Šl. 23. V Mariboru. relrtek Vi. februarja. III. leni j. 1870. Vtow»k, četrtek in ao-t,oto izhaja in velja v Mariboru hrez j>«isil|m- i.i i na dom ■/a. v«* leto 8 f£. — k, ,, pol leta 4 — ,. ,'etrt „ 3 t* |'o po*U : ■ v^e leto 10 £.—k. ikiI leta „ — p ■ eetrt „ 'I u W r SLOVENSKI NAROD. Vredniatvo m opravniitvo je na stolnem trgu tDomplatz) hiš. it. 179 O/tuni t.-.: Za navndno tri*topno vrsto hq jdHĆuje : »i kr. <^o se tisku I krat, »•m 'Jkrnt, ■' .. ,, ,> nkrut. ^ii' pitmenlia w plačujejo po prostora« Za vsok tisek j« plačati kolek ut uipzjru tudi vso storili, kar bi bili storiti mogli ? Praška politik« prinaša v tej zadevi 20. tebr. Kar se tiče slovenskega ljudstva, zasluži nr.jveče hitro napredovalo prinaša voden članek, kterega priobčujemo, 1. da se naše ob-instvo prepriča, kako živo se pećnjo Cehi l našimi zadevami, kako krivo oči oni g. državni poslanec, ki pravi, da so na Cehe ni zanašati, in J. da dokažemo, ka so resni in trezni česki politikmji glede Slovencev in državnega zbora cisto tistih misli, kterc smo vedno astopali v „Slov. Narodu". Omenjeni članek sc glasi: r Odkar so med letom 627 in 662 Slovenci stali ozki prijateljski zvezi s Samovim kraljestvom , kar im je moč dajalo , da so sc mogli braniti navalov nemških , ni se jim sreča nič kaj smehljala. Ona v temi nojprvega sredoveka skoraj poguMjajoča sc zveza lovencev in Cehov , ktera je značila najsijajnejo dobo taročeske moči in ki jo Frankom dosti skrbi delala, pa jo vendar le do Samovo smili trajala: potem je pod Samom tako hitro razcvetenu čcsko-slovanska federativna država kmalu zopet razpadlo. Pač so sc kasneje Slovenci deloma zmngonosno borili z mejnim grofom furlanskim, a otl srede osmega stoletja sem so se morali podvreči gospodarstvu Frankov, l.'oska vendar so ni nikdar uklonila nadvladi IVaukov. Od ono dobo ko so franški nasilniki hlovenske dežele prekratili v „win disehe mark", noter do denašnjega dne so živel: Slovenci — neprestano hoje vaje se s poaomčevanjera in poitnlijančovanjem - v narodnem obziru malo tolnžljivo življenje. Zgodovina je najbolja učiteljica za vse zdravo na rode, zgodovina kažo Slovoncem in njihovim denašnjim voditeljem, kje morejo in morajo iskati moči in pomoči s kom edino skleniti pošteno in koristno vzajemno zvezo Lega slovenskega naroda na jugu cesarstva, kjer zlasti v osredji žive v ncpoinešani narodni celoti, mora jim zagotoviti gotovo ncutajljivo odvažnost, ako lo vedo ivale. Ono jo čudovito hitro napredovalo, m mnogi tabori, kjer je slovensko ljudstvo svoje željo in težnje ravno tako možato kakor odločno izreklo, g tovo najbolje dokazujejo njegovo pnliti«'no zrelost in izrecno narodno zavest, ki je zdaj že močna dovolj, daponetn-čcvalceni in Italijanom odločno kliče: r\)o tem, a no dalje t" Drugače pak jo s slovenskimi voditelji, ki kot zastopniki narodovi sedč v dunajskem državnem zdnru. Ako si ogledamo dosedanjo delavnost teh gospodov na Dunuji, ne moremo najti nobeno tolažljivo sodbo o njih politični inicijativi, pač pa se narn oglaša resna skrb, da bi oni utegnili na kvaro biti koristim vsega slovenskega naroda. Slovenci, ki so poleg Dalmetiecov naravni avstrijski čuvaji Adrije, bili bi v državnem zboru gotovo imeli pravico zavarovati svojemu narodu njegovo posebno dižnvopravno stanje io se zanj potegniti z vso ono odločnostjo , ki jo opravičuje važunst, ktero imajo Slovenci za državo. Ali kaj se je namestil toga zgo dilo? — Slovenski poslanci so se pod vsakojakimi protesti udeleževali posvetovanja o decemberaki u»tavi, potem so še enkrat protestovali proti ustavi sami in — so mirno obsedeli v najpravejem okviru to ustavo, v dunajskem državnem zboru. Željo slov. ljudstva so so glasno izrekale na mnogo Številnih taborili. Te željo so na Dunnji v rnerodajnih krogih zadelo nn gluha ušesa. Slovenski državni poslanci pa niso meščanskomu mioisterstvu in njegovi pritiklini morebiti rekli : rCe Vi nič za nas no storite, tudi mi ne moremo za Vas ničesa storiti." Ne, čisto mirno dušno so obsedeli v državnem zboru. Med tem se jezikova ravnopravnost v Sloveniji nikakor ni vpeljale, Pri sodniji, v uradu in šoli se jo naprej geimanizovalo po stari šegi. Og. državni poslanci so spregovorili nektere lepo govore, in so obsedeli v državnem zboru. Prišla je najnovejša sesija in ž njo obnovljeno ministerstvo. Zo sam spomin na petorični program »>t bil moral biti za slovensko poslanco jasna »mora-lična" tirjatev : rZdaj ali pa nikdar morate drŽav ni /.bor zapustiti." Vendar ti gospodje so zopet čisto mirni in nedolžni tam obsedeli. Tiroloi so zapustili državni zbor. Tega niso samo zato storili , ker so bili osebuo razžaljeni. Viši politični obziri so tem vrlim nemškim Avstrijcem navdihnili ipiiel, đa o pravem času zapusto tvorišče , kjer se nikomur več no morejo plesti lavorike. Kakovšen izgled slovenskim poslancem.! Ali ti so se tam zopet mirno in dobro posadili, kakor da bi se ne bilo nič primerilo. Posvetujejo se o poljski resoluciji. Njena osođa jo menda toliko kakor določena. „Stoi iino neka) !u tako bi človek mislil, da mora vest klicati vsakemu slovenskemu poslancu. Kaj še? Gospodom sc ne mudi, no premaknejo se s sedežev. Zdaj so so morebiti slov. poslnnci res ponesli za Petrino? nasvet, ali kaj so s tem dosegli? Ali bi jim no bila lastna izdatna inicijative mnogo boljo prištevala ? Bila bi, ko bi jih lo ne bila motila v tem , da smejo sedeti. Mirnost, zmernost in čakanje, to so prav lepo besede, ali v političnom življenji niso povsod in vselej enako opravičene. V medicini kakor v življenji narodov je jutri že strup, kar je denes in včeraj bilo še dobro zdravilo. Od prave diagnoze jo vso odvisno, le ona svetuje prave pripomočke. Mi bi pa gospode slovenske poslanco na Dunnji resno vprašali, uli se jim Listek. II n r h ni 1» it % n. (Zgodovinsko-romantičen oh raz. (.'eski sphid Pr. Cnoebolbttsek, pu-1 ovenil Pod «/or i rim. t (Dali**.) „Htu, morebiti jo resnična tvoja, Statusa !a — omeni Mladen, „meni pa nij na misli, da bi nobena turška glava no ostala več na trupi, dokler morem robiti," — pristavi starec, puško obesi čes pleča, čez putko pa stroko — pođiito s črno kožuhovino. „Kaj, kako V" — obrno se na enkrat k trumi. „ali nobeden vas nij videl mojega Marinnkn, tega vražjega sina, kedaj se je ukml?" — Vsi so ozro — vsak se ogledno okrog sebe; zdaj še lo so zapazili : Marjanko, mlajši Mladonovič — da se je /gubi) v tem, ko so hajduci spali. „To že no bode pošten hajduk," .Mladen . rzko omeni , „vendar ne bi nikoli bratov smel zapustiti, da so nij oglasil I* — V tem goščavje zašumi v lesi ; kar jo oko tuoglo poznati t temi: hitel je nekdo po vršini navzdol k mestu, kder so prav km iskre skakale z mrklih ogorkov. Mladen spozna, da jo lo njegov *in .Marjanko. »Le-sem idi!" — zahodi so nst-tij iu topotne z nogo. Marjanko — poslužen : ta trerotek je s poobešono glavo stal pred svojim očetom. „1 kaj pa vendar počenjnš, hudirevo some U?H — zareži va-nj oče, pod pazuho podopre se z desnico, z. levico pak s-i jamo vihati davno-sive brke. Prodno se je Marjanko mogel opravičiti, obrne so na stran sivo-brkasti Mladen — neveduma. „Aj, majka!" — vsklikuol je, „ali si ti tu?! O, suj znam. kaj te peče, a jaz ti resnico povem v oči: do cela mi raz-vadiš sina, da no bodo hajduk !3 Mladenova žena so jo bila nenadoma prikazale ; poljubila jo roko možu, svojemu gospodarju — to je navada Jutrovcem in Jugoslovanom. rA kdo jo Mar-janku dal srebrno pero, *) ali no ti, gospodar moj, zato cr jo bil zajel Emira Džindafič ■ bega i razgnal njegovo delije 7 I* — ?*) „Da, resnica!" — potrdi Mladen in ponosno ozro se v sina, „krepko ima pest, t:iko, kakoršuo njega brat. bajduško bodrost pa jo podedoval po očetu," — pohvali se barambaša Mladen in jamo popravljati pas na sebi. kakor v zadregi ; rnli to vendar ne zagovarja njegove grehote, ker se jo tako dolgo č:jsa zamudil, pa donos, ko je napad udmenjen. S^eti Sava! menda to vendar nijso očarale kake Turkinje Očf-abotec?" — obra 3 so v sinn. „Ka mčniš, da bi svojega očeta zatajil, Aleksij ?" — posmehne se harambašinja in skrivoma splava možu v naročje. Kteri se zdaj ali zdaj v horhi posebno ođlikoJć, tistim ilaj«'. srehrnu peresa, nli pa domaće vlakno i^ srebrne tkanino; tudi harambase, hojdukom uačolnike. nadarjajo zlatimi pt-resi na znamnje njih Dafiolniitva Delija — pribofini strt in ik. . »Oh, oh!a — vsklikno Mladen, rs teboj nij varno peska pobirati, majku, ne, nij varno Ia - pristavi in okrog vratu oklene so je tč svojima močnima rokama. Oba — soprog in soprogu, žč davno sta preživela Ićta zakonskega oguja, ko strastno plnpolti ljubezen v srci, a vcndar-lo jo podoba, da nij šo uu'nsnolo jima vnetje ognjedarno mladosti; da so jima še zmerom smejejo prve znanosti jutranji žarci. da soprog že prileten, hajduk in barambaša, pa ne le, da bi neprenehoma čestil svojo >no, tomuč tudi gospodarica mu jo tamkaj, kder je nadlog dosti. Na jugu moškemu žotii' a nikoli nobena nij njemu vrstna, samo prva slu-žabnica je. »Ha, Marjanko!'* — obrno so to tronotije v sina, „kako jo bilo mogoče, da si so tako skrivaj potepel se. stražo?" — A, brat Krsti«' jo šel / menoj, oče!-4 — odgovori Marjanko, „Ivan, ta je pa na prežo šel na mesti njega." rNu, dobro!" — vdadc se barambaša, „priseznm pa sv. Aležu: vse stražnike bi dal obesiti, ko bi tudi moji sinovi bili, da ne pazijo, če je treba, tudi kader veverica skače z drevesa na drevo. Sveti Sava I ko bi ne bili varni, kar se tiče Mohainedana, tega pro-kletega Kriščcvega vraga! napadali hi nas po svojej objestnej hotevi, čc treba, tudi v spanji, to jo gotovo; našo glave pa bi se belilo po vratih v Saraj vu — hajduštvu na sramoto! — Kdo pa je tvoj brat —-Krstio'?" — nenadoma povpraša. ie že kednj dozdevalo potrebno in primerno ogledati kanone: kteiih pr*j nlkdarniso imeli, imajo nove puške, sc po diagnozi o sedanjih razmerah'.' N'am je slovenski narod preveč pri srcu , da M bi zdaj iztekli, kako živo 10 bojimo . da M s takim postopanjem njegovo koristi lahko jako nevarno kompromitirajo. Tu jo hitro treba sklepa, in po sklopu mora pa staro junaštvo Okoli črne gore ni samo turška \o_pka, iemuč je tam tudi mnogo avstrijskih soldatov, kteri #o stoje tam od bokeljskega vstanka. Svet govoii, da so Turki z Avstro -Ogrsko naredili dogovor, kako bodo skupaj za- lediti dejanje, kakor po blisku sledi grom. No bije vsak dušili vsako gibanje v jugoslovanskih zemljah ... Mi tiau ura, v kteri kak narod doseže svoje pravice. Po slušajte, kako ura bije. in delajte, prodno bo odbila1,1 Vzhodno vprašanje. U o p i s i. [Izv. dop. J Čas Upamo, da se bo mislimo, da je Avstrija v bokeljskom ustanku dobila razum, kako sc bodo stvari vršile . . . in upamo, da se osvoboditvi turških Slovanov ne bodo protivila. \?. Carigrada pišejo, da serašdjer skupaj spravlja 2.10.O0O turških vojnikov. Gotovo Azijce ruti. da bode poslednji boj bit /a turško gospodstvo Naj *e iz ino-Ako vsa znamenia ne motijo piše rSrbski Na- stranih oblasti nihče v posel ne meta, pa bodo Srbi rod1* bodo v vzhodu s spomladjo nastopili dogodki, j sami gotovi s to turško vojsko. Sto in petdeset tisoč ki bodo tamošnjemu stanju ves drug vid dali. Vzhodno jsrbsko-črnogorske vojsko zapodi to armado tja v Kara-vprašanje, ktero na dnevnem redu stoji, odkar so Turki 1 manijo. Pri tem še no štejemo krepke mišico srbske v Evropo prišli, od leta do leta se bolj bliža rešitvi, raje. Kaj bodo šo le turški Srhi delali, kader jih Vso kar so si diplomati zmislili , ni moglo dolžo od'bratje rešijo težkih okov. vzhodnega vprašanja odkloniti [»ogleda grškega in rti« muuskcga naroda. Mnogi prevrati v Romanski in * Grški so dokaz, da v teh zemljah ni miru, dokler ne bodo ti narodi popolnoma svobodni z drugimi kristi-janskimi brati vred, ki še zdihujejo v turških vezeh. Takisto je tudi v Srbiji, ktera je v kratkem času toliko revolucijo imeht. Edina Orna gora ie ostala mirna od većih notranjih nesreč, ker seje morala neprestano bojevati I Turki. Denes zopet v vseh teh zemljah vrč. Grška dinastija ni utrjena, grški narod ni zadovoljen z o9kimi mejami svojega kraljestva, ne moro biti srečen, ker večina Grkov še stoka pod barbarsko turško šibo. V Humunski jo palo ministerstvo , ki ni imelo narodno politike. Iiolgari , ti Slovaki balkanski. maoejo si stoletno spanje z oči in pogledujejo okrog sebe. In Srbija, čo tudi do zdaj ni se nastopila pot svoiega velikega knjeza , stoji vendar pripravljena 11 a boj za svobodo svojih bratov. Urne goro še no spominjamo , ona je vselej tnm bila , kjer se je kri prelivala za križ častni in svobodo drago. Orna gora. kakor je bila pTTII dnzdaj v boji za krščanstvo , bodo tudi brez sumnjo dones ua to poklicana, da začno boj z Azijntoni. V Štambulu dobro vodo, da dorasla mladina črnogorska, ki ni imela še priliko meriti se s Turčinom, komaj čaka sabljo in puško poskusiti. Zarad tega pošiljajo Turki tabor vojske za taborom proti Crni gori, da bi jo opasali in zabranili , da 110 bi drugi jugoslovanski sokoli obiskali črnogorske. A treba jo znati, Mn so Crnogorci denes malo drugače pripravljeni, nego leta ISO'2; denes imajo Ob tem vprašanji odide Mladenova žena, stopi k ognju, ki je visoko plapolal, in kder so okrog ujega hajduci sedeli, slanino greli in slivovim pili i/ ogromne čutare, ki jo romala iz rok v roke. Ko jo harambašina soproga bila stopila ntčd-nje, precej so jo pozdravili vsi: pritisnoli so roke na srce i na čelo. To je č-cstitljivo pozdravljenje. kakor bi hajduk hotel reči: rMoje sreo je tvoje, a duša te vzvi-šuje v nebo!11 — Ali samo tisto osobo, ktero hote po-čostiti, t:'iko pozdravljajo, prav kakor bi se jim nespodobno zdelo spregovoriti pop reje, prodno jih pri.šlec nij ogovoril, a hnrnmbnšc Mladena žena nij bila le soproga, tomuč bila jo tudi poveljnica hajdukom. Ko jo ognjeni žar svetil v:i-n jo, lohko jo oko motrilo jo — to žensko, ki je, da-si sploh navadam do cela neverna, vendar-lo tem divjim ljudem bila v takej česti, s kakor.šno so ponaša razposajeno življenje, ktc-remu je strupovita rodoljuba druščina, koristna beziza-konna sužnost, — življenje, ki je v ncprenrhljivej nevarnosti, zmerom na vojski z Mohamedovimi čestitelji, bodi-si tla so pravi Osmanje ali pa domorodci; poslednjim so šo gorkejši, nego Turku, kajti Mohainednnu, če hajdukom kteri zablodi v pesti, njemu nij treba za život bati se. bosniški renegat pa tvojih pet nikoli nobeden no odnese nousniiljencj smrti, kobi tudi z bečki zlata hotel odkupiti si življenje. „NTij ga Turka bezi poturčenen !" — rad zarenči hajduk, handžar so mu posveti v /raci — poturčenen pa glava zleti s pasjega trupn. CDa,Je Prih) Iz Ljubljane, 22. febr. -volitev za mestni zastop se bližu vsaj zdaj narodna stranka udeležila volitve, ker je oči-vidno, da sedanji odbor nima simpatij ljubljanskega meščanstva kakor tudi nikakoršne zmožnosti bodisi v knkeršni zadevi meščanski. Narodna stranka se lansko leto ni hotela udeležiti volitve mestnega zastopa, ter prepustila borišče nasprotniku samemu. Da ni bilo težko po tej poglajeni poti nasprotnikom našim zmagati, je lahko uganiti. V občnem zboru našega polit, društva „Sovcnije" 1. mavca 1.1. je en govornik izrekel besedo : Opustimo za letos volitve za mestni zastop, bomo videli, kakovšen sad bo nasprotna stranka potem v mestnem zboru donesla ; ako no bo dopolnila obljub, ki jih podaja zdaj meščanstvu , potem jim knžinio njih neveljavnost in njih nezmožnost! Prilika se podaja zdaj domorodnim Ljubljančanom zedinjeno so postaviti v bran nemčorski kliki in resno so potruditi za zmago pri vo-litvi mest. zastopa, ker zdaj jo čas, da vprašamo sedanji zbor: Ste storili v onem letu vašega gospodarstva kaj koristnega v prospeh mesta ali narod;>V Nič, je odgovor, a kterim se ima bahati naš mestni- odbor. Kar je bilo storjeno, je edino to da ste napraviti meščanom stroške za pomnoženo mestno policijo; da sto povikšali službo magistratnim uradnikom, iu to tistim, ki imajo najmanj uradnega posla; da ste peuzionirali uradnika, ki ni po vaši godbi plesal, in tako naložili mestu vsakoletno težo (»000 for. več stroškov nego poprej pod narodnim gospodarstvom. Treba ,10, da sc vsem tem napakam konec stoti , to pa jo le mogoče, ako pridejo narodni odborniki v mestni zastop, ker lo od domoljuba slovenskoga jo kaj uspešnega pričakovati, nikdar pa od tujca ali odpadnika, ktciemu ni mar za ljudstvo in njega blagor 11. pr. Keesbnchor, Mahr, Dež-mnn, Pauer, i. t. d. Človek no ve ali bi mil oval ali bi sc jezil, ako pride poslušati sejoe obravnavo mestnega odbora. Skoraj sami neznani obrazi okolo zeleno klopi. Edini Dežman vodi vse obravnave, navadno ne ve noben drug odbornik kaj nasvetovati kakor on, kar pa on na-svetova, to ne mara noben domoljuben človek poslušati. Nekdaj jo bilo nekaj kimovcev v zboru mestnem, a zdaj jih je pa silno veliko! Na noge tedaj slovenski možje, rešito čast mesta svojega , za kar Vam mora biti mar, dokler Vam poštena kri po žilah teče. Ie Ljubljane 22. tebr. |l/.v. dop.] V nedeljo 20. dan t. in. jo imelo ljubljansko delavsko društvo svoj prvi javni zbor na strelišči v dvorani, od ktere jo bilo treba plačati 10 gld., česar bi 60 nikdo ne bil nadejal. Nalašč smo rekli javni zbor, ker sami no vemo. kakšen jo ta zbor prav za prav bil? V povabilu sc jo imenoval o snoval ni zbor, kar se nam zdi sama zvijača, — aku na r.c motimo, osnovana zato, da ne hi na razgovor prišla pravila. To se je izvrstno posrečilo. Pravila namreč že v >;. 2. poudarjajo, da ima društvo svobodo veseliti se, čitati, peti, telovad-stvovati, razpravljati iu govoriti, kar koli kočo, s a m o o politiki ne! Delavsko društvo, ktero ima že samo po sebi socijalno-demokraten, torej političen zna -čaj, no sme govoriti o politiki' Gotovo bi se kaj ta-cega nc bilo pripetilo, ako bi delavci imeli več izkušenj v parlamentarnem življenji, ter ako bi malo bolj vedeli, kaj hočejo. Sicer jo treba opomniti, da iz početka tega dostavka ni bilo v pravilih, prišel je vanje še le pozneje, med okl.pe (>. Kdo ga jo vrinil? Sami delavci? Jako dvomimo! Tako preprosti menda vendar niso, da bi sami sebi peruti strigli. Ćuti in čitati je bilo, da je imela vlada svoje prste v tej stvari, kar ni težko verovati, ako tudi sc je to po novinah oporekalo, posebno če se spomnimo, kako so se od nekterih strani bali. da ne bi temu društvu na čelo stopil g. dr. Zar-nik, o kterem se je nekoliko časa menilo, da prido ob novem letu v Ljubljano. Priganjali so na vse kriplje, da se skliče prvi zbor. prodno prido dr. Zarnik, a ko so je /vedelo, da ga no bode, potem se ni več mudilo notri do zdaj. Nekteri mislijo, da bode skoraj še en zbor, in da bode ta šo le prvi in pravi občni zbor, česar ni leliko verjeti, ker je bil že v nedeljo izvoljen definitivni odbor. Delavcev je bilo do 400 zbranih. V dvorani smo videli tudi nemškutarske glavarje ; samo slovenskega prvaka ni bilo nobenega zaslediti, da si tudi so bili povabljeni. Najprvi je po nemški govoril obojščik (tapeciral*) g. Ilarrisch, ki jo v službi pri Doberletu. Opominjal je, da se je treba ogibati narodnega prepira, in tako pokazati, da delavci torej spodaj bolj uraejo ohraniti mir, nego zgoraj. Posebno z veseljem jo poudarjal, da jo slavna vlada potrdila pravila ter obetala, krepko podpirati to društvo, čogar ustanovitev jo veselo pozdravila, ker se jej zdi času primerno. — Za njim je izvrstno slovenski govoril žurnalist g. Albin A r k 0. Najprvo jo bratom delavcem priporočal, nikdar no pozabiti, da so sinovi velicega slovanskega rodu, kteri se zdaj v Avstriji bori za svojo bodočnost. Poleg lega je govornik vendar poudarjal tudi narodno slogo, ker nikakor ni prva naloga delavcem, da bi oni rešili narodho vprašanje. Razbistri! jo dalje važnost in pomen delavskega stanu, kakor civilisatornega iaktorja; potem jo razjasnil težavo in nezasluženo slabo delavsko stanje ter tudi namero delavskih društev. — Za njim se je oglasil mngistratiii svetnik g. G u t m a n. Hekel je, da delavcev neče „tndlnti," nego hvaliti, kar je mož res tudi storil, a v tako plemenitem, z nemškimi einki Bprežmallallcm*, slovenskem jeziku, da so je ta zmes gnusila celo samim Nemcem. Naposled so bile volitve. Za prvosednika je skočil iz urne g. Harrisch, Nemec, kteri niti besedice slovenski ne umeje. Pri volitvah so je na tanko videlo, da je bila izvrstno organizirana samo ena stranka, namreč odbo-rovn, ki je volilcem na listkih podajala prihodnje odbornike, izmed kterih si je malo kdo upal kako ime premen iti. 0 tem tako važnem društvu se ni torej ni-česa nadejati, ako nc krone s ceste, na ktero jo /.uvozilo. Is Ljubljane, 22. febr. —<)-, [Izv. dop.] Zdaj šc le, ko ravno da ni že prepozno, ko nas so naši najbolji zavezniki Cehi tako rekoč že hoteli pogledati čez ramo, zdaj šo le so sc začeli malo gibati naši ljubljanski poliliknrji ter spoznavati, da niso naši drž. poslanci v Živi istini druzega, nego peto kolo dunajsko škotske lesenjače. Akoravno naše politično društvo „Slovenija" diktira najraje s svojega prestola zaupnice in razpošilja pohvalna pisma — kar je^ v zadnji občni >kupščini storila tudi drž. poslancem — so vendar v obče nikakor no strinja z njih sedanjo politiko. Oči-vidno se je pokazalo to v ravno isti seji, ko so navdu Seno odobrili vsi družbeniki predlog g. Kreča : naj se pošlje spomenica poslancem glede z cd i ne njo Slo-venij c. Toliko je gotovo, da so je jelo zarad izstopa iz drž. zbo:a v zadnjem času med Ljubljano iu Dunajem mnogo občiti. Najbolj se moramo čuditi dr. Tomnnu, ki je vendar toliko let res pošteno zastopal naš narod, da se pusti že toliko časa drezati. In res kakor nam je tudi vsem avstrijskim Slovanom, posebno pa Slovoncem, Avstrija začasno neobhodno za obstanek narodnosti potrebna, vendar nikakor ne smemo in tudi no bomo podpirali tako državno obliko, kakor so jo ustvarili nem- ško-pemski purgarski ministri. Toraj palanci, kdor jej z narodom, naj so združi ž Djim; kdor ni z nami, ta' je zopor nas! — Narodno zavarovalno društvo „Sla-vija" dela v zadnjem času na Kranjskem z jako dobrim vspehom. Vsak dan sc oglašajo novi družbeniki; skupaj jih je že nad 600, ki so le za. prvo leto plačali na polico IS00O gld. Gotovo živ dokaz slavjanske vzajemnosti. Le tako naprej; brat z bratom, rod z rodom! i)a se bode moral prvi slovenski pisatelj g. Levstik preseliti na Dunaj je — žalibog — istina. V Ljubljani so se stavile njegovemu prihodnjemu listu od vseh strani take zapreke, da ga ni raogrl spraviti na dan. Tako so to-raj zarad naše malomarnosti razcepljejo po daljnem svetu še te moči, ki jih imamo. Ljubljana jo imela do sedaj le enega Levstika ; saj je pa tudi mož, na katerega bi s nel biti ponosen vsak narod! — Letošnji kup-ijski bal je napravil popolno tiaško ; plesalo jo v ve-icih streliščnih prostorih največ :JO— 40 parov: v čitalnični dvorani se jih je na večer Vodnikovo besedo, ki je bila letos tudi premalo obiskovana, sukalo vendar 70. — Kakor pri Tleti dosedanjih slovenskih predstavah v deželnem gledišči, tako so predstavi vsi prostori prenapoineni med njimi seveda tudi tista, ki so tudi za 100O gld. ne dobi, so bile Rimski cerkveni zbor pravijo da bodo med \ drugim tudi odvažno izrekel tirjatev . naj so odpravijo ogromno vojske, ktero imajo državo na nogah. V dotični resoluciji sc baje kaže, kako neznosen je položaj bili tudi pri zadnji ; le kake štiri lože za slovenske večore prazne. Igra se jo sploh dobro izvrševala. — Druzih novic Vam pač zdaj, ko jo vse znverovano v predpostne burke, ne morem pisati. Dr. Keesbacher se dobro počuti; radovedni smo "te, kako bo s prvim marcem v dež. bolnici jel slovenski uradoveti. Prof. Heinrich so je jel v zadnjem času čiti prav pridno kranjščine, a slovenščine so on — ka-or so je nedavno ustil proti svojim učencem — ne ode nikdar učil. sveta zarad prevelicih vojsk, kako se zarad tega narodi s provelieimi davki terti in se množi duh nezvestobe in nepostavnosti. — Ako zbor kaj tai.-ega i/reče, vedel mu bo svet goto\o hvalo, samo, dajo že naprej razvidno, ka državo le človekoljubno željo poslušalo ne bodo, temmenj, ker so najmočneje in najbolj orožene države nekatoliške in nikakor niso še dospglo tega, kar nameravajo i u kar mogo doseči le 2 orožjem in vojno. Glej Rusko, Prusko, ves vzhod itd. Francoska preiskovalna sodnija jo k sreči zvohnla . da se je princ Peter Donaparto samo branil, ko jo časnikarja Noira z rovolverjem ustrelil. Zdaj s«-ni bati, da ga tudi nekrivega spoznajo, morebiti temu možu /0 postavijo monument. Dio kleinen lumpe Liingt man, — Anglež ki princ naslednik je zapleten v pravdo zarad prešestvn. Vse je radovedno kako so bodo jako škandalna stvar izteklo. Iz zapora izpuščeni irski lenijanci so bili v Dubliuu kot mučoniki za irsko stvar od neštovilne množice sprejeti. Politični razgled. t ♦ j« l< 1 p avstrijske od mikala poslanec 11 e 0 s t hoče že zopet note pisati, in sicer zdaj Rusijo ter odgovarjati na l-adcjevo brošuro, v kteri loče panslavistični ruski stranki poln koš grehov nn-teti zarad njenih agitacij med avstrijskimi Slovani. Kaj g. Beust mar nc ve, da so tisti visoki gospodje najbolj agitirali za panslavizem, kteri so Slovane pritiskali na steno, ki se je pa sama —- proti Rusiji. „Vaterl." pripoveduje, da dalmatinski jubiša namerava nasvetovati, nuj so posade mini-tii na obtožno klop zarad dalmatinskih homatij. Iles je naprej videti, da sedanja večina nasveta no bo odo-rila, vendar bo nasvet sam že mnogo pripomogel, da e v prah zvalo „verfassungstreuni" maliki, kakor „N. 'dbi." to stvar imenuje. Zdaj jc sprava s Čehi peščica tistega prahu, kteri sc svetu v oči meče, kader jo vlada zagazila, da e ve niti naprej niti nazaj. Cehi stvar jako hladno-rvno sodijo. „Pol.** piše o Giskrinem povabilu, naj prideta zastopnika Mlado- in Stnročehov k razgovorom na Dunaj, da bi Giskra nc bil smel nobenega faktorja v državopravni opoziciji prezreti, če jo hotel resno misliti na spravo. Zdaj niso niti Moravnni, niti Slezijani, niti plemstvo niti duhovništvo povabljeni. Med drugimi razlogi, s kterimi „Pol." zametuva spravo s takim ministarstvom, pravi : „Mi smo prepričani, da nam ne bo noben človek našo stranko ugovarjal, če trdimo, da od onega trenotka, ko so je razglasilo iskrino povabilo in njegovi razlogi, v vseh širnih dc-želah češko krono nobeden privrženec državopravno opozicije na Ceskem, Moravskom in v šleziji ni verjel in tudi zdaj no veruje, da hi bil (iiskrili korak kedaj resno mišljen." Po tem si jo malo obetati od sprave. Cehi tudi imajo čisto prav, če se no dogovarjajo s člo-vekom, o kterem smejo z vso pravico pisati, „da do tedanjega trenotka s svojo železno pestjo pritiska Cesko-Moravsko. Tudi »Nar. Listya so enacega mnenja in pravjo, da kdor hoče imeti spravo s češko opozicijo, naj skliče legalno zastopništvo češko krono in ti zastopniki bodo poravnavali, kakor nekdaj Deak sam ni hotel vedeti o nobenih osebnih dogovorih, ampak lo o legalni pogodbi 7. narodom. Zarad v o j aS k o granice se čislajtansko in niagjarsko ministerstvo nista mogle pogoditi Kazini stvari. 1. 11. V sobani okraj nega zastopništva v Mariboru. Za mesto Ma * (Volitve za okrajno z a sto po mariborskega glavarstva). To dni so jo razposlalo sledeče uradno oznanilo: ,.Visoka c. k. nadomestnija v Gradcu jo z razgia som dne 7. svečana 187.0, št. 141 J, nove volitve za okrajna zastopništva razpisala. Volili se bodo zastopniki na /dolej zaznamovanih dnevih in krajih vsakokrat ob deseti uri predpoldne A. Za Maribor: Zastopniki velikoga posestva 3. suš- \ ca 1870. J Zastopniki onih, kteri v obrtniji in kupčiji največo davke plačujejo, i), sušca 1870. III. Zastopniki deželnih občin 10. sušca 1870. IV. Zastopniki mest in trgov in sicer ribor 8. sušca 1870, v mestni posvetovalnici, za trg pri Št. Lorenru 0. sušca 1870, v ondotni občinski pisarnici. R. Za S 1 o v o n s k o Bistrico: I. Zastopniki velikega posestva 18.1 sušca 1S70. i 11. Zastopniki onih, kteri v obrtniji in kupčiji nnjveče davko plačujejo, 1C. sušca 1870. III. Zastopniki deželnih občin, 21, sušca 1870. IV. Zastopniki mest in trgov, in sicer Bistrico 16, sušca 1870. Za trg Makule 17. sušca 1870. Za trg Studeuieo 17. sušca 1870, v dotičnih občinskih pisarnah. 0. Za S t. Lenart: 1. Zastopniki velikega posestva 24. sušca 1870. II. Zastopniki deželnih občin 29. sušca 1S70, v sobani okrajnega zastopništva pri Št. Lenartu. III. Zastopniki mest in trgov 28. sušca 1870, v občinski pisarni pri Št. Lenartu. Maribor, dne 16. svečana 1870. C. k. okrajni glavar: S e e d c r m. p. * (Volitev mestnega svetovalstva v drugem tržaško-okoličnem volitvonero razredu) je bila postavljena na 30. januarja; volilci so prišli volit, ali — volitvene komisije ni bilo! Zato so jo volitev zopet za negotov čas odložila. Mestni magistrat je vedel, da no bode izvoljen mož njegovega zaupanja, zato pa se ni smelo voliti. Zdaj se po okolici muzajo magistralni ljudje, da bi volilce pregovorili V sobani okrajnega zastopništva v slovenski Bistrici. Za mesto Slov. in na -a'ojo stran spravili. „.Jadi. Zarja" temu dostavlja: Tržaški magistrat jo res tič, ker vlada Moring. * (Izstop slov. po slan c o v) iz državnega zbora tudi tirja „Jadranska Zarjau rekoč: „Državni zbor. ki jo bil že iz prvega podoben razbiti htdiji v burnih valovih, brez vesla in krmila, nima nobenega upanja vrč, da ne utone v občnem uezadovoljstv u. C hi mu nikoli niso zaupali svojih dragocenosti, in prav so imeli, Tirolci so ga zapustili, ker so varnejši v doma« čih svojih gorah, nego v črvivih lesenih stenah v Beču. In za temi poromajo še drugi iz njega, nadejamo sc, la bodo prvi mej temi Poljaki in Slovenci, vsaj so gotovo že zadosti prepričani, da tam ni d"m njihov, in to jo s k r a j n a d o h n , kerje naroda splošna želja. Naj so nam ne ugovarja, da bi izstop Slovencev iz državnega zbora ministerstvo primorul do .skrajnih sredstev zoper slovenski narod. Ali počasna pa gotova nioritov slovenskega narod 11 ni hujša od skrajnih sredstev? Naj prido angel vihar ; nagli viharji vladajo kratko, za njimi pa sobico toliko lepše sije. Slovenski narod ima, hognio! šo toliko kreposti, da prebije tudi skrajno silno dobo, ker jc prebil tisočletno sužno.it." — Koristi si od tega izjava tako malo obetamo, kakor malo smo mi dosegli s svojim dokazovanjem. Veseli pa nas, da so od vseh strani bolj in bolj potrjuje, da so našo dokazovanje vjema z ljudskim mnenjem, da jo rSlov. Nar." res glasilo narodnega mnenja na Slovenskem. * (V Celovcu) je morala deželna vlada lokalno policijo odvzeti mestnemu magistratu stoječemu pod županom Nagelnom. Oklici po mestnih oglih to občinstvu naznanjajo. „Klgf. Ztg." obširnejo razlaga, zaknj eo jo to zgodilo. „Tgp." dopisnik o trni razjasnilo piše: „Tako javno priznanje nesposobnosti in nedelavnosti, kakor so tli izrekajo dosedanjemu županu Nagolnu, jo šo težko kedaj dobil kakšen župan." Vodstvo lokalno policijo so je izročilo višemu policijskemu komisarju \Vlutnigg-u, kteremu mora župan dati potrebne pro-storo in osebe — na srenjske stroške. — Deželni predsednik je na daljo prepovedal vsem dijakom obiskovati mestno gledišče, ker tam neka Francozinja kaže stvari, ki malo rečeni, vsnj ne spadajo v zavod, kteri si tako rad prilastuje pridevek „zavod za umetnost in omiko." Nemškim listom ta propovod ni po volji — samo zato no, ker so duhovniki z njo zadovoljni. * (Do kan Kosar) v Kozjem naznanja po „Danici" : Na več dopisov dajem tukaj javni odgovor, da so lansko ^Drobtinico" šo pred novim letom pošle do slednjega iztisa, da so tedaj nikomur več ne moro z njimi postreči. * (Učitoljstvo v Srbiji). V srbskih listih redno nahajamo iz vseh krajev Srbijo poročila, da so ustanovljajo in napredujejo nedeljsko šolo, kj.-r se odrasla mladina podučuje. Minister .njca si osebno prizadeva učitelje k enaki delavnosti spodbujati. — 14. februarja so imeli učitelji in učiteljico v Belgrado »učiteljski ^bor.M Minister za uk in prosveto jo snrn bil pričujoč in se jo vdeležil posvetovanj. Predlog ene učiteljice, naj so napravi društven zalog v podporo učiteljskih sirot in vdov, jo minister živo podpiral in svojo pomoč obljubil. — Če so pa naši slovenski učitelji zbero in svojo težave razkladajo, no nahajajo podporo niti od ministrov, niti od tacih, ki so menj nego ministri. * (Odlika). Njegovo Veličastvo jo podelilo hrvaškemu banu baronu Levimi Rauchu, in pa vodji c. k. namestnijo v Pragi F. M. L, baronu Kollerju tajno svetniško dostojaustvo. * (KOpcijska in obrtnijska zbornica v Gorici). Kupčijski minister je potrdil volitev- barona Ritter-Zahonv a za predsednika, in Andrcia Pauletig-a za podpredsednika kupčijske in obrtnijsko zbornice v Gorici. * (Iz Postojno) se nam piše: Čitalnica naša napravi zopet večerno veselico na 27. dan t. m. s petjem, tombolo, glediščno i»ro in s plesom. K kor so za-gotovlja, bode se predstavljula Vilharjevc Balo igra „Po-mota'*, ki ni šo nikjer igrana bila. Obisk se od v.-eh strani naznanja, torej se je kratkočasuega večera nadejati • (Novi kmetijski m i n i I t o r), ki i« nedavno ni tnal razločiti deteljo od rope. jo zdaj razposlal vatra deželnim predsednikom pismo, \ ktoit': . drugimi pravi- „Moja naloga naj DO, da kolikor raj-krepkeja podpirsmlmojl skrbi Izročen« materijalno koristi prebivalstvalfnegledo ba gibanje na političnem in narodnem polji." Smo|vajeni takim lepim obljubam, ki so v dejanji toliko rredne, kakor n. p. Konradov i/rek: Val jezik je v uradnijo vpeljan. ■ (Imenovanje). Dosedanji nodnji pristni v Frohnleitnu, g. linjmund Novvatkh jo imenovan ?n okrajnega sodnika v gor.-nji Uadgoni. Ce je res: nonien omeo, potem mora l>iti g, Novvarkh velik nemSkntar. krč (boijslt) ]> i s m en 0 zdrav i speci i al ni zdravnik zn božjasl (Toktor O. J-till i^oli v J *oi-o-linu. Mittelstraase ti. -- Odzdravil jih je ie nad sto. ne* J. Lacher-jeva .} K velika zaloga noliišne oprave A (meublos) P\ 4 priporoča bogato VCUVrstetlO Zalogo omar. ti postelj, miz, stolov, madracov na pere- t J Ji si/t, zimnastih madracov, zrcal, od na}- ,11 Oc^ isvrstnejega bktffa do najpriprostejega. -.J/ t 'ena je čudovito nizka. Cl lriavii.o tam j| p (Vi) dobivajo praktični miziirttki po- ®n močniki stalno delo in dober zaslužek. (6) 1 Dr. G v i d o n Stebre |o ivojo ndvokatorno pisarnico 20. februarju 1870 v Hrr/.icah odprl. (' v. Podpisani sprejme v nk in službo: II €> t* II O «» . dobrih in poitenili starifiev okoli 15 li»t stare, / dobrimi šolskimi spričevali, v Štnouno in bnkvovesalpico; MllIt'IIIIHkc^a |Mftlil ii i kr. pridno in dobro izurjene delavce , z £ dobrimi spričevali previđene. s«. 1 'm SV m m m 2r 4 J. Giontini, v Ljubljani 1 Imerikanski patent. (C) m Kdo -.i j..' sb* lepili, zitraviJi to|) J SfJRO novimi •H e 1 e k t r i •"• n i n i k'n v č ukn ■ t i m i k r t ■ r- umi n jjEsoba (bres ioetin) Jih j.* mogoč* dobiti. To nsrinovejie! 2; krtačice, kterifa govori na tisočo spričeval in poln al. p? |...|tfiia.....i i/.-It-luno i/ kavčuku in Imajo nami t . Ičetin—' H kavčttkasta Kola, ti ninmjii segati \ nru*drobneja rotUao! mm /.»i, \ji odpraviti, kar ta je škodljivega nabralo. Kavčuk! im i \ silu električno moč. ki se po rloairii rbnrH, in tako; ^sgodi. da vsled ribanja ion na očisti • imo, ampak; ?W! da se t niti polira »n ubrani proti krhanju. Tn krtačice! lip naj l-i m po sdravniikili sodben rabilo pri najralajih ntro-j tjL kili. *ln Ho j>riile Bobaitn bolaanim v okom. l!n/nn lah ii«'-; ■j brot it? krtaoioa ikorej do, dad^ biriiHti in labko onal 3w krtai'-ji rabi ealo lotu. Krm tnk:t veT^t ■ arho PO kr. j i ^oid. en parni stroj (pampf-Apparnt) i T "a čiščenje škodljivega zraka. Parni kotel tegu aparata m napolni r uiatibid von-3javo n to odločeno, potoni >c rasgvajanatpiritatlainploi! n aparata pridčti, vaed icvra pt* raavv0 hlap in oprosti naj-j ■ veni Robo v malih tiiiroitnh VMOOga Skodgivcpfii ali nrpri-J Sjetnega zraka tt*r jo napolni s prijatno vonjavo. Naob- m*hodao potrebno aa bolnišnica. Solo, urade, de« T i milice, stanovanje, kakor tudi an salone. To 4p masina jo le alatoga bronta prav iS odao Uttolana . «ln mora |S veljati kot zal.j'ab«. Kn stroj velja I f. Sleklica Čistilno sS vonjavo - potrebnim Špiritom ."O kr. [Zadosinjo t.n '»okrni). 4 Zmaga vednosti. ^ Naposled se jo enemu najimonitnejifa lodbnrjev i>n- i^S sročilo iznnjli sredstvo , klnro sn iloaotIdia uajvoco kapa-i.itot«' in polji kozmetik.; znfUoiij iskali. IVosorvativ proti 9MI ilabi napi [athempraaservativj mabomo odpravi vsako ala- *s$j hodiaećo papo, naj i/lmju iz slabih zob »Ii iz. »lriif/ili bo-..>S letni, kor tudi zobno inoso zdravo obrani in tako zobo ^2 otrjujo. Prav priporćdo se kadilcem, kor so moro zaostali taliakovi didi mnboma zaimaiili za prijetno, dobrodojlio in JrVohlajajooo aromo, ludi kot. toalotsld predmet nepogrešljiv; SjPJI ako s« zjutraj ^ to rr-oiifio usta enkrat, spon'«, OStonO jai-jLgjetni rluh ves dan. V svojom ufilnku io tu esonea lazločn« Tr'oil vreli driurili, ker jc oiato novo, otfnobonogfl dmaegfl ie M no anajdena kemična procedura, od visokih Rnanatvenib Smoflobnostl preskulena in an iavrstno isrečenn« StekKea / ^ napolibim '.'') kr. Elektro-galvanirni prstani. kr. M Havanslta vonjava. [Jjavanna-Bouquet]. & *^ /al1, kr. cigara ;;0 kr, vredna: namreč najecneja^? a cigara da pravo Havanko H SO dela iz t cigara su kr. vreuiin: namvei pemočjo havaniko vonjavo spremeniti v <^r<» Ta fiisto novo vpeljana originalna osenodaus korenine in grmovja pravoga topndno-indiskega^ tabakovego selUčo. Akn se slaba cigara z njo namooifMf odpravi so njogov pravi dnb in so zameni r,n lopo vonjavo &^ izvrstnih lfavank. Stokliea zadostuje za ."On cigar, veljaj 1 f. CO kr. Dežni plašri. p ^ i/, nepremouljivega, noracitegljivoga blago brc/, -iva. an- K glelk izdelek; ta pta£A jo tako izdelan, da jja je mor !,o-J/ ?PB siti tudi pri najlepiem vremenu, ker j»* na drugi strani 9^ •K podoben najlepši povrfni suknji. Kn plaifi velja 10f.OOkr.mm ^-Omenjene reči so v avstrijski monarhiji c d i n o iti samo pri podpirani /alo-ii dobili. \ A. FRIEDMANN naDiinaji, Praterstrasse Nr.26. f' Papirji, »liiskalnin1. penili in tirnic pisne priprave najbolje blag-o po sledeči prenizki ceni. (i o 11 o kupčije: Tudi 7:i tnalo denarja se lahko kupi doliro hla^o. rVemeoaivv pttptr -.n vHttM* v kteva so zastonj atišno raako inat, trki 100 listov osmerke, fino belo 10'i 100 100 ; 00 100 101) too 1 00 100 in krone, f. — 4.", kr. :uif>-|. ro hras f i*., a ali linirancu i . renrastega v vseh barvali ... „ — 7;> četvorke, Bno, beli .......— .•<"» „ „ angl. rrbrnst iu linir. . «, I — eavitkov, osmerke, belo . ... ^ — so — SO — fiO — (»5 ., .. rebr. močan papir .. ., pisanih, rebrastih „ znofrnj ostokljeriih . . ,, za četvorko, rebr. »noč. pup ,, Dve lepi črki ■ krono v običnom harvotisku vel juti na lOO listih SO kr.. za ino zavitkov ::0 kr. tOO obiskalnih m dvojno lakiranem papirji, iinjlinoji kamnotisk, nnjnovej-SOpUmenkel f., ravno take, fiaoje, s črnim tiskom .:-0kr. ./ a k i (• n n p i' y c. $ a Uegolator-peresa za vsako roko in papir VI peres -2\ kr. J 2 angležkih, najbolJMh lil vrst......10 „ 19 docentov (I karton) omenjenih vrst. ... 80 „ 12 r? Aluminiuin-j)oros, proti rji zavarovani «0 ,, J .. kavčukastih pore«, po svoje izvrstnih 10 ,, ,. svinčnikov, dobrih. 10, 16, 25, B5, 4.1 „ 1 ., peresnih ročajev 10, 1*>, 90, «10, kr. Jako spretni so novi m n sin s k J svinčniki: ni jih treba ostriti, tudi so ne lomijo. 1 sv. v les tutelnti 10 kr. v kost lf» kr., L sv. n poresnim ročojem in nožem f*0 kr., I kapsula s tokotino za 8 mesece 10 kr.. J k. union-radir-gurni za svinec in tinto "> kr. Najlopife ttrezani pešati .•» krasno pisavo. l pččal n 9 orkama s finim dritolom .">o kr., krona velja 80 kr.. oda imoua po ceni. £0^"* Preio sn visoko iatteneni tisk z imenom lOpO delano t 'J. HO, ;:. .*•!). Stani pil i jo i kositarjevo nkatljc*, amstjo in šče- tom i i'. r,o. Najnovejši- itampilije samoomakalnioe napravijo 1000 istitov, ako sv mašina samo enkrnt namoči, najpiikladmjo s:i pisarne in nrnde, 1 šk. v. najfinijem izrezom 8 f. 60. Ncpokončljis o el a 8 1 i č n a tablico za računanje po ">, 10. 16, 90 kr. Najlepie karte za god in g r a t u 1 o c i j e, krasno izdelano po 6, 10, la kr., posebno lepe z vedno dišečo blazinico pn 90, U0, 40. G0 kr. Piane mape majhne, ointorno, brc/, oprave h ROporioO f. 1.90, 1.60, I .SO. Take z vso opravo pb I". 2.50. /unaj iu znotraj umetno izdelano po f. 1, 4.&0. V veliki četvorki brez oprave po f. 1.8U, 'J.r>0, z vso pisno opravo po f. 8, ••'..."»o. 4. Umetno izdelano po f. 4.60, 6.60. Poratne marke za pitana , kloro so sarad svojo prb*očnoiti, ceno in varnega zapiranja bolje nego oblati in vosek, najlepie delo z. v.-mkojalco firmo, grbom, imenom, monogramom, 500 mark po f. 1/J0. 1000 mark. f. 1.80. I*a p e i e r i j o, l.opn oskrbljen zavoj, napolnjen z raznimi hrasuimi pa- 1 >ii-jt in zavitki po 96, U,*, aO, 00,'80kr., f. 1, jj^^* Praktično Oober kuj) darilo jo nova p i s n a garnitura iz. vlitega bronsn, sestavljena iz 10 kosov: 1 tint -nik, 1 peresni ročnik, I poza, 9 pisna svečnika, 1 termometer, 1 ročen svečnik. 1 škatlica za netilo, 1 obrisalo, l obešalo za kinč ali nro. Vse prav krušno izdelano in velja samo .'! f. Najbolje Brtavno orodje, I škatlica 80 kr., f. 1. 1.-J0, 1.50, 1 škatlica popolna f. 1.80, 9.6.0, 1 črtovnik :;>' kr., 1 rirkolj, majhen :io kr. velik 40 kr. lil ob u s i jm ;>0. so kr., r. I, 1,60, 9, 8. Škatlice s tnšom, napolnjeno •/. najlepšimi medenimi barvami po kr. ao, ,ri0. so. f.' | j.no o. JJstuivf, lope pn kr. lo. 15, 20, v nsnji kr. ;.n. .Vaj/ine/i poratni VOBtk eonjacn, ruileč po kr. 8, 10, izvrsten v rosnih barbah j^o 10 kr. Novo icnajden tintni prah, kteremu jo treba samo vodo piime.-ati, da sc dobi najbolju leskcča tinta; skatjljica po 20 kr. lf^~ I s g 10 d i ■/. a u a v a d n e i n k a 1 i g r a 1 i ć n 0 vnje v pisanji dobri za učitelje in učence. I seAit malo obliki- •/. l'J pi<. kartami velja IO kr. . 1 se&it velike oblike s 80 krasnimi pisavami ('>■*» kr. — izgledi hitro naočiti sc risanja, najnovejša metoda, zu znčetnike in diletante v različni iabirkl 1 sešit 10, ir>, 25 kr. Debiv a mv biko