naj pošljejo takoj zaupnegi višjega častnika k njemu. češ. da hoče razkriti nevarno vohunsko a-fero. Nekolike minut pozne j 3 je stal pred njim šef namestnik tega urada polkovnik Ronge. Mož se mu je predstavil kot trgovski agent Jaczes iz Brodyja in mu povedal s on sam špijonaže sposoben, ki je hotel špijonažo razkriti. V ječi in v internaciji je čisto propal, po vojni pa si ni znal drugače pomagati nego s tatvinami, kar ga je vedno znova spravljalo v ječo. Sedaj so mu naložili nevih osem mesecev, potem pa ga bodo spet izgnali na Poljsko. Če bi ne bil hotel pomagati stari Avstriji, ki je že bila od svoje lastne notranje gnilobe obsojena na smrt. pa bi bila njegova življenjska pot drugačna. TRGOVINA S SUŽNJI Človek bi ne verjel, da 7 23. stoletju prodajajo sužnje na sejmu, kakor živino, in vendar je res. Komisiji zr. zatiranje trgovine s sužnji pri Društvu narodov so izvedenci poročali o stanju tega sramotnega pojava. Trgovina s sužnji cvete najbolj na obali Rdečega morja, v Zajordaniji. Hedžasu, Sudanu itd Tam prodajo letno do 2000 sužnjev. Sužnji, moški in ženske, so veeino- jeten. da bi človek skoro raje pre-naša^ kako bolezen, tem nolj. ker nimamo zanesljivega sredstva, s katerim bi se dal nahod hitro in temeljito odpraviti. Šele zdaj se na obeta tudi proti nahodu učinkovito sredstvo. j Proti nahodu se je priporočalo že prej elektriziranje nosu. toda to sredstvo se ni rabilo, ker povzroča elektriziranje neprijeten občutek Zdaj je pa odkril lyonski zdravnik dr. Bordier način, po katerem se neprijeten občutek pri elektnza-ciji nosu znatno omili. Njegov r.pa-rat računa z občutljivostjo organi- 1 zma in električni tok se da poljuo- i no regulirati. Pacijent sede na stol in daje zdravniku znak. ko Jcseže električni tok tako silo. da posta- j — O ja. marsikaj se sliši o meni. Ampak nikar ne verjemi. Zgaga, .saj ni nič res. kar ljudje govo;'•. V 2enitovanjsko posredovalnico je prišel mladenič in rekel: — Jaz oi rad iepo. mlado, pridno delavno, ljubeznjivo, varčno, skrbno, izobraženo, debresrčno, po-strežljivo nevesto. Posredovalec ga je pogledal izpod očal :n odvrnil: prijatelj, oe 'no eš. da bo ustreženo tvojim željam in zahtevam. jih potrebuješ deset. Če jih na deset %'zameš. te bodo zaprl: kajti v tej deželi ni dovoljeno, da bi bil z v?č kot eno poročen Mož je vprašal svojo ženo: — Za- ne toplota neznesna. Dr. Bor<.h?r pravi, da zadostuje 23 minut ehek- kai si Pa stala s sv°i° prijateljico trizirati nos z električnim tokom ; cel° uro Pred v dežju in mr.- 200 do 300 miliamperov. pa je od- z*kaj nista stopili pod streho ' pravljen tudi najhujši nahod Dihanje postane normalne, dihanje izostane in glavobol kot pcs!edica nahoda preneha. POTREBUJEMO 30 MOŽ za delati 42" francoske doge. Ima-ma iz Srednje Afrike in prodajajo j m0 posodbo za 3 milijone dog in jih po 12 do 75,000 frankov. ' jamčimo delo za 3 leta. — Vpra- V Hedžasu prodajajo sužnje rele ! Pri: »**chwood Band Mill skrivnostnim obrazom, da je zvedel javno in skoro ob uradni asistenci. • Co- Cordele, Ga., ali Joe Herlevich, o kopiji przemyslskega trdnjavske-ga načrta, ki je prišel v vohunske roke in ki leži sedaj v nekem kov-čegu v -znanem bernskem hotelu.1 Pripravljen je bil podati se z agentom vojnega ministrstva v Bern in ga spraviti vohunu na sled. Potem je dejal, da se neka tuja vlada zelo zanima za nove krogle, ki jih :e kajti oblasti pobirajo od prodanega sužnja po 250 vsakega: co Beechwood Band Mill Company, frankov Rhine, Ga. davka. V pristanišču Džidde je trg sužnjev nekaj korakov od konzularnega okraja. Starejše sužnje proda- j jajo po 12,000 do 15,000 frankov, mlajši so pa seveda dražji. Telesna straža kralja Iben Sauda je iz samih sužnjev. Trgovina s sužnji je <3x 19,21,22» Razlnere v Detroitu so bolj sla- baje uvedla avstro-ogrska armada zelo razširjena tudi v Yemenu. — be in dela se sploh ne dobi, razen Če ni človek izučen v kakem poklicu. Sedaj je sezona veselic in tam se najbolj pozabi na slabe razmere. S. D. Iz. Klub je sklenil napraviti veselico dne 27. oktobra z dvema igrama. Program se pridne ob 3. uri popoldne. Prva igra je "Čarodejna brivnica", druga "Vedež". Obe sta šaljivi in smešni. V programu so tudi deklamacije in druge šaljiv-kt. Po programu bo igrala znana Snajder ali Volverine godba. To bo za tiste, ki radi plešejo, za tiste pa, lcl ne plešemo, bodo pa domače klo-base in neke nove sorti štruklji. Sploh bo v kuhinji vsa fino pre-skrbljeho. Govornika bomo imeli v stranski sobi iz gorke Californije in je že pripravljen nastopiti. Veselica se vrši v Slovenskem Delavskem Domu, So. Artilary. Vstopnina 50c za odrasle. Torej cenjeno občinstvo vabimo, da nas pose ti v kolikor mogoče velikem številu. Nasvidenje dne 27. oktobra! .L . - O. Kovaclch, tajnik. in je vprašal tako mimogrede, čc so takšne krogle sploh v rabi. Za tem vprašanjem je sumil polkovnik Ronge več nega preprosto radovednosti in je dal moža aretirati. Postavili so ga zaradi poskušene-ga zavajanja k špijonaži pred sodnike. Tu je prisegal, da je nedolžen in da je hotel samo avsfijski armadi napraviti veliko uslugo. Trdil je neprestano, da je visok avstrijski častnik prodal ruski vladi načrt Przemysla. Nihče mu ni verjel in najbolj sta zmajevala z glavami oba visoka častnika iz vojnega ministrstva, ki sta prisostvovala procesu proti Jeczesu kot vojaška strokovnjaka. Eden mel njima je imel veliko razlogov, da se je kazal nevernega. Bil je namreč polkovnik Red! sam, tisti, ki je bil izročil przemysl ski načrt ruski vladi, tisti, ki je kot šef avstrijske špijonažne službe špijoniral v prid Rusiji, tisti, ki so mu tri leta pozneje njegovi tovariši položili revolver na mizo, da se jot kot razkrinkan špijon ustrelil! Jeczes sam ni hiti od daleč s?util, da sedi v njegovi bližini častnik, katerega je obtoževal vohunstva. In Vsak musliman ima sužnja, premožnejši jih imajo pa cele po več PRODAM HARMONIKO najnovejšega gracerskega izdelka. nemško oglašeno. Imam novo in rabljeno dvo in štlrivrstno na iz-bero. Kdor rabi, naj se takoj oglasi. ker s ceno bo zadovoljen. Louis Pelllch, 1875 Madison St., Brooklyn. N*. Y. ■ 2x 19&21) SI BUM!® 3® r^lffBIHT'l«" m asi imajo ■ ■ H — Saj sem jo silUa notri, pa je rekla, da ima samo eno minuto časa. * Henry Ford je skušal uvesti na svoji južno-ameriški plantaž; pro-! hibicijo, pa ni šio. Delavci so se mu spuntali. Nekateri ljudje niso nikdar zadovoljni. Ali ni Fordu dovolj, da mu na plantaži gumlj uspeva? Zakaj hoče poleg tega še hinav-ščino rediti? — Zakaj sedite? — zakriči ravnatelj na kaznjenca. — Ali ne veste. da morate vstati, kadar vstopim? — Saj me niso obsodili, da bi moral stati. Sodnik je dejal, da bom moral sedeti. * — Če bi manj pili, — je rekel zdravnik, bi pri svoji krepki naravi lahko živeli 80 let. — Prepozno. — je odvrnil oča-nec. — Zakaj? — Ker sem star že 81 le J. > * Časopisje objavlja nešteto razprav o razmerah, ki jih je ustvarila prohibici j a. Tako pravi neki člankar: — V New York ni nič lažjega kot dospeti v prostor, kjer točijo opojne pijače. — To je resnica. Jaz mu popolnoma pritrdim. V vsakem bloku je nešteto takih prostorov. In v tak prostor se pride brez vsakih težav. Dosti težje je pa prifc ven kot pa notri. * Nekatere ženske so stare šestdeset let, pa so uverjehe, da fim'nihče več ne prisodi kot petdeset let. Pravijo pa seveda, da so stare štirideset let. Oblačijo se tako kot tridesetletne ženice, obnašalo 'se» p*' kot niMM^MMMBww^^ .....niiifew^-^^.."",: ■"T^ ^J dvajsetletna dekleta. **0 LAS N A IIO D A' ... a i ■ - NEW YORK,. SATURDAY,. OCTOBER. 19, ,1929 The I ARC. EST SLOVENE DAlf^Ul P- B. X ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERYICE—Jugoslav Bureau fiBMFsr*-." PROBLEMI PRISELJENCA. THEA REIMANN: Hotel X ... se razlikuje od drugih beneških hotelov. Njegov vratar ča-na mirne tujce na postaji in jih ne vozi z gonolo. Stopnišča in hodniki tega hotela so precej prazni. Po njih se ne sprehajajo potniki z vseh koncev sveta, ki potujejo samo radi zabave. V višjih nadstropjih se sliši tipkanje pisalnih strojev. V tem hotelu se sestaja mednarodni trgovski svet. Tu se vrše razni trgovsJfi posli, brez nepotrebnih besed, brez velikih gest. V mah dvorani prvega nadstropja je sedel Edgar Feindt s svojim mladim prijateljem pri delu. Počasi se je dvignil iz udobnega naslonjača, stresel z obleke cigaretni pepel in prijatelju ponudil roko. Bodite nocoj moj gost' Vem za majhno restavracijo, kjer nama bodo servirali izvrstne jastoge Nenadoma je obstal sredi stavka in se ozrl. Elegantna dama je šla skoraj neslišno mimo njiju in pohitela po stopnicah v drugo nadstropje. Vrh .stopnic te obstala in pogiedada nazaj. Edgarju se je zaadelo. da je bil ta pogled namenjen njemu. Te črne oči! Njegov mlajši drug je opazil samo gosto kopreno, izpod katere so se blestele kakor kri rdeče ustnice. V dvorani je ostal vonj pudra, parfuma, kožuhovine in cigaret. Kdo je bila ta ženska? 2ena kakega trgovca"> Njeno obnašanje ni kazalo, da bi bila odvisna od moža. Morda kakšna privatna tajnica? Kožuhovina na njenem plašču je bila preveč dragocena , njena hoja in njen stas sta bila preveč temperamentna. Morda plesalka? M?d večerjo je Edgar Feindt ne- SREČANJE sebe , parket ki je hodila po sobi. Sa* .o j ie narahlo škripal. Iver i V trenutku je zagrabil re^ in prižgal električno luč. ■ Stoj!" Sredi sobe je stala vitk „ postava v črnem trikoju, s črn' krinko na obrazu. Ženska ... Edgar Feindt je sk ..čil iz postelje in poskusil hotelsk' podgani strgati krinko z obraza Uspelo mu je. O-strmel je: Maura....!" •Ali me mi^.iš predati policiji....?'' Te besed** je izrekla hladno, skoraj porog! -vo. 'Maur ....! Tako globoko si padla?" g I ' IS . Stres.a se je: •Kar se nisva videla, sem sc morala naučiti marsičesa...." "Maura....!" Maura se je nasmehnila Nevarno je, ali kaj mi je drugega preostajalo?" Maura., meni pripisuješ krivdo. ..? Res je ... nisem storil prav krivico sem ti delal. .. toda popraviti hočem vse.... vse...." 'Prepozno je!" "Nikdar ni prepozno, če ima človek dobro voljo. .." j "Prepozno! Prepozno., r Ne tru-j di se.... Moram ostati to. kar ' sem...." | "Odšla bova v mojo domovino i Srečna bova spet " "Nočem se več spominjati teg.i. | kar je bilo nekdaj med nama. " i Edgar jo je poskušal prijeti za ' roko. Kakor, da je z duhom odsoten. je rekel hripavo: -Ali ti lahko vaj, kar hočeš pomagam? Zahte- vse!.... vse ..!" "Utrni luč!" Edgar je pohitel k stikalu Mrak se je razlil po sobi. Čakal je. Dolgo..., dolgo .. Tiho je vprašal s prosečim gla- j som: I Maura ...?" Vse je bilo tiho. Spet je prižgal luč. Soba je bila prazna. Nove kvote in priseljeniške vize. Vprašanje: — Koliko znaša nova kvota za Jugoslavijo0 Ali je sedaj kaj vrč prilike za prihod onih. ki nimajo prednosti v kvoti? — J. B . Warren, Oh. Odgovor: — Nova letna kvota za Jugoslavijo znaša 845. Tekem meseca. julija, prvega meseca tekočega leta. bilo je izdanih 83 prednostnih viz in l neprednestna viza. Razvidno je torej, da ljudje ki nimajo pravice do prednosti, nimajo nit. več prilike kot peprej. Kakor f 2 znano, je bil v maju 1928 sprejet nov priseljeniški zakon, ki je ustanovil drugo prednost, namreč za ž?ne in otroke zakonito pri-puščenih priseljencev. Ti imajo predne-tno pravico do vse druge ; polovice kvote, kakor tudi do preostanke prve kvetne polovice, ako ni zadosti upravičencev do 13 piv polovice. Ti upravičenci so v glavnem starši ameriških državljanov in izurjeni poljedelci. Ti imajo to- j rej pravico do prvne kvotne polovi- [ ce. žene in otroci tukaj nastanjenih ^ ir.ozemcev pa do druge in do morebitnega preostanka prve. Ako petem še kaj preostane, pridejo na \isti neprednostni. ter:? j navadni priseljenci. Ker pa je v Jugoslaviji i in sploh v mnogih drugih državah \ več kot dcvclj ljur'i. da izpolnijo j prvo in drugo polovico kvote ket prednostni priseljenci, je sploh j čudni, kako je gori označeni« pa- j rameznik splch prišel do nepred- i nestne kvote. V splošnem kdor nima prednosti. | ne sme gojiti upanja do precej j daljne bodočnosti. Zanimiva je sledeča tabela kvot za nekatere države in število prednosti in neprednestnih kvot nil: viz, izdanih v mesecu juliju. . Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — a GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New \ ork da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. j* iPrevel B. R » NAŠA ZEMLJA JE SINJA OBLA Dežela: Letna kvota: Število izda- Število izcir nih prednost- nih neprednes nih viz; nih viz. Avstrija 1.413 141 nič Čehoslovakija 2.874 284 nič Danska 1,181 63 49 Nemčija 25.957 1.340 1.164 Madžarska 369 36 nič Italija 5.802 535 4 Švedska 3.314 255 76 Rusija 2.784 232 nič Poljska 6,524 637 nič Jugoslavija 345 83 l Nriali« i.;lo clti-iJi i,tt.'-. -» i m nje za državljanske papirje. Vprašanje: M ; piiiat". . je bil začasno piipuščen j . ; zene države, je ne .mnc.! i sil za " prvi papir". Ali I izpostavil ruva.TK • c. ; F. B . Detroit. ZJt l'MOR Slikarski v dimpešte mor rik radia, kt ki m nožem soseda, dela v m ZARADI RADIA. njanee Zip'er iz Buri biti strasten sovrai-je spravil z veli-v .stanovanje svojega t Muhe, m po-c* od:'.5?e svoj radio- Težko si je misliti obliko nase zemlje, g-ledane s tega ali onega nebesnega telesa. Bilo bi pa zelo zanimivo vedeti, kakšne, je naša zemlja ket neznatno nebesno telo. ce bi jo mogli opazovati s planetov Marsa, Venere. Jupitra ali z lune. Ljudje nič kaj ne zaupajo tezi zve-zdoslovcev, ki trdijo, da bi videl človek z luno zemljo na nočnem nebu v obliki ogromne svetle oble od-nosno diska. Ker je zemlja mnogo večja od lune, bi se ne videla na tako veliko razdaljo mnogo prestano mislil na to žensko. Bil je večja od lune ali solnca. kakor ju raztresen in ni poslusal, kaj mu je vidimo z zemlje. Ce bi bili na luni pravil prijatelj, ftele, ko ga je šam- ljudje, bi videli ponoči tako dobro panjec malo zmotil, se mu je raz- j kakor vidimo mi cb solnčnem zaho-vezal jezik. I k0 zadnji solnčni žarki še obse- Prcd petimi leti je le malo manj- vajo gore. kalo, da se ni v Benetkah odločila I Ker je zemlja večja od lune. bi moja usoda . Ona je bila sirota a ! videli ljudje na luni točno tudi oo-nepopisno lepa Morda nas zato o-1 rise suhe zemlje, morja in večjih čarajo vsi resnični antični obrazi polotokov na zemlji s prostim oc?- z juga, ker jih pri nas vidimo tako malo. Ostal sem pri njej !n pri njeni stari materi. Živeli smo skupaj in Jaz sem pozabil vse, dom. dolž-nesti vse Dokler nisem nekega dne srečal pri^telja iz domovine ... In jaz sem" se sredi majhne skupne sreče odtrgal od nje In se vrnil s prijateljem domov, v svoje prejšnje življenje. Nikdar ni6em več slišal o njej.... Danes — oprostite mi sentimentalnost — mi je bilo, kakor da bi me bil zadei njen pogled ... Maura...." Kasno ponoči se je vrnil Edgar Feindt v hotel. Težko vino ga utrudilo In omamilo, da je takoj legel v posteljo. Ni Se zaspal, ko je začul šum v svoji sobi. AH je bil pijan? Ali je sanjal? V temi je točno razločil obrise o- som. Ce bi pa bili ljudje na najbližjem planetu Marsu, bi videli našo zemljo kot neznatno zvezdo, a s Saturna bi jo videli samo z največjimi daljnogledi v obliki svetle točke blizu solnca. Ce bi imeli na zemlji ogromen teleskop, s kakršnim bi videl ljudje s Saturna na- šo zemljo, bi videli na luni in na Marsu pota, a merda tudi živa bl> ja. seveda če bi bila tam. Ce bi pa hotela živa bitja z Urana videti našo zemljo bi je nc mogla najti niti z največjim daljnogledom. Človeštvo še ne pozna daljnogleda, s katerim bi mogli videti našo zemljo z Urana vsaj v obliki svetla točke. Kakšna je torej naša zemlja kot zvezda? Kakšno je njeno razmerje do drugih zvezd? Kakšno svetlobo daje drugim zvezdam? Ali sveti tako kakor Jupiter ali kakor Uran? O tem zvezdoslovci že davno razmišljajo, toda zaman. Šele v no-, vejšem času so prišla njihova raziskovanja tako daleč, da so nekatera vprašanja deloma pojasnjena. Zvezdoslovci so se začeli zanimavi v prvi vrsti za vprašanje, kako r.e odraža svetloba zemlje na luni. V jasnih nočeh, ko se vidi luna n? nebu v obliki srpa. vidimo, da j? zasenčen del lune pokrit z motno svetlobo pepelaste barve. To ni nič Dohodninski davek: Vprašanje: — Sem državljan Zdr. di2av in kmalu odidem na obisk v stari kraj. Plačal sem svoj dohodninski davek »income tax» 1. 1926. ali ne leta 1927 in 1928 Kako naj dokažem, da nisem mil dolžan plačati davka v teh .letih, da dobim pravico odpotovati • clearance papers i? — S. F.. Flint. Mich. Odgovor: — Le od inozemcev. no pa od ameriških državljanov, se zahteva dokaz o izpolnitvi davčne dolžnosti ob odhodu iz Amerike. Izpiti za javne službe. Bombažni pas. Vprašanje: — Kake države tvorijo takozvani -'Cotton Belt" oziroma proizvajajo največ bombaža Mich. Odgovci : Ako . - .1 r pripuščen po I. uliju v. varnosti deport a m •. N.r : -.....- cijski urad spor ča prise*.t • blasti imena in ias.cve • ■ i. zemcev. glede katerih je ' . ■ < vilo. da se nahajajo nezakf.n.t Združenih državah :n :-o prišli p« 30. jun-ja 1924 Naf.iralizacij.iki lira d je izvedel o njih ravno radi njihovih lastnih prošenj ,:a naturalizacij ske papirje Od 1. julija 1929 je naturalizacijski urad prijav:! 72 K :a v oclr kjer ga ipri •lil. ne rili.;. Z.pfeija pa v ti noben radio je iccttcn> v Združenih državah? - 1 takih slučajev in priseljeniški urad. D. E Garv. Ir.d. * seveda uvede potrebne korake za j deportacijo. Nezakoniti prihod. Vprašanje: — Prišel sem v Združen? države leta 1922. Imam sedaj na pošti kot pisar < clerk i smonoša. Sem ameriški državljan. 1. Kje naj zaprosim? 2."Ali so šole, i ki pripravljajo za "civil service examination" zanesljive? — P. K... Denver, Colo. Odgovor: — Razpisujejo se posebni izpiti za poštne pisarje ozi- :ri • i Odgovor: — Texas ima največjo 1 produkcijo bombaža, približno 5 milijone v 'bal" po 500 funtov, kar j znaša 35.3 odsto vse produkcij? bombaža v 1. 1923. Druge držav: "bombažnega pasu" po i?du pr6- ' farmo. Sina imam v starem kra -\\ dukcije bombaža, so eledeče: f ki bi ga rad dobil sem v Ameriko 1 Poslal sem mu "affidavit of sup-Mississippi, Oklahoma, Arkan-j p^-. pred nekEj leti ali 2di cp n:1 stas, Alabama. Georgia. North Ca-, d3 pe mcre Drm L 3 CofV> Carolina. Louisiana Precej bombaža s^ _ . , , ^ 1 -olina. South Vprašanje: Rad bi dobil službo j . _ j. , ni. i cnncoSci? aA pI" pr-izvaja tudi v državah Missouri.. ne more biti pov0ij»n. Poljedelci, ki New Mexico, Arizona in nekaterih i i port" pred nekaj leti. ali f da ne mere priti. — L. S tovv'n. N. Y. Odgovor: — Žalibug ta odgovor drugega, nego svetloba, ki jo meče roma za pi^monoše. Prosilec mora na luno oni del naše zemlje, na ka- navesti, da-li hoče položiti izpit terega ne padajo solnčni žarki. Lu za eno ali za drugo stroko, na in zemlja odražata svetlobo kot \ spremljevalca solnca in senca, l;i' POPRAVLJENA KRIVICA. Na svoji zadnji seji je sklen'la Francoska akademija, da ne sprejme v svoj slovar ljudskega r?ka "neumna kakor gos", češ, da got nikakor ni neumna. To bi potrdili lahko avtomobilisti, ki so opazovali. da se izognejo gosi avtomobilom lepo do cestnega roba. dočim jo meče zemlja na luno, ni nič drugega, nego križanje dveh svetlob. Zemlja meče solnčno svetlobo na Za tlužbo v poštnih uradih prve vrste se vršijo izpiti, kadarkoli u-radne potrebe to zahtevajo. drugih državah. Plačila veterancem. Vprašanje: — Ali je res. da Združene države potrošile za bivše vojake svetovne vojne več kot bilijon dolarjev? — A. C., New York City. so bili pripuščer.i v Združen- države kot taki. imajo pravico dobit: sem žene in otroke pod 18. letom ! v prvi predncstr.i kvo*i. Vi tega ne more zahtevati, ker niste bili zako-so ; nito pripuščen kot poljedelec. Ni- ! j ti se ne morete poslužiti novega | zakona, ki je podelil prednostne pravice ženam in otrokom zako- j nito pripuščenih inozemcev sploh j • v takozvani drugi prednostni kvo- ! ti'. Vaš nezakoniti prihod to one-i Natančne informacije o teh izpi- nerazsvetljeno polovico lune, luna tih obenem s potrebnim tiskovi-pa pošilja del te svetlobe nazaj na nami za prošnje, se lahko dobijo od zemljo. In te povratne žarke love secretary. Board of U. S. Civil Ser-zvezdoslovci v svoje prizme, da jih vice Examiners, v onem mestu, analizirajo. Vsak svetlobni žarek ^ kjer se izpiU imaj0 vršiti, ali pa ima gotovo dolžino valov, ki je last- od United states Civil Service na samo dotični barvi. In analiza commission, Washington, d. c. je pokazala,,da meče naša zemlja; Kar se tlče pripravijainih šol -.a Odgovor: — Mnogo več. Skupna plačila Združenih držav bivšim vo-' jakom svetovne vojne znašajo do 1 mogočuje" Niti ne morete legal:zi' sedaj 4755 milijonov dolarjev. Dodatno znašajo veljavne zavarovalnine čsz 3000 milijor.ov. Bon is umno naravnost pod kolesa. Veliko bclj upravičena bi bila primera: neumna kakor kokoš. m mu «1 !i Pošljite nam 8 i, n» b™, po*« | 2 meseca |f "Glas Naroda" !l in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. se zaletijo na pr. kokoši prav brež- na luno krasno sinjo sveUobo in da izpiU? za javne službe takozvane ' bi se videla zemlja z lune kot veli-jCivU Service Schcols, te utegnejo ka sinja obla. Barva zemlje oziroma , pcmagati ali ^tete izmed teh šol njene sveUobe je lepo sinja, neka- nima uradnega značaja niti v zve- ko tako. značaja. kakor oči ljudi blagega DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih .naročili, smo jih že odposlali. SLOyE^SKO - AMERIKANS KI KOLEDAR IZIDE MESECA ■ NOVEMBRA i Cena 50 teiltov Naročila sprejema: KNJIGARNA "ČLAS NARODA" 21« WEST ISO* STREET NEW YORK CITY zi z vlado. Seveda le ameriški državljani šo pripuščeni k tem izpitom. Naturalisirani Kana dec nima pravice do irvenkvotne vize. Vprašanje: — Sem naturaliziran kanadski državljan. Ali smem se pri seliti v Združene države brez priseljeniške vize? — A. B., Toronto, Canada. Odgovor: — Le ljudje, rojeni v Kanadi, ne spadajo pod kvoto in smejo priti brez priseljeniške vize. Naturalizirani kanadski državljani so poprej vsaj imeli pravico prihajati iz Kanade vsak dan na dalo v Združene države čez mejo. Tudi to je prestalo vsled nedavne razsodbe Vrhovnega sodišča ki je določilo, da naturalizirani kanadski državljani nimajo pravice do svobodnega prehoda ob meji. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od It, do 12., soba str. 3iS, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do- soba 413. • adjusted service certificates i je bil izdan v vrednosti 3500 milijonov. Posojila na teh cerfikatih znašajo 111 milijonov. Zavarovalnin se je izplačalo 1150 milijonov dolarjev. Preselitev odškodovanega delavca. Vprašanje: — BU sem ranjen vsled nezgode na delu in dobivam tedensko odškodnino (compensation* za 50 tednov radi delnega onesposobljenja. Rad bi se preselil do druge države. Ali bi v tem slučaju prenehala plačilna kopenza-cija. — D. H., Chicago, HI. Odgovor: — Vi smete stanovati, kjerkoli želite, in nič ne riskirate, ako se preselite drugam. To zlasti velja, ako gre za končno prisodi-tev odškodnine oziroma ako je bil vaš "case" zaključen. Kar pa morate storiti, je to, da obvestite Compensation Bureau o svoji novi adresi, in da poizvedete, da-li je pričakovati, da bi vas zopet pozvali na ponovni zdravniški pregled ali na novo zaslišanje. Čikaška svetovna razstava. Vprašanje: — Kdaj bo svetovna razstava (World's Fair) v Chica-gu? — S. I., Rock Springs, Wyo. Odgovor: — Svetovna razstava se bo po načrtu dbdržala leta 1933 v proslavo stoletnice mesta Chicage. Kongres je že upravičil predsednika, naj povabi ostale dežele sveta na soudeležitev, pri kateri priliki se bodo predmeti za izložbo uvozili carine prosti. rati svoj prihod po nov:m zakonu. I ker ta pravica je bila podeljena le 1 onim. ki so nerakonito prišli do <: j junija 1921. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA >estoječ iz čestih zemljevidov, s potrebnim: pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora Hd. Naročite se na "Glas Naroda" —i največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Brez clobre^ zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ld se vrie po svetu. CENA $1 M. • GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO < se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CIIELSEA 3818 POPOLEN CENIK JE PRIOBGEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ■OLAI HA90BA1 NEW fORK. SATURDAY. OCTOBER. 1». 1*29 r 9 i ^r-^gaasn a&msam Skrivnost sestre Marlen. MWEiiSMHnf' 41 __________ p M « ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. - - ■ »sn.z? 'Wi'HWiitKW—BWCIB (Nadaljevanje.) Marlen pa je pokazala soglasno z dogovorni, skrajno resen o-braz ter pustila Katjo v veri, da. je mislila, prijaviti celo stvar oblastim. Nato se je odločila Katja konečno, da prosi Mar len na reden in doctojen način, nakar je Marlen odvrinla, dal ne bo naznanila, če se bo Katja bolj pošteno vedla napram njej. Zadevo, da pomaga ubogi Dailah. nI mogla Marlen Iti mimo neporabljeno. , Katja Je obljubila vse in mir je bil zopet ustanovljen. Katja pa se ni mogla premagati ter vprašala Marlen. če nosi obvezo le iz koket-Uva ali pa raditega. ker ji dobro pristoja. Nato je odgovoril Harald nekoliko jezen, mesto Marlc-ne: • Jutri boš poleg, ko bo zdravnik obvezal rano. Videla boš vsaj, kaj si povzročila. — Ali je res tako hudo? —.je vprašala Katja. Predno je mogel Harald odgovoriti, je vstopil služabnik, ki je prinesel na majhni tableti brzojavko za Haralda. Ta Jo je vzel. odprl in preUtal Pri tem pa je prebledel njegov obraz. Z velikimi, preplašenimi očmi se je ozrl v Katjo. Slednja ga je vprašaje pogledala. — Kakšne novice imaš, Harald? Marlen je zapazila takoj, da je dobil Harald zelo slabe novice. Tii-di ona se Je ozrla nanj nemirno. Harald Je pozabil v tem trenutku na vse. kar je zagrešila Katja. Prijel Jo Je za roko. — Katja, — uboga Katja, to te bo močno zadelo! Slabe novice so prišle Iz Kota Rače! Katja se je prestrašila. — Kaj po je, Harald? Od očeta? Ali je bolan? Vstal je ter položil roko na njeno rame in v tej kretnji je bilo nekaj izvanredno viteškega. — Povej vendar, Harald! Ali je oče bolan? Ne muči me vendar! Se predno je mogel preprečiti to, je iztrgala brzojavko iz njegovih rok ter pričela citati: — John Vanderhyden je danes ponooi umrl na srčni kapi. Vse potrebno preskrbljeno. Prihod nepotreben. Poslovno vse najboljše urejeno. Nadaljno pismeno. — Kamborg. Kamborg se je pisal prokurist tvrdke v Kota Rača. Katja je izbruhnila, kot je bilo pričakovati od njenega naturela, v glasna jadlkovanja in tožbe. Jokala je srce pretresljivo in Harald in Marlen sta si prizadevala potolažiti jo. Obtoževala je samo seb?. da1 OfSKI BAIll ta «. POZOR, ROJAKI Iz naslova na Usta, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte t*raj, da se Vas opominja, temveč obnovile naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Kretanje Paraikov - %— Shipping Newi — ORIGINALEN SAMOMOR Ponoči se je vračal trgovčev sin Anton Pitrocha s svojo ljubico ljubico Hedvigo Jurečkovo s plesa v Javorku na Moravskem domov. Za vasjo je fant nenadoma strastno objel dekleta in zaklical: "Zbogom, Hedviga, zbogom!" Potem si je prižgal cigareto in naenkrat je nastala silna eksplozija. Pitrocha je namreč imel v ustih dinamitno patrono, v cigareti pa zažigalno vrvico. V hipu, ko je dinamltna pa-trona eksplodirala, je Jurečkovo krepko držal z obema rokama. Dekle seveda ni slutilo, kakšne namene ima fant. j Po eksploziji se je Jurečkova o-nesvestila in ko se je čez nekaj časa zavedla, je zagledala pred seboj strahovito razmesarjeno fantovo truplo. Dinamitna patrona je odtrgala fantu glavo in jo vrgla daleč proč. Od strahu je dekle znova o- j medlelo in šele zjutraj so jo našli! ob razmesarjenem truplu njenega fanta. Prepeljali so jo v bolnico, kjer bo morala ostati dolgo, ker je zapustila eksplozija tudi na nji težke posledice. Pitrocha je hotel z ljubico na oni svet, ker mu roditelji niso dovolili poročiti se z njo. DUH SE JAVLJA S TRKANJEM Stinfe berlinski zdravniki so preiskovali te dni skrivnostne pojave v neki delavski hiši v Charlotten-burgu. Tam se baje javlja s trkanjem po steni in na podobne načine duh nedavno umrlega strica male Lucije Regulske. Kmalu po njegovi smrti so opazili nenavadne reči: po stenah je trkalo in drsalo, mize so se dvigale v zrak, šolske knjige male Lucije so plesale po sobi itd. Otrokovi starši so opozorili kot verni katoličani svojega župnika na to stvar, ta pa je pozval berlinsko parapsiliologično družbo/ naj jo preišče. Prva preiskava se je sedaj zaključila z ugotovitvijo, da se okoli otroka, zlasti (e se nahaja v transu, v resnici do-gajo stvari, ki si jih ne moremo razlagati na naraven način. Kakor poročajo, bodo sestavili v kratkem še eno preiskovalno komisijo. KLUB IZŽV1ŽGANIH AVTORJEV Te dni je ustanovljen v Parizu klub Izžvižganih avtorjev dramskih del. Na prvi pogled bi človek mislil, da gre za prvi klub te vrste na svetu, v resnici je bil ustanovljen v Parizu že 1. 1878. Ustanovili so ga možje, katerih imena so znana zdaj vsemu kulturnemu svetu. Ivan Turgenjev, Emil Zola in Al-phonse Daudet. Pozneje so pristopih tudi Flaubert in brata Gon-court. Vsi ti avtorji so doživeli pr premijerah svojih del popoln fi-jaško. Zola je bil sprejet v klub brez tega pogoja, ker je bilo samo ob sebi umljivo, da se je svojimi deli na gledališkem odru blamiral. Alfonse Daudetov gledališki komad "Arle-sienne" je bil izžvižgan še predno se je dvignil zastor pred prvim dejanjem. Maupassanta je pa kljub izžvižganih avtorjev odklonil, ker mu je občinstvo izžvižgalo samo e-nodejanko. Vzrok neu|pehov teh avtorjev je bila njihova originalnost, s katero s kršili stare literar-fie tradicije. Poleg nasprotnikov so pa imeli tudi vnete zagovornike. O literatih. združenih v sedanjem klubu izžvižganih avtorjev, se to ne da trditi. CALIFORNIA Fontana, A. Jiochevar San Francisco, Jacob t^uahtn COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh. A. Saftič. SaUda, Louis Costeilo. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis. Lov is Banlch ILLINOIS Aurora. J. Verbich Chicago. Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich Cicero. J. Fabian. De Pue, Andrew S pi liar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield,' Matija Barboricu. Summit, J, Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Oirard, Agnes Močnik. Kansas City. Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kltzmiiler, Fr. VodopJvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich. Ant. Janezie.i MINNESOTA I Chisholmn. Frank Gouže. A. Pa- t man, Frank Pucel}. Ely, Jos. J. Peshel, Ft Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbtng, John Povše, Virginia, Frank Hrvatlch. t MISSOURI 23 oktobra: Atjuitanld. Cfc^rtmurc ImMlrn, Cherbourg, Bremen l(rsu!ute, Cti*>rtiuur(. H^mburf 2* oktobra: Br«jin«-n. Ctt*rlM>urc. Hr«-mrn 2S. oktobra: Maj«-ntlc. Cbfrlfcarg Arabic. Cherbourg. Antw«-rien AUfUStli*. N&]-uU. 2t. avgusta: .Milwaokrr. ClirrN)Ut|. Ilamt>ur( IVr.in. lt>>uU*nt* Mir \lt-r, Brcmrr America. Ch»-rbjure, l'.r«-m«-u 30. oktobra: Ueresjffuria. Ch^rtmurir Pr~?*i«l.-nt t*;»rurg. !!r«-in»-ii Srw Amsterdam, Ibtulogoe, Sur M»-r, Rotterdam 5. novembra: Thurinjcia Hamburg 6. novembra: Maurelania. < "herhourg Kailsruli*?, Hurni-n Pr«**idt-i;t ItouM-v^lt, Cherbourg Unmen 7. novembra: 1 >e i;r.«sK. Havre 8. novembra: llrs de Kran«-«\ Havre Homeric. Cherfc<,urjc iVnnlaud, Cherbourg. Atitwerp«-«* 9 novembra: St Louis, Cherbourg. Hamburg Republic. Cherbourg. |.rrm<-» Vttiendani. Huu'.ut>m hu: M«-r. l:->t-t»-r«lam C'-nte Ulantnmano, N.»i>«»:i Genu, a 13. novembra: Aquitunia, Cherbmiri: Stuttgart, B«iului jr. Bremen It. ma. Napoli, <»«-nij\«. 14. novembra: Iirem»-n. OlierJ>«>urjc. Bremen 15. novembra: Majestic, Cherbourg 16, novemtn IVigenbiud. **t>.-rlrf»tirt?. Anawfiw n Nf nr.«-k»h.cLa, i'l) mouth. Sur Aler_ X. •* fnrR «"hert».>urg. I!arut>t;rg 19. noveinb' a : Sitttif t..a. 'lr»f stutriniam, bu«iu:g. Bremen f 28 novembra; Mu. n. hen. |lotii><«Aie f*v.r M^r B e- tlH-Tl 29 novembra: Humeri«-, »'hi rVnurg I.a|>laiul. < *kerbt»^rg, ADI»»i I'eri Miurirt-'^Lit, I'lyinuuih. Uou!>'gne S.ir M. r ,\ugll>tu» N.t|Xu l. 'JetUH.l 30. novembia: .Ml waukee. C her bout R. llambiirK Preside ft L lCiK>^e\. elt Cherb'*urg. Bt ettl^tl Jesenski izlet. — ckt 1«. "II« d* Ff«rit»" BoiiCni aKtipnl ItUt. — I. dec., "II* de F-»ne»", NITI ZASTONJ NE MARAJO V GLEDALIŠČE. V gledali§ču ob vhodu budimpe-štanskega mestnega vrta se je zgodil te dni redek slučaj, da ni prišel niti en gledalec k predstavi neke ogrske operete, ki so jo pa dajali v serijah cela tri leta. Še običajnih prosilcev za proste vstopnice ni bilo od nikoder. Ravnatelj tega gledališča je izjavil, da se navzlic slabemu obisku zadnjega časa ne da prestrašiti in da ohrani opereto na reportoaru. Trdovraten človek. BANOVČEVI KONCERTI. 20. oktobra: Clairton, Pa. 27. oktobra: Cleveland, Ohio, (Collin wood). 2. novembra: Glrard, Ohio. 3. novembra: Lorain, Ohio. Vsi dopisi naj se pošiljajo na sledeči naslov : BANOVEC SVETOZAR. operni pevec 442 National Ave., Milwaukee, Wis. r - (D&ije prihodnjič.) DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI i VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čite samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. ■V CENE ZA OGLASE SO ZMERNE St. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup, M. M. P an Lan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls. Prank Masle. OHIO B&rberton, John Balant. Joe Hiti. Cleveland. Anton Bobek, Chas. Katiinger, Louis Rudman, Anton Simdch, Math- Slapnik. Euchd. r. Bajt. ' Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant iU J. Kumie Nile®, Fiank Kogoviek. Warren, Mrs. P. Rachac Youngs town, Anton JOkelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: # Ambrldge, Prank JMt. Bessemer, .Louis ttxihar. Braddock, j'. A. derm.1 Broughtcm, Antoh Ipavec. CUrtdge, A. Jerin. Cohcmaugh, J. Breaovec, V. Ro-vanšek. . ' Crafton, Fr. llachak. Export, O. Previftv Louis Jupan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry OkOrn. Forest City, Math. Kamin. - Greensburg, Frank Novak. Homer City In okolico,'Frank Fe-renehačk. Irwin. Mike Pauabek. , . Johnstown, John Polanc, Martin 'ECoroshetz. Krayn. Ant, TauleU. Luserne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Ko^rlvlek. Midway, John žust. 1 Moon Ron, Fr. Pbduiiliek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. JakoMch, J. Pogačar. Presto, J. DemshAr. Reading, J. Pesdirc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Bchifrex. West Newton, Joseph Jpvan V Wiliock, J. Petemel. UTAH ? « : i M Helper, Fr. Kreba. WBT VIRGINIA: ------ WlHiams River, Anton BwL V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA i naiiml xnanimf paenlfc.': Ntnadkrjljivs postrežba In Hu-hinla v vac H razredih. —$198.— I s NEW YORKA d o LJUBLJANE NAZAJ v modernem S. r«r«du (Vojni '10 P. M i FRANCE 22. Nov.; 12. decembra 110 P. M.) '6 P ^f i PARIS 24. januarja. <5. P M.i Najkrajfta oot po tciasmcl V^aaO Je v poaebn. kabini a ntoai! m -darn: ml udobiiuatl — Pijana tn slavna trancoak* kuliiiija !aradoo uiaka caoe V|>raJaJta kaleregakoi «ooblaUn«fi acvuta St FRENCH LINE It STATE »TREIT NI W YORK. N. V. U0LLRNQ I J AMERICA LINEW v "starem kraju" Obittite avoje sorodnike in prijatelje tekom prihodnjih bolidnih praznikov. Potujte z znanimi HOLLAND parniki. "STATENDAM" ................ 20. nov. "NEW AMSTERDAM" ... 30. nov. "VEENDAM"...................... 7. dec. "VQLENDAM"........ .......... 14. dec. Ta odplutja bodo pod osebnim vodstvom uradnikov druibe. : Znižane cene v tretjem razredu | za tja in nazaj. ^ ^ja^niia ji vpraSajt* kateregakn'i »g*nta ali ! HOLLAND-AMERICA LINE ji STATE STREET NEW VORK * WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West A Ills, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucber. Diamondville, F. Humbert. Vsak zastopnik Izda potrdilo ri svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda : Za eno leto $6.; za pol leta $3.; sa štiri mesece $2.; za četrt' leta $1.50. New "Vork City Je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. Kako 6tv potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoratl v stari kraj, je potrebno, da > poučen o potnih listih, prti jat) in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam m* rmmortmo ■ dati najboljša poiunlta in pri po-i ročamo vedne le prvovrstne brui-parnike. Tadi nedria rljanl' nUD«r:jo potovati v stari kraj aa obisk, tod* preskrbeti si morajo dovoljenje ta poTZiiiev (Return Permit) ia Washington*, ti j« veljaven sa eno leto. Rrez permit« je sedaj nemogoče priti naxaj tudi w teku 6. mesecev in tzu se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak proaiieo osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja sa permit s« mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New York*, j« najbolje, da ▼ prošnji osnačijo, naj -ie jim pošlje na Barge Office, New York, N. KAKO DOBITI ?VOJCK IZ STAREGA KRAJA GUsom nove ameriške priseljeni' ške postav«, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, naša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vise ji se isdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost t kvoti in U so: Starišl ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 192S leta poročili, žene in neporočeni otroci ispod 18. leta poljedelcev. TI so opravičen! do prve polovice kvote. Do drugo .-polovice pa se opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedržavljanov, Id so bili postavno pripuščeni v to deželo sa stalno bivanje.' - * Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in sanesljlvo SAKSER STATE n COttlUUHrf ffhUDET NEWIOii,